Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred ali v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo telo 32 D, pol leta 16 D, četrt leta 8 D. Izven Jugoslavije 56 D. Naročnina se pošlje na uprav-ništvo >Slov. Gospodarja« v Mariboru, Koroška cesta 5. List se do-
pošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje v naprej. — Telefon inter-urban ŠL 113.
Posamezna Številka stane t-50 din.
Poštnina plačana v gotovini.
LIST LJUDSTVU V POUK !N ZABAVO
38« fttovillufc
MAilBOHv dne 3» septembra 1921.
¥rciništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5.
Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejenn naročnino, inserate in reklamacije.
Cene inseratom po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.6(M. Telefon interurb. št. 113.
59. letnik*
Krško, Mafij* Gubec, Radič in družba.
Med Krškem in Brežicami se dolina Save na Slovenskem drugič razširi v široko ravan. Tu so za slovensko kmetsko ljudstvo in za hrvatske Zagorce zgo- ; dovinsko važna tla, kajti na njih se je bila pred 352 leti usodepolna bitka med slovenskimi kmeti in vojsko grajščakov-velikašev.	|
V	splošnem vrenju, ki je zavladalo v 16. stoletju j osobito po srednji Evropi, se je zavedalo tudi slovensko ljudstvo, da je njegov jarem pretežek in trpljenje preveliko, zato se je pod vodstvom Mat. Gubca dvignilo in skušalo streti okove ter si priboriti svojo »Staro j pravdo«.	>
Plemenita, ponosna in lepa je bila misel, ki je vo- J dila slovenskega kmeta in njegovega voditelja, toda uspeha ni imel in slovenski kmet je s svojim voditeljem ■. na Krškem polju s krvjo za stoletja zapečatil svojo sta- ' ro pravdo. Žalostno je končal ta poizkus samopomoči: nesloga upornikov, pomanjkljivo orožje in premala izobraženost in sposobnost voditeljev je bil vzrok poraza napram manjši, a dobro oboroženi in strokovno vodeni sili nasprotnikov. Še hujše suženjstvo pa je bilo posledica. Ubogi Gubec pa je končal na zagrebškem Markovem trgu na razbeljenem prestolu na grmadi pred svojimi protivniki.
Nedostojno izrabljanje.
Z globokim spoštovanjem bi morali govoriti o tem ljudskem stremljenju in z dostojnostjo ter čistim srcem, brez obrekovanja svojih sobratov in brez zavijanja resnice bi ga morali proslavljati. Tako bi moralo biti tudi letos preteklo nedeljo. Toda namesto dostojnega spomina je došlo preteklo nedeljo do grde zlorabe in namesto resnice in poštene besede je bilo zavijanje in hujskanje. Pa kaj hočete druzega od ljudi, kakor so Stipica Radič, Pucelj in Prepeluh in njim slični?! Oni ne morejo in ne znajo drugače. A ravno oni imajo najmanj vzroka in najmanj pravice, da govorijo o borbi slovenskega kmetskega ljudstva za njegove politične, gospodarske in kulturne pravice, saj so ravno oni zadnji čas prodali in zaigrali vse in to samo za svojo udobnost.
Gubec in Radič.
Gotovo prav malo pravice govoriti o Gubcu in o puntu slovenskega kmetskega ljudstva ima baš Radič.
Gubca so dvignili kmetje na mesto voditelja in on je hrabro in pošteno vztrajal trden in zvest za visoke in lepe cilje do svoje strašne smrti.
""^LISTEK.™
Zgodbe napoleonskega vojaka.
23
V	tem kraju sem dobil mrzlico. Sicer pa nisem bil edini v bataljonu: tri četrtine moštva so bolehale in hirale. Že mesec dni so tisti, ki niso mogli več dalje, padali po tieh in kakor mali otroci klicali svoje matere. Srce je to trgalo človeku. Glad, hitri pohodi, dež in žalost, da ne bomo več videli domovine in svojcev, vse to je bilo vzrok te bolezni. K sreči pa starši niso videli, kako njih otroci ob cestah ginejo in mro — ta pogled bi bil preveč strahovit: marsikdo bi si mislil, da ni usmiljenosti niti na zemlji, niti v nebesih.
Čim bolj se je danilo, tem razločnejše smo videli na levi strani ob cestah, ki so držale v Halle, Lindenthal in Delitsch, upepeljene vasi, kupe mrličev, prevrnjene topove in vozove za smodnik ter od krogel razorana tla, kakor daleč je neslo oko: bilo je mnogo hujše kot pri Liitzenu. Videli smo tudi, kako so se v tej smeri razvrščevali Prusi ter tisoči in tisoči prodirali preko bojišča. Avstrijcem in Rusom so hoteli podati roko in tako skleniti veliki obroč, v katerem smo se nahajali. Nihče jih ni mogel pri tem ovirati, posebno še zaradi tega, ker sta Bernadotte in ruski general Benningsen, ki sta bila zaostala, prihajala s sto-mdvajset tisoč mož sveže vojske. Tako je našo armado, ki je bila en sam dan izvojevala tri bitke in se skrčila na stointrideset tisoč vojakov, obkolil železen obroč tristo tisoč bajonetov, ne glede na petdeset tisoč konjenikov in dvanajst sto topovi
Bataljon je odrinil od Schonefelda, da se zopet združi
*	divizijo na zeljnatih vrtovih. Vsa cesta je bila polna vozil
*	ranjenci. Zasegli so v ta namen vse vozove iz okolice, •ned njimi pa so hodile še stotine nesrečnežev z obvezanimi rokami in glavami, bledi, potrti in napol mrtvi. Kdor ^ le mogel še hoditi, ni šel na voz, a je vendar skušal, da čimprej pride v bolnico.
Radiča so tudi dvignili za voditelja hrvatski seljaki, a on je sedaj prodal in zatajil prav vse, za kar je poprej pisal in govoril ter navduševal ljudstvo.
Gubec je bil junak, ki je končal kot mučenik svoje in svojih tovarišev misli pred silo nasprotnikov na razbeljenem železnem prestolu z razbeljenim žezlom v roki in razbeljeno železno krono na glavi.
Radič v borbi za svoj in svojega ljudstva program ni znal in ni hotel prenesti niti par mescev prav komod-nega zapora, kjer je imel svojo dobro hrano in svoje dobro vince, kaj še le, da bi prenesel trdo ječo.
Gubca so vlačili v verigah okrog, ker ni hotel izdajstva. Radiča vozijo v avtomobilih in v salonskih vozovih po Srbiji, po Hrvatskem in Sloveniji in sedaj v Švico, ker je zatajil vse, kar je prej učil.
Zaradi Radičeve politike hrvatsko kmetsko ljudstvo in ž njim deloma slovensko že šesto leto trpi. Hrvatske kmete so zapirali in batinili, ker so ponavljali to, kar jim je pisal in govoril Radič, a nas Slovence gulijo s pomočjo centralizma, katerega je zakrivil največ Radič.
Ali ni smešno: sedaj isti Radič isto blagoslavlja, kar je prej preklinjal in isto obrekuje, kar je prej povzdigoval. Imamo isti centralizem, iste ljudi na vladi v Beogradu, imamo isto monarhijo in istega kralja. Zakaj je sedaj vse to Radiču prav, a nam je celo zameril, ker smo hoteli državo, spoštovali,kralja, toda se sedaj ne uklonimo in zahtevamo še>vedno drugačno ureditev: namreč takšno, kjer bo na res pošten in ljudski način vsak s svojim gospodaril: Slovenec, Srb, Hrvat a bomo v resničnem sporazumu uredili skupne zadeve.
Ali ne pride vsak človek na misel, da je Radič pač rad videl, da je trpelo stotine in tisoče ljudstva, da pa ni mogel prenesti male preizkušnje, ko je prišel bridki kelih do njega in smo bili na pragu zmage?! Ali ni menda Radič storil tega samo, da so ga izpustili iz ko-modnega zapora?
Gubec je bil siromak, živel je s svojimi siromaki sotrpini, delil ž njimi njihovo trpljenje, Radič pa v Zagrebu kraljuje v Prpičevi palači, ki jo je z ljudskim denarjem kupil za 45 milijonov/-
Gubca so po porazu njegovi protivniki pripeljali v Zagreb in ga na grmadi sežgali po tedanjem krutem običaju. Radiča njegovi včerajšnji nasprotniki, ki so ga zaradi njegove politike zaprli, sedaj vozijo okrog v salonskih vozovih, a avtomobilih na ljudske stroške. Kaj mislite, zakaj Gubčevi protivniki Gubcu niso izkazovali takšnih časti?!
Bodi dovolj! Radič, kakoršen je danes in kakor je zaključil svojo politiko zadnjih šest let, nima pravice govoriti o Gubcu, ne o slovenski pravdi. Ravno tako ne njegovi slovenski kompanjoni Pucelj in Prepeluh.
Z velikim naporom smo se prerivali in gnetli skozi množico, kar je ne daleč od zeljnatih vrtov kakih dvajset huzarjev, ki so bili pridirjali, držeč pištole za strel pripravljene, množico na desno in levo potisnilo na polje. Na ves glas so kričali: »Cesar, cesar!«
Bataljon se je takoj umahnil s ceste ter se s prezen-tiranimi puškami razvrstil pod cesto. Nekaj minut nato so gardni grenadirji na konjih pridirjali mimo s pestmi ob bokih. Vsi so bili pravi velikani z visokimi škornji in visokimi medvedjimi kapami, ki so segale do pleč, da je bil videti samo nos, brki in oči. Ob njih pogledu je zadovoljen vsak rekel sam pri sebi:
»Ti so naši . . . vrli dečki!«
Komaj so švignili mimo, se je pokazal generalski štab. Mislite si stoinpetdeset do dvesto generalov, maršalov, ordonančnih in drugih višjih častnikov, ki so jahali na čilih konjih in so bili tako polni zlatega vezenja in redov, da je bilo komaj mogoče spoznati barvo nj&h uniform. Nekateri so bili dolgi in suhi s ponosnimi obrazi, drugi majhni in zastavni z rdečimi obrazi, še drugi z iskre-čimi se očmi in orlovskimi očmi so sedeli na konjih ravni kot kameniti kipi — bil je to lep in obenem grozen pogled.
Med vsemi temi vojskovodji, pred katerimi je že dvajset let trepetala Evropa, pa je napravljal name največji vtis Napoleon s starim klobukom in sivim plaščem. Še danes ga vidim, kako je jahal mimo nas s široko, močno brado in med pleči skritim vratom. Vse je kričalo: »Živio cesar!« — On pa ni čul ničesar . . . toliko se je zmenil za nas kot za pohlevni dež, ki je škropil na nas. Z nagubanim čelom je motril prusko armado, ki se je razvrščala ob Parthi, da podpre Avstrijce. Tak, kakor sem ga videl tisti dan, mi je ostal v spominu za vedno.	Š
Že četrt ure se je bataljon zopet pomikal naprej, ko mi je rekel Cebedej:
»Ali si ga videl, Jože?«
»Seveda sem ga«, sem odgovoril, »in se ga bom spominjal vse svoje žive dni.«
»Čudno«, je pristavil moj tovariš. »Človek bi mislil, da ni zadovoljen . . . Tisti dan po bitki pri Wurschenu je bil vendar videti tako vesel, ko nas je slišal kričati »Živio
Slovensko kmetsko ljudstvo je hvala Bogu izobraženo, zavedno in možato, zato spoštuje le poštenost in možatost. Radič lahko brije norce s svojimi Zagorci, če se mu bodo še dali, z našim slovenskim ljudstvom se on norčeval ne bo. To so nam poroki naši slovenski, krščanski možje in mladeniči, porok so nam naše žene I in mladenke.
Kmetski sin spod. Ptujskega polja.
wBm»ti#wB8»«tJiii i iiimni mm—imrrmiimnmitMu » mm^
Dejstva.
Še predno je Radič preukrenil svoj politični zrakoplov od federalistične in republikanske na centralistično in mo-1 narhistično stran, so se oglašali razni politični posredovalci — ali najeti in plačani od radikalov, ali pa sami tako navdahnjeni, da so predlagali in pozivali, naj Hrvati in tudi drugi vendar upoštevajo gotova dejstva ter v tem smislu tudi spremenijo svojo politiko Kot na gotovo — milo ali nemilo — dejstvo se je kazalo na radikalsko večino ter predlagalo in rotilo, naj se vendar politika tako uravna, da I se bo dalo s to večino sodelovati. Za nasprotni slučaj se | je pa opozarjalo, da bodo radikali s svojo večino po pomoči samostojnih demokratov vladali naprej in samo to uveljavljali, kar sami hočejo.
Večina radikalov, združenih s samostojnimi demokrati, je bila res dejstvo, dejstvo, ki- se ne sme spregledati, je bilo pa tudi to, da je prišlo pri zadnjih volitvah do te ve-j čine nasilnim in nepoštenim potem, ko so vendar opozici-i jonalne stranke, ki so stale v manjšini za dobrih 10 man-j datov, dobile dobrih 300.000 glasov več kot pa radikali j in samostojni demokrati skupaj, ali takozvani nacionalni blok Dejstvo je torej, da izid zadnjih volitev ne odgovarja , razpoloženju volilcev. Ker se je mnogim kratila volilna pra ' vica in ker so končno volilci le mali del vseh državljanov, j je zadnji volilni izid silno daleč od tega, da bi lahko pred-- stavljal in izražal razpoloženje in mišljenje državljanov.
