rtv: ;'xčaiUU ^l^gMHiBMtt.'«^ J ,.4'. itev. 14. V Lfu&Ijani, v petek dne 7. aprila Leto ¥, OglasS; r- i jbis X 60 iisseratnega stolpiča mali Din 0 20, »ranil-; D 0-30, poslano, posmrraico i. reklame DO" 50-Večkratne objave popust Izhaja vsak petek. UpravnlStv® ..Domevlne" v Ljubljani, Prešernova Bi. M. UraS-sStvo »Domovin«", MlkloSlčova o. 18, Trt. 72. Naročnina; Krnino »ln I"—, četrtletno Din 3■—, letno Din C—, celoletno Din 19.—. Shod trgovcev in ©fert«i§€©v v LJubSiani Pretekli teden so priredile trgovske in obrtne organizacije v Ljubljani, Mariboru in Celju shode, na katerih se je hotelo dati duška zoper krivice na davčnem polju, kakor tudi zoper druge neprilike, ki otežujejo trgovski in obrtni stan. V znak protesta so bile v pondeljek, ko se je vršil shod, v Ljubljani prodajalne po cel dan zaprte. Shod v Ljubljani je bil prav dobro obiskan. Nastopila je cela vrsta govornikov, ki so obravnavali trgovske zadeve iz najraznovrstnejših pogledov, predlagane resolucije pa so bile sprejete z velikim navdušenjem. Žal pa ni ljubljanski shod končal tako, kot bi si to želeli oni trgovci in obrtniki, ki so prišli na zborovanje z resnim namenom, koristiti trgovski in obrtniški stvari. Ker se je shod po krivdi predsednika Dra-gotina Hribarja prestavil iz dvorane Mestnega doma na trg pred njim, se je zborovalcem pridružilo tudi večjje število neobrtnikov in netrgov-cev.. Razven tega so na shodu, kakor navjadtvo povsod, klerikalci nastopili organizirani z namenom, da izkoristijo prireditev kar najbolj za svojo stramko. Ko je nastopil kot govornik tudii poslanec dr. Kukovec, so klerikalci, čim so ga spoznali, da je on, začeli nagajati, nato pa kričati, pi-skati in žvižgati, tako da govornik ni mogel skončati svojega govora, četudi ni drugega hotel, kot povedati samo in golo resnico, četudi bi marsikomu morda to ne bilo všeč. Za Kukovcem je prišel do besede litijski trgovec, iz predvojnih časov kot nemškutar znani klerikalni petelin Lebinger, ki je po klerikalni ma-niri zabavljal čez Srbe in govoril o obubožanju, četudi je še mlad člo vek in živi že sedaj od špeha svojega očeta. Marsikdo, ki se je vračal s shoda, je bil zadovoljen, ker mu je nekako odleglo. Čez par dni pa se je pojavil pri ljubljanskih trgovcih zaradi shoda prav neprijeten maček. Političen škandal, katerega so začeli in vodili aa shodu klerikalci, nepremišljene besede, ki jih je naperil veletrgovec Jelačin proti uradnikom, ter resolucijo, ki je bila sklenjena proti kmetom, so vzele shodu uspeh, tako da bodo sedaj nastopile posledice, ki I bodo solidnim trgovcem samo v, škodo. Zlasti velja to za male trgovce j in obrtnike, o katerih govori sedaj j Ljubljana samo to, da jih je par vele- j trgovcev speljalo na led in zlorabilo za svoje politične namene. To dokazuje že predsednik shoda Dragotin Hribar, ki je tovarnar, upravni svetnik južne železnice, upravni svetnik dolenjskih železnic itd. itd. ter že kot tak gleda, kako bi malemu trgovcu za drag denar obesil izdelke svoje tovarne in kako bi z visokimi železniškimi tarifami dvignil dobičke železnice. Dragotin Hribar je razven tega pristaš klerikalne stranke, ki bi rad napravil v naprednih vrstah trgovcev zgago, da bi od nje imeli dobiček klerikalci. Čuje se tudi, da bi Dragotin Hribar rad osnoval no vo stranko, menda zato, da bi še v politiki prišel do kakega novega ko rita na račun trgovcev in obrtnikov. Zlasti se očita Dragotinu Hribarju in njegovim potnagačem, da so male in srednje trgovce in obrtnike porabili za protest proti davku na vojne dobičke za leto 1920., katerega pa bo moralo plačati na celem Slovenskem le 100, reci: edensto vdeirgov-cev! Po zakonu o dvanajstinah za marc in april so namreč oproščeni tega davka vsi, ki so imeli leta 1920. manj kot 40.000 dinarjev letnih dohodkov, kakor tudi vsi oni, ki niso imeli leta 1920. za 25.000 dinarjev večjih dohodkov, kot so jih imeli pred vojno. Zaradi tega vonjega davka je bil v največji meri sklican shod in zaradi njega so prišli trgovci in obrtniki za drag denar v Ljubljano, da protestirajo zoper nekaj, kar jih prav nič ne boli. Zaradi tega so morali tudi vsi zapreti trgovine, da so si na ta način v veliko krajih nako pali čisto po nepotrebnem sovraštvo potrošnikov. Tako se je ob priliki pondeljskega shoda zopet pokazalo troje: Pred vsem se vidi, kako napačno je, če se v stanovske in strokovne organiza- cije zanaša politika, kar mora siej ali prej končati z razsuloai organizacij, nadalje je očividno, da ni dobro, ako se dajo mali trgovci in obrtniki izkoriščati od velikih. Tretji nauk je pa ta, da je za trgovca in obrtnika boljše, ako ne hujska proti drugim stanovom in ne hodi demonstrirat po cestah. Sedaj se po krivdi Dragotina Hri-| barja in drugih zaradi pondeljskega i shoda mečejo v en koš pošteni trgov-i ci in obrtniki ter verižniki in vojni dobičkarji. Samo davki in piačila Teden za tednom se bere po klerikalnih listih pomilovanje ubogega kmeta, kako ga država le izžema, kaka davčna bremena mora nositi le kmet. Ni čudno, če ljudje, ki berejo samo klerikalne liste, pred vsem «Domo-ljuba», nimajo nobenega širšega vpogleda v svet, njega naprave in potrebe. Njihovo obzorje se neha pri farni cerkvi in farovžu, zato žive v živem prepričanju, da jih naša država Jugoslavija, ali bolje Beograd in Srbi le zatirajo in od njih zahtevajo vsa mogoča plačila, a sami so pa vsega tega prosti. Seveda je tako pisanje klerikalnih listov dobro preračunjeno, v nevednih in neprevdarnih ljudeh zbuditi mraijo do sedanje naše. svobodne države. Oglejmo si stvar natančneje ter primerjajmo govorjenje klerikalnih zastopnikov nekdaj, ko so bivši avstrijski vladi in trinogom vse dovolili in niti z besedico se niso obregnili v to, kakšne davke mora plačevati kmet. Kaj še! Tedaj so se javno hvalili v dunajski zbornici, da se še bolj prikupijo navzgor, kako rad in z vnemo plačuje slovenski kmet davke in vsa državna plačila. Tedaj je šlo brez godrnjanja in vsakega ugovarjanja, kaj še le javnega hujskanja po listih. In tedaj se je plačeval «porez» (davek) v naše lastno zatiranje. Nič ne rečemo, davki so res veliki, še tudi nepravilno razdeljeni med močne in šibke. To vse je treba še urediti. Vendar, če pomislimo vrednost denarja prej in zdaj, vidimo da ni razlike v davkih. Ali so res ti davki tako veliki, da bodo kmeta in manjšega človeka spravili na kant? Ta plačila ga ne bodo še vpropastila in pogubila, če bo količkaj pametno in previdno go- spodaril ter po potrebi tudi varčeval. Upropastili in pogubili ga pa bodo vsi cerkveni davki, plačila in dokla-de v raznovrstnih oblikah. Državnega davka plačuje le stotake; mora biti že jako velik kmet, ki ga plača par tisoč kron, ne dinarjev. Kakšen je pa cerkveni farovški davek dandanes? Z državnimi davki se niti primerjati ne da. Skoro povsod se nabavljajo sedaj novi zvonovi, ki veljajo stoinstotisoče. Ti daš deset tisoč, ti osem iti tako naprej. Izpod tisoča ne gremo in bodi že navaden bajtar. Cerkev premajhna, treba jo razširiti. Veljalo bo 200.000 kron. Drugo nedeljo se oznani za nove orgije ali popravo orgelj, ker ko-vinaste piščali je bilo treba dati za orožje proti Srbom. Preproge v cerkvi so stare in odrgnjene. Malenkost deset do dvajset tisoč kron. Svetih, cerkvenih zlatih posod je premalo, ciborij premajhen, tercijalk pa veliko, prinesite vse cekine in srebrne krone. Ponekod je treba dajati tudi za orlovski dom itd. To so davki in plačila, ki tarejo kmeta, in ga bodo, če bo šlo tako naprej v nekaterih krajih res ugonobili. Glede teh davčnih bremen pa klerikalci nič ne pomilujejo kmeta. O vsem tem se nič ne piše po klerikalnih listih. Vi, ki čitate «Domovino» dajte jo tudi zaslepljenim, ali pa jim vsaj razjasnite v prijateljskem razgovoru, da potrebni državni davki niso danes nič proti davkom, ki jih nalaga krajevna cerkvena gosposka velikokrat iz samovolje brez vsake potrebe. Tu, tu žuli nevednega kmeta čevelj. Zato ga pa skušajo še tudi naprej obdržati v nevednosti in temi, zato taka dušna hrana klerikalnih listov in hujskanje proti državi. A. Roj: tišina Hieriluiinega poslanca svojemu župniku v. Častiti gospod! Zdaj smo zopet za-«elii z delom v skupščini za našo sveto katoliško vero. Prvo je, tako so rekdi naš voditelj, da odstranimo in flHučimo v naši državi, ali vsaj v slo-vernski antomiji vse višje uradnike, ki iniso naše stranke. ITisti Zebot, o katerem sem Jim že pissal, se je prvi lotil tega Bogu do-paddljivega dela in zahteval, da se Ribbnikarju v Ljubljani vzame služba. Gcnvoril je bolj tiho o neki «flikaciji», kat.tere baje Ribnikar nima, pa jaz te- ga ne