K), štev. Noto mesto, 25. avguNta 1911. XXVII. letnik. íí NOVICE Izhajajo 10. in 25. Tsaceg-a meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in drnge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema nrednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestn. Gospodarstvo. Zeleno ali suho cepljenje trt? Vltljuli »koraj leto za letom se ponavljajočim ne-iispelioni pri cepljenju trt na zeleno, držijo se vinogradniki še veiitio trdovratno tega cepljenja iti ao še danes mnogi nied 1'jinii, ki mislijo, da le vinograd, ki je zasajeii. oziroma obíHJvijťii z lia zeleno cepljenimi trtami, dobro uspeva in da le take trte dobro rodé in rastó ! Ttmii seveda ni tako, kajti ravno najstarejši trtoi nasadi na Kranjskem, to so državne trtnice, od katerih obstoji n. pr. državna trtnica v Kostanjevici že od 1. 1884, 8(» zasajeni s trtami, cepljenimi na enho. Te trte pa še dane«, po 27. Itîib, jako dobro rítdijo in rasló! — Kdor ne verjame, ta naj gre tja in naj si jih ogleda! Hevfda morajo ijiti na suiio cepljene trte, ki jih sadimo v vinograd, dobro zaraščene. Marsikateri gospodar, ki je imel neuspeh s trtami, cepljenimi na siilio, je tega sam kriv, ker ni pazil in je kupil, oziroma »adil v cepilnem mestu slabo zalite trte, Slabo zaraščena cepljenka ne dt)biva zadosti hrane iz zemlje, lia cepljenem mestu se sok vstavlja, trta postane gobava iti konečiio usahne. V zadnjili desetih letih se je cepljenje na suho zelo zboliflalo 8 tem, da se je tudi pri nas upeljalo leta 1901 prvič od Francozov priporočeno stratificiranje (siljenje) Buhocepljenili trt Podpisani je koj leta 1902 pričel delati poskuinje 8 tem cepljenjem in nekaj let pozneje se je pri državni trtnici v lirslinu zgradila v to svrho posebna silnica. Stratificiranje trt obstoji v tem, da se cepijo spomladi meeetia aprila ameriški ključi ali řeznice a kratkimi, eno-očesnimi cepički po načinu angleške kopulacije. Trte se potem, ne da bi se jih kaj povezalo, vložč v posebne za-^i^je, najbolj v vlažno žaganje ali šoto, pokrijejo se z drobnim lesnim ogljem in mahom ter se postavijo na gorak in vlažen kraj (v hlev, sobo, gorko leho ali v silnico), kjer ostanejo kake tri tedne. V tem času se pri zadostni ^liigi in toploti na cepilnem mestu dobro zalijejo, napravijo koreninice in odženejo. Na to se posade tako siljene trte v dobro zemljo, kjer se do jeseni se bolj čvrsto zarastó, vkorenicijo in dajo lepe, enoletne cepljenke, ki se jih »pomladi druzega leta sadi na stalno mesto v vinograd. Nekateri sadijo tudi stratificirane trte takoj, naravnost iz zabojev v vinograd, po dve k enemu kolu in tudi to v dobri, globoki zemlji iu ob ugodnem, spomladi ne presiihem vrtnienu, prav dobro obnese. Boljše pa je vložiti stratificirane ("siljene) trte prej v zemljo in jih šele drugo 'eto saditi v vinograd, za to ker so takrat že bolj močne 'n sušo ter dnige neugodnosti vremena ložje prenašajo. Pri dobrem oskrbovanju, zlasti pa v dobrih, ugodnih letih z zadostno vlago spomladi in zadostno gorkoto po leti, se dosežejo na ta način kar čudovito lepi vspehi. Od 100 cepljenk, ki se jih vloži v zaboj, (»dpade jih pri siljenju komaj 5 do 6, k večjemu 10. In od 100 takih cepljenk, ki se jih na to vsadi v zemljo, se jih do jeseni lahko 60 do 70 prav popolnoma zaraste. Posebno krasen uspeh tega cepljenja je videti letos v državni trtnici v Brslinu pri Novemmestu. (Krasne vspehe ima letos tndi trtnica kmetijske šole na Grmu iu trtniea kmetijske podružnice novomeške. Op. ured.) — Trte so naravnost krasne, nekatere vrste (sorte) imajo že nad en meter dolge, močne mladike. Priporočam