Grožnja in gotovost, da bi radikali s svojo pičlo ve-; čino vladali popolnoma po svoji volji, ne oziraje se na j druge, pa podaje zopet to dejstvo» da je taka vladna samovolja narodu in državi skrajno škodljiva. V kulturnih in parlamentarnih državah se često zgodi, da pride na krmilo vlada manjšine, a to je gotovo, da vsaka vlada, pa najsibo manjšinska ali večinska, smatra za svojo sveto dolžnost, vladati tako, da dobi od vseh državljanov čim več zaupanja in odobrenja. Namen radikalov, vladati popolnoma samovoljno, je dejstvo največje brezobzirnosti, nasilja ter teptanja naprednih in kulturnih načel.
Radičevci so dejstvo radikalne večine res upoštevali in so po svojem političnem preobratu radikale v pogledu zametavanja ljudske volje še prekosili. Radič je kar črez
ammmmmrmmmmmmmmtmm m um mm..........J»»«MLti»Lra»—■■ i m Mi»»»iiijiij«u i •
cesar!«, in tudi generalom je šlo na smeh. Danes pa vsi delajo take čudne obraze ... Saj je vendar davi rekel stotnik, da smo zmagali na oni strani Lipskega.«
Marsikdo si je tudi mislil tako, pa hi povedal. Loteval se nas je nemir in skrb ...
Polk smo našli pod milim nebom utaborjen dva stre-ljaja daleč od zeljnatih vrtov. Bataljon se je postavil na griču na desni strani ceste.
Na vseh straneh je bilo videti, kako so brezštevilni menažni ognji dim valili proti nebu. Še vedno je škropil tenek, mrzel dež. Moštvo je s prekrižanimi rokami posedalo na tornistrih okrog ognjev in je bilo videti vse zamišljeno. Častniki so se družili v gruče in se razgcvarjali. Od vseh strani je bilo slišati govorico, da take vojne še ni bilo ... da je to uničevalen boj ... da bi sovražniku nič ne škodilo, ako bi bil premagan, in da nam hoče samo pomoriti čim več ljudi, ker dcbro ve, da mu nazadnje vendarle ostane štirikrat do petkrat več moštva in da tako ostane zmagovalec.
Govorili so tudi, da je cesar pri Wachaui zmagal nad Rusi in Avstrijci, da pa mu to nič ne koristi, ker se nasprotnik ne umakne, ampak čaka velikih ojačenj. Kar se tiče Mockerna, se je vedelo, da smo izgubili kljub lepi obrambi Marmonta: sovražnik nas je stri s svojo premočjo. Ta dan smo si izvojevali samo to korist, da smo si odprli pot za umik proti Erfurtu, kajti Giulay se kljub vsem naporom ni mogel polastiti mostov čez Elstero in Pleisso, Vsa armada od prostaka do maršala je bila tega mnenja, da smo zelo na slabem in da se moramo čimprej pričeti umikati. A cesar je mislil drugače: morali smo ostati na mestu.
Ves 17. oktober se nismo ganili in nismo oddali niti enega strela. — Nekateri so govorili o prihodu generala Reynier-ja s šestnajst tisoč Saksoncev, odpad Bavarcev pa nas je poučil, koliko smemo zaupati svojim zaveznikom.
Proti večeru se je zvedelo, da se vidi prihajati severno armado preko breitenfelske gorske planote — to je bilo za sovražnika šestdeset tisoč mož več. Zdi se mi, da še vedno slišim preklinjanje, ki je letelo na Bernadotteja, in jezno vzklikanje tistih, ki so ga poenab', ko je bil še pri-prost častnik republike. Govorili so: »Za vse se ima za-
noč postal večji centralist od samih radikalov in od dne 27. marca, ko je njegov nečak, sedanji minister Pavie Ra-<iič podal v parlamentu stričevo znano izjavo, se še ni spomnil na potrebo, volilee in hrvatsko ljudstvo sploh vprašati za mnenje o svoji novi politiki.
Kakor že večkrat, tako so se tudi pretečeni teden na seji vodstva Radičeve stranke vrata zaprla pred vsemi o-nimi zaupniki in poslanci, o katerih si Radič misli, da bi znali misliti s svojo lastno glavo in zahtevati pojasnila glede silne politične spremembe stranke, ki je poprej pod čisto drugimi gesli ¿brala ogromno večino hrvatskegla ljudstva. Radič kot politik je padel tako nizko, da se s samovoljo celo ponaša. Zadnjič v Beogradu je dejal: »Pravijo, da sva s Pašičem diktatorja, da vse sama odločujeva in zapovedujeva. To je dobro, to je potrebno, to je strankina disciplina.«
Ko je prevzel in posnel politiko radikalne stranke, hoče biti Radič radikalnejši od samih radikalov. Po prislov vici bi se to reklo: bolj papeški od samega papeža. Ob raznih njegovih izjavah se mora svet čuditi, zakaj ni rajši vstopil v samostojno-demokratsko Pribičevičevo stranko, ki je kazala isto vnetost v pogledu centralizma itd. Mnogi vodilni radikali so že pred leti ob raznih prilikah točno o-značili tri narode v državi ter pritrdili, da ne sme biti zadržka, če se Srb smatra za Srba, Hrvat za Hrvata, Slovenec pa za Slovenca. Proti temu so poprej samostojni demokrati, sedaj pa vodilni radičevci postavili takozvano narodno edinstvo.
Na vprašanje nekega beograjskega novinarja: »Kaj pa sprememba ustave?« je Radič nedavno odgovoril: »O tem se je prej nekdaj govorilo, sedaj pa ne več, ker, kakor se spominjam, tega tudi ni v naši pogodbi sporazuma z radikali. Revizija ustave je za sedaj postranskega pomena.
Torej Radič priznava, da se v sporazumu ne govori o reviziji ustave, četudi so njegovi ljudje pripovedovali, da je v sporazumu to sprejeto. Radič je še pristavil: »Centralizem ni napaka in ovira, samo če se bo pametno delalo. Centralizem je lahko celo boljši od samega federalizma. Mi hočemo močno nacijo in državo in sicer močno V stvarnem in ne v kakem drugem smislu. Hrvat se mora čutiti kot Srb, Srb pa kot Hrvat, ker smo vendar eno in isto!«
Tu se je Radič zoipet nekaj naučil od Pašiča, ki je rad pripovedoval, da »ima Jovo v Beogradu isto kot imata Peter in Pavel v Zagrebu in v Ljubljani. Čas in dejstva so pa pokazala, da imajo Jovo, Peter in Pavel povsod isto in enako, če se zapišejo v vladajočo radikalno stranka V primerih Radič posnema Pašiča in je gotovo, da bi rad dosegel tudi dejstvo, da bi imeli njegovi strankini pristaši isto kot imajo radikali. Samo v to svrho je on radikalnejši od radikalov. Za svoje pristaše isto kot imajo radikali, pa kakor vse kaže, Radič tudi ne zahteva v posebno velikem obsegu. Mož misli na prvake obeh strank, za široke ljudske sloje ima pa prav malo brige. Kot dejstvo je vzel, da so si radikali pridobili veliko število mandatov, da vladajo sam oza sebe in sedaj se trudi da bi s svojim štabom deKI t njimi ugodnosti in koristi od vladanja, za dejstva, ki spremljajo tako početje, se pa tako malo briga, kakor za ljudstvo in za njegove zahteve. —tgr.
Strašen davčni vijak.
Kakor znano, je finančna delegacija poa sedanjo PaSičevo in Radičevo vlado izdala na vse davčne urade in oblasti v Sloveniji strog nalog za izterjevanje dav-
kov. Nad 70 milijonov dinarjev morajo izterjati v par tednih samo v naših krajih. Rubež sledi rubeži, ekse-kutorji so noč in dan na nogah.
Na vseh shodih me ljudje vprašujejo: Zakaj toliko davkov? Na zborovanjih jim vse natanko pojasnim, v časopisih radi novega tiskovnega zakona tega storiti ne smemo. Ljudje me tudi vprašujejo:
Kdo je glasoval v narodni skupščini za te davke?
Iz 'stenografičnih (drobnopisnih) zapiskov narodne skupščine lahko povzamemo, da so meseca marca 1925 glasovali za vse strae, zvišane in nove davke radikali in samostalni demokrati, med njimi dr. Pivko.
Meseca julija pa so glasovali za dvanajstine in davke radikali in radičevci, med njimi Kelemina in Pucelj. Poslanci Slovenske ljudske stranke pa so vsi glasovali proti neznosnim davkom.
Ker sem bil za to naprošen, sem objavil te vrstice, da so ljudje pravilno poučeni.
Fran j o Žebot.
Darujte za spomenik vcjnim žrtvam, ki počivajo pokopališču v Pobrežju pri Mariboru!
na
Krščanskemu delovnemu
ljudstvu.
Dolga stoletja je bilo delavstvo brezpravno. Njegov bedni položaj se je zboljšal še le tedaj, ko je delavec segel po samopomoči, samoizobrazbi, strokovni in politični organizaciji. Prvi uspehi so vlili delavstvu novega duha in odločnosti. Zadnja leta pred vojno in prva leta po vojni se je delavski stan vedno bolj uveljavljal in upošteval v zasebnem in javnem življenju, v mnogih državah je postal vladajoč činitelj, njegove pravične zahteve so se vsaj deloma uresničile v socialni zakonodaji vseh kulturnih, resnično naprednih držav.
Toda socialno demokratski in komunistični delavski voditelji, ki jih je delovno ljudstvo postavilo ponekod na vodilna mesta, niso bili kos svojim nalogam. Njih so cialni, komunistični program se je izkazal kot neizvedljiv ter je uklenil ljudske množice še v hujše spone nasilja nego kapitalizem. Zavrgel je temeljne krščanske resnice, versko nravna načela, božji zakon, osebno svobodo, da celo osnovne človečanške pravice je pogazil. Razočarane množice so vsled tega izgubile vero in zaupanje v te voditelje ter so jih začele zapuščati, zgubile so tudi vero v sebe, polastila se jih je malodušnost, obup. Posledica je bila ponovni zmagoviti pohod kapitali-
Poslušaj, bcbica moja!
Da je perilo lepo bleščeče in Ima prijeten vonj. se mora prali vedno le z „GAZELA"-milom, ki je najboljši domači izdelek.
GAZELA 1*1 ILO
hvaliti nam ... Z lastno krvjo smo ga napravili za kralja — zdaj pa prihaja, da nam zada zadnji udarec!«
Po noči smo se sipiošno pričeli pomikati nazaj: naša armada se je čedalje bolj zgoščevala okrog Lipskega. Potem je naenkrat zopet vse utihnilo. A to nas ni oviralo, da bi ne premišljevali. Vsak si je mislil na tihem:
»Kaj se zgodi jutri? Ali bom še videl luno, kako plava izza oblakov, kot zdaj? Ali bodo še bleščale zvezde mojim očem?«
Ako je človek opazoval v temni noči tisti velikanski krog ognjev, ki nas je obdajal skoro šest ur naokoli, si je moral reči:
»Zdaj je proti nam oborožen ves svet ... vsi narodi zahtevajo naše uničenje . . . ničesar več nočejo slišati o naši slavi.«
Potem pa je vsak pomislil, da je vendarle čast, biti Francoz in da moramo zmagati ali pa umreti.
I '
. \ i:;.
XIX.

Med takimi mislimi je napočil dan. Nič se še ni ganilo. Cebedej mi je rekel:
»Kaka sreča bi bila, ko bi sovražnik ne imel poguma, da bi nas napadel!«
Častniki so govorili med sabo o premirju. Proti deveti uri pa so pridirjali nazaj naši ogledni jezdeci in javili, da 6e je sovražnik pričel gibati na vsej črti. Takoj nato se je tudi pričelo topovsko streljanje na desni ob Elsteri. Mi smo bili že oboroženi in smo marširali čez polje proti Parthi, da se vrnemo v Schonefeld. To je bil začetek bitke.
Na višinah pred reko so dve ali tri divizije čakale sovražnika. Njih baterije so bile nameščene med polki, ka-valerija pa ob bokih. Čez ostrine bajonetov je bilo bolj zadaj videti Pruse, Švede in Ruse, ki so v globokih, trdno sklenjenih kolonah prodirali od vseh strani, da ni hotelo biti konca.
Dvajset minut pozneje smo med dvema gričema prodirali t bojno vrsto »n pred aabo izgledali pet do šest tisoč Ptjsov, ki so s ldicem: »Domovina! Domovina!« privajali
čez reko. To vpitje in vriščanje je bilo podobno hrupu in krakanju tistih krokarjev, ki se zbirajo v jate, da odlete proti severu.
Isti hip je tu in tam pričelo streljanje s puškami, ki ga je včasih ogilušilo grmenje topov. Dolina, v katero se vije Parthe, se je napolnila z dimom Prusi so bili že blizu nas, ko smo komaj zagledali njih od srda leskeče se oči, odprta usta in divje obraze. Zagnali smo do neba dvigajoč se krik: »Živio cesar!« in jim drli nasproti. Spopad je bil grozen. V dveh minutah se je križalo na tisoče bajonetov: vse se je suvalo, odskakovalo, streljalo prav od blizu in podiralo sovražnika s puškinimi kopiti Vrste so se mešale druga v drugo, korakali smo preko njih, ki so padli, topovi so grmeli Smodnikov dim, ki se je vlekel čez kalno vodo med gričema, žvižganje krogel in pokanje pušk je delalo dolino podobno peči, v katero so ljudje padali, kakor polena, da jih ogenj požre.