razumem dobro, menda tudi Zebot ne, ker so ga sam voditelj prej naučili, pa si zlomka ni dobro zapomnil, kajti ni vedel odgovora, ko ga je minister vprašal, kaj si misli pod besedo «flikacija». Kar tiho je bil in ves rdeč; morda pomeni pa ta beseda kaj grdega, kaj jaz vem. Konec je bil ta, da je minister Rib-nikarja izredno pohvalil, Zebot pa je ves plašen in žalosten zlezel za moj široki hrbet. Jaz se takih stvari že ne lotim in sem bolj za vpitje in razbijanje po mizah, ko bi bilo le kaj pijače, ker pri takem delu za «vero» ni treba govoriti in tudi misliti ne. V času, ko ni bilo zasedanja, sms z našim voditeljem malo potovali po Slovenskem, ker na vseh krajih od- padajo od naše stranke in jih moramo utrditi v «katoliški veri». Posebno je treba utrditi krščanske konzume, ker to nese, potem pa širiti in utrjevati nezadovoljnost, kar nam zopet nese. Povsod so me poznali zavolj tistega zdravila, ki sem ga Jim priporočal za gospodično kuharico in so ga tudi drugod rabili z najboljšim uspehom, samo v Trbovljah so vsi zamenjali g. Sušnika z menoj in so ga klicali za Telebnika. Tam smo sploh imeli smolo, dasi je g. voditelj nad vse hvalil komuniste; kajti po shodu je pred »Društvenim domom » imel komunist nagovor na zborovalce in v svoji brez-božnosti končal: «Taki, vsega do- brega siti farji in njihovi podrepniki nas ne bodo hodili farbat v Trbovlje!® In vsi so mu pritrjevali, samo mežnar bi ne bil, pa je zaprt zaradi sodomskega greha. Župnik so bili vsi objokani in so nekaj tožili o kobili, Hajnrihu, koruzi, Parizu, demokratih in oskrunjeni cerkvi. Ko bi bili še naš voditelj minister, bi se o vsem tem nič ne izvedelo, tako so rekli gosp. župnik. No, morda pa še pridemo kdaj na konja in tedaj vse take sitnosti potlačimo, da bo dobro za nas in konzume! Do tedaj ostajam Vaš udani Jauez Telebnik Politični srečolovci Po vojni je vstalo med našim narodom vse polno novih prorokov ki so si zbrali okoli sebe nekaj ljudi in ustanovili stranke. Tako imamo sedaj sedem strank in v nekaterih teh strank še po več struj, tako da je pričakovati, da bo število strank v Sloveniji še narastlo. Ako preštudiramo nejasne programe narodnih socijalistov, slovenskih radikalcev in zemljoradnikov ter jih primerjamo z njihovim delovanjem, ne vemo, kaj te stranke pravzaprav hočejo. Vidi se na prvi pogled, da se te stranke niso ustanovile iz potrebe. Povsod so bili ustanovitelji ljudje, ki so se čutili v svojih prejšnjih strankah zapostavljeni. Razžaljena častihlepnost in hrepenenje, igrati večjo vlogo, je dvignilo iz tal nove stranke in ustvarilo med narodom še večje zmede. Ti novi ljudski preroki so udarili po starih strankah, obenem pa se med sabo preklajo, da je veselje. Namesto, da bi se delalo za dobrobit naroda in se skušala najti pot, kako se rešimo iz splošne gospodarske krize, se ustanavljajo nove stranke iz zgolj političnih malenkostnih vidikov, ne da bi se brigale resno za gospodarsko stran. Brigajo se že — toda na svoj poseben način, ki koristi le agitaciji za stranko med ljudmi, ki ne vidijo nastavljenih limanic. Izrabljajo povojno nezadovoljstvo, ki je nastalo vsled bede, povzročene od vojne. Kaj je lažje nego med trpečimi nerazsodnimi ljudmi vzbujati domnevo, da je vsega zla kriva vlada, oziroma stranke, ki tvorijo to vlado. Nezadovoljen človek pa je vobče zelo pristopen demagogiji in ne pomisli n. pr., da finančni minister ne more čez noč napraviti iz papirnatega brezvred-nega denarja zlatih cekinov. Ravno tako ti nezadovoljneži ne upoštevajo, da potrebuje država vsled slabe vrednosti denarja mnogo več davkov, ako se hoče vzdržati. Če bi se morala država preveč zadolžiti, bi to čutili na vrednosti denarja mnogo bridkejše, nego če plačamo več davkov. Vsled teh res žalostnih razmer, katerih prva povzročiteljica je vojna in ki vladajo v vseh, tudi bogatih državah, ki so se udeležile vojne, je danes prav lahko v kalnem ribariti. Pri nas ni ljudstvo toliko zrelo, da bi znalo najti pravi vzrok zla. Zato imajo novoustanovljene politične stranke precej uspeha — in če se ustanovi še sto strank, vsaka bo imela pristaše. Politični srečolovci, večinoma bivši pristaši demokratske stranke, v svoji razžaljeni častihlepnosti seveda ne misiljo na to, koliko škodujejo z ustanavljanjem novih strančic narodu, kajti vsaka posamezna strančica ne pomeni nič, ne velja nič in nihče je ne vzame resno v poštev. Na dru- gi strani pa imajo od tega cepljenja v strančice največ koristi klerikalci, ki znajo jako spretno izigravati te strančice proti nositeljem napredne misli v Sloveniji proti demokratom in proti samostojnim kmetom. Delati v korist klerikalcem pa gotovo tudi ni namen novih strank. Ako sta pri takih razmerah, ko je demagogija vse, stvarnost pa nič, vstopili v vlado demokratska stranka in stranka samostojnih kmetov, sta riskirali mnogo. Riskirali sta, da bodo padli na njuna hrbta vsi očitki zaradi stotine težkoč, ki pridejo v teh razmerah nad državo nepričakovano, ne da bi jih zakrivili. Ko bodo minila mnoga leta in bodo prišli drugi ljudje, takrat se bo šele pravilno ocenjevalo delo strank, ki so se v teh kritičnih časih žrtvovale za ureditev države kljub nevarnosti, da med narodom izgubijo na popularnosti. Takrat tudi ne bo več političnih srečolovcev in prorokov, ki bi zavajali ljudstvo na kriva pota. Čez mnoga leta bo tudi naš narod že toliko zrel, da bo temeljito obračunal z največjim škodljivcem našega naroda — s klerikalizmom. nem bivanju v tujini se zopet vrne v svoj rojstni kraj. Njegove moči so že pošle vsled neprestanega garanja v tovarni. Ker se milijonar ne ozira na delavca, kadar ne more več v polni meri prodajati svojih moči, je pisal ta rojak svojemu bratu in mu zaupal svoj namen. Odgovor pa, katerega je prejel od svojega brata, ga ni navdušil, pač pa razočaral. Solze so se mu lesketale v očeh, ko mi je kazal pismo svojega brata. V tem pismu se brat pritožuje, da ne more biti nikjer slabše kot je v Jugoslaviji. Pomislite, mož si je tudi nekaj prištedil v Ameriki, je hotel iti med svojce in preživeti svoje zadnje dni na domači grudi, pa ga od tega odvrača njegov lastni brat. Pismo is Hmerike Cleveland, Ohio, 10. marca 1922. «Domovina moja, kje fežiš, kjer jezik moj mi govoriš?» Iz Slovenije čujem obupne klice, vzdihovanje in pritoževanje. Vsaka majhna nered-nost v skupni domovini naše še ne popolnoma dograjene Jugoslavije daje povod za nezadovoljstvo. Duša se se mi krči, ko vidim da Sloven ni zadovoljen v svoji lastni hiši, da bije po stenah domačije in sili zopet pod jarem; ljubše mu je biti suženj, nego sam svoj gospod. Žalostno je nad vse, da ponekod ne le priprosto ljudstvo, temveč tudi razumništvo slepo razdira vezi s strastno gonjo in se ne ustavi nikjer, Ker se mnogo pritožujejo, da so visoki davki v domovini, naj Vam tukaj omenim, da celo v Zjedinjenih državah, v tej svetovno znani industrijski deželi, o kateri pravijo, da je zlata, irnamo tudi davke na vsakovrstne stvari, tako na umivalno milo, zdravila, tobak, na svalčice in smod-ke. Kadar se vrne inozemec v domovino od tukaj, mora imeti izkaz od podjetja, kjer je delal, da mu potem vzamejo odstotke od njegovega krvavega prislužka. Mora plačati zraven voznega listka posebej tudi davek. Potni list stane toliko, da bi mi ne verjeli tega, ko bi vse našteval. Postelja za eno noč stane dva dolarja in pol (okoli 790 naših kron). In vendar naši tukaj vse lepo potrpežljivo plačajo brez vsakega godrnjanja, dočim se v domovini za vsako kronco hudujejo. Prejel sem tudi pismo od nekega prijatelja, v katerem mi pripoveduje ta svoje potovanje v domovino, kako so jih v Trstu trpinčili. Ko so izstopili iz parobroda, so čakali zunaj z vso prtljago eno noč in en dan na dežju. Ko je nekaj premočenih boleh-nih žensk in otrok zlezlo v nekakšni dni boste pa slišali, da ga ni več med živimi. Letos smo imeli že 14 smrtnik obsodb v državi Ohio. Štirje so že plačali svoje zločine s svojim življenjem na električnem stolu, deset jih pa še čaka. Dne 10. februarja bi moral biti elektriziran Italijan po imenu Purpe-ra, pa so že zadnji večer Italijani kar besneli. Italijanski advokati in svečeniki, so dosegli, da se je preložila usmrtitev do 10. marca. Sedaj pa podkupljujejo ameriško javnost, da bi vplivala na to, da bi se Pur-pera pomilostilo v dosmrtno ječo. Nesreče se dogajajo vsak daa tukaj v deželi mogočnega dolarja. Ravno danes je vlak z vso silo butnil v samodrč in usmrtil 13 oseb, i pa zelo poškodoval. V zbornici se bodo potegovali za to, da se dovoli zopet uživanje lahkih vin in piv. V Zjedinjenih državah je namreč, kakor znano, prepovedano vsako uživanje alkoholnih pijač. Proti temu predlogu pa se je po robu postavilo mnogo protestantski!