vinogradnikom, kakor n. pr. izletnikom, porotnikom, »ejmarjem in sploh vsakemu, ki ga pripelje pot v Novomesto, da ne zamudi prilike, da ei te trte ogleda. Tudi drugo državno trtnico (v bližini mesta) jim priporočam za ogled, ker je vkljub suSi letos v posebno lepem stanju. Videti je tam razne žlahtne vrste trt, cepljene na raznih podlagah v rodečem stanu. Oglasijo naj se pri delovodji državnih trtnic g. Antonu Globelniku v liršlinu, oziroma pri podpisanem, — Prvi ima tudi sam jako lep vinograd v Trškigori, zasajen deloma s stratiiiciranimi cepljenkami, ki jih je sadil letos iz zabojev naravnost v vinograd. Stratificiranje trt ima pred zelenim cepljenjem sledeče prednosti ; 1.) Cepljenje se vrsi v času, ko ni toliko dela kot v času zelenega cepljenja. 2.) Za cepljenje, ki gre hitro od rok, ni treba lepega vremena in dragih gumijevih vezi, 3.) Nabava cepičev je lahka, ker se suhi cepiči, to je enoletne mladike, ki spomladi odpadejo pri režnji, dobijo lahko povsodi. Ako želimo cepiti kake posebne vrste, dobimo cepiče lahko iz poljubno oddaljenih krajev, kar je pri zelenih cepičih nemogoče, ker se posusč, 4.) Uspeh cepljenja ni odvisen toliko od vremena kot pri zelenem cepljenju, zato je skoraj vedno boljši kot pri zelenem cepljenju. 5.) Kadar je vinograd enkrat zasajen, odpade vsako drugo, drago in zamudno delo, kakor obiranje divjih izrastkov, grubanje itd. pri zelenem cepljenju. 6.) Vinograd zasajen z dobrimi, svežimi, na suho cepljenimi trtami kaže v drugem letu k večjemu 5—I07o odpadka, to se pravi, da se od sto zasajenih, cepljenih trt navadno samo 3—5, v najneugodnejšem slučaju pa 10 ne prime in jih je treba drugo leto podsaditi. Za to je vinograd zasajen s cepljenkami koj v drugem letu veliko bolj enakomeru kot pri zelenem cepljenju na mestu. 7.) Na morebitne ugovore, da zeleno cepljene trte hitreje rasto in prej rodijo^ kot na suho cepljene, moram odgovoriti, da to ni res. Ce letos posadim cepljenko, bo v dveh letih ravnotako lepa, kot na zeleno cepljena trta. Pomisliti moramo namreč, da je pri zelen«m cepljenju treba najprvo posaditi divjo, ameriško trto in potem dve leti čakati, predno je za cepiti. Pijtom suhega cepljenja ai pa vzgi>jim cepljenko lahko Že leto prej, predao mislim rigolati, doma na vrtu in spomladi druzega leta, koj po rigolanju, ki sera ga po zimi izvršil, sadim že cepljene trte v vinograd in potem imam mir! Predno so ob enem sajeni divjaki za cepiti, so te cepljenke že dve do tri leta stare in že rodijo. 8.) Neprecenljive vrednosti je pa suho cepljenje zlasti za kraje z bo!) mrzlim podnebjem, kakor n. pr. ŽHŽem-berski, radeški, zatiški, litijski in deloma tudi mokronoàki in trebanjski sodni okraj. Valed bolj mrzlega podnebja je'tam mogoče sele pozno (v drugi polovici junija ali se pozneje) na zeleno cepiti. Pozno cepljenje se ne prime tako rado, kot zgodnje, cepljenke dobro ne dozoré in potem ali po zimi pozebejo, aH pa pogrubane v zemlji segnijejo. To 80 že zdavDej spoznali vinogradniki nekaterih naprednih občin teh okrajev, kakor Št. Janž, Tržišče, Mokronog, Št. Rupert itd. Ilarljiva mokronoaka kmetijska podružnica cepi na leto 100.000 in več trt na ta način in se to ne zadostuje, kupujejo jili se drugod, kajti samo Št. Janžka občina porabi na leto na 50 do 70,000 trt, od tega pa večjidel na suho cepljenih, àtratificiranih trt. Tuli v drugih okrajih se bavijo nekatera društva in tudi posamezni kmetje s pridelovanjem cepljenk potom stratificiranja. To je gotovo p >»nemanja in hvale vredno. Zato naj bi «e ta način cepljenja aploh povsod udomačil. V to svrho prireja podpisani pri državni trtnici