Nas je podžigal Obup, besnost, da se maščujemo, predno umremo, Pruse pa je bodril ponos, ki jim je veleval: »To pot premagamo Napoleona!« Ni jih na svetu bolj ošabnih ljudi, kot so ti Prusi: zmage pri Velikem Beerenu in ob Mačjem potoku so jih napravile čisto nore in zbes-nele. A marsikateri izmed njih je ostal v vodi. Trikrat so šli preko reke in nas napadli v strnjenih kolonah. Zaradi njih premoči smo se morali umakniti. In kako so rjoveli! Kakor da bi nas hoteli požreti . . . Njih častniki, sablje vihteč nad štrlečimi bajoneti so venomer ponavljali: »Naprej! Naprej!« in vsi so kakor zid prodirali z veliko hrabrostjo — tega ni mogoče tajiti! Naši topovi so kosili cele vrste, a oni so prodirali vedno dalje. Na vrhu griča pa smo znova naskočili in jih vrgli nazaj do reke. Ko bi ne bilo tiste njihove baterije pri Môckernu, ki nas je prijela od strani in preprečila, da jih nismo zasledovali predaleč, bi jih bili vse potolkli.
To je trajalo do dveh. Polovica naših častnikov se ni več mogla bojevati: Poveljnik Gémeau je bil ranjen, polkovnik Lorain je padel. Ob reki ni bilo videti drugega kot cele kupe mrtvecev in ranjencev, ki so se skušali rešiti iz vrveža. Nekateri so se besni vzdigovali na kolena, da še enkrat sunejo z bajonetom, ali izstrelijo zadnji strel. Po reki 9o v dolgih vrstah plavali mrtreci, nekateri so kazal: obrae, drugi hrbet aH pfl noge. Kot leseni spiavi so »e vr-
stili drug za drugim, a nihče se ni zmenil za to. Saj je tudi nas lahko vsak hip zadela ista usoda.
To klanje se je vleklo Ob Parthi od Sdhonefelda do Grasdorfa.
Prusi in Švedi so končno prodirali proti reki navzgor da bi nas više gori obšli, ruske kolone pa so nam nasproti nadomestile Pruse, katerim je bilo pač všeč, da so prišli kam drugam.
Rusi so se razvrstili v dve koloni s puškami v rokah! v najlepšem redu prodrli v sotesko in dvakrat z veliko hrabrostjo navalili na nas. Pri tem pa niso tako po živalsko rjuli kot Prusi. Njih konjeništvo je hotelo med tem zavzeti stari most nad Schönefeidom. Topovsko streljanje je bilo čedalje hujše. Na vseh straneh, kamor je človek obrnil oči v smodnikovem dimu, ni bilo videti drugega, kot vedno ožje se zgrinjajoče se sovražnike. Ako smo vrgli nazaj eno njihovih kolon, je prodrla druga s svežimi četami: vedno smo morali pričeti znova.
Med drugo in tretjo uro smo zvedeli, da so Švedi ki prusko konjeništvo prekoračili reko nad Grassdorfom in da nam prihajajo za hrbet To jim je bilo bolj po volji, kakor da bi nas napadali od spredaj. Maršal Ney je takoj izpremenil fronto s tem, da je umaknil desno krilo. Naša divizija je še obdržala Schönefeld kot cpirališče, vsi drugi so se bili umaknili od Parthe, da se razvijejo v dolini! Armada je tvorila sedaj okrog Lipskega eno samo črto.
Proti tretji uri so se Rusi baš pripravljali za cesto, držečo proti Möckernu, za tretji napad, in naši častniki so dajali nova povelja za njih sprejem, ko se je vsa armada od enega konca do drugega nekako stresla. V nekaterih minutah smo vsi vedeli, da je tistih šestnajst tisoč Safc-soncev, ki so stali v sredini naše črte, pravkar prešlo k sovražniku in da so bili celo tako brezčastni in podli, da so tistih štirideset topov, ki so jih imeli, obrnili proti svojim starim zaveznikom od Durutteove divizije, predno so prišli v pravo razdaljo.
Toda namesto da bi bila ta udaja uklonila naš pogum, je tako podžgala naš srd, da bi bili, če bi smeli, drli reko m vse uniči.
(Dalje prihodnjič.)
r
p y

-—	v -	~
-
-
-
stične reakcije po celem svetu, zlasti po Evropi. Načrti socialno političnih zakonov so romali v koš, že sprejeti socialno politični zakoni so se okrnili ali celo ukinili, kapitalizem je dal zopet čutiti delavcu svojo brezsrčno moč. Tudi pri nas je tako.
In kaj naj poreče k temu delovno ljudstvo, ročni in duševni delavec, ali naj res klone pod pritiskom reakcije, ali naj obupa? Izkušnja in zgodovina delavskega gibanja nas uči, da je bila pot samopomoči, samoizo-brazbe ter strokovne in politične organizacije edino pra va in rešilna pot o lepše bodočnosti delavskih slojev! Po tej poti moramo naprej! Zavreči moramo materialistični socializem, okleniti pa se moramo večnih kršč. načel in organizacij, ki slone na versko-nravnem, kršč.-•socialnem programu.
Zato sklicuje podpisani pripravljalni odbor v pon-deljek, 7. in v torek, 8. septembra 1925 v Mariboru delavski dan s sledečim sporedom: 1. dan to je pondeljek, '7. septembra ob 15. (3.) uri se bodo vršila sledeča predavanja v dvorani Zadružne gospodarske banke, Aleksandrova cesta 6, nasproti frančiškanske cerkve:
Franjo Žebot: Viničarsko vprašanje in agrarna reforma;
Jože Stabej: Delavska zakonodaja;
Andrej Semenič: Praktična izvedba organizacije.
Zvečer ob 20. (8.) uri se vrši istotam pozdravni večer, ki ga priredi mariborsko okrožje JSZ udeležencem.
2. dan, torek, dne 8. septembra ob 10. uri predpoldne se vršijo istotam sledeča predavanja:
Dr. Anton Korošec: Delavska stanovska kultura;
Dr. Andrej Veble: Delavska družina in dom;
Fran Terseglav: Delodajalec in delavec ter delavno občestvo.
Popoldne ob 14. (2.) uri:
Marko Kranjc: Delavski voditelji;
Dr. Andrej Gosar: Strokovna organizacija in zadružništvo;
Dr. Jože Jeraj: Delavska prosveta.
Prireditev se bo končala tako, da se udeleženci lahko vrnejo z večernimi vlaki. — Pripravljalni odbor.
Opomba: Polovična vožnja dovoljena. Vsak udeleženec naj kupi na postaji celo karto, si isto pusti žigosati z mokrim žigom, ker velja tudi za nazaj. Potrdila o udeležbi se bodo dobila pri predavanjih.

ogled,
DRŽAVA SHS.
Vlada temeljito uživa počitnice in edino trgovinski minister dr. Krajač se še pokaže, ko otvarja industrijske in druge razstave. Vsled tako temeljito uživanih počitnic se tudi ne da izreči prava sodba o odnošajih med radikalnimi in radičevskimi člani vlade. Radičevci sicer trdijo, da so najboljši in ko doslej še niso ničesar dosegli, ¡pripovedujejo svojemu ožjemu zaupniškemu krogu, da to ni mogoče, ker so pač glavne počitnice.
Notranji minister
je sicer tudi delaven, vedno se vozi sem in tja, pripoveduje se, da pripravlja važne ukaze, a udejstvilo se od vsega tega doslej še ni ničesar. Ker je minister prometa napravil veliko nerodnost s svojo revizijo ali pregledom vseh voznih olajšav, ko je poleg novinarjem tudi tujim znanstvenim obiskovalcem naše države, ki so imeli za stalno proste vozne karte, kar čez noč vse ukinil, da je prišlo do prav neprijetnih dogodkov in je končno pod pretvezo varčevanja napravil precej škode, je začelo celo glavno radikalno glasilo v Beogradu grajati njegovo postopanje in začelo se je govoriti o spremembah na vladi.
Želje po izmenjavi nekaterih ministrov gojijo tudi radičevci ter se nadajo, da bo v slučaju odstavitve sedanjega prometnega ministra izmenjan tudi notranji minister. Izgleda pa, da bi se znalo vse poprej uresničiti, kot pa ta radičevska želja, ker velja notran ji minister za posebnega Pašičevega zaupnika, ki radičev-•cem na vladi ne misli prepustiti upliva in veljave.
Zemljoradniški kongres.
Iz govorov samega Radiča in iz izjav drugih voditeljev HSS se je sklepalo, da bi zamoglo priti do nekake vsedržavne zveze ali pa celo do enotne stranke kmetov. Radičevci so radi napovedovali in mnogi so jim verjeli, da se bo z njimi združila zemljoradniška stranka ter da bi tako HSS postala središče zemljoradniškega po-kreta. Srbski zemljoradniki so pa sedaj v Beogradu imeli svoj kongres in so se s popolno večino izjavili proti vsakemu sodelovanju z Radičevo stranko, češ, da je izdala kmetske interese ter stopila v službo radikalov odnosno, da je v radikalni vladi zasedla samo Pribiče-vičevo mesto.
Značilna zborovanja.
V nedeljo so imeli v Sisku hrvatski zajedničarji in oni poslanci, ki so izstopili iz Radičevega poslanskega , kluba, sklican zaupniški sestanek. Zbralo se je pa toliko ljudi, da se je sestanek pretvoril v shod. Poslanec Ja-gatič, eden od starejših prvakov in poslancev hrvatske seljaške stranke, ki ni hotel dati svojega poštenega imena novi Radičevi politiki, je ljudem točno pojasnil, kako je prišlo do Radičevega preobrata in kako politiko ▼odi sedaj Radič s svojimi poslanci. Radičevci so poslali na shod po vzoru samostojnih demokratov skupino razgrajačev, ki se je pa morala kmalu umakniti. Poslanec dr. žanič je nasilni poskus prav dobro označil: »Ker je Radič v radikalni vladi Pribičevičev naslednik, je prevzel tudi njegove navade. Orjunaštvo ni samo hu-
da, ampak tudi nalezljiva bolezen in radičevci so se je nalezli. Nič ne škodi: ljudstvo bo vsled tega še prej uvidelo, kje je resnica in pravica«. Isti dan so Radičevi vladni zavezniki
radikali zborovali v Križevcih.
Na shod so prišli radikali iz Zagreba in ker pred-njači med njimi tudi železniški podravnatelj, je bilo mnogo železničarjev prisiljenih udeležiti se shoda. Ostali zborovalci so pa bili radičevci, a se je našlo tudi med njimi precej takih, ki mislijo s svojo glavo. Ko so trije govorniki iz Beograda: en državni podsekretar, en poslanec in en profesor lepo govorili o lepi bodočnosti bratskega naroda, o svoji veliki ljubezni do Hrvatov itd., se je čulo precej medklicev: »Kje ste bili pa poprej? Zakaj poprej niste uvedli enakopravnosti?« Zakaj še sedaj nimamo, kar je naša življenska potreba?« itd.
Radjič v ženevo.
Naše odposlanstvo za zasedanje Društva narodov je že odpotovalo. Po hrvatskih listih, ki uvidevajo, da se je Radič popolnoma izneveril hrvatskim upravičenim zahtevam, se odločno izjavlja, da Radič v Ženevi nima pravice govoriti v imenu hrvatskega ljudstva. Radikali so ga vzeli seboj, da bi pred svetom izjavljal, kako so Hrvati zadovoljni s centralizmom. Radič za svojo novo politiko ni dobil zaupanja od ljudstva in zato tudi ne more govoriti v njegovem imenu.
BOLGARIJA.
Ko se je bolgarski kralj Boris ukvarjal z idejo spremembe režima, je prišlo do precej ostrin nasprotstev ined njim in Cankovo vlado. Kralj Boris je dolgo časa pokorno podpisoval številne smrtne obsodbe, zadnjih 23 pa ni hotel podpisati. Sedaj razglaša bolgarska vlada, da je kralj bolan in od raznih strani se potrjuje, da hoče Vojna liga, ki je dejanski gospodar Bolgarije, spraviti zopet na prestol Borisovega očeta, bivšega kralja Ferdinanda, ki je moral ob koncu svetovne vojne zapustiti državo. — Morilcem, ki so umorili nekega avto-nomističnega makedonskega voditelja, je izdala bolgarska vlada 200 tisoč levov nagrade. Sedanja bolgarska vlada itak zalaga svoje makedonske ustaše z vsem potrebnim in ko izdaja odkrito nagrade ustaškim morilcem, je najboljši dokaz njenega predrznega zarotniške-ga dela.
VSTAJE PROTI FRANCIJI.
Francoska vladna poročila sicer naglašajo, da so bile zadnje francoske vojaške akcije na marokanskem bojišču prav uspešne, druga in med temi tudi angleška poročila pa trdijo, da je marokanski voditelj Abd-el-Krim francosko vojsko najbrž nalašč pustil malo naprej, ker se začenja deževna, doba in bodo Francozi sami morali zopet nazaj, če jim povrh še Marokanci ne zadajo od strani kakega težkega udarca. — Tudi v Siriji je proti vsem vladnim vestem položaj Francozov baje prav resen. Francoski socialistični listi poročajo, da se v Damasku francoski oficirji ne smejo pojaviti na ulici vsled nevarnosti napadov od strani domačega prebivalstva. Trdi se, da vlada in general Sarail, poveljnik v Siriji, varata javnost in prikrivata veliko resnost položaja.