* pastorjev. Ti trdijo, da je protiustavno, da bi se zopet uvedle opojne pijače. Zaradi te takozvane prohibicije so ljudje kaznovani dnevno. Kazen je občutna, če izpijejo tudi le kozarček žganjice ali vina. Narodni pozdrav vsem čitalcem «Domovine». John Robaa. v ^vJIOIV III UU Uft tslK./sl\J V lidVCilVOlll temveč uariha z vso močjo in silo. [železniški tovorni voz s streho, so Zavratni Italijan dela na vse krip lje, da bi nas upropastil ter nam uničil zaupanje in ugled med svetom, Madžarji pišejo cele knjige in hočejo svetu dokazati, da mora biti in je Sloven zgodovinsko le njih suženj, koroški prevarani in trpinčeni brat se zastonj ozira na pomoč v milo Jugoslavijo; kajti Sloveni se bijejo med seboj v fanatični strankarski gonji. «V Rim» vpije «Domoljub»; «Proč od skupne Jugoslavije!® tuli «Seda-njost»; «Pokorite se nam», divja «Novi Cas», «če ne naj vse bes po-citra» itd. V Chicagi, 111. izhaja nabožni list «Ave Marija«, v katerega že nad leto dni piše članke pater Hugo Bren, v katerih kritizira sploh vse v Jugoslaviji. Vsako kronco, katero je plačal za vožnjo na vlaku ali drugače porabil, očita svoji domovini. Rad bi varn tukaj omenil zgodbico rojaka, ki se je namenil, da po 20 let- prefrigani Italijani pripeli stroj in potegnili voz z vso naglico vstran, da so seveda ženske in otroci zavpili s strahom, tako da so jih ljudje hoteli reševati in jim pomagati ven iz voza. Med tem so Italijanski postopači rezali njihove usnjate kovčeke in kradli kakor srake. Na omenjenem mestu v Trstu so bili zastraženi, tako da jim ni bilo mogoče dobiti živeža za sebe in družine. Ko so bili že popolnoma izstradani, so prišli Italijani in jim za strašno visoke cene prodajali jedila. In vendar, vkljub temu nikaka pritožba. Le kadar se v domovini plača kak novčič, je prav grozno. Stavke so v Ameriki tako v navadi, da že ni nič novega, ako kje za-stavkajo. Ravno sedaj imamo v Cle-velandu stavko stavbinskih delavcev. Strašno razsaja pri nas znana španska influenca in pljučnica. Danes vidite rojaka na ulici, čez dva pregled Važen dogodek tega tedna je smrt bivšega cesarja Karla, ki je umrl na Madeiri. Z njegovo smrtjo je rešeno vprašanje njegove krone, na katero je Karel še vedno upal. Upanje so mu dajali madžarski monarhisti, ki so si želeli Karla le zaradi tega nazaj na prestol, ker so upali, da bo on vzpostavil polagoma zopet staro avstro-ogrsko monarhijo ali pa vsaj prejšnjo Ogrska Zato je tudi razumljivo žalovali^. Madžarov za Karlom. Z njim je mnogo upov pokopanih, toda še ne vsi. Kakor poročajo, hočejo madžarski habsburžanski privrženci proglasiti za madžarskega kralja Karlovega sina Otona. Pretekli petek je ministrski svet zaključil, naj posebna komisija preišče zadevo generala Žečeviča, bivšega vojnega ministra, ki ie ob-dolžen, da je nepravilno postopal pri lanskem vpoklicu rekrutov, da ni bilo za te dovolj preskrbljeno, vsled česar jih je mnogo pomrlo. Preiskava bo dognala, koliko je na tem resnice. General Žečevič se zagovarja, da se ne zaveda nobene krivde. Listi poročajo, da je Italija predlagala naši vladi, naj bi se v svrho izvršitve rapallske pogodbe vršil še pred genovsko konferenco sestanek našega zunanjega ministra Smuk: Hčiho je Š;mnoua Rezika praznovalo letošnji predpust V prijaznem trgu na Dolenjskem, je živela Šimnova Rezika. Da vam resnice ne zainolčim, moram že povedati, da je bila kaj brhko dekletce: lep tanek stas, malo bledega ličeca, dolge rjave lase — sploh vse na njej je bilo na svojem mestu. Imela je le to napako, da se ji je vrtel jezik, kot mlin na veter. Mogoče je imela celo kakšno kolo preveč v glavi, kar mi pa ni znano. Glavno je, da se je s to svojo napako fantom zamerila, in to v taki meri, da je ostala pri svojem dvaintridesetem letu še vedno nedolžna, kot je zatrjevala njena mati, stara tercijalka, ki je nekdaj dobila farovškega hlapca za moža po ka-planovem posredovanju. Torej kratko povedano: fantje so v svoji jezi sklenili, da naredijo letos Reziki slamnatega moža. Da me boste pa, cerjjeni čitalci, bolje umeli, mi dovolite, da Vam malo opišem naš trg. Po sredi trga pelje široka cesta, ki se pri vodnjaku, ki stoji ravno na sredi trga, jako razširi. Kakih dvajset metrov od vodnjaka stoji velika stoletna lipa, na kateri že dokaj let gnezdijo in prepevajo razni ptiči. Takoj poleg lipe kipi v nebo enonadstropno poslopje trške posojilnice in v tem poslopju je stanovala Šimnova Rezika. Naša Rezika je ves predpust težko čakala, kdaj se vendar prikaže na pragu toliko zaželjeni ženin. Vsako jutro je vstala dokaj rano, da je po- čedila sobo, ako bi vendar kdo prišel, nato pa je šla na okno z vprašanjem na ustih, da li ne pride mogoče dan:3. Predpust se je bližal koncu, a ženina ni hotelo biti. Prišla je pepelnica, Rezika je pa ostala samica, žalostna brez moža se je jokala. Komaj se je na pepelnično sredo malo zdanilo, je že bila Rezika pri oknu ter premišljevala, kaj ji je sedaj storiti. Niti najmanjši šum ni motil njenega premišljevanja, niti en ptič na lipi se ni oglasil, kot da bi tudi ptiči žalovali z njo. Nehote se je ozrla na lipo, in glej čudo: slamnati mož jo zasmehljivo gleda iz vej. Rezika se je obupno vrgla na posteljo in se bridko zjokala. Toda fantovskega maščevanja še ni bilo konec. Nad pobožno Reziko je prišlo še več sramote. Približno tri tedne po tem dogodku se je vršil v trgu letni sejem. Na ta dan so fantje klepetavo Reziko še bolj osramotili. Rano zjutraj, ko se je na trgu začelo živahno postavljanje stojnic, so ljudje opazili, da se jo mož na lipi obesil, na noge pa si je pripel lepak sledeče vsebine: «Ker se me Rezika boji in sem lačen, sem se v obupu obesil.» Lahko si predstavljate vso žalost, katero je morala ta dan Rezika prestati. Tako je pobožna Marijina devica Rezika praznovala letošnji predpust. Ravno kaj takega se ji zna pripetiti drugo leto, ako se je do takrat kdo ne usmili in jo vzame kot boljšo polovico na svoj dom — ali pa se bo morala poboljšati in si skrajšati svoj dolgi jezik. dr. Ninčiča z italijanskim zunanjem ministrom dr. Schanzerjem. Na sestanku naj bi se dosegel sporazum glede Reke. Naša vlada je o tem predlogu že razpravljala in ga sprejela. Sestanek se bo vršil v Rapallu. Kakor izgleda, se bodo sestanka udeležili tudi zastopniki, italijanske in naše genovske delegacije. Dne 10. aprila se vrši genovska konferenca, za katero se že dolgo časa skrbno pripravljajo vse države. Na tej konferenci se bodo razpravljale važne mednarodne zadeve. Na konferenci bo zastopana tudi sovjetska Rusija, ker se bo govorilo tudi glede obnovitve Rusije. Brez Rusije se danes svetovna vprašanja ne dajo več reševati. Velike nerednosti in nasilja še vladajo vedno na Reki. Predsedništvo reške legije, ki počenja, kar se mu zdi, je sklenilo, da v svrho miru in reda demobilizira le-gionarje. Vendar pa je zagrozilo, da jih pokliče takoj zopet pod orožje, ako bi se hotel vrniti izgnani reški predsednik Zanella. Tako še torej vlada na Reki vedno nasilje. Italijanska vlada noče napraviti reda in mirno trpi reški škandal. Na konferenci, ki se je vršila med Estonsko, Letonsko, Poljsko in sovjetsko Rusijo v Rigi, se je sklenilo, da se prizna ruska sovjetska vlada. Tako je tudi Poljska začela prijaznejšo politiko napram sovjetski Rusiji. Med Poljsko in Rusijo bo sicer še dolgo tlelo tiho neprijateljstvo, pa naj bo v Rusiji tudi protiboljše-viška vlada. V interesu obeh slovanskih narodov, kakor vseh ostalih Slovanov bi pa bilo, da se tudi tiho sovraštvo med Rusi in Poljaki čim prej neha. S Šmartno pod Šmarno goro. Poroča.'o nam, da ima tamošnji župnik v zakristiji visečo na steni tiskano molitev za pokojnega cesarja Franca Jo»žefa! Kaj še župnik vedno opravlja zanj molitve?! Raje naj užene vendar že enkrat ono Cilo, ki jo ima za najboljšo Marijino devico, čeprav jo je videti povsod in ob vsaki uri z njenim oženjenim ženinom; posebno po plesih jo ne manjka. Zakaj župnik prav te device ne vidi, vidi pa druga poštena dekleta, ki jih takoj izključi iz Marijine družbe, če gredo le enkrat na kako pošteno zabavo. Svetujemo g. župniku, naj nemudoma pripelje Cilko na pravo pot in naj nikar predolgo ne veruje Cilkinim sladkim besedam. Župnik naj bo bolj pazljiv. Saj se mu je nekoč med vojno pripetilo, da je pred oltarjem izročil ženinu nedolžno hčerko Marijine kon-gregacije, drugi večer pa so mu prinesli že sina od te «nedolžnosti» h krstu. * Sodražica. Vsled nezavarovanih stranskih dohodov pri mostu se nesreče v zadnjem času kar