v Bršlinu vsako leto cepilne tečaje, pri katerih se lahko vsak vinogradnik temu cepljenju priuči. Žalibog je udeležba prav slaba, letos je n. pr. prišel k tečaju samo en posestnik. Pri taki brezbrižnosti ni čuda, da ne napredujemo! Podpisani je spisal tudi knjižico o tem cepljenju, ki jo je izdala c. kr. kmetijska družba v Ljubljani. Naj vsi pripomočki, kakor tudi te-le vrstice vinogradnike privedejo do tega, da se poprimejo suhega cepljenja in Btratiiiciranja (siljenja) trt in da si a tem znatno oUjaajo obnovitev po trtni uli uničenih vinogradov. C. kr. vinarski nadzornik: B, Skallckj. Občinske volitve v Novem mestu.*) 1'od tem naslovom se je oglasil v času kislih kumar naš obùe zuani dopisnik „Slov. Naroda" ter napadal, z le qjenm lastno brezobzirnostjo v dolgoveznih, nepremišljenih in neresničnih dopisih, nase delavne može, kateri so storili dosedaj res kaj za občni blagor Novega mesta. „Stari agitator'' je res mož na svojem mestu, on ni delal še nikedar in nikoli, odkar osrečuje Novo mesto a svojo navzočnostjo, kaj brezfiJačnoga za občo korist, niti v kaki odbor se ni pna-til voliti bodisi društveni ali občinski, ker dobro zna, da so taka mesta ne samo naporna in odgovorna, temveč zelo nehvaležna in tudi ne neso prav nobenega dobička. Hvaležnejse in mnogo lažjo delo je pa, kritikovati in napadati in ako je to tudi popolnoma neutemeljeno, kakor se je to zgodilo sedaj v sedmih člankih „Slov. Naroda". Med drugimi bistroumnimi nasveti in napadi ae zeio zrcali v „Slov. Narodu" št. 186 iztnišljena trditev, da je mestni občinski odbor v seji dne 5. septembra 1910, giede prevzetja tukaj.šne nadaljevalne dekliško sole j)o šolskih sestrah ,.de Notre Dame" v Šmibolu, sklenil sledeče: „ ... da prevzame (mestna občina) Rometovo bajto in vrt za 16.000 K, da sezida na tem svetu hišo za konvent in internat, — toraj veliko poslopje, šolske sestre smejo zahtevati kakor hočejo velike prostore za internat. Da bo stalo to poslopje (mostno občino), ki bi se imelo zidati za to dame, 200.000 kron i. t. d. .*) Ta doiiia nam je doâcl iz prizadetih mešiftniikili kro^OT. Tega in takega sklepa tukajšni občinski odbor nikedar ni storil in je toraj taka trditev nesramna iaž, ako jo tudi izreče Se tako „kunštrti" in makari tudi stari agitator — z namenom. da bi z obrekovargem dosegel pri prihodnjih obč. volitvah kako boljše uspehe za avoje kandidate (dvomljive vrednosti). Mestni občinski odbor ae je res bavil in posvetoval radi jirevzotja tukajšne nadaljevalne dekliške šole (šestj, sedmi in osmi razred) po šolskih sestrah „do Notre Dame'' v âniihelu ter konečno soglasno aklenil dno 5. septembra 1910 na predlog poročcvalca in predsednika mest. kraj, šol. sveta Karo) Rosman-a sledeče: I. Mestnemu županstvu so naroča, da odda takoj tukajšno nadaljevalno dekliško šolo šolskim sestram „de Notre Dame" v Šmihelu pod pogoji, katere so sprejele in jih sporočile meatnemu županstvu z dopisom z dne 4. sept. 1910, št, ail (dojiis ac glasi:) „Pogodbe, ki jo jo slavno županstvo z dne .3, t, m št. lliiO nam poslati blagovolilo, no moremo takoj podpiaati, ker vsebuje tako dalekosežno in težko izvedljive pogoje, da jih je treba poprej resno pretehtati in proudariti. Da bi se pa ta zadeva z ozirom na to, da je začetek šolskega leta že pred durmi, preveč ne zakasnila, javljamo, da smo pripravljene, začasno žo letos otvoriti 6. in 7. razred nadaljevalne šole v Novem mestu, če se nam od-kažojo potrebni šolaki jirostori, oprema šolskih sob, ter stanovanje za učiteljico; da se poakrbi za kurjavo in ae dovoli, od imovitejših učenk pobirati šolnino na mesec po 