Prireditve.
Sv. Križ pri Mariboru. Dne 13. septembra priredi naša mladina lepo igro: »Na dan sodbe«, na kar že sedaj opozarjamo naše prijatelje in somišljenike. Na ta nastop se pripravljamo z veseljem in upamo, da bo tudi zbirčne goste zadovoljil.
Tabor Marijinih družb. V nedeljo, dne G. t. m., se vrši v Slivnici pri Mariboru tabor Marijinih družb za Drav skopoljsko (hočko) dekanijo in sosedne župnije. Začetek cb desetih dopoldne s slovesno službo božjo, pridiguje č. g. p. Pavel iz Maribora; takoj po sv. opravilu bo zborovanje z govori, deklamacijami in petjem; Ob pol treh popoldne slovesne večemice. Pridite polnoštevilno, da skupno izrazimo Mariji svojo udanost in zvestobo in se navdušimo za Marijine cilje in pota!
Račje. Bralno društvo priredi v nedeljo, dne G. t. m., vrtno veselico v gostilni Lašič-kolodvor. Na sporedu je med drugim kegljanje na dobitke (prvi dobitek je debela svinja).
Št. Ilj v Slov. gor. Orlovski praznik dne 8. septembra proslavi Orel v Št. Ilju v Slov. gor. Zjutraj cb šestih slovesna sv. maša s skupnim sv. obhajilom, popoldne ob treh pa s telovadnim nastopom in tombolo. Dobitki so številni in lepi. Tablice se prodajajo pc 5 din. Sodeluje godba Kat. Omladine iz Maribora. Prijatelji obmejnega Orla na svidenje! Bog živi!
Sv. Benedikt v Slov. gor. V nedeljo, dne 6. t. m., ob treh popoldne, ponavljamo lepo in zanimivo ljudsko igro s petjem »Divji lovec.« Po igri šaljiva pošta in prosta zabava v gostilniških prostorih g. Perka. Priporočamo bližnjim in daljnim gostom, da ta dan zopet pohite na lepo prireditev naših Orlov in tamburašev.
Sv. Trojica v Slov. goricah. Mladeniški shod v nedeljo, 23. avgusta je zbral cvet naše moške mladine iz lenarčke dekanije, ki je — na čelu godba, Orli, Orlice in naraščaj — ponosno korakala skozi trg. Pri slavoloku sredi trga je naš župan V. Klemenčič pozdravil v imenu trga mladeniške čete, navdušeno mu je odgovoril predsednik lenarške orlovske srenje Matjašič. V cerkvi je župnik Gomilšek vnemal mladeniče za versko življenje, sv. mašo je daroval gvardijan in župnik p. Ciril. Na mladniškem shodu smo se prepričali, za kako vzvi-
šene cilje gorijo naši mladeniči. Shodu je predsedoval Orel Geratič, zapisnikar je bil mladenič špindler. Shodi se je pričel z Marijino pesmijo. Žemljic Fr. (Sv. Benedikt) je pojasnil namen shoda, Perko je shod pozdravil! v imenu domačih mladeničev, Leš Viktor (Sv. Jurij vi Slov. gor.) je razložil pomen Marijinega češčenja za mladeniče, Ferš Anton (Sv. Bolfenk) je povdarjal, kako naj mladenič ljubi družino. Vezjak Fr. je pozdravil zborovalce v imenu 33 mladeničev, ki so od Marije Snežne došli na shod. Horvat Jožef (Sv. Anton) je pojasnil mladeničevo društveno delo. Zupe Ciril (Sv. Benedikt) je govoril o politični in gospodarski izobrazbi ter o prosvetnem delu, Špindler Jože (Sv. Ana), kako se naj mladenič zanima za javno življenje, črepnjak Jan. (Sv. Benedikt) je deklamiral »Mladeniško budnico«, Kožuhar Al. (Sv. Rupert) pa Orlovsko himno. Župnik Gomilšek je opisal 12 mladeniških napak, ki bi se jih naj varoval vsak mladenič. Vmes so mladeniči zapeli 6 pesmic. Predsednik Geratič je končno povdaril, naj bi shodovim sklepom sledila dejanja. Pri večernicah je vikar P. Julij mladeniče opominjal k srčnosti v verskem življenju. Po petih litanijah je sledila dveurna ' telovadna prireditev. Bogati vspored je pričal o vstraj-nem delu Orlov, Orlic in naraščaja. Benediški Orli so deklamirali pesem makabejskih bratov po orliških in naraščajskih članskih vajah je iskreno govoril brat Geratič: Kaj je Orel in kaj je njegov namen. Fras Rud. j (Sv. Lenart) je deklamiral: Pepelnični zvon. Ruperški j Orli so nastopili s skupinskimi vajami, BenediŠKe Or-j lice s članskimi in simboličnimi vajami s petjem. Sledila je lahka atletika, skok v višino in v daljavo. Bene-' diski Orlici so podali vaje s palicami in skupinske. ; Orodni telovadbi so sledile članske vaje Orlov. Benediški mešani zbor je zapel vmes 3 pesmi. Pri telovadbi je nastopilo 40 Orlov, 15 Orlic in 60 naraščaj nikov« Srenjski načelnik Kronabetvogel je spretno vodil telovadno prireditev. Bilo je veselje gledati, kaj vse znajo naši mladi. Vzbudili so celo župnijo. Trojiški Orel in i trojiška Orlica bosta sad tega shoda, naraščaj že imamo. Tudi na bolfenske in snežniške fante je prireditev naredila globok utis. Tudi pri nas morajo vstati Orli. Tako smo jih slišali govoriti. Vse občinstvo je navdušeno pritrjevalo vsem točka sporeda. Slava našim mladeničem, našim Orlom, Orlicam, Orličem! Naprej po tej poti do še sijajnejših uspehov.
Sv. Bolfenk v Slov. gor. Kat. prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne G. t. m., v slučaju slabega vremena pa dne 8. t. m., ob treh popoldne gledališko predstavo z dvema igrama in prosto dražbo raznih, dragocenosti. Domačini in sosedje od blizu in daleč so prijazno vabljeni!
Ptuj. Dne 8. t. m., na Marijin praznik, se vrši v Ptuju pri sv. Petru in Pavlu, shod dekliških Marijinih družb ptujske dekanije. Ob pol desetih slavnostna pridiga, sv, maša in skupno sv. obhajilo, nato dekliški tabor. Na taboru poročajo zastopnice družb. Popoldan ob petih pridiga in sklep. Poživimo marijansko misel in marijanski . duh med našo mladino in žato pridite v čim večjem številu vr Ptuj!
Središče. Ljudski oder Središče otvori dne 13. t. m, v Krekovi dvorani ob sedmih zvečer zopet svojo igralsko serijo s krasno ljudsko žele igro »Požigalčeva hči.«
Blagoslovitev Katoliškega doma v Ljutomeru dne 8, t. m. se utegne razviti v veličastno manifestacijo krščanske misli. Od blizu in daleč se priglašajo udeležencu Mai nifestirala bo v prvi vrsti katoliška mladina, saj je novi dom v prvi vrsti namenjen njej. V domu se ji bodo odprli novi viri, kjer bo lahko črpala izobrazbo, navdušenost za krščanske ideale. Ljutomerska dekleta že ves teden po vaseh obširne ljutomerske župnije pridno pletejo vence* da bo novi dom tudi dostojno okrašen. Vse, mlado in staro, tekmuje med seboj, da ta dan dostojno proslavi. Polovična vožnja je dovoljena z odlokom MS z dne 8. 8. št 22.816. Vsak udeleženec kupi pri vstopni postaji cele eno smerne, na obratni strani z vlažnim postajnim žigom žigosane karte, ki veljajo v zvezi s potrdilom o udeležbi na prireditvi tudi za povratek. Vabimo vse prijatelje katoliške mladine, da se blagoslovitve obilno udeležijo!
Orlovski zlet v Petrovčah. Dne 8. t. m., na praznik, se vrši v Petrovčah velika orlovska manifestacija. Orli srenj Celje in Žalec priredijo tega dne v Petrovčah svoj zlet, na katerega se živahno pripravljajo. Polovična vožnja je dovoljena na vseh progah Slovenije. Izkaznice se dobijo vi tajništvu SLS v Celju, hotel »Beli vol«, I. nadstropje^ Spored prireditve je sledeč: ob 8. uri dopoldne sprejemi na kolodvoru, ob pol devetih sv. maša, ob pol desetiH sprevod na telovadišče v Dobrišivasi, ob pol enastih skuš-< nja in nato razhod. Popoldan ob pol treh je pričetek javna javne telovadbe z zelo zanimivimi točkami. Po telovadbi prosta zabava na telovadišču. Igra godba iz Radeč. Želez-« niške zveze so zelo ugodne. Vabimo vse Orle, Orlice ini prijatelje orlovsta, da se udeležijo te prireditve v starcn davnih in lepih Petrovčah. Bog živi!
h Gornje Ponikve pri Žalcu. V nedeljo, dne 23. avg., se je ponovila v novi župni cerkvi sv. Pankracija pasijon-ska igra »Klavdija« s prav dobrim obiskom, dasiravno tega vsled slabega vremena ni bilo pričakovati v toliki meri. Poleg domačinov je bilo pri igri prisotnih tudi mnogo gostov iz bližnjih župnij, posebno iz Št. Petra v Sav. dolini, Žalca, Gotovelj in Št. Ilja. Med odmori in po igri je pa svirala priljubljena šentpetferska godba pod spretnim vodstvom svojega voditelja g. 'župnika dr. Jančiča. Pasijcnska igra »Klavdija«, dasiravno po svoji vsebini težka in polna resnih momentov, je bila po izpovedi gostov igralsko nad vse lepo in sipretno dovršena, to pa radi tega, ker niso podali igralci igre zgolj mehansko, ampak tudi čuvstveno, tako da se je ob krasnih slikah marsikatero oko orosilo. Čast ponkovljanskim fantom in dekJetam, da jih v prid novi župni cerkvi ni ustrašila preobilica poljtekega dela rnvno v tem času, da so se priučili tako težke igre v krat-»

kem času in da so v ta lep namen žrtvovali še pičlo odmerjen čas potrebnega počitka. — Kakor se čuje, se bo igra »Klavdija« na željo v drugič ponovila v nedeljo, dne 6. t. m., v Društvenem domu v Šmartnem pri Velenju, kar se za obisk k tako lepi igri najtoljeje priporoča!
št. Vid-Planina. Tukajšnji orlovski odsek priredi ob petletnici svojega obstoja, na praznik, dne 8. t. m., v Društvenem domu v Št. Vidu akademijo z zanimivim sporedom. Začetek ob treh popoldne. Prijatelji orlovske mladine uljudno vabljeni! Bog živi! — Odbor.
Tedenske novice.
Kaj je s podlistkom »Džungla«? Še vedno dobivamo vprašanja, kedaj da bomo nadaljevali in končali zanimivi podlistek »Džungla.« Pc.vest smo prekinili, ker se je mudil g. prevajatelj v sv. deželi. Sedaj; se je vrnil in že tudi prestavil »Džunglo« do konca. »Doživljajev Napoleonovega vojaka« bo v par tednih konec in potem pride tolikanj željno pričakovana »Džungla.«
Da se z našimi vojaki ne bo grdo ravnalo. Ker sem dobival dan za dnem od slovenskih vojakov in njih staršev pisma, kako v nekaterih garnizijah grdo ravnajo z našimi vojaki, sva s tovarišem Fr. Kremžarjem poslala dne 14. julija t. 1. po predsedniku narodne skupščine g. vojnemu ministru pismeno interpelacijo (upit). Zahtevala sva pojasnila v posameznih slučajih ter ob enem odločno protestirala proti grdemu ravnanju z vojaki-Slovenci. Te dni sem dobil ministrov odgovor na naše vprašanje. Minister general Trifunovič piše: »Povodom Vašega protesta in vprašanja izvedena je najstrožja preiskava o tem, ali zares podoficirji Srbi in Hrvati tepejo Slovence in jih nazivajo »Švabi.« Napram vsem vojakom, ne oziraje se na pleme in vero, v naši armadi in mornarici se enako postopa. Ne sme biti več razlike na škodo ne enega plemena. Vsako protizakonito postopanje, brez ozira, proti komu je učinje-no> v vojski in mornarici ima zakonite posledice. Radi tega, kadar bi se utrdilo, da se s Slovenci postopa protizakonito, se bo proti krivcem postopalo ostro in po zakonu. Izdal sem že strogo naredbo na vse komandante, da se v vojski in mornarici postopa z vsemi vojaki tako, kakor določajo zakon, pravila in predpisi.« — Tako odgovarja vojni minister. Alko se bodo kljub ministrovi obljubi in od redbi dogajali slučaji grdega ravnanja z našimi vojaki, prosim prizadete starše in sorodnike, da meni ali mojim tovarišem-poslancem pošljejo o vsakem posameznem slučaju resnične podatke z navedbo datuma, kraja in oseb. Samo v slučajih, ki so podprti z dokazi, se da kaj doseči — Franjo Žebot, narodni poslanec.