vrstijo druga za drugo. Dva sta že utonila in v noči pretekle nedelje bi se bila knnalu zgodila tretja nesreča. Ober-stjarjev hlapec Anton je zabredel v Biistrico, ker je bil pijan, sam ne ve, kaiko in kje. Okoli polnoči je bilo, ko je zaslišal g. Karel Petrič obupne klice: na pomoč. G. Petrič je takoj vstal in odhitel na lice mesta. Ravno v zadnjih trenutkih je hlapca že napol mirtvega potegnil iz vode ter ga rešil gojtove smrti. * : Št. Janž na Dolenjskem. Od nas prrinese «Domovina» le redkokdaj kaak dopis in vendar tudi pri nas prrav z veseljem prebiramo »Domovi-noo,» ki prinaša mnogo poučljivega, zanimivega in zabavnega. «Domolju-barji» in «Domoljubarke» nas zato sicer po strani gledajo, kar je popolnoma pravilno; kajti, ako nas ti gledajo po strani, je znamenje, da smo na pravi poti. Kdo pa je večji hinavec, nego klerikalec! Če nas hinavec ne mara, je to samo potrdilo, da smo mi poštenjaki. «Domovina» silno bode v oči tudi našega župnika Bojca, ki se je spozabii nad njo celo pri velikonočnem izpraševanju. Dosegel ni s teni seveda ničesar, ker mi nismo na verigi privezani cucki, da bi se dali komandirati od farovža. »Domovino*, ki je pošten in odkritosrčen list, zagovarjajoč zlasti interese kmetov in obrtnikov, bomo čitali še naprej in ne bomo hodili vpraševat za dovoljenje župnika, ki naj se briga rajše le za cerkev in ne politiko. Gorenjsko. (Šolstvo.) V neki gorski vasi na Gorenjskem službuje zagrizena klerikalna učiteljica. Vso srečo in odrešenje vidi v klerikalnih društvih. Nič ne de, ona je sicer izven šole lahko prepričanja kateregakoli, a nikakor pa ni na mestu, da v politične namene izrablja tudi šolo. Primerno kraju, ki je precej v hribih, si je ustanovila tudi društvo Orel. Od začetka je šlo dobro. Skoro večina mladine se je vpisala. Zakaj pa tudi ne! Zabava vleče kot povsod. Navadno se je shajal mladi svet le zvečer in se razhajal bolj pozno ponoči, seveda najrajše paroma. To pa staršem ni bilo všeč, četudi je šlo za «sveto» društvo. Veliko jih je moralo izstopiti na ukaz staršev, nekateri so izstopili pa tudi sami od sebe, spoznavši vse namene teh ptičev. In ta zagrizena klerikalna učiteljica sovraži, kakor je že klerikalna in ter-cijalska lastnost, vse te odstople iz Orla z družinami vred iz dna svojega krščanskega srca. Nje sovraštvo gre tako daleč, da v šoli da nalogo, v kateri opiše vse družinske in osebne slabosti kakšne svoje žrtve tako, da to otroci takoj spoznajo ter potem pripovedujejo doma in naokoli: Danes smo pa pisali o tem in tem! Ljudje pa kažejo potem na družino. Kaj takega presega vse meje. Ne želimo, ker nismo klerikalci, da bi pristojna šolska oblast, ki to ve, ali pa bo izvedela, učiteljico eksemplarično kaznovala. Zahtevamo pa odločno, da se ostro posvari, da v šoli ni dopustno kaj takega. V šoli se naj uči in goji največja strpnost, ljubezen in spoštovanje do vsakogar, in naj bo te ali one stranke. Kam pa pridemo, če se bo še v šoli posnemala cerkev v sovraštvu do političnih nasprotnikov? • — Radomlje. Nedelja je prinesla živahnost v Radomlje. Nebo se je izcBt.il o in razvedrilo. Veselega lica se je zbrala. mnogoglava množica v Sokolskem domu, katerega je napolnila do zadnjega kotička, da prisostvuje igri »Gol-gota>. Težka igra, a rešena dobro. Bratu režiserju vsa čast in hvala za njegov trud! Kaj naj rečem o igralcih — rešili so svoje uloge častno. Deme-t.rij je bil v III. dejanju naravnost iz-boren. Marsikatero oko je bilo rosno, marsikatera solza je spolzela po licu ob prizoru, ko se je vrnil za samostansko zidovje ubegli menih Demetrij, katerega je ubilo življenje, da se tu spo-kori, dobi odpuščanje, ki naj bi ga mu dal prior Makarij v imenu Krista. A mesto ljubezni ga, menihi, Kristusovi namestniki, prekolne jo in zavržejo. -■• V živo so bili zadeti naši klerikalci. Tarnajo in zdihujejo: «Kaj bo, čez «go-spode» bo, gospode zasmehujejo in zaničujejo; da bi vsaj noben igralec ne mogel več z odra, da bi vsaj Bog to naredil!* Da, klerikalci, vašim farizejskim željam ni ustregel On, ki je nad nami. Vidi dobro v vaša zlobna srca, ki sipljejo grom in žveplo na svojega nasprotnika in to vse v imenu Krista. Kako drugače pa pojmujejo naši ljudje to igro. Kar hitro so paralizitali igro s sedanjim življenjem. Uvideli so resničnost dela našo duhovščine, ki vse prekolne, ugonablja in uničuje vsakogar, kdor se jim slepo ne pokori. Prior Makarij je prav dobro pogodil svojo ulogo. «Zena» je bila v II. dejanju prav na mestu. Predočila je pravi tip lahko-živke, ki razumo uživati življenj«, varati moža, in zapeljevati druge moške. Prav priporočljivo' dejanje, katerega naj bi si .bilo dobro ogledale brnim i e klerikalne device, ki tako rado poudarjajo: Me je »zapeljal*. «Kristus» je imel izborno masko, težka vloga, katero je rešil na nekaterih mestih prav do bro. Enako so bili na mestu vsi drugi in skupno tvorili skupino, predočujočo delo onih, ki bi morali sipati med narod ljubezen, čisto Kristov nauk: «Ljubi .svojega bližnjega, kakor sam sebe!* Mesto tega pa sejejo sovraštvo. — Le po tej poti dalje, dragi bratje, in uspeh Vam je zagotovljen. Hvala vsem! Trbovlje. Naš Časi in njegov duševni vodja Zmavc sta zelo brihtna ptiča. Na sv. Jožefa praznik sta iz-tuhtala, kako se deluje nestrankarsko in da se vkljub temu izvoli cela klerikalna lista. Ta dan je bilo namreč sklicano zborovanje kmetijske podružnice za Trbovlje-Hrastnik-Dol v trboveljski šoli. Iz Dola je pripeljal svoje ovce dični Gorjup, po Ojstrem in tam okoli jih je pobral Božič, po Trbovljah sta pa delovala zgoraj omenjena gospoda. Zmavc je izjavil, da se je sklical zbor popoldne in to radi tega, da se ne bodo kmetje v takem številu udeležili, vsled česar izjavija, da je zaneslo sedanje vodstvo v podružnico strankarstvo. Navzoči naprednjaki so proti izjavi kaplana ogorčeno odgovarjali ter drug za drugim povedali, da so o zboru zvedeli še-le tisti dan ozir. na večer prejšnjega dne. V podkrepitev svoje trditve, da jim ni za strankarstvo, so prečitali tudi svojo kandidatno listo, na kateri so predlagali za predsednikovega namestnika župj itfka. Casla, v odbor pa polovico klerikalnih kmetov. Pripomnimo, da se je sestvila ta lista pol ure pred zbo-| rom, dočim smo videli v rokah klerikalcev hektografirane liste kandidatov, ki so se — kakor stno zvedeli šele par dni po zboru — določili že cel teden prej ria sestanku v «Društ-venem domu». Ko je župnik to svojo listo prečital ter imenoval med 10 ali 12 imeni le eno naše ime, namreč g. ravnatelja Voduška, katerega bi seveda nujno rabili, da bi jim brezplačno delal, smo naprednjaki vstali — črna večina se je že pokazala pri volitvi predsednika (21 : 14) — ter odšli. Pripomnimo, da bi bili dobili naprednjaki brez vsakega truda odbor v svoje roke, če bi se ne postopalo po stari trboveljski navadi: Kaj se bomo brigali, bo že nekako šlo! Zato pa je tako v Trbovljah! * Sv. Lenart pri Laškem. Pri nas imamo preveč smole, čevljarjev pa premalo. Pri tukajšnjem mojstru se je nahajal mlad pomočnik, ki ni ravno sovražil ženskega spola, vsled česar se je zelo priljubil pri nekaterih devicah v Gorelcah. Najbolj ga je ljubila neka Marica, kateri je tudi do-našal vsakovrstna lepotila za njen obrazek. Ah, to je bilo veselje za tako dekle! Pred kratkim se je pa to veselje spremenilo v žalost. Nekega večera je dohitel dotični čevljarski pomočnik na potu iz Planine proti Jurkloštru nekega vinjenega moža ter se z njim sprijaznil. Čevljarski pomočnik pa je imel preveč smole na prstih in se mu je zato prismolila precejšnja vsota denarja na roke. Da bi se očistil te vsote, se je podal proti Rimskim Toplicam, misleč, da se tam tudi za smolene bolezni zdravijo, toda roka pravice ga je prijela in ga peljala v Laško, ali ne v kopališče, temveč na sodišče. O ti smola, da bi se le ne zvedelo za ljubavno razmerje med pomočnikom in Marico, ker bi bil to škandal za take device, ki so podrepne muhe »Slovenskega gospodarja® in domačega župnika. Marij'ne deklice, ne bod'te žalostne! čez kakih mes'cev pet se bomo vkTii spet, če ne bom še zmirom — vjet. «Smola*. * Brežice. Dramatični odsek »Čitalnice* v Brežicah je uprizoril 25. marca zvečer v dvorani Narodnega doma v Brežicah veseloigro »Nebesa na zemlji», katero je drugi dan v nedeljo popoldne ponovil. Kako veliko zanimanje je bilo za to igro med občinstvom, je pokazala polnoštevilna udeležba, ki je bila tudi drugi dan zadovoljiva, dasiravno je bilo slabo vreme. Pri igri se je videlo, da so bile vloge izvrstno razdeljene, cela igra dobro naštudirana in da so se vsi igralci potrudili, da so svoje vloge z uspehom rešili, kar je zadovoljilo vsakega gledalca. Tudi gmotni uspeh je bil dober. Splošno se je izražala želja, da bi se slične uprizoritve čimvečkrat vršile. Želimo mlademu odseku in pridnim igralcem mnogo uspeha na poti, ki si jo je začrtal. Odsek se sedaj zopet pripravlja, da uprizori v kratkem času dramo v štirih dejanjih «Sin» ter burko «Španska muha», za kateri uprizoritvi se že v naprej veselimo ter končno kličemo celemu odseku: 2ivio! Zdravstvo z Jetika med nami. Skoro neverjetno je, kako je med nami razširjena jetika.