6 kron. Slavno mestno županstvo naj naa v kratkem obvestiti blagovoli, kedaj da naj začnemo s poukom. Glede stalnega prcvzetja novomeške nadaljcTalne dekliške šole naj bi se pa pogajanje čim-preje začelo, da bi se po tehtnem razmotrivaiiju kmalo mogla skleniti za obe stranki kolikor mogoče «godna pogodba. Končno pripomnimo, da smo za žrtve pripravljene, ne bomo pa mogle aprejeti bremen, ki bi naše tnoči presegale" — v začasno oskrbo z zahtevo, da otvoré vžo v šol. letu 1910/11 6. in 7, razred te šole. II. Meatnemu županstvu so dá potrebni kredit, ter mu naroči, da popravi takoj hišo Nežo Kome za potrebne šolske prostore in stanovanje sestram učiteljicam — po predloženem načrtu, katera popravila smejo stati k večjemu 4—500 K, III. Mestnemu županstvu se dovoli, da preskrbi iz mestnega gozda drva (za šol. leto 1910/11), kar se jih bode rabilo na nadaljevalni dekliški šoli za kurjavo, IV. Mestno županstvo naj sporoči šol. sestram ,.de Notre Dame" v Šmihcln, da bodo smele pobirati na tukaj,šni nadaljevalni dekliški šoli od imovitejših nčenk šolnino in sicer 6 K na mesec, a od ubožnih nič. Katere učenke so ubožne iti šolnino proste, določeval bode mestni kraj. .šol. svet. V. Mostnemu županstvu se naroči, da takoj nadaljuje po-gajai^^a a šol. sestrami iz Smihcla, glede definitivnega prevzetja tukajšnje nada^evalne dekliške šole ter o kocečnein uspehu poroča mest. obč. odboru. Podlai^^a za pogajanja so sledeči pogoji : Mestno županatvo je ^ pripravljeno odstopiti redu šolskih sestri „de Notre Darne" v Smihelu bivšo posestvo Neže Kome v Novem mestu ležeče pod ulico „Med vrti" v porabo brezplačno ozijoma v laat pod aledečimi pogoji: 1. Šolske aeatre „do Notre Damo" otvore in vzdržujejo v Novem mestu uže v šolskem letu 1910/11 6. in 7. raz rod nadaljevalne dekliške šole ter v šolskem letu 1911/12 otvore tudi 8. razred te šoie in v tem letu preakrbe tej šoli tudi pravico javnosti, 2. To šolo morajo preustrojiti najkasneje do konca šolskega leta 1914/l.S v meščansko šolo, 3. Na tej šoli morajo podučevati izključno samo izprašane in usposobljene učiteljice, katero nastavlja predstojništvo šolskih sester, naznanivši imena učitcljic s sjiričevali mest. krajnému šolskemu svetli. 4. Za slučaj obolerya kake sestre učiteljice je ta takoj nadomestiti z drugo in le usposobljeno učiteljico. 6. Mestni kraj. šol. svet smo zahtevati od predstojništva šol, sester zamenjavo kake učiteljice z drugo učiteljico, uko hi radi njo trpel poduk \ najiredku ali pa disciplina, a to šo-le l>o zaslišanju c. kr. okrajnega in mest. kraj. Sol, nadzornika. 6. Učni jezik mora biti alovensiti, podučevati ae smejo v nemškem predmetu samo oni, katoro bode določil vsakoletno most. kraj^ šol. svet, 7, Šolske sestre smejo pobirati šolnino in sicer do 6 K mesečno od učenk. Vendar pa ne sme biti ta šolnina v Novem mestu nikedar,viSja, kakor je dotično ieto v samostanski meščanski šoli v Šmibelu.  8. Pridne mestne «božne učenke so Šolnine proste in določi to, katera jo šolnino prosta mest. kraj. Sol. svet. 9. Mestna občina iirisjicva, vsled sklepa iticst, obč. odbora z dne 2. dcceml)ra 1904 brezobvczno koliko časa, na leto 600 K, a si pa pridrži pravico sonadzorstva glede šolskega ijo-dnka potom mest. kraj. šol, sveta. 10. Mestni krajni íoiski avet določa razmeram primeren čas za vsakdanji podukindoločadrugc izjemne šolskega podukaprostedneve, 11. Šolsko vodstvo mora voditi natančni hišni in Šolski inventar — po šolskih predpisih — ter ga vsako leto predložiti v odobrenje mest. kraj. ňol. svetu, lu. Sedajni Šolski inventar šestega razreda obstoječ iz oprave in učil ter drugih predmetov, kakor tudi hišna, kuhiiq-ska in druga oprava preide z dnevom prcvzetja sole v brezplačno porabo šolskim sestram. 