K Sv. Križu nad Mariborom! Drugo nedeljo v mesecu septembru, dne 13 t. m, se vrši pri Sv. Križu veliko zborovanje Slovenske ljudske stranke. Ob tej priliki priredijo izlet na to prijazno višino tudi naši somišljeniki in somiš-Ijenice iz Maribora, Kamnice, Selnice, Sv. Duha, Sv. Kun gote in Sv. Jurija. Sv. maša se začne ob pol desetih, zborovanje pod milim nebom ob pol enajstih Mariborski somišljeniki SLS se zberejo v nedeljo, dne 13. septembra, ejutraj med pol 6. in 6. uro na Glavnem trgu pred tajništvom SLS. Odkorakamo skupno točno ob 6. uri. Ena skupina pojde mimo Sv. Urbana, a druga po Kamniški grabi. Vabimo tudi pevce in pevke, da pohitijo k Sv. Križu. Na shodu govori poslanec Franjo Žebot in drugi govorniki ie Maribora. Isti dan popoldne 'bo pri Sv. Križu ljudska veselica. Shod se vrši ob vsakem vremenu.
Zborovanje pri Sv. Juriju v Slov. gor. Veseli smo, da se je zborovanje Slovenske ljudske stranke, ki se je vršilo v nedeljo, dne 30. avgusta, na prostem pred hišo gospoda Krajnca, tako lepo vršilo. Bito nas je več stotin. Shodu je predsedoval naš Partinjčan Hinko Fanedl. Vsi smo pozdravili našega poslanca Franjo Ž e b o t a, ki nam je čiste po domače povedal, kaj počenjata Pašič in Radič v Beogradu. Sedaj vemo, kdo je glasoval za strašno visoke davke, ki nas ravno te dni tako strašno mučijo. Za nje so glasovali Pivko, Radičevci, Pucelj in vsi Pašičevi poslanci. Nekaj je bilo na zborovanju tudi takih, Jd so Radiča volili. Ti so prav debelo gledali, ko so slišali, kako je Radič prodal republiko. Posebni so se fantje čudili, kako da more Radič zahtevati, da se naj vojaška dolžnost neha šele s smrtjo. Dopadla se nam je tista šaljiva pripovedka o »kunštnem« padarju, ki je enemu žerjavovcu in enemu ra-dičevcu popravil možgane. Ne enega ni bilo, ki bi bil imel našemu poslancu kaj ugovarjati. Njemu in njegovim tovarišem smo izrekli vsi Jurjevčani iskreno zaupnico. Cela naša fara stoji zvesto na strani naše Slovenske ljudske stranke.	^
Pri Sv. Jakobu v Slov. gor. smo se v nedeljo, dne 30. avgusta zbrali pristaši naše Slovenske ljudske stranke k zborovanju pod milim nebom Mnogo nas je bilo. Naš poslanec Franjo Žebot nam je po domače in zanimivo govoril, kako se je Radič spremenil s Savla v Pavla, kako je zavrgel republiko, kako so Radičevci s Pucljem vred glasovali za vse davke, kako je Radič izjavil, da bi naj bili moški celo svoje življenje pod vojaško dolžnostjo, kako je Radič zapustil Slovence in se zvezal s Pašičem. Marsikaj smo zvedeli, kar nam dosedaj ni bilo jasno. Radičevi pri-ganjači so nam pred volitvami ponujali republiko (repo), a sedaj vidimo, da so nas grdo naplahtalL Hvaležni smo Slovenski ljudski stranki, da nam na shodih pojasni take stvari. Našemu poslancu smo po predsedniku Roškarju vsi Jakobčani izrekli zahvalo in zaupanje.
Smrt mladega duhovnika. Na Tinjah pri Slov. Bistrici ie po dolgi ter mukepolni bolezni zatisnil oči tamošnji č. g. župnik Jernej Podpečan. Blagopokojni je bil star komaj 42 let m rodom iz Galicije pri Celju. Kot kaplan je bil izredno priljubljen v Podsredi in v Konjicah, odkoder je prišel za župnika na Tinje. Bodi mu ohranjen hvaležen spomin!
Nova občinska mostna tehtnica na Pobrežju pri Mariboru. Občinsko predstojništvo na Pobrežju pri Mariboru nas naproša objaviti, da je nova občinska mostna tehtnica izgotovljena in predana prometu. Stoji v Drevoredni ulici in je jako primerna za vse občine Dravskega polja, ki vozijo svoje proizvode na mariborski trg. S tem se je izpolnila stara želja Pobrežanov in okoličanov. Tarifa bode v nabita na hišici tehtnice. Za tehtnika je postavljen g. Rož-man, kamnoseški mojster in posestnik v bližini tehtnice, Cesta na Brezje 29. Interesenti se uljudno vabijo, da se poslužjo te nove gospodarske naprave. Tehtnico je tehnično dovršeno izpeljal mojster Franjo Žnider v Mariboru, katerega Pobrcžani vsem občinam toplo priporočajo!
Veselo in žalostno od Sv. Lovrenca na Drav. polju. Na lovrenčko nedeljo, dne 9. avgusta t. 1. je pri nas prvič opravil slovesno sv. mašo letošnji novomašnik trapist č. p. 'Kamil Pernat iz Zgornjih Pleter, ki je bil posvečen že meseca aprila, čeprav mu je bila vojska ^vojčas iizdrla sredino spodnje čeljusti. Iz iste hiše je ena sestra že šolska sestra, a radi težke bolezni ni mogla biti navzoča; ena mlajša sestra čaka istotam na preoblečenje, dva mlajša brata sta pa tudi že pri trapistih v Rajhenburgu. Bog daj vsem stanovitnost, hiši dosti blagoslova, našemu narodu pa še več takih rodbin! — Zunanjost naše cerkve se je zdaj vsa pomladila, da jo je z lepim misijonskim križem vred veselo pogledati. — Letošnje tolikokrat grozeče vreme je v četrtek, dne 20. avgusta, povzročilo hudo nesrečo: strela je v Apačah ubila iz travnika domov hitečo vrlo mladenko Marijo Kmetec, doma iz Hajdine; istočasno pa je v sosedni fari na Podložah ubila nekega Sagadina iz Hajdine, par drugih poleg njega na travniku je bilo samo omamljenih. Treska in hudega vremena, reši nas, o Gospod!	i
Novice iz Polenšaka. Dan večne molitve, ki smo ga obhajali na Jernejevo v naši lepi Marijini cerkvi, se je prav slovesno izvršil. — Pod vodstvom šolskega upravitelja g. Kegla se popravlja šolsko poslopje, ki je že več let vpilo po popravku. Delajo se zidarska in mizarska dela in znašajo stroški preko 40.000 dinarjev. — Letina je pri nas še precej dobra. Dozdaj še, razun nekaj malega, nismo imeli toče. Bog nas obvaruj tudi še vnaprej!
Slabe gospodarske razmere niso zadnji vzrok, da prihaja zadnja leta tako malo študentov iz kmetskih in delavskih stanov. Ta dva stanova zadostita komaj svojim rednim potrebam, dragih stroškov za študiranje sina-dijaka ne zmorejo več. Gotovo pa je, da so najboljši sinovi našega naroda izšli ibaš iz kmetskih in delavskih hiš, kajti tam predvsem je še nepokvarjena moč našega naroda. Da se omogoči študiranje tudi revnejšim, se je v Ljubljani leta 1922 osnovalo Dijaško podporno društvo, ki vzdržuje dijaško menzo v Marijanišču, daje podpore in posojila študentom Da pa bo to društvo moglo svoj namen lažje dosegati, priredi l^tos dobrodelno loterijo z nad lOOO lepimi dobitki. Obračamo se na cenj. čitatelje s prošnjo, da pomagajo našim študentom na ta način, da pridno kupujejo srečke Dijaškega podpornega društva.
Dijaško podporno društvo v Ljubljani priredi letos, kot smo že poročali, veliko dobrodelno loterijo v korist našim študentom. Med tisočero množico krasnih dobitkov se nahajajo sledeči: nov, eleganten Ford-avto za 42.000 D, mlad konj s kočijo, celotna sobna oprava, slamoreznica, kolo, radio-aparat, kuhinska oprava, fotografski aparat, obleke in še cela vrsta podobnih predmetov. Ker z nakupom srečk podpirate naše katoliške dijake ter njim lajšate študijske razmere sedanjega časa, prosimo, da sprejmete naše prodajalce z odprtim srcem in odprto roko.
Novice iz Šmartna ob Paki. Kakor je bilo že objavljeno v časopisih, je bilo v naši občini meseca julija strašno neurje. Škoda je velika na polju, travnikih, posebno pa so prizadete Občinske ceste, katerih ljudstvo nikakor ne more samo popraviti. Naš župan je takoj škodo prijavil pri srezkem poglavarstvu in prosil, da bi prišla komisija ter škodo ocenila. Res je prišel od srezkega poglavarstva ekonom ter pregledal škodo na poljih, ne pa na cestah. Rekel je, da mora občina to naznaniti gradbenemu odseku v Celje. Župan je tudi to storil, toda do danes še ni nikogar od nikoder. Ljudstvo ceste nujno potrebuje posebno sedaj v jeseni. Poslanec Pušenjak je pisal županstvu, naj mu pošlje takoj zapisnik o cenitvi škode, da ga on predloži ministrstvu. Toda, ker še ni bilo komisije, se seveda tega zapisnika ne more predložiti. Občina sama po svojih cenilcih škode nikakor ne more ceniti, ker je ista v takem Obsegu, da bo to zamogel storiti le vešč strokovnjak. Tako cela zadeva stoji. Človek bi mislil, da so gospodje pri vladi čisto pozabili na nas. Pa temu ni tako. Kakor nalašč kmalu po tisti vremenski katastrofi je začela davkarija v Šoštanju pošiljati položnice za davek in to s takimi sveta-mi, da skoro ni mogoče verjeti. Plačati se pa baje mora takoj, sicer: rubež! Ljudstvo obupava. Kmetje se čedalje bolj zadolžujejo. Vse, kar ima kmet za prodati, v cenah pada, kar pa mora kupiti, gre kvišku. — Dne 25. avgusta ob treh zjutraj je strela udarila in užgala gospodarsko poslopje Franca šoštar, posestnika in gostilničarja v Slatinah. Poslopje je popolnoma pogorelo, kaker tudi vsa krma in gospodarski stroji. Škoda je velika in je le deloma krita z zavarovalnino. To je letos v naši občini že drugi požar po streli. Hmelj, letos edini dohodek kmeta, se sedaj obira. Kar pa je poznega, je ves rdeč od peronospore ter bode vsled tega zgubil polovico svoje vrednosti. Sadja letos ni, tudi vina bode malo. Vsekakor se nam obetajo slabi časi. Naj bi vendar s tem računali tudi gospodje pri davčni oblasti v Slovenjgradcu in nehali navijati davčni vijak. — VI. Pušenjak.
Odkritje spominske plošče v vojni padlim vojakom. Na Gornji Ponikvi pri Žalcu so v nedeljo, dne 26. julija, odkrili spominsko ploščo v svetovni vojni padlim vojakom tamkajšnje župnije. Na stotine ljudi iz bližnjih in daljnih krajev se je zbralo tega dne na Ponikvi. Ko so fantje Orli, ki so v krsti nosili ploščo, prišli do kapelice, je tamkajšnji
pevski odsek prosvetnega društva »Slomšek« ganljivo zapel narodno pesem »Oj ta vojaški boben«, nakar je v imenu odseka Orla, ki je omislil spomenik, v lepih besedah izročil predsednik Orla na Ponikvi spominsko ploščo č. g. župniku Gorišeku v varstvo. Nato so med p opevanjem | žalostink in milo donečih glasov zvonov v spremstvu velikanske množice ljudstva v lepem sprevodu prinesli fantje ploščo k cerkvi, kjer se je vršila sv. maša za rajne vojake, katero je daroval bivši vojni lcurat č. g. Miroslav Ratej iz Žalca. Po sv. maši je č. g. kurat blagoslovil in odkril spominsko ploščo z nagovorom, v katerem je omenjal trpljenje in muke rajnih, ki so nas zapustili v cvetu let Nato je imel lep spominski govor tamkajšnji šolski upravitelj g. Ivan Teuersahuh. Za tem je v imenu vojnih tovarišev govoril g. Mihael Sredenšek iz Št Petra v Sav. doL in nato g. Franc Jezernik v imenu prosvetnega društva , »Slomšek.« H koncu so poklonili vence in jih položili na spominsko ploščo zastopniki in zastopnice domačih mladinskih kongregacij in organizacij, nakar so še zapeli pevci par pesmic.