- Da je razširjena ta bolezen po mestih, kjer ljudje dostikrat žive v skrajno nezdravih razmerah, v prahu, po vlažnih, prenapolnjenih stanovanjih in še dostikrat v pomanjkanju, je umljivo. Presune in pretrese pa človeka pogled na kmete in to celo na take kraje, ki imajo zelo zdravo podnebje, kot na primer celo na Gorenjskem, ko vidi toliko slučajev jetike. Temu je pač v znatni meri kriva lahkomiselnost in premajhna ljubezen do snage. Ne boj se solnca in ne boj se vode! To bi moralo biti zlato pravilo našega kmeta. Zrači stanovanje poleti in pozimi. Obenem pa se tudi umivaj! Če se umiješ vsako nedeljo, to ne zadostuje. Pomni, da ne dihaš samo s pljuči, ampak v nekem zmislu tudi s kožo. Zato mora biti Koža čista. Umivaj se redno vsaki dan — in jetika se bo gotovo bolj bala tvoje hiše nego doslej. z «Navodila o ekonomskem ordini-ranju zdravil« se zove brošurica, ki jo je izdala Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani za svoje zdravnike, poslovalnice in lekarnarje. Po veljavnih zakonitih določilih, ki veljajo za vse obvezne bolniške blagajne v Sloveniji, ki so osnovane v zmislu bolniško - zavarovalnega zakona iz leta 1888., bratovsko-skladnične in železničarske bolniške blagajne, je sestavil ta navodila šef - zdravnik g. dr. D. Bleiweis-Trstc.niški, v katerih pojasnuje, kako se zapisujejo zdravila brez potrebnih večjih stroškov, vendar ne v škodo zdravljenja bolnikov. Zdravila so se silno podražila in se še podraže. Zaradi tega je potrebna posebna pažnja pri zapisovanju zdravil, da ne trpe škode bolniki na eni strani, na drugi strani pa bolniške blagajne. Navodila povedo jasno, da je treba pri ordinaciji zdravil v prvi vrsti vpoštevati interese bolnikov. Pristopite vsi k Jugoslovanski Matici! Kmetijski glasnik POMANJKLJIVO KMETOVANJE. Pomanjkljiva sredstva — pomanjkljivi uspehi! To je naravna posledica, ki jo opazujemo po naših krajih. Pri nas manjka potrebnih sredstev za dobro kmetovanje in zato nam manjka tudi pravih uspehov. Glavna temelja našega kmetijstva sta živinoreja in poljedelstvo. In prav v teh dveh panogah delamo pri nas še zmeraj" z nezadostnimi pripomočki. Poglejmo našo živinorejo! Pomislimo le malo, kako revna je ta reja po raznih krajih naše dežele v zimskem času, in sicer redno, leto za letom. Kako slaba in pomanjkljiva je reja naših krav in naše mlade govedi! In zakaj? Zato, ker nam manjka za napredek te panoge najvažnejšega sredstva, ker nam manjka krme. Poleti se živina razmeroma še dobro preživlja, pozimi pa trpi redno pomanjkanje, naj je letina dobra ali pa slaba. Naša zimska reja zunaj po deželi je še vobče pomanjkljiva, nezadostna in pogostokrat bolj zasilna kakor ne. Za povzdigo užitkanos-nosti in za uspešen napredek pa sploh nedostatna. V takih razmerah ne moremo pričakovati boljših uspehov in napredka, ki ga opazujemo danes po drugih deželah. Pičla reja rodi pičle uspehe in pičle dohodke! - - . -v . v ' ... . . ... . ven na prosto in na paso, najsibo ze In ta slika se nam odpira tudi pri tak al|'taka s tem ^ skr'be sJa(ir:l0, za našem poljedelstvu. Tudi tukaj se kaj z našo ovčjerejo, kurjerejo itd. Povsod je treba ustrezati naravnim potrebam teh živali, da dosezamo ugodne uspehe. Le na ta način se živali ugodno razvijajo, ostanejo trdne in zdrave in dajejo povoljne koristi. Opozarjam na to zaradi tega, da se varujemo nasprotnega ravnanja. Pri naših živalih moramo gledati, da se svoji naravi primerno redijo. Pri konjih, ovcah in perutnini se to tudi godi. Drugače pa je pri naši goveji živini in pri prašičih. Tukaj preveč pozabljamo, da te živali niso ustvarjene za izključno hlevsko rejo. Pri nas trpi zlasti reja molznih krav in mlade govedi, ker jh vse preveč tiščimo v hlevu. In tako je tudi pri reji plemenskih svinj in praset. Saj ni mogoče, da bi nam te živali po naših kmetskih hlevih in po naših svinjakih tako uspevale, kakor nam uspevajo ob dobri paši! In naj bi bila v hlevu krma še tako dobra! Prevelika je razlika med hlevom in pašnikom, med stojo in hojo! Vse drugače se živa! počuti v prosti naravi kakor pa venomer priklenjena pri jaslih! Opravičene so zaradi tega težnje naših kmetovalcev po paši in pašnikih. Hvalevredno je prizadevanje tistih naših gospodarjev, ki uporabljajo vsako priliko, da spuščajo živali borimo z nezadostnimi sredstvi. Manjka nam pred vsem potrebnega gnoja. Poglejmo vse naše poljedelstvo v zvezi z gnojenjem in primerjajmo ga z onim po drugih napied-nih krajih! Hitro se prepričamo o pomanjkljivosti našega gnojenja in obdelovanja. Kaka razlika! Nič ni čudnega, da se po drugih krajih ponašajo z boljšimi uspehi in z bogatejšimi pridelki. Naša zemlja ni slaba, naše podnebje tudi ne, toda manjka nam najvažnejšega sredstva za poljedelstvo. Manjka nam gnoja in dela. Gnoj je tisto sredstvo, ki nam najlažje pripomore do bogatejših letin. Danes pa je vse naše ravnanje in vse gospodarstvo z gnojem povsod še pomanjkljivo. Pomanjkanje krme in gnoja sta po naših krajih tisti temeljni hibi, ki ustvarjata naše pomanjkljivo kmetovanje. Ena hiba ima v tem slučaju za posledico tudi drugo nepriliko. Pri nas je treba, da odpravimo najprej vsakoletno pomanjkanje zimske krme in iz tega izvirajočo slabo zimsko rejo. Na ta način se bo povzdignil tudi pridelek gnoja. Skušajmo pridelati več krme in odpraviti tisto stalno stisko za krmo, ki jo opazujemo po naših krajih v zimskem času. Skrbi mo za obilno krmo! S tem bo napravljen najizdatnejši korak k izboljšanju vsega našega kmetijstva. Na ta način bo ponehalo tisto naše polovičarsko kmetovanje, ki ga danes tako težko občutimo še po raznih krajih naše dežele. prihranke pri hlevskem krmljenju, ampak tudi — in to je glavno — za tolikanj potrebno Hbanje na planem, na svetlobi in svežem zraku. Vsa ta skrb za pašo je toliko več vredna, kolikor slabši so naši hlevi, kolikor bolj so zaduhli, tesni, temni in nezdravi. Po takih hlevih ne moremo imeti ugodnih uspehov in naj so jim živali še tako vajene. Kjer manjka gibanja in drugih potrebnih pogojev, tam ne more biti ne polnega zdravja ne uspešne reje. Kakor je reja v hlevu potrebna v zimskem času, tako jo moramo v poletnem času po možnosti popolnjevati z rejo na paši. To ni potrebno le iz stališča naše živinoreje, ampak tudi iz stališča naše živinoreje sploh! ska njena letina je bila prav slaba. Repa je lani že slabo izhajala, pozneje je pa trpela vsled dolgotrajne suše. Lahko nam trpi pa tudi vsled poškodbe po mrčesih. Vsaj en del strniščne repe bi se dalo ob pomanjkanju pripravnega zemljišča nadomestiti s strniščno peso. Treba pa je v tem slučaju, da imamo v tem času pripravljene krepke pesne sadike. Pozneje je ravnati s tako peso kakor z zeljem. Zalivanje z gnojnico in pridno okopavanje pomaga do bogatih pridelkov. Lahko pridelamo strniščne pese ravno toliko kakor tiste pese, ki smo jo spomladi sejali, oziroma sadili. Molzne krave so za pckladanje pese jako hvaležne. Dajemo jim je pc 10 do 20 kg, poprek po 15 kg na dan, pa tudi več. Tako je cenjena za mleko. Na njivi, ki je velika za en mernik posetve, je lahko pridelamo po 30, pa tudi do 40 metrskih centov. Če računamo pridelek na 30 metrskih centov, ki ga ob dobrem delu in gnojenju lahko dosežemo, potem zadostuje ta množina pri petmesečni zimski dobi (od novembra do aprila), če dajemo po 10 kg na dan, ravno za dve kravi, če dajemo pa do 20 kg na dan, pa za eno molzno kravo, v katerem slučaju bi bila mlečnost toliko ugodnejša. Če nimamo sedaj za spomladno setev nič več prostora za peso, odločimo se napraviti poskus s strniščno peso! nemo in zasujemo. Na ta način pride krompir v dobro zrahljano zemljo, kar mu veliko bolj ugaja, kakor če ga sadimo za brazdo. Tako sajen krompir je tudi pozneje lažje obdelovati, ker so vrste bolj pravilne. Naravno je, da nam krompir pri taki saditvi in v tako obdelani zemlji tudi bolj enakomerno izkali in sploh bolj enakomerno uspeva. VEČ PESE ZA MOLZNO GOVED! Pesa nam daje tako bogate pridelke in tako slastno in «mlečno» krmo, K SADITVI KROMPIRJA. Med najhvaležnejše rastline spada brez dvoma naš krompir. Krompir