13. Ako bi kedaj opustilo šolske sestre „do Notre Dame" in to iz katcrcKa koli vzroku tukajšnjo nada^ovalno oziroma meščansko dekIi.ško solo, ])ri|iade gori označeno j^osestvo hiša št. 157 ter stavb, pare. 23;-l in vrt, pare. 161 in 152 k. o. Novo mesto pod vlož. št. 352, kakor tudi ves do tega časa nabavljeni hišni in šolski inventar — brez vsake odškodnine — zopet v last mestni občini. liatii tega se tudi ne sme obremeniti, kaj odprodati ali odvzeti od gori imenovanega posestva, hišnega in šolskega inventarja, «ko temu iie privoli mestni obč, odbor, 14, Ta pravica se mora vknjižiti v korist mestne občine v C. kr. zemljiški knjigi nu gori imenovanem posestvu. Poslopje, kakor ves hišni itt šolski inventar je zavarovati po faktični vrednosti pri kaki javni in oblastveno potrjeni zavarovalnici. Ptedstoječi pogoji postanejo pravoveljavni po sklenjenem dogovoru z .šolskimi sestrami ,.dc Notre Dame" v fcjmiholu, a jih mora še enkrat po končanih pogajanjih s šolskimi sestrami potrdili mestni občinřiki odt)or. kateri si pridrži še pravico, da jih event, šo spopolni v siriislii pogajanj. Toraj tak in nič drugačen je bil — zloglasni — sklep mestnega občinskega odbora z dne 5. septembra IWIO, vsled katerega se je razkoračil — v času hude vročine — naš „Stari" agitator ter v.se mogoče strahove naslikal našemu meščanstvu. Kje ju mož na.šcl ogromno stroške od 200.000 K za tako oddajo šole, kakor je bilo sklenjeno, mislim, da jo težko najti primeren zagovor za tako nesmiselno trditev tudi v i»asjih dneh, ako ne pritiska preveč na — vročina, katera jo bila res še nez-nosnejša, kakor pa ta skarpucan lažnjivi dopis. Pa v tern se da^je prerekati bilo bi pač od več, ker si bode vsak razsoden bralec sam napravil sodbo ali jo bilo pametno 0<1 starega agitatorja ali ne, da je brezpotrebno najiadal za Novo mesto zelo potrebno nadaljevalno dekliško šolo in to v času, ko nimamo prav nobenega upanja, da bi nam zamogel v dogled-nem času kdo drugi tako potrebno šolo preskrbeti. Dii je bila ta šola za uradniške in ne prebogate meščane zelo potrelma, pokaralo se je i»o številnem obisku in pa po lepo uspelem napredku, kateri se je dosegel na tej šoli. lia je temu res tako, bodo pritrdili radevolje in z zadovotjnostjo stariši onih deklic, ktere so oldskavale vže sedaj to nada^evalno šolo — dve Jeti. Ha HO jia tndi dobre samostanske šolo, je pa dokaz to, da 80 postalo novomeška dekleta, katero so obiskovale samostanske šole, dobre, ne hinavske pač i>a jioStene in zelo narodne ženo in matere. In to so dokazalo vže neštetokrat, sosebno se pa to dokazuje vsako loto z dobro uspelimi narodnimi prireditvami, katere se vrše pod njih patronanco In z njih agilno delavnostjo. V sedanjem času — času ljutega kruhoborstva, so goji hinav.ščina izven samostanskih šol mnogobolje kakor pa v samostanih kakor trdi učeni dopisnik „Slov. Naroda." Tam kjer postaja inteligenca biezznačajna, tam so goji hinavščina ze sama od sebe in ne potrebuje nobenih posebnih šol za njeno vzgojo. Omenimo gledé poduka v .šoli še samo tole; kar posebno takšna inteligenca rada triii: „Dandanes so mora naravoslovje drugače učiti, ne kakor nune." — Ali naj nune uče novomeške 'tekliće naravoslovje po Darvinu in Ilackelnu, da je gospod dopisnik Slov. Naroda iiotomec oidce?" — To bi gotovo tudi ne Wlo g. (jojiisnikii všeč in učenko bi se takemu poduku eudde. Tudi bodi Xovome.ščanom v tolažbo, da niso samo.sstanske šole najslabej.