Razno od Sv. Marjete pri Rimskih toplicah. Mest, ki smo ga preteklo leto zgradili čez Savinjo, ima napis, da je dopustna teža 1000 kg, kar pa nekateri vozniki ne vidijo, oziroma ne vpoštevajo, ker vozijo čezenj vozove do 2000 kilogramov. Gotovo je, da bo most vsled tega zelo trpel. Stavbeni odbor pa naj stori v tem oziru svojo dolžnost, posebno g. Kokalj, ker bo menda v kratkem razrešen časti trboveljskega gerenta. Most je bil zgrajen s pomočjo ljudstva, ker Golobova, oziroma Žerjavova državna podpora je splavala po Savinji proti Belgradu. — V nedeljo, dne 16. avgusta, smo dobili za župno cerkev sv. Marjete dva nova jeklena zvonova. Največjo zaslugo pri tem imata gospod zlatomašnik 811etni starček Janžek in pa g. Franc Gahr-šek. Bog plačaj vsem, posebno pa želimo, da bi se izpolnila želja g. dekana dr. Kruljca, da bi Bog dal gospodu zlatomašniku Janžeku dočakati biserno in železno sv. mašo! — V nedeljo., dne 23. avgusta, se je vršil pri cerkvi Marija Lurd dekanijski shod Marijinih družb za dekanijo Laško. Službo božjo je opravil naš stari znanec g. stolni kanonik Časi iz Maribora. Zunaj cerkve pa so bili razni govori. —•<*»• • i .¿v-	™ .^ "rf;::;^^
Kaj nam poročajo od Marije Gradec pri Laškem. Dne 29. avgusta je minulo leto dni, odkar je umrl nagle smrti veleposestnik g. Matija Resnik. Mož je bil poštenjak od nog do glave, zelo veren in previden, tako da je že pred večimi leti storil posledno voljo pri najboljšem zdravju in določil bodočega posestnika Jožefa. Ko pa je ta na dan 25. m. m. šel k svojim delavcem na Ogeče (nesel jim je ! maloo), pridrvi iz gozda po »riži« drevo naravnost v njega I in ga v enem hipu ubije. Jožef je bil dne 15. marca še le : 20 let star. Bil je lepega obnašanja, pošten in živahen. 1 Vse ga je spoštovalo. Bog mu bodi milcstljiv sodnik! — i Dne 30. m. m. pa smo pokopali našega prvega župana v j 90. letu svoje starosti, g. Martina Ojstršek. Bil je 10 tet ; župan .V svojih letih goreč in neizprosen Slovenec, ki se i ni upognil laškim Nemcem. Poslednjo čast mu je izkazalo j županstvo s tem, da ga je izpred hiše žalosti dvignil obč. j odbor z županom g. Martinom Topole na čelu in ga po-| nesel na kraj miru. Vič. g. dekan dr. Kruljc pa se je spo-j minjal na grobu vrlin pokojnega. Županstvo in občani pa i ga ohranijo v najlepšem spominu.
Tajništvo Slovenske ljudske stranke v Kozjem je zopet odiprto.
I Dijakom in staršem priporočata Tiskarna sv. Cirila
in nje podružnica v Aleksandrovi cesti št. 6 šolske knjige za vse šole kakor tudi svojo bogato zalogo vseh šolskih potrebščin. Podjetje se bo potrudilo za ceno, točno in solidno postrežbo. Ker je ob začetku šolskega leta naval na prodajalno vedno silno velik, zato vljudno prosimo cenj. gg. dijake in njih starše, ki stanujejo v Mariboru, da se oskrbijo s knjigami in šolskimi potrebščinami že zdaj pred začetkom šolskega leta ter se na ta način pozneje izognejo dolgotrajnemu čakanju.
Zadnje poročilo darov za Dijaško večerjo v Mariboru. Od 12. avgusta do sedaj so došli še sledeči darovi: fe mestne blagajne v Mariboru 2. obrok 5000 din., izgubljena stava 200 din., na igri v Pilštajnu nabrali dijaki : 190 din., dr. Žgeč nabral na sedmini svojega brata Pavla j v Domovi 110 din., iz zapuščine Ludovika Babnik v L juto meru 100 din., ob pogrebu Franca Maček mesto venca 100 din., Fran Voršič v Mariboru 20 din., blagajnik Dija-! ške večerje 55.50 din., vlč. g. predsednik Dijaške večerje poravnal primanjkljaj 7000 din. To je zadnji izkaz Dijaške večerje, ki s tem preneha. V šolskem letu 1923-24 je ia i dala Dijaška večerja 52.833 din., v zadnjem letu pa 65.230 din. Dohodkov pa je bilo vedno manj, tako da so j se porabili vsi prejšnji prihranki, a je še za vodstvo ostal precejšnji deficit, katerega je g. predsednik iz svojega kril, akoravno je že tudi med letom podpiral Dijaško večerjo z večjimi svotami. Bog povrni njemu in vsem drugim dobrot nikom stotero, kar so dobrega storili za uboge dijake in s tem nekaterim obče pripomogli k študijam. — Bivši blagajnik.
Gospodi- jc! Ne samo za navadno perilo, ampak tudi za najfinejše tkanine uporabljajte le milo »Gazela«.
»Budlia« čaj na ljubljanskem velesejmu, oglejte si H paviljon št. 461 do 465.
Dopisi.
Sv. Rupert v Slov. gor. (žrtev vsled zas trupijenja kr-vi.) Mrak tihe žalosti je ležal pretekli teden nad Gornjo Voličino. Kruta smrt je obiskala nenadoma in nepričakovano dobro hišo Štuberjevo ter je iztrgala sedaj edino 17-letno hčerko Liziko, ki je bila navdušena Orlica ter marljiva Marijina družbenica. Napravila se ji je na nogi med prsti majhna rana, ki je najprej povzročila na stopalu huda bolečine in kmalu na ceM nogi. Zastrupila se ji je kari.
Vsa zdravniška pomoč je bila brez uspeha. Ob zdravnikovi navzočnosti je že umirala Lizika. Ko so se oglasili mili ruperški zvonovi, nihče ni mogel verjeti, da leži Štu- . berjeva Lizika na mrtvaškem odru. Vse ljudi je ta vest silno pretresla in osupnila. Bila je lepega in prikupljivega \ vedenja in vedno vesela. Vsakdo jo je moral vzljubiti, kdcr ! jo je poznal. Obdarovana s telesno lepoto in z velikimi duševnimi talenti, je bila povsod ponižna in skromna. Ni je bilo slovenske narodne pesmi, ki bi jo ena ne znala. Za njo ne žalujejo samo njeni starši, ampak vsi, ki so jo poznali. K pogrebu so jo nosile Orlice in družbenice Marijine. Spremljala jo je tudi velika množina drugih ljudi, znak njene priljubljenosti. Bil je nad vse sijajen in veličasten pogreb. Že dolgo ni bilo tako lepega pogreba pri , nas. Ob grobu pa je bilo silno plakanje in ihtenje in no- j beno oko ni ostalo brez solz, ko se je poslovil od nje z ganljivimi besedami domači č. g. župnik. Lizike ni več med nami. Zapustila si v cvetju mladosti svoje ljube starše, ki si jim bila in še bi jim bila edino- veselje, tolažba, upanje in močna palica na stare dni. Zgubile so s Teboj j pa tudi naše katoliške organizacije zmožno, porabljivo in , skrbno ter marljivo članico in delavko. O, kako zelo Te ; bomo pogrešali! Obljubimo' Ti, draga Lizika, da Te tudi • onstran groba ne bomo pozabili. Sivolasemu, 801etnemu očetu-starčku in materi ter vsem sorodnikom iskreno so-žaljel Tebi, Lizika, pa kličemo: »Lepše solnce naj Ti sije, iepše zarja rumeni!«
Ptuj. Dne 1., 2. in 3. t. m. se je vršila v minoritskem samostanu v Ptuju velika skupščina zastopnikov vseh samostanov in ob enem so se vršile redovne volitve. Vsemu je predsedal sam vrhovni poglavar iz Rima. Bog naj blagoslovi vse delo-
Muretinci pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Hiralnično društvo v Muretincih ima svojo redno odborovo sejo na Marijin praznik, dne 8. t. m., pri Sv. Marjeti niže Ptuja, v gostilni g. Mikla, popoldne ob treh. K tej seji so povabljeni ihidi vsi gospodje župani iz polja kakor tudi iz Haloz.
Sv. Trojica v Halozah. O priliki lOletnice dušnega pastirstva je daroval za nov Katoliški dom č. g. kaplan v Rajhenburgu Maks Šlander 150 din. Hvala lepa!
Šmarje pri Jelšah, Umrla je dne 31. m. m. ugledna %žanka gospa Ana Gajšek, žena tukajšnjega trgcvca in j župana g. Ivana Gajšek. Doma je bila od Št. Uja v SI. g., kjer so imeli njeni starši Topmajer lepo posestvo. Ena sestra je vdova Muršec istotam, ena pa je žena cerkvenega ključarja Dajčmana v Svečini, dočim en brat gospodari pri Sv. Ani v Slov. gor., brat Franc pa tukaj pri nas. Njena mati, ki je tukaj umrla pred tremi leti v starosti 84 let; je bila sestra pokojnega našega poslanca in deželnega odbornika Robiča in pa gospe Pahernikove v Vuzenici. Blag Ana si je pridobila velik ugled kot ljubeznjiva trgovka in modra, marljiva gospodinja; pred vsemi pa točijo solee hvaležnosti za njo različni siromaki, za katere je ona imela vedno odprto srce in darežljivo roko. Ob veliki udeležbi jo je spremilo do hladnega groba več duhovnikov in se je od nje ganljivo poslovil g. prof. Vreče, ki je pred 17 leči tudi blagoslovil njen zakon. Počivaj mirno, miroljubna Ana, v naši zemlji, na vznožju Sv. Roka, kamor si toliko rada hodila in kjer si vselej srečna bila!
Ložno pri Rogatcu. Dosedaj so darovali ozir. postali prispevke ti-le dobrotniki: Preč. gosp. konzistori-|alni svetovalec in nadžupnik Franc Korošec 55 D, neimenovana iz Žabnika 100 D, Katarina Plavčak 50 D, Martin Belič 100 D. Anton Perkovič prase za 100 D, «. g. Franc Ogrizek, vpok. župnik v Vojniku 20 D, g, Matija Jager, uradnik v Zagrebu, doma pa iz Brezov-*a pri Rogatcu je poslal 100 D in zraven še položil srečko št. 10.684, katera bi prinesla v srečnem slučaju iz-abebanja 5000 D — žrebanje se bo vršilo prve dni novembra. Vsak častilec Loženske Matere božje in prijatelj lepega zvonenja na prosi, da bi nam bila tokrat sreča mila. Zvon je že vlit, bo vsak čas izdelan ter okoli male Gospojnice domov pripeljan, dne 13. septembra ali na nedeljo Marijinega imena pa slovesno blagoslovljen. Kateri še bodo kaj poslali na domači župni urad ali osebno župniku izročili primeren znesek, se bodo v časniku pohvalno objavili.
Vitanje pri Celju. V tukajšnji cerkvi M. D. na Hri-barci se je poročil g. Ivan Jeseničnik, gostilničar v Ljubnici z gdč. Matildo Iršič, šiviljo v Paki. Bilo srečno.
Sv. Krištof pri Laškem. Naša liberalna gerentska gospoda strelja velike kozle, a ne po naših hribih, ampak v občinski pisarni. Gre za užitninski davek in za tremerski kolodvor. Užitnino plačujejo gostilničarji od iztočenega piva, vina in žganja. Ker imajo zdaj oni odločilno besedo ris cbčini, so sklenili, naj zanaprej ne vrši več finančna kontrola pregleda pri njih, ampak bodo sami pavšalno po avoji razsodbi plačevali užitninski davek. Proti temu ge-rentskemu ukrepu, ki bi ščitil uboge (!) oštirje na škodo občine, so se pritožili možje SLS in veliki župan je ta ge-Rentski sklep razveljavil. Tako bc dobila občina od užit-svine letno okoli 125.000 din., če bi pa šlo po demokratski | Selji, k večjemu 14.000 din. Pijača pa ne bi bila niti za i paro cenejša. Volilci, vidite, kakšno bi bilo občinsko go- j opodarstvo, če bi se ga polastili demokratarji! — Gerent- j «ki sesvet je pogruntal še drugo. Tremerčani želijo kolodvor. Pustimo vprašanje, ali je potreben ali ne. Ker vodi »daj gerentske posle Tremerčan g. Cencelj (laški poštar ee jih je že naveličal), zato mislijo liberalci, da je zdaj u-goden čas za novo postajo. Bila je že določena komisija, j da pregleda in določi stališče za kolodvor. Določeno pa ie tudi, da morajo vse stroške nove postaje plačati intere- i senti, t. j. slednjič občina Sv. Krištof. Če se postaja ne bi obnesla, morajo zopet interesenti na svoje stroške spraviti vse v prejšnje stanje. Mi pristavimo samo to: Naj vendar tisti, ki nastavljajo liberalne gerente, iste poučijo, takšne so njihove dolžnosti in pravice. Namreč nobene druge, kakor da začasno, dokler ni izvoljen nov odbor, u-fravljajo občino in vodijo tekoče, neodložljive posle ter ;
izvršijo pravomočne sklepe bivšega razpuščenega občinskega sveta. Nimajo pa gerenti, četudi so Žerjavovega kalibra, niti najmanjše pravice zviševati občinskih doklad, zniževati gostilničarjem užitninskega davka ter obremenjevati občine z novimi kolodvori za stetisoče. Za vsako dejanje, ki presega ta delokrog, bo SLS prijela in naredila odgovornega gerenta in ves njegov generalni štab. Volilci, odločite se!
Občina Sv. Krištof pri Laškem. Opozarjamo vse vo-lilce SLS, da bodo občinske volitve v nedeljo, dne 13. t. m., od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne. Na volišču pri Sv. Štefanu ima naša SLS drugo Skrinjico, pri Sv. Jederti tretjo, v občinski pisarni četrto. Volit gremo vsi, ker hočemo, da imej ljudstvo besedo pri občini, da bodo izvoljeni občinski odborniki ljudstvu odgovorni, dočim so gerenti odgovorni samo vladi. Ljudske avtonomije ne damo kršiti po nikomur. Vsi na volišče za SLS!