raste na vsaki zemlji in tudi po več let zaporedoma, če treba. Glavno je, da mu zemljo dobro pripravimo in da mu preskrbimo potrebni gnoj. Pravilno gnojenje je glavni pogoj za njegovo rodovitnost. Krompir sadimo na različne načine. Mali posestnik ga sadi drugače kakor veliki posestnik in na lahki zemlji zopet drugače kakor na težki. Ravna se to po krajevnih navadah, po gospodarskih in posebnih razmerah, po kakovosti zemlje itd. Glavno je, da mu pred saditvijo zemljo dobro pripravimo. Krompir ljubi ob saditvi rahlo zemljo, zato je zlasti pri težki zemlji paziti, da mu je dobro pripravimo. Izmed raznih načinov je sajenje za HLEVSKA REJA NA KMETIH. Živali so stvari proste narave. Ustvarjene so za hojo in za pašo. To velja za vse domače živali. Najboljše se počuti goveja živina tam, kjer se preživlja čez poletje naravnim potom, zunaj na pašniku. Lepe dokaze o tem nam daje n. pr. švicarska živina, živina po deželah severne Nemčije i. dr. Po teh krajih imamo najlepšo in najboljšo goved. Zunaj na svežem zraku, na solncu, na izvrstni paši, ob zadostni hoji se živali najboljše počutijo. In tega ne opazujemo samo pri goveji živini, ampak pri vseh vrstah naše domače živine. Kaj bi bilo z našo konjerejo, če bi se omejevala na hlevsko rejo, da je njeno pridelovanje vsega uva- brazdo ^ razširj zlasti ri zevanja vredno. Pesa n. važna le za ; sm| -ih kmetskih pos^stnikih. Ta 'sa. prašičjo klajo, za katero pnaelujemo du J.£ *bi š r\vi n n c fiiHi in Unronio ornno / J 17 pri nas tudi repo in korenje, ampal pesa je vrlo dobra tudi za molzne krave. Za povzdigo mlečnosti v zimskem času ni boljše krme kakor je pesa. Njena sočnost in njena sladko-ba vplivata najugodneje na molžo. Kar je zelena krma za molzno goved v poletnem času, to je sočna pesa za njo v zimskem času! Tudi ona vpliva slično kakor zelena krma, da nam krave pozimi več molzejo. Pri nas pokladamo kravam v zimskem času tudi repo, vendar je učinek pese ugodnejši. Zate je prav, če bi se tudi pri nas pridelovanje pese povzdignilo, vsaj po tistih krajih, kjer nam mlekarstvo prinaša najboljše dohodke. Po pesi je več mleka, pa tudi bolj okusno mleko kakor po repi. Pridelovanja pese se poprimemo toliko lažje, ker se da peso z uspehom saditi tudi še po strnišču. Navadno jo sejemo ali sadimo spomladi. V naših razmerah pa daje prav ugodne pridelke, če jo sadimo po zgodnjem strnišču, t. j. jx> ječmenu. Če imamo premalo zemlje, lahko en del strniščne repe nadomestimo s strniščno peso, ki daje v tem slučaju bolj varne pridelke. Kakor vemo, ne stori strniščna repa vsako leto dobro. Lan- je urna in enostavna. Najboljši način pa to ni, ker je taka saditev bolj površna, kar se lahko trdi zlasti pri težki zemlji. Saditev za brazdo je dobra v tem slučaju, če je zemlja za podoravanje krompirja dosti rahla, tako da se krompir z rahlo brazdo dobro zasuje. V nasprotnem slučaju pa taka saditev ne velja, kajti če se pokriva krompir s surovo in premalo- obdelano brazdo, se gomolje premalo zasuje in slabo zakrije; gomolje pride v kepasto in votlinasto zemljo. V takem slučaju nam pa krompir slabše kali in slabše uspeva. Pri taki saditvi so tudi krompirjeve vrste neenakomerno široke in tudi tako ravne niso kakor bi bilo želeti. To moramo deloma neenakomernemu oranju, deloma pa saditvi sami pripisavati. Da je v tem slučaju tudi vse poznejše obdelovanje z okopalnikomi in osipalnikom otežko-čeno, je lahko umeti. Če je težka zemlja za saditev za brazdo premalo obdelana in ni zadosti rahla, storimo bolje, da sadimo krompir po jarkih, ki jih napravimo na ta način, da prej izorano in z brano povlečeno njivo razorjerno z osipalnikom: na grebene, in da po tako nastalih jarkih krompir potak- GNOJ V KUPČKIH. Po naših nivah se vidijo pogostokrat kupčki gnoja, ki ležijo pc cele tedne, včasih tudi od jeseni do spomladi. Tako ravnanje z gnojem je zelo napačno. Na tistih mestih, kjer so ležali kupčki, je zemlja pregno-jena, ker je dež izpral iz gnoja njegove najboljše snovi, po drugem prostoru je pa zemlja premalo gnojena, ker se je trosilo in podoralo izprano tvarino. Takih posledic se moramo pa ogibati! Pri ravnanju z gnojem na njivi je pomisliti, da gnoj ni tako mrtva stvar kakor je n. pr. kup surove prsti ali kup kamenja, ki lahko ležita brez vse škode zunaj na dežju in solncu. Gnoj vsebuje vse polno snovi, ki jih voda izpira, in vse poln« snovi, ki se med ležanjem v takih kupčkih razkrajajo in pretvarjajo. Pri tem se razvijajo tudi hlapne tva-. rine, ki vhajajo v zrak in ki se nam na ta način zlahka izgube. To velja za dragoceno dušičnato redilno snov, ki nam gre na ta način v zgu-bo, ker je v podobi amonijaka hlapna. Velja pa tudi za vse druge redil-ne snovi, za fosforovo kislino, kalij in ostali dušik, ker se nam te redilne snovi z izpiranjem po dežnici nabirajo v preobilici pod gnojnimi kupi, dočim se po drugih mestih gnojenje komaj pozna. Takega izpiranja gnoja ne smemo trpeti! Ravno tako pa tudi ne, da bi nam vsled razkrojevanja uhajale najbolj dragocene redilne snovi v zre*, "" kar se vse godi, če puščamo gnoj v kupčkih ležati. Če vozimo gnoj .na njive v male kupčke, in ne moremo gnoja takoj podorati, naj se vsaj ti kupčki raztrosijo, kajti veliko bolje je, da leži gnoj raztrošen na njivi, kakor da bi ležal v malih kupčkih. Če leži gnoj raztrošen, ga dež vsaj enakomerno izpira po celi njivi. V tem slučaju se njiva enakomerno pognoji. Če pa ni dežja, se raztrošen gnoj zasuši, tako da prestane nadaljno razkrajanje in pretvarjanje. S tem preneha pa tudi nevarnost, da bi nam hlapne m ubež-ljive stvari uhajale iz gnoja. Na ta način pa tudi preprečimo, da bi biia posamezna mesta pregnojena in da bi nam po teh mestih rastline pr?-bohotno rastle, žito pa polegalo. Edino le tam, kjer leži njiva v hrib ali v breg, je treba, da se razpeljan in raztrošen gnoj takoj tudi podorje, da ga ne more kak naliv odnesti v nižino. Bodimo tedaj previdni in nč puščajmo gnoja po dlje časa ležati v kupčkih na njivi. Varujmo se škode, ki jo trpimo s takim ravnanjem! NAŠA TRAVNIŠKA RUŠA. Naši travniki so nastali naravnim potom. Le majhno je število travnikov, ki jih je posejala človeška roka. Travnike imamo v najrazličnejših legah in tudi na najrazličnejših tleh. Zato jim je tudi ruša tako različna. Travna ruša je nastala s pomočjo raznih vplivov. V teku časa so se naselile različne trave in zelišča, različne po trpežnosti in po svojih naravnih lastnostih. Eno- in dvoletne rastline so se zaplodile in pomnože-vale s semenom, trajne trave in zelišča s korenikami itd. Na sestavo ruše je vplival tudi kmetovalec. Posegel je vmes s košnjo, pašo, gnoje- njem itd. Nekatere prvotne rastline so se umaknile temu delu in so izginile, druge so se mu privadile, ker jim je ugajalo. Tako se je pod vplivom kmetovalčevega obdelovanja ustvarila ruša, ki pokriva še danes naša travniška tla. Vrednost travniške ruše je vsled različnih pogojev in vsled različne sestave tudi zelo različna. Kolikor več ima dobrih trav in detelj, toliko več je vredna in nasprotno. S slabimi travami in plevelnimi zelišči poraščena in redka ruša izgubi na svoji vrednosti. Dobra travniška ruša mora biti predvsem gosto obraščena z visokimi in nizkimi travami. Vmes pa naj rasto deteljne in druge dobre rastline. Tri četrtine prostora bi morale zavzemati dobre trave. Taka bi morala biti dobra travniška ruša. V resnici je pa navadno manj ugodne sestave, tukaj nekoliko boljše, tam zopet slabše, lahko pa tudi prav slabe. Mah in plevel je pogostoma preveč razširjen, dočim manjka dobrih trav in detelj. Tako slabo travniško rušo moramo popravljati in izboljšavati! Pri travniški ruši je to veliko vredno, da lahko vplivamo na njo z gnojenjem. Resnica je, da se po gnoju obrača ruša. V tem nam je zazreti najvažnejši pripomoček za njeno zboljšanje. Z gnojenjem dosežemo, da si opomorejo dobre trave, ki so bile vsled dosedanjega pomanjkanja zatrte, dosežemo pa tudi, da se izgube in umaknejo slabe in puste trave in vsa tista malovredna zelišča, ki se gnoja boje in ki zaradi tega izginejo. Da je to res, se lahko sami prepričamo, če opazujemo v enakih legah travnike, ki so zanemarjeni, in travnike, ki se pravilno gnoje in pridno oskrbujejo. Velika razlika se nam pokaže v takih primerljajih v sestavi travniške ruše. UJvažujmo to in začnimo vplivati z gnojenjem, da se slaba travniška ruša popravi, da.izginejo slabe «gno-jabe;žne» trave in zelišča in da napravijo prostor dobrim, travam in deteljam. Na travniku se lahko z gnojem veliko dobrega doseže, tako kakor na njivah. Saj so v tem oziru travniške rastline podobne njivskim