^e, ker je dal sam g, dr. S. svoja dekleta vzgojiti tudi v samost, internatih. Ko bi bile tako šole slabe, ali le samo h>J Fi-ancijo in Nemčijo je prišlo glede maroškega vpra-šai^a do razpora. Diplomati so prekinili pogajanja. Francoski vojni minister je imel bojevit nagovor, čegar ost je naperjena zoper Nemčijo. Govori se že o vojski. Na Angleškem se jo pojavila velika socijalna kriza. Stavkale so razne stroke delavstva v Londonu, Liverpoolu, Manchestru, Bristolu itd. Posebno je trpel promet radi stavke 260.000 železničarjev, Komaj se pomirijo eni delavci, že izbruhne drugod zopet nova stavka. Prišlo je do krvavih izgredov. Portugalska ne pride zlejm do miru. Dne 19, avg. je parlament sprejel novo republikansko ustavo, ki so jo baje podpisali vsi poslanci. In je že stopila v veljavo. Ob jednom se pa poroča o novih monarhi.stičnih poskusih posebno v severnih jiro-vlncah. Ituska in nemška vlada sta sklenili trgovsko in železniško )»ogodbo glede Male Azijo in Perzije. V Perziji eksšah ne napreduje toliko, kakor se je začetkoma poročalo. Zabavi in pouku. Prvo sveto obhajilo. Prizor iï francosko revolupije. Naslednja gin|jiva dogodba, ki spominja na prve čase krSčan-ske, je povzeta iz zapiskov nekega prijatelja baronice de H ., kateri jo je sam slišal iz ust plemenite gospe, ko je bil z drugimi na obisku v njenem gradu. Baronica je med drugim pripovedovala i Včeraj sem praznovala obletnico svojega prvega sv, obhajila. Dan, katerega se vselej spomiiçam z globokim ginje^jem. Bilo je 1. 1793, štela sem takrat 12 let. Necega jutra zgodaj mi naznani naš stari, zvesti strežaj Peter, da so mojo mater na surov način odpeljali v ječo. Ovadili so jo namreč kot ženo emigrantovo. (Emigranti so se zvali tisti Francozi, ki so se ob veliki francoski revoluciji izselili v inozemstvo, da bi se odtegnili zalezovanju prekucuhov). Po dolgem prizadevanju se mi je slediqič posrečilo, da smem mater obiskati v ječi. Nemogoče je opisati ganotje, bolest, a tudi radost, ki sem je občutila, ko me je objela v svoje naročje. Pritisnila me je na srce, no da bi mogla le besedico spregovoriti. Močila som jo s svojimi solzami. K sreči se mi je dovolilo, da sem smela od časa do časa ponavljati obiske pri svoji nesrečni materi. Nečega dne me i»osadÍ na svoja kolena ter reče z ihtečim glasom: „Moja mala llari, kmalu hodevc ločeni za ta svet. Komisar jo bil včeraj tu ter mi naznanil, da jtridem pred sodbo, in to pomonja tukaj — smrt." Srce mi je hotelo počiti pri teh besedah , , . ,.Moja najslajša radost — nadabuje mati — bi bila, da te vidim So prejeti prvo sv. obhajilo. Ko si bila še prav majhna, molila sem večkrat k problaženi Devici, naj bi nama dala doživeti tega lepega dne. Veš, Mari, če je kdo prvo obhajilo vredno 124 doleicsicí: novice štev. Ifi. prejel, je zagotovljen za svoje zveličairje. Mirno in zadovoljno bi utiiria, če bi te videla združeno z ^ubim Jezusom v Najsvetejšem zakramentu. Včeraj mi je hipoma šinila dobra misel. Poznam sta- rejřa kanonika pri cerkvi Naše Ljube Gospe, kateri se ni mo^^cl izseliti. Stanoval je, ko sem bila vjeta, v ulici Massillon v mali hiši nedále« od prvostolne cerkve. Takrat se je imenoval Caron. Prej sem sra videla večkrat, ker je tudi naš dajjni aoroiinik. — Njegova visoka starost in bolehavost je najbrž vzrok, da sc je ložje skrival in da so nanj pozabili. Reci torej Petru, naj hitro poizvo, če kanonik še živi. Ce je preganjanju, kakor upam, odšel, pojdeš k njemu, moja draga Mari, poveš svoje ime in ma javiš, kje da sem jaz. Potem ga poprosiš, naj ti dovoli, da smeš prejeti prvo sv. obhajilo. Reci mu, da si to izprosim kot milost pred