Raštajn. Smo vendar enkrat dobili nove zvonove, 13. avgusta smo jih pripeljali iz postaje Rajhenburg k Sv. Joštu, podružnici koprivniški; dne 16. avgusta jih je šentvidska zvonarna potegnila v stolp. Spoštovanje gre prvič gospodu župniku iz Koprivnice in gospodu misijonarju iz Celja, drugič pa cerkvenima ključarjema, ki sta se veliko trudila.
Cospodarske tttstl
Članek »Kmetijska dela v mesecu septembru« priobčimo prihodnjič.
Občni zbor Vinarskega in sadjarskega odseka. Dne 22. avgusta t. 1. se je vršil v Mariboru v Narodnem domu cb pičli udeležbi izredni občni zibor Vinarskega in sadjarskega odseka Kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru, ki je imel kot glavno točko volitev novega odbora. Pri slučajnostih so bile sprejete resolucije na velikega župana mariborske oblasti glede izvrševanja odloka o trgovini s šmarnico in na ministrstvo saobračaja, da zniža prevozne tarife za sadje v zabojih na isto mero, kakor se računa za sadje a la rifuzo. Po občnem zboru odseka se je vršila od-borova seja Pokrajinske zveze jugoslovanskih vinogradnikov za Slovenijo pod predsedstvom g. R. Košarja, ki je poročal, da so bili sklepi zadnjega občnega zbora izvršeni ter poslani na pristojna mesta. Radi nujne potrebe strokovnega glasila za vinogradništvo se je izvolil ožji odbor, da se določijo potrebne smernice. Izvoljeni so gospodje: ravnatelja Žmavc in Puklavec, višji kletarski nadzornik Zabavnik ter inženir Zupanič. — Ker nam manjkajo na strokovni podlagi organizirana poročila o stanju naših vinogradov, gibanju kupčije, o vinskih cenah in zalogah itd. v posameznih vinorodnih krajih Slovenije, se naprosita velika župana mariborske in ljubljanske oblasti, da blagovolita naročiti, da pošljejo okrajni ekonomi vinorodnih okolišev tozadevna poročila tudi tajniku Pokrajinske zveze jugoslovanskih vinogradnikov za Slovenijo. Razven tega se bodo naprosili še posamezni zaupniki manjših okolišev, da bodo redno poročali v gornjem smislu ter pričakujemo, da bodo v interesu našega slovenskega vinogradništva zadostili tej prošnji v polni meri. Podrobna navodila se bodo gospodom zaupnikom še izdala. — Da se dobijo natančnejše informacije glede izvoza vina v Avstrijo, potuje predsednik g. Košar v Gradec ter se ga naprosi, da pri tem zastopa Zvezo vinogradnikov; istotako pooblasti Vinarski in sadjarski odsek svojega predsednika, gospoda višjega kletarskega nadzornika Zabavnika, da potuje z njim v isto svrho.
Čebelarska podružnica za Maribor in okolico vabi člane in prijatelje za 6. september popoldne, v slučaju slabega vremena za 8. september, k sestanku pri čebelnjaku g. Ivana Šiška v Bistrici. Odhod s koroškim vlakom 13.42 z glavnega kolodvora.
Vinarska in sadjarska šola v Mariboru, ki je bila doslej dvoletna, se je spremenila v enoletno. Pogoji za sprejem so razpisani tudi v »Kmetovalcu« cd dne i5. avg. t. 1. Prošnje za sprejem se morejo pošiljati še do 1. oktobra, ker je začetek novega šolskega leta za novince preložen na prve dni novembra, o čemer se bo vsakega prosilca še posebej svoječasno točno obvestilo.
Cven. V sredo, dne 9. septembra t. 1., se vrši na Cvenu veliki živinski in kramarski sejm. Pri zadnjem sejmu dne 18. 3. t. 1. se je opazilo, da je bilo. vse premalo zanimanja za prigon živine, ker je bilo kupcev več kakor živine. V zadnjem času se tudi cene živini radi izvoza pre cej zboljšujejo. Prebivalstvo, osobito živinorejci od blizu in daleč, se uljudno vabijo, da posetijo naš sejm v obilnem številu, posebno pa še, da priženejo čim več živine vseh vrst. — Fr. Slavič, župan.
Preložitev sejma. Ker je dne 8. t. m. praznik, bo živinski sejem v Mariboru dne 7. t. m. •
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 28. 8. 1925 se je pripeljalo 125 svinj in 4 koze ter 1 ovca. Cene so. bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 106 do 125 din., 7 do 9 tednov stari 250 do 275 din., 3 do 4 mesece stari 300 do 350 din., 5 do 7 mesecev stari 380 do 450 din., 8 do 10 mesecev stari 650 do 900 din., 1 kg žive teže 12 do 14.50 din., 1 % mrtve teže 15 do 17.50 din. Prodalo se je 102 komada.
Mariborski trg dne 29. avgusta 1925. Čeravno je že konec meseca, je bil ta trg prav dobro preskrbljen, pa tudi dobro obiskan in hladno vreme je tudi privabilo 17 slaninarjev na trg, kjer so prodajali svinjino po 20 do 25 din., slanino po 25 do 27 din., in drob po 15 do 20 din. 1 kg; domači mesarji pa so prodajali govedino po 10 do 12.50 din., teletino po 12.50 do 17.50 din. in svinjino po 17.50 do 20 din., klobase po 20 do 35 din., prekr eno meso po 30 do 35 din., gnjat po 40 do 45 din., drob po 8 do 15 din. 1 kg. — Perutnine je bilo samo okoli 600 komadov na trgu. Cene so bile piščancem 15 do 25 din., večjim 25 do 62 din. par, kokošem 25 do 60 din., gos-
kam, racam in puranom mladim in starim 30 do 110 diiu komad, grlicam 35 din., kanarčkom 30 do 100 din., domačim zajčkom 8 do 50 din., kozličke m 75 do 100 din. komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Bilo je 35 vozov. Cene so bile: krompirju 4.50 do 5.50i dm. za mernik (7 H kg), oziroma 1.50 do 2 din. 1 kg, solati 1.50 do 3 din. kg, glavnati 0.50 do 1.50 din., bra-zilijanki 1 do 2 din., kumarcam 0.25 do 2 din., zeljnatirr» glavam 1 do 4 din., buči 1.25 do 3 din., ohrovtu, ohrovtni repi 1 do 1.50 din. komad, čebuli 1.25 do 4 din., česnu 2.50 do 6 din. venec, fižolu (pasuljem) 0.50 do 1 din. kupček, oziroma 3 do 5 din. kg, tomatom 1.50 do 2 dn., kislemu zeliiu 4 din., maslu 40 din., kuhanemu maslu 50 din., trapistovskemu siru 25 din. ko, mleku 3 do 3.50 din., maslinemu olju 40 do 55 din., bučnemu olju 24 do 30 din., smetani 11 do 14 din. liter, jajcam 1.50 do 2 din. komad, sirčku 0.50 do 8 din. komad, jabolkam in hruškam 3 doi 6 din., breskvam 18 do 22 din., češpljam 2 do 4 din., slivam 3 do IO din., borovnicam 3 din., grozdju 13 do 15 din. kg, medu 30 din. kg, limonam 0.75 do 1.50 din. komad, cvetlice 0.50 do 5 din., z lonci vred 15( do 50 din. komad. — Lončena in lesena roba se je prodajala po navadi 0.50 do 1.50 din. komad, lesene vile 15 do 20 din., grablje 25 din., leseni ročni vozički 125 do 200 din., leseni stoli 35 do 40 din. komad. — Seno in slama: Kmetje so pripeljali dne 26. avgusta 6 vozov sena in 1 voz slame, v soboto, dne 29. avgusta pa 9 vozov sena, 3 vozove slame in 1 voz otave na trg. Cene so bile senu 50 do 75 din., otavi 75 din. in slami 30 do 37i din. za 100 kg.
Savinjčane opozarjamo, da nalagajo svoj odvišen denar, oziroma svoje hmeljske izkupičke, le pri naših lcmet-skih posojilnicah. Kdor naloži svoj denar v Celju, naj ga naloži le pri Ljudski posojilnici v Celju, poprej pri »Belem volu«, sedaj Cankarjeva ulica 4, poleg davkarije. Ljudska posojilnica v Celju je največji kmetski zadružni denarni zavod Kmetje, držite se le svojih denarnih zavodov, kjer imate najvarneje naložen denar!
Hmeljarsko društvo za Slovenijo je razposlalo strokov nim listom inozemstva sledeče poročile: Žalec, Sav. dok, 28. 8. 1925. Obiranje srednjeranega hmelja se bliža svojemu koncu. Množina pridelka na 1 ha zemljišča se bližal oni lanskega leta. Zaradi povečanja s hmeljem zasajene ploskve bo letošnja množina ono lanskega leta prekosila za približno 20%. Hmelj je fin in prvovrsten po kakovosti in barvi. Pozni hmelj pa kaže žalostno sliko. ZaradSpero-nospore bo množina pridelka komaj 20% od one v normalnih letih. Pri vsem tem je hmelj rjave barve in manjvredne kakovosti. Kupčija s srednjeranim hmeljem je bila zadnji čas prav burna. Začetna cena pred enim tednom po 50 din. za 1 kg se je skokoma dvignila na 100 din. z obilno napitnino. Dobra tretinja vsega pridelka te vrste hmelja je že prodana. Mnogo tujih kupcev je došlo, posebno Bavarcev. — Društveno vodstvo.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 55 do 56 din., italijanska lira 2.13 do 2.15 din., francoski frank 2.65 do 2.69 din., čehoslovaška krcna 1.64 do 1.66 dirw avstrijski šiling 7.83 do 7.95 din., švicarski frank 10.8T do 10.95 din. V Curihu znaša vrednosi dinarja 9.22 cen-timov.	«sejt.	•
«■■■■■■«■■■■■BBnaaaNHHHUBBiBBai
Darujte za spomenik vojnim žrtvam, ki počivajo a» pokopališču v Pobrežju pri Maribora!
■ ■BaflBBBflBflBBBflBBSflBBBSBSIBBflBft
ne boš strgal, ne, imam močno obleko, ker sem kupil sukno v veletrgovini R. STERMECKI v Celju štev. 2* kateri raspočilj« trpežno sukno m D7P-, močen ievjot m D 78'—, fini kamram m D 90 —. Unstrovani cenik t irei 1000 slikami se pošlje vsakemu zastonj, vzorci od sukna, kamgarna in rasne manufaktur-ae robe pa samo sa 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom o-»ebno kupovat, dobi nakupa primerno povrnitev voinj« Naročila Ires D 500 — poštu. prosto. Trgovci engros cen«
MALA OZtiANILA =====
Izučen podkovski in vozovnt
kovač išče v najem kovačnico ozir. delo pri kakšni grajšči-ni. Vinko Sijšnik, Sv. Martin pri Vurbergu.	1049
Proda se umetni mlin, žaga $ posestvom 3 oralov zemlje ia gozda na dobrem kraju. Kdor, želi kupiti, naj se osebna zglasi pri Ivanuša, Sebič; Hebenstreit, Slov. Konjice.— Na pismene ponudbe se ne ozira.	1Q50
Organist in cerkovnik želi takoj spremeniti službo. — Zmožen je voditi večje pevske zbore in godbe. Reflekti-ra na dobre Tare. Naslov V upravi pod »zmožen». 979 3—1
Kolarskega učenca, močnega in marljivega sprejme tako! v uk Franc Ribič, kolarskl mojster, Ladkavas, Sv. Pavel pri Preboldu. 1019 3—1
Vajenca sprejme takoj Frane Mere, kolarski mojster nai Bregu pri Ptftju. 1010 3—1
Sprejmem učenca in učenko za dežničarsko obrt in trgovino. Stanovanje in hrana v hiši po dogovoru. Jos. Se-rajnik, dežnikarna, Celje.
1056 2—1
Službo vratarja, kočijaša. na
žago ali v skladišče na deželi išče Jakob Krajnc, Jurovec, p. Ptuj.	1001
Išče se poštena gospodinja, 30 do 40 let, ki zna kuhati in gospodariti k gozdarju na deželo. Nastop takoj, plača' po dogovoru. Zglasiti se vsak dan med t. in 2. uro popoldne v gozdarjevi hiši v Vurbergu pri Ptuju. 1073
Oskrbnika veščega poljedelstva, gozdarstva, kletarstva, ter konje, goveje in svinje-reje, treznega in z dobrimi spričevali, sprejme Anton Cvenkel, Sv. Peter v Savinj. dolini. Starejši samski moz, ki je tudi hmeljarstva vešč, iraa prednost. 1071 5—1
Proda se rodovitno posestvo v lepem kraju blizu cerkve in glavne ceste, čez 9 oralov njiv, travnikov; redi se lahko 4 govede. Gospodarsko poslopje itd. Cena po dogovoru. Zve se več pri Janezu Novak Sv. Lenart nad Laškim, pošta Laško. Za odgovor se mora pridjati znamka.	1055
Proda se gostilna s trgovino in trafiko tik farne cerkve, zraven 4 orale polja, 12 oralov gozda in 3 orale lepega vinograda z letošnjim pridelkom za 500.000 K. Naslov v upravništvu.	1059
Posestvo kupim, dobra zemlja v ravnini, prometni kraj ugodni plačilni pogoji. Ponudbe z obširnim popisom in ceno na I. Dolinšek. Št. Pavel Sav. dolina. 1057 2—1
Enonadstropna stanovanjska hiša v Kamnici z 10 strankami in velikim vrtom se proda. Vpraša se pri Posch, Maribor, Koroške cesta št. 20.
1062
Lepa posestva, gostilne, hiše proda ugodno Zagorski, Maribor, Barvarska ulica št. 3.
1066
Proda se zelo rodovitno posestvo blizu Maribora (pri Sv. Marjeti), pribl. 36 oralov prvovrstne zemlje, 2 lepi hiši, velik hlev in 3 vinicarske hiše in z vsem živim in mrtvim inventarjem vse skupaj za 440.000 D. Plačilne ugodnosti. Prodajo se pa tudi deli posestva, n. pr. viničarija. Dalje se proda 1 velika hiša s hlevom v Mariboru, posebno pripravno za mesarja, prekajevalca itd. Cenj. ponudbe na Reisman, Maribor, Vojašniška ulica 6. 1009 2—1
Vzameta, se mlin in žaga v najem proti takojšnjemu plačilu ali pa na polovico, tudi sam mlin ali žaga ni izključena. Ponudbe na upravo lista pod 10*1.	2-1
Gozd v mariborski okolici se takoj po ceni proda. Naslov v upravništvu. 1036 3—1
Proda se lepo posestvo, četrt ure od farne cerkve, 8 oralov Več se izve pri Janezu Rajšp posestniku v Žikarcih, pošta Sv. Barbara v Slov. goricah.
1046 2—1
Proda se po nizki ceni stavbena parcela, pri kateri se nahaja majhna njiva, nekaj travnika in lepega sadnega drevja. Na parceli se nahaja že nekaj stavbenega materi-jala, ter je že zraven stavbno dovoljenje. Parcela leži ob okrajni cesti in železnici in pet minut od postaje. Pojasnila daje gospod Jožef Tre-panc, mizarski mojster pri Sv. Jurju ob juž. zel. 1040
2—1
Prvovrstno sadno drevje in cepljene trte najbolj priporočljivih vrst po nizki ceni ima v zalogi: Drevesnica in trtnica Gradišnik, St. Janž— Velenje. Naročila in tozadevna vprašanja naj se blagovolijo nasloviti na: Ivan Gradišnik, pošta Dobrna pri Celju.	1052
Rženi skop se kupi ne predaleč od Sav. doline. Ponudbe s ceno na Dolinšek, Sv. Pavel, Savinjska dolina.	1058
Vin o toč »Štajerska klet« Maribor, podzemeljski prostori Narodnega doma. Najboljše in najcenejše vino in jabolčnik. Podzemeljsko kegljišče! Topla in mrzla jedila. Andrej in Mara Oset.	1060
Star voz, srednjetežki, v dobrem stanu, se proda pri kovaču Cebe v Dolgošah —: Mariboru.
pri 1064
Enovprežni polpokriti voz
(paruč s streho), pripraven tudi za duhovne gospode na deželi, se po ceni proda. Kri-vanek, Loška ulica 2, Maribor
1070
Prodajo se 8 sodi, steklenice, plišjopica, žametna obleka, thetnica, citre, Pobrežje pri Mariboru, Cankarjeva ul. 10, vrata 5, podstrešje. Vprašati 6., 7., 8. septembra. 1068
Dobro ohranjen rezni stroj
za krmo se po ceni proda. — \ Leopold Črepinko, Zrkovce, p. Mariboru.	1067
2.2 D se dobi v _ zova ulica 9-III.
	■j w'r,^ •
i it J	n k. ji
Izj
ava.
Podpisani Luka Jus, posestnik v Ravnem, obžalujem, proti g. Ivanu Regvart, mizarskemu mojstru v Podlehniku, izrečene žaljivke ter se mu zahvaljujem, da je umaknil zasebno obtožbo.
Ptuj, dne 31. 8. 1925.
1072 Luka Jus.
Dve težki kobili, pet let stari, brez vsakega pogreška se prodata ali zamenjata za les. Naslov v upravništvu Slov. Gospodarja. 1044 3—1
Sodi za vino, žganje, trans- ! port in hrambo ima vsako množina vedno v zalogi Fr. ' Repič, sodarsko podjetje v i Ljubljani, Trnovo. Solidno delo. Točna postrežba. Oglejte si zalogo!	1012 15—1
Šolske torbice, mape in jermeni za knjige, nahrbtniki, kakor tudi različni kovčeki in torbice za potovanja priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova cesta 13. 1047 5—1
Stare tračnice (šine), 1 kg Mariboru, V
RAZGLAS.
Veliki župan mariborske oblasti v Mariboru je z odlokom z dne 20. 7. 1925, br. 356-3, prošnji za dovolitev kramarskih sejmov, toje:
v četrtek po pepelnici, dne 18 julija in dne 24. oktobra vsakega leta
ugodil.
iNa te dneve se bodo v bodoče obdržavali kramarski in živinski sejmi.
Županstvo Velenje, dne 31. avgusta 1925. 1069	Župan: V z.: Josip Demšič.
po ra-991 4—1
Pozor! Ravno došlo blago, bi ve cene. Platno, barhenti, dr«k hlačevina, svileni robci, «uk-no itd. Dobiva se najceneje pri Trpinu, Glavni trg 17. 41
Pirovratni angleški in o»tr»T »Id plinski kok« na drobne ia debelo dobavi po enatn« »!-ianih cenah Mariborska me»l-na plinarna.	BI
Stiskalnice in mline (patent Rudi) za grozdje in sadje ima v zalogi tvrdka Hochnegger in Wiener, Maribor, Koroška cesta 53. Izdelovanje pohištva in stavbeno mizarstvo. — Postrežba točna. — Cene nizke.
893
k % L < i k i! W ! t, J IMI
Trgovski vajenec
se sprejme v detalj. trgovino
ED. SUPPANZ, PRISTAVA.
i i,i«


Proti škodliiscem
na hmelju
je tobačni izvleček z mazavim milom. Z navodilom vred se dobi v drogeriji Sanitas v Celju.	83410—1
V ».*	v n , i r.i r r * rv r . r^ .■» i rr i r. t » •
Naznanilo preselitve.
Uljudno nazmanjam, da sem svojo trgovino glazbil preselil iz Slovenske ulice 1 v Gosposko ulico 34 (v bivšo Anglo-Austrian banko).	1054
F. Pere. Maribor,
trgovina z glazbili
Radi izborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti si z« jesen in zimo
KARO • čevlje
Lastne delavnice — solidne cene.
MARIBOR. Koroika cesia šl. 19.
Le najbolje je najceneje.
Jabolka
namizna zimska trgana (zdrava in neobtolčena) kupuje na drobno in debelo po dnevni ceni
FR. RUD L.
redetrgovina s sadjem, Aleksandrova cesta 35, Maribor, Aleksandrova cesta 35
(poleg hotela »Meran.«)
Cenjeni) občinstvo« pozor!
Usojam si slavnemu občinstvu naznaniti, da je dnt I. julija 1925 poteklo 30 let, odkar sem otvaril svojo trgovino z mešanim blagom v Ptuju.
Kakor sem do zdaj vedno stremel, svoje cenj. odjemalce postreči po najnižjih dnevnih cenah le s prvovrstnim blagom, tako bom to tudi v bodoče storil.
Vsem svojim dosedanjim odjemalcem izrekam tero potom za naklonjeno mi zaupanje iskreno zahvalo. Za na-daljni obilni obisk se priporočam z odličnim spoštovanjem
R. WRATSCHKO, trgovec, PTUJ, nova pošta.
pravno
da je pri
Trpinu v Mariboru na Giavn.trgu 17
najboljše in najcenejše blago. Tam se lahko kupi hlačevina, barhenti, sukno, platno i. t. d.
		
1 ¿vi.	.v ^ .v^v. & ^ Li .v.	
h®


Nu novo dtašlsi
v trgovini K. Worsche-ja nasL
Union Macuñ
v Mariboru, Gosposka ulica 10,
velika množina zimskega štofa za moške in ženske obleke, barhenta, raznovrstne in najnovejše svilene robce, štri-kane rute in bluze, odeje za postelje, koče, nepremočljive plahte za konje in voze in drugo raznovrstno manufaktur-no blago najboljše vrste po najnižjih cenah. 1030
^MMM®iHii« j® i^iL^i^ir^L«!^
mm mm mmm mm t si#h
Lopi vinski sodi
v vseh velikostih se prodajajo v vinski trgovini ■ FERDINAND KCSTER, MARIBOR, 90S	Meljska cesta 10.
si prihranite, ako kupite manufakturnQ blaga
v Celju „Pri solncu
Stalno ogromna zaloga vsakovrstnega svežega blaga, kt> kor: sukno za moške, volneno za ženske, hlačevino, tisk» vino, baržun, barhent, belo platno, rujavo platno, nogavis» pavola, vsakovrstno moško ter žensko perilo, brisalk*. odeje, dežniki, dežni plašči, cefir in plavo platno za sr&ja«. klot, čepice in naglavne rute.
Ne opustite se prepričatil — Za obilen obisk se priporo&
Alojz Drofenik
Glavni trg 9 Celi« Glavni trt S
Postrežba točna?
Mera obilna!
Somišljeniki inserirajie!
gospodarska banka d. d.,
Podriifiilea v Mariboru*
V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo, "^fg Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek« računu;
Maš$enl prodajalec mreete	raxr« loterij

----- " !-""
-
-
,SLOVENSKI GOSPODAH«
i	^^^^^^^^^^	9
S
1 1
3
<3 1
S
'•?
I
■'3 ■.i a
Denir naložite
1NP naiboliie in naitramelS® pri
SpodnjcStalerski ljudski posojilnici r.z.zn.z,
v Msriboro, Stolne ulica št. 6.
ki obrestuje hranilne vloge po
S%111 %
oziroma po dogovora.

.i,?:. ' ■ vtjm&IfTri
&
29, AVGUST — 8	'925
Pod pokroviteljstvom Nj. Veličanstva kralja
v. ljubljanski mm vzofion! velesej!.!
Najstarejša in najbolj obiskana gospodarska razstava Jugoslavije
OSREDOTOČENJE KUPCEV IN PRODUCENTOV.
Na Ljubljanskem velesejmu razstavijo samo prvovrstna podjetja. — Kvaliteta blaga priznano najboljša, cene brez-kcnkurenčne. — Obiskovalci imajo 50% na železnicah. — Legitimacija, ki stane 50 din., se dobi: v bankah in drugih denarnih zavodih, Tourist Office in objavljenih raz prodajalcih na deželi. — Ugodna in cena prilika za obisk svetovnoznanih prircdnih lepot Slovenije (Bled, letna rezidenca Nj. Veličanstva kralja). — Tehnične novosti. Športna razstava. — Higijenska razstava. — Razstava plemen ske živine.	$.<»
Samo Ljubljanski velesejm Vas bo popolnoma *	zadovoljil. — Stanovanja preskrbljena.
Priporoča se pni slovenski zavod
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI
Dunajska cesta 17	Dunajska cesta 17
ki je edina te vrste.
Podružnice: Celje, Breg 33; Zagreb, Hatzova ulica 18; Sarajevo, Koro-ščeva ulica 15 in Split, Ulica 11. puka.
'i]®
ti
a _
; iPiffifiifm^
E S
S
[a]
isr
HPM
Vrhunec fino mehanike. Prvorazredni moderni brzo-pisalnš stroj. Večletno jamstvo. Brezkonkurenčni pisalni stroj sedanjosti je edino
STOEWER-RECORD
3L."criD-
Ljubljana, Selenburgova ulica 6/1.
Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih strojev. Hektografični zvitki, barvni trakovi, ogljeni in povoščeni
papir vedno v zalogi.

r
Oglasi v „tšlov. Gospodarju"
imajo najboljši uspeh
Miloiltfl $mm? I« »rt
Llndskl posolllnlcl v Cslla
reslstrovan! zadrugi z aeomeleoo zavezo.
Cankarjeva ulica 4, poleg davkarij
(poprej pri »Belem vola«)
kjer je najbolj varno naložen m%m najvišje J obrestuj®. ■ Bentni in invalidni davek pladnja j
posojilnica»


V fl
m
S
i#
Z namenom, pri istih stroških prodati še enkrat toliko čevljev, znižamo cene za glavne vrste ne glede na zvišano carino:

Vse vrste čevljev za gospode po ceni Din. 369*—
p! in 329'— znižane na Din. 299•—.
- ® *
Vse vrste čevljev za gospode po ceni Din. 299'— znižane na Din. 269*—.
Vse vrste lakastih čevljev za gospe po ceni Din.329-— in 299*— znižane na Din. 269'—.
Vse vrste usnjatih čevljey za gospe po ceni Din. 269'— in 229-— znižane na Din. 199*—.
Nekatere vrste usnjatih čevljev za gospe po ceni Din. 199'— znižane na Din. 169'—.
Vse vrste čevljev za gospe iz platna in klota znižane na Din* 99'—.

* • ■ t

F/1 Beograd l 3 Subotica Novi Sad Dubrovnik
Zagreb Osijek Skoplje Brod n. S. Zemun
Sarajevo Vel. Bečkerek Sombor Maribor
k Urejuje: Januä (kler.
Za konzorcij »Slov. Gospodart-ja: Vlado Pušenjak.
Za Tiskarno sv. Cirila: Leo Brože. i