rastlinam. Gnojena ruša daje pa tudi vse bolj tečno krmo kakor ruša, ki jo gnoji edino le dež in spomladna moča in to je tudi veliko vredno, ne le za izboljšanje živinoreje, ampak tudi za izboljšanje gnoja in s tem vred tudi za izboljšanje poljedelstva. Gospodarstvo = Vrednost denarja. Dne 4. t. m. se je dobilo v Zagrebu: za 317 do 318 in pol naše krone 1 dolar, za 608 do 615 naših kron 100 češkoslovaških kron, za 1680 do 1700 naših kron 100 italijanskih lir, za 6200 do '6250 naših kron 100 švicarskih frankov, za okoli 4 naše krone 100 avstrijskih kron, za okoli 40 naših kron 100 madžarskih kron. — Cene žitu nazadujejo. Zadnje dni so cene žitu pri nas zopet padle. Na Hrvatskem in v Vojvodini se dobi pšenica že pod 1700 K. Koruza s« ponuja v Zagrebu po 1300 do 140(0 K, oves po 1290 do 1330 K, moka št. 0 po 24 K. Povpraševanje po blagu je precej malo. — Cene živini hudo naraščajo zlassti na Hrvatskem. Vsled' tega se vedrno bolj pojavljajo glasovi, naj se izvojz živine prepove ali pa vsaj omeji. Živino podražujejo Italijani, ki pprihajajo sem in plačujejo zlasti za i pitano živino vsako ceno. Ker messtno prebivalstvo tako visokih cen messu ne more premagovati, ni iz-kljuačeno, da se bo izvoz omejil. Ome-jitevv izvoza pa bi bila potrebna tudi za rnašo živinorejo, ki bo kmalu ob vso najboljšo živino. Posledica prepovedi ali omejitve izvoza bi bil precejšen padec cen živini. "=' Vinska razstava na drugem ljubljanskem velesejmu od 2 do 11. septembra 1922. Vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru je pripravljen tudi letos prevzeti prireditev vinske razstave na ljubljanskem sejmu, če se priglasi zadostno število udeležencev. Interesenti naj prijavijo gori imenovanemu odseku čim prej svoj natančni naslov ter letnike in vrste vin, ki jih nameravajo razstaviti. — Konferenca za olajšanje prometa in izvoza vina se je vršila pred kratkim v Beogradu. Na konferenci se je obravnaval težavni položaj, v katerem se nahaja vinogradništvo vsled slabega izvoza vina, čemur vzrok so visoka carina, neurejen premet, komplicirane in dolgotrajne carinske procedure, slabo organizirana vinska trgovina z inozemstvom itd. Posledica slabega izvoza je, da se popije v naši državi dvakrat več vina, nego pred vojno. Na konferenci se je sklenilo: 1.) prositi prometno ministrstvo, da se označi vino za lahko kvarljivo blago«, ki naj se hitro prevaža; 2.) prositi carinsko direkcijo, da se carinske procedure hitro vršijo in prazni sodi pri povratku na carinarnicah ne zadržujejo; 3.) zahtevati od generalne direkcije posrednjih davkov, da se iiitro rešavajo trešarinske zadeve za vina, ki se izvažajo; 4.) skušati doseči, da bodo naši generalni konzulati dajali redno poročila o inozemskih razmerah in cenah; z našimi trgovinskimi agencijami v tujini naj stopijo vinski izvozniki v direktno zvezo; 5.) zahtevati, da se pri sklepanju trgovinskih pogodb kolikor mogoče zaščitijo naša vina. ~ Uporaba starih živinskih potnih listov. Finančni minister je dovolil, da se smejo stari živinski potni listi uporabljati, dokler zaloga : traja, pod pogojem, da se na njih ; nalepljajo kolki db zneska določene j pristojbine. = Začasno uvoženih, v inozemstvu žigosanih sodov, ni treba pri nas zopet žigosati. Sodi, opremljeni z inozemskimi žigi o prostornini, ki se uvozijo le začasno in se v določenem roku zopet vračajo, se ne pošiljajo na kontrolo in ponovno žigosanje na naše meroizkusne urade. Seveda morajo biti sodi žigosani v oni državi, iz katere se uvozijo. Ne-žigosani in z dvomljivimi žigi se morajo pri nas žigosati. Ponovnemu pregledu so tudi podvrženi vsi inozemski sodi brez izjeme, ki se za stalno uvozijo v našo državo. — Trgovsko-obrtniški shod v Celju. V četrtek se je vršil v Celju trgovsko-obrtniški shodi, ki je bit izredno dobro obiskan. Shod je otvoril predsednik gremija trgovcev R. Stermecki, ki je poročal o davčni praksi in davku na vojne dobičke za leto 1920. Nato je zastopnik trgovske zbornice I. Mohorič podal obširen referat o stališču trgovstva v vprašanju pobijanja naraščajoče draginje in izenačenja davčnih bremen. Nato je poročal predsednik občeslovenskega obrtnega društva I. Rebek o carinski praksi, ko se kljub jasnim določbam naredb zaračunjava carina za stroje, ki jih nabavljajo obrtniki za lastno porabo. Po debati in nekaterih pojasnilih je sledilo poročilo g. Moho-riča o poteku in sklepih češkoslova-ško-jugoslovanske ankete in o tretjem vzorčnem sejmu v Pragi. = Obrt v Prekinurju. V Prekmur-ju, ki je med nami najmanj poznana slovenska pokrajina, se je začela lepo razvijati raznotera obrt. Po zad- njem štetju ima Prekmurje 4218 raznih obrtov, od katerih je v Murski Soboti 324, v Dolenji Lendavi 236, v Turnišču 165, ostali pa so raztreseni po drugih manjših krajih. Številke nam pričajo, da se tudi ta pokrajina, ki je bila pod nekdanjo Ogrsko tlačena i n zanemarjena, gospodarsko prav lepo razvija. = Centralna carinska blagajna na Rakeku se ukine in se spoji s 1. majem s centralno carinsko blagajno v Ljubljani. Delokrog centralne carinske blagajne v Ljubljani se s tem razširi tudi na carinarnice v Rakeku, Kozaršah, Otoku in Hote-dršici. = Dve ženski obrtni šoli sta se otvorili v Noyem Sadu in Somboru. = Nova trgovina v Mariboru. V Mariboru jc v lastni hiši na Aleksandrovi cesti št. 57 otvoril novo trgovino z deželnimi pridelki itd. g. Andrej Oset od Št. Jurja ob juž. žel. — Izvoz perutnine je dovoljen proti plačilu v zdravi valuti, ki bi se stavila na razpolago Narodni banki. + Redili občni zbor krajevne politične organizacije jDS v Sodražici se vrši v nedeljo dne 9. t. m. ob 3. uri popoldne v prostorih Čitalnice z običajnim dnevnim redom. Somišljeniki se vabijo, da se občnega zbora gotovo in polnoštevilno udeležijo. + Predrznost Antona Peska. Da natrosi ljudem peska v oči, ie vložil M Članek V zadnji «Domovini» Anton Pesek proti našemu odgovornemu uredniku tožbo zaradi razža-ljenja časti, dasi ve, da mu nismo ničesar rekli čez čast. Takih tožb je Anton Pesek tekom zadnjih let vložil že vse polno, ravnotako je pa Pesek tožbe tudi umaknil, kjer se mu je povedalo resnico tako, kot smo jo povedali mi. Povrh je pa še advokata moral plačati. Sedaj je Pesek zopet vložil tožbo, ker misli, da mu bo to v javnosti kaj pomagalo, a se moti. Izjavljamo, da prevzemamo za članek v zadnji številki popolno odgovornost in da bomo za vsako besedo doprinesli, če bo treba, dokaz resnice. Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce! -f Klerikalci so vsestranski. To se vidi vsepovsod. Za vsak stan imajo svoj časopis, ki obljublja s svoje strani vse, kar si dotični stan želi, čeprav ta obljuba bije obljubo v drugem klerikalnem listu. V enem listu so klerikalci za izvoz živine, v drugem pa ga ne odobravajo. V enem listu so klerikalci napol boljše-viki, vneti zagovorniki proletarcev, v drugem se vnemajo za kmeta in švrkajo po gospodi in delavstvu, v tretjem pa se sladkajo uradništvu in hinavsko zahtevajo zanj boljše plače, čeprav na drugi strani protestirajo proti davkom na vojne dobičke in se škandalizirajc nad baje visokimi davki, ki jih plačuje kmet. Brez zvišanja davkov pa se seveda ne dla-jo povišati plače. Tako kot klerikalci se ne norčuje iz našega naroda nobena druga politična stranka. Klerikalci imajo naše ljudstvo za silno bedasto. Da je med našim narodom res precej neumnih ljudi, se vidi iz tega, da je klerikalna stranka še toliko močna. Kedaj bodo ti zaslepljen ci izpregledali, d'a jih klerikalni voditelji vlečejo na naravnost lopov-ski način za nos? + Proti kmetu. Na protestnem j shodh trgovcev in obrtnikov v Ljub-i ljani so se slišali medklici, da kmet ' plačuje premalo davkov. Te med-i klice so delali navzoči klerikalni | vojni dobičkarji in verižniki, ki niso ; na shodu pustili dokončati govora demokratskemu poslancu dr. Ku-kovcu. Tako kričijo proti kmetu klerikalci na shodih, a v •»(Domoljubu«, «Straži» in «Slovenskem gospodarju« javkajo nad hudimi davki, ki iih mora plačati kmet. Klerikalna hinavsčina sega že do neba. Obžalujemo vsakogar, kdor še verjame klerikalcem. -f Kako nastajajo nove stranke. Pri nas v Sloveniji je stranka, ki je malokomu znana. Šteje nekaj sto pristašev in se imenuje slovenska zemljoradniška stranka. Nastala je tako, da se je nekaj pristašev izneverilo samostojnimi kmetom. Zdi se nam, da so samostojni kmetje prav veseli, da so se jih iznebili, ker so jim delali le zgago. Vodja te nove stranke je dr. Novačan, ki je tekom kratke dobe trikrat menjal svoje politično prepričanje. Najprej je bil demokrat, potem samostojni kmet, sedaj je zemljorad-nik, vsled česar je tudi opustil naslov doktorja. Kakor je videti iz zadnjih dveh številk zemljoradni-škega glasila «Naše vasi«, bodo naši zemljoradniki kmalu v objemu z Radičem. Uverjeni smo, da dr. Novačan ni prepričan o tem, da bi izvedba programa njegove stranke prinesla Jugoslaviji pravo ureditev, ker dr. Novačan slovenske zemljo-radniške stranke ni ustanovil iz potrebe, temveč iz maščevanja proti samostojnim kmetom, pri katerih se je čutil zapostavljen. Vedoljubni klerikalci. Doslej smo bili pri klerikalcih vajeni bac-karstva. Čim manj izobrazbe, čim manj znanosti, mnogo pa vere — v farovški žep. Zdaj je naenkrat drugače, Klerikalci so v skrbeh za našč vseučilišče v Ljubljani. Strašno kri-če, da se vseučilišče ne srne zmanjšati, čeprav na kako zmanjšanje nihče ne misli. To počno isti klerikalci, ki so pod zloglasnim Šuster-šičem zapravili vseučiliški fond. No, saj se poznamo. Šviga, švaga je lepa reč, samo vselej se ne obnese. -f Kdo je steber naše države? Ali ne veste? No, vprašajte narodno - socijalnega zastopnika v ljubljanskem občinskem svetu, ki je za-klical pri eni izmed zadnjih sej: «Samo pri nas je doma državotvornost!« Ubogi Pesek in narodna so-cijalija! Da bi jim le prezgodaj srce ne počilo od samega podiranja, sem hotel reči podpiranja države. Pa je res lepo, če smo tudi v postnih dneh malce veseli! + Kakšna je rdeča svoboda. Koliko se pri nas govori o svobodi in o kratenju zlate prostosti s strani vlade! Nekateri ljudje sploh vidijo nalogo svojega življenja v zabavljanju in udrihajo po vsem, kar je narobe in kar je prav. Povsod vohajo krivice, nasilja in samo strašansko zlo. Posebno se to opaža pri ljudeh, ki imajo sami kaj skritega v kocinah svoje vesti... No, v Rusiji, kjer vlada zdaj zlata boljševiška svoboda tam je govorjenje — zločin! Komunist Mjesni-kov je zahteval na komunističnen* strankinem zboru svobodo govora za pristaše vseh strank, od monarhistov do anarhistov, komunistična stranka pa ga je zavoljo tega izključila ... Lepa je boljševiška svoboda! NEKOLIKO KAPLJIC prijetno dišečega «Elsa-fluida» lekarnarja Fellerja da najboljšo antiseptično vodo za usta in zobe. «Elsa-fluid» neguje kožo na glavi, se dodaja k vodi za umivanje ter je priljubljen, ker deluje prijetno pri drgnenju hrbta, nog, rok in celotnega telesa. Dobiva se povsod tam, kjer se dobiva francosko žganje, ali po pošti od lekarnarja E. V. Fellerja, Stubica donja, Elsatrg št. 360 (Hrvaško). PRED KRALJEVO POROKO. Dne 1. junija se vrši poroka našega kralja Aleksandra I. z rumunsko princezinjo Marijolo. Za ta slovesni dan se pripravljajo najrazličnejše svečanosti. Priprave vodi poseben odbor, ki je med1 drugim razpisal nagrado za najboljšo skladbo v pozdrav kraljici. Pozdrav bo pelo nad 500 pevcev iz vseh krajev naše države. Kolikor je doslej znanega, bo prisostvovalo poroki šest vladarjev tujih držav, in sicer predsednik češkoslovaške republike Masaryk, predsednik poljske republike Pilsudski, predsednik francoske republike Millerand, belgijski kralj in grški kralj. Po poroki obišče kraljevi par tudi Slovenijo in si ogledata zlasti njene prirodne krasote po Gorenjskem-: Bled itd. O priliki poroke izda kralj splošno amnestijo (pomiloščenje) in bo pomiloščenih zelo mnogo kaznjen-; cev. pine. Karel se ni upiral, ampak je mirno gledal, kako na razvalinah stare države nastajajo mlade, nove državne tvorbe, ki so enkrat za vselej pokopale njegov prestol. S Karlovo smrtjo izgine, vsaj upajmo, v srednji £vropi ona neprijetna napetost, ki je izvirala iz njegove želje po obnovitvi nekdanjih razmer. Kari je obolel 15. marca. Lotila se ga je takozvana španska bolezen, ki ji je sledila pljučnica. Nazadnje je nastopila oslabelost srca, ki je povzročila smrt. Umrli zapušča ženo in sedmero otrok. Truplo pokopljejo začasno v Madridu, poznej pa ga prepeljejo na Dunaj, ako bo to dovolila vlada avstrijske republike, ter ga pokopljejo v habsburžanski rodbinski grobnici. kapucinske cerkve. bivšega ministra drja. Kramerja kot! * Kap je zadela v Celovcu trgovca člana naše delegacije za genovsko: g. Antona Renka. Pokojnik je bil , ro:a-gočajne pri Smledniku. * Na Dobrovi si je pri padcu zvila levo nogo Josipina Rozman, dveletna posestnikova hčerka. * Na Vrhniki je pretepel mesar Ivan Kos posestnika Andreja Opeko. Zadnjo besedo ima sodišče. * V žireh je bil okraden poštni urad. Zmanjkalo je 58 kg rdeče telefonske žice, vredne 10.440 kron. Vendar tat ni mogel spraviti žice na varno, ampak jo je vrgel proč, kjer so jo našli in vrnili lastniku. * V Logu je ukradel Matija Kulnik nekemu železniškemu delavcu svinjine za 460 kron in Neži Lavtižar perila za 1400 kron. * V Litiji -so neznanci vlomili v prostore socijalno - demokratskega konsu-ma in so napravili pol milijona kron škode. * V Gabrovici pri Komnu je umrl vpokojeni župnik A. Nedved, rodom Čeh, a iskren ljubitelj našega naroda. R. i. p.! * Na Rakeku sta se stepla v gostilni I. Švigelj in Aleksander. Slednji je i nožem sunil Šviglja v trebuh. Rana je nevarna. V Zeleni travi je Julij Kobilšek pred časom ranil J. Zupana z motiko na glavi. Sodišče ga je zato zdaj poklicalo za tri dni pod ključ. * V Bistrici je bilo ukradenih usn jarju J. Potočniku pet svinjskih kož. * V Kamniku je nekdo iz mestne klavnice povabil s seboj tele, vredno 2400 kron, ki jo bilo last mesarja F. Klemenea. * V Stožcah je neznanec smuknil F. Pečniku 2000 K vredno kolo. * V Dulak pri Grosupljem so nevab-ljeni gostje obiskali kočo Matije Koša-ka in odnesli denarja in blaga za 4330 kron. * Na Glšncah se je, pri pomivanju eapigila dninarjevi ženi Alojziji Olup fivankar v levo roko in je izginila v meen. * Pri Horjulu na Vrzder.cu tudi fantom ne da žilica miru in so se te dni pošteno spoprijeli. Dobil je vsak to, šesar je iskal. * V Kočevju je prešla mestna hranilnica, ki je bila doslej izključno nemška last, v roke upravnega sveta, ki sestoji iz Slovencev in Nemcev, tako da imajo Slovenci štiri glasove večine napram Nemcem. * V Podgori je Anton Kopitar z gnojnimi vilami udaril po glavi Ivana Pevca in ga znatno poškodoval. * V Planini si je Antonija Turk, delavka na Pribejevi žagi, pri delu poškodovala levo roko. * V Stanežičak pri Sv. Vidu je sedlarja Leopolda Isteniča zagrabil stroj,! ko js cufal žimo in mu zmečkal ma/.i-nec leve roke. * V Kropi je odletel Francetu Brton-dju, ključavničarju žebljarski zadrugi, košček železa v desno oko in ;nu jo rftnil. * V Tenetišlh pri Litiji se je z otroci igral na nekem hribu osemletni Jurij Poznajevšek. Mimo je prišel delavec Franc Podnebšek in je otroka brez vsakega povoda treščil s tako silo ob tla, da si je zlomil desno roko. * V Hotedršici pri Logatcu se je hotela ogniti Marija Reven mimo prihajajočemu vozu in je pri tem padla tako nesrečno, da si je zlomila desno roko. * V Tržiču je padel po stopnicah predilniški delavec Anton Cvek in si je slemil levo nogo. Na Strmcu pri Postojni je zadel pri rasffitreljevanju skalovja posestnika Matijo Ostanka strel v desno roko in mu jo je raztrgal. * Iz Gaber>iika je doma Magda Ko-lar ki je bila lani .izpuščena iz kaznilnice v Begunjah na Gorenjskem. Podala se je v Kamnik in se je preživljala s šivanjem. Pa ji je zadišalo rajno vitice in je začela krasti, da bi lažje srkala kapljico. Eno leto težke ječe je prejela zdaj za plačilo. * V Palovčah se fantje še niso na-v^.tiUi. vojne. Te, dni so se zopet step-li i in dva sta prav pošteno točila svojo rdieio kri. * V Lešah so se stepli tako zares, dai je bil Josip Božič s polenom težko ramjen na glavo. Dva druga Lešana sta billa tudi deležna ran, samo nekoliko manj. * V Klanjcu ob Sotli je umrla 1.1, m. gospa Antonija Culotova, soproga lekarnarja. N. v m. p.! * V Trbovljah je padla po stopnicah premogarjeva hčerka Olga Per-novšek in se je poškodovala po glavi. * V Hrastniku se je ponesrečil inženir Josip Barvirz. Hotel je skočiti na mimovozeči rudniški vlak, a je padel pod vagonček. Odtrgalo mu je pod kolenom levo nogo in tudi sicer je zadobil več težkih poškodb, tako da je v ljubljanski bolnici podlegel ranam. * Med Rimskimi Toplicami in Zida-_nim mestom so ruašli 28. marca na levem bregu Savinje truplo dečka Bruna Leskovška iz Celja. Kako je zašel v Sarinjo, ni bilo mogočo ugotoviti. * Od Zidanega mostu do Ljubljane je bila v vlaku trgovskemu potniku Janku Jagodiču ukradena listnica z 18.000 kronami. * V Pečovniku pri Celju je padel v premogovniku rudarju I. Kražovcu košček premoga v desno oko. '* V Pobrežju pri Mariboru so se lopovi lotili pokopališča. Odnesli so več grobnih okraskov m celo železno' ograjo z nekega groba. '* Na Pragerskem je padel spre-vc