svojo smrtjo." (Dalje sledi.) -t*--e»— Dopisi. Novo Mesto. — Pozor občine ob belokranjski železnici! Dne 18, avgusta je bil v „Laibacher Zeitung" razglas v nemškem jeziku, v katerem se oddajajo dela za vodno napravo nove postaje „Rosental-Pribischie". Kje je ta Rosental ? Nemški inženerji so tako krstili kako slovensko vas in ni dvoma, da si bodo izmislili tudi za ostale postaje, ki stojé na čisto slovenskih tleh, nemške spakedrane skovanke, ki jih ljudstvo ne pozna, — Tako so nam na dolenjski železnici na najgrši način pokvarili lepa slovenska imena, kakor na primer: Radohova vas v ,.Rodockcn-iiorf-', Žaliua v ^.Schalna", Mirna peč v „Honigstein", Straža v „Strascha". Ako mislijo Nemci, da nam bodo tudi sedaj kvarili imena tako, da bo proga izgledala-, kakor bi se kdo vozil po dvojezičnem ozemlja, se motijo! Zahtevamo samo pristne domače slovenske napise postaj in prosimo na.še gg, poslance, naj se za to nemudoma (tobrigajo, da bomo imeli kakor na Primorskem n. pr.: Štanjel-Kobdifl itd. samo jirava slovenska imena. — Isto spakovai^e nemških krajevnih imen so vporabili tudi nemški vojaki pri m a pira nju, ko so delali zemljevide, tako da je sedaj C. kr. vojno mini.sterstvo bilo primorano, kakor je znano, dati še enkrat mapirati in postaviti v zemtjevide tista pristna domača imena, ki jih res ljudstvo rabi in ne ona, ki si jih je kak častnik, poln nemškega radikalnega nacijonalizma, izmislil. V slučaju vojske bi bili namreč taki zem^evidi poijolnoma nerabni, kar se je pokazalo leta 1866. v avstrijsko-nemški vojski, ko so imeli Prusi veliko boljše zemljevide Češke s češkimi imeni krajev, med tem ko se niso mogli Avstrijci z zemljevidi, ki so imeli pokvarjena, med ljudstvom čisto neznana imena, nfi orijentirati in jim je bilo to v veliko škodo. — Kako hudomušno so se pačila slovenska ijnetia, nam kaže na pr. slučaj na Dolenjskem: Družinska vas (pri SmarjetiJ je zapisana v vojaškem zemljevidu z imenom „Gesindel-dorf". — Kakor že rečeno, je treba takoj uvesti akcijo in sicer nemudoma, dokler še ni prepozno, da se nam tudi na novi belo-krai^ski železnici ne pokvari lepih domačih imen in se jih nadomesti s spakeiiranimi tujimi skovankami. Vrle podružnice ,.Slo-venske Straže" na Belokranjskem pa prosimo, naj ljudstvo v narodnem oziru prebujajo in jim odprejo oči pred pretečo nemško nevarnostjo, kajti železnica ne bo še gotova in prišlo bo že vse polno nemških in židovskih trpvcev in agentov, ki bodo skušali kupovati svet za visoke cene in ga tako spravljati v tuje roke. — Občinski odbori naj pri prvi seji sklenejo, da se postaji dá pravilni slovenski napis brez kake nemške spake, in naj ta svoj sklep no svojih državnih poslancih predložéc. kr. žel. ministerstvu, Kovo Siesto. Nadinšpektorja novomeškega trasijskega oddelka g. Th. Opitza napadata na prav nedostojen način „Slovenski Narod" in „Jutro", češ, da je on kriv, da se belokranjska železnica ne zida i. t. d. Hočemo o tem le toliko pripomniti, da si je g. Opitz s svojim strogo objektivnim stališčem pridobil med vsemi sloji v Novem Mestu največje simpatije. Oa je član dijaškega podpornega dru.štva za gimnazijce in drugih dobrodelnih društev, razven tega podpira dijake brez ozira na njih prepričanje in ima sploh povsod odjtrto roko, kjer je treba revežu pomagati. In pri trasiranju železnice je z vsako stranko najvljud-nejši, vsaki skuša ustreči, čisto drugače kot v nekterih uradih, in lia se je zidanje nove železnice za nekaj časa zavleklo, so krivi pred vsem iladjari s svojimi sidetkami, pa tudi Belokranjci sami, ker hoče vsak imeti pred svojo hišo postajo, vsak, da bi šla železnica mimo njegovega posestva. Zaradi tega je bilo treba napraviti več tras, ki so se predložile ministrstvu in ki so zelo zavlekle celo delo, nikakor pa ne g. Th. Opitz, ki nima sploh nič govoriti, kdaj se bo zidala železnica, ampak mora delati tako, kakor se mu z Dunaja ukazuje. Da je pa g. nadzornik globoko veren katoličan, nad tem se more spodtikati samo kak podel svobodomislec, ki pridiguje povsod svobodo mišljenja, a drugemu je pa ne pusti, Kaiulija, 20. avgusta 1911, Novomeški otrobovez v dolgih neslanih čenčah agituje v „Narodu" za novomeško občinsko volitev v korist opešane liberalne stranke. Pri tem ponesrečenem (ielu mu je poglavitno sredstvo gonja kat. duhovnikov in njihovih naprav. — Posebej se še zelo nelojalno zaletava v hranilnico in posojilnico v Kandiji, — Mestno hranilnico hvali na vse ]»rc-tege, kandijska mu je pa trn v peti in bi jo najraje v nič dejal zato, ker je po njegovem mnenju klerikalna. Mi pa sodimo tudi v tej zadevi stvarno, trdeč, da so hranilnice in posojilnice sploh koristne ustanove, samo da se prav vodijo in upravljajo. Zelo prizanesljivi smo bili nasproti mestni hranilnici, lojalni do skrajnosti, niti jedne nepovoljne besedico nismo črhnili o njej, da si ravno smo slišali, da je kateri izmed njenih upraviteljev i>a tudi somišljenikov vi»rizoril nedovoljeno celo kažnjivo gonjo zoper kandijsko hranilnico z namenom, spodkopavati zaupanje in jo vničiti. — Danes pa ko nđSi izzivate očitno in napadate, pa govorimo neustrašeno odkrito besedo. Posojilnica in hranilnica v Kandiji stoji neomajno trdno, kajti za njen obstanek in i)rocvit jamči več kot dve tisoč dvesto (2ii00) deležnikov gospodarjev neomejeno z vsem premoženjem. Pomislite kaka premoženjska moč je to, saj imajo i)remnogi na 10, 20, 30, kteri tudi 50 in še več tisoč premoženja, posamezen tudi 100 tisoč. Mestna hranilnica nima nikdar takega jamstva, če jo tudi občina .ščiti z vsem svojim premoženjem. K tej točki bi dodali še marsiktero pojasnilo, pa tudi izvajali vtemeljene posledice, pa mi smo še zmirom lojalni, in nimamo nikdar namena komu škoditi, a dojiisnikova psovka ,.rev.šc" nas je zbodla v srce, zato ne smemo in ne itioremo molčati. — Res smo zidali jwaojilniški dom, lep in koristen za hranilnico, saj je dandanes nekaj tisočakov več vreden, kakor tflilHj ko smo ga sezidali. Za posojilnico je eminentne važnosji, ko bi ga ne imeli, bi ga morali dandanes res drago zidati. Še danes čestitamo gospodom, ki so so za to zgradbo zavzeli. — Kljub temu, da je posojilnica dala trem svojiiri hčerkam samostojnost, da se prosto gibljejo in razvijajo kot posojilnice, kljub temu, da je vsako leto razdelila lope svote v dobrodelne namene, ima še jrecejšen reservni zaklad zato, ker go8]»odari previdno ter daje losojila zanesljivim prošnjikom in porokom, Hranilnični denar e pa ves skoraj izključno klerikalen, pa je tudi jio previdnosti marsikateremu liberalnemu somišljeniku v stiski pomagal. Naša posojilnica tirjava pa tam in toliko, kolikor jo. zavezana po pravilih, da se v zavodu ohrani točen red, ta pa mora biti v vsakem gospodarstvu, i)osebno pa še pri denarju, sicer je propast neizogibna. — Tak duh vodi klerikalno posojilnico, naj jo vpravlja duhovnik ali lajik ali pa oba skupaj. Kak zmeden duh je, jire-veval vas, ko ste ta mišmaš-dopis za lase skupaj zvlekli? Će pa imate časa, ])a poprašajte hranilnico in nedolžne žrtve, kak duh jih je vodil, ko so lahkomiSHeno podpisavali menjice, potem pa trdosrčno in v naglici iztirjavali posojila kar en ilan 30 nietyic. Toliko strank kandijska ni iztirjala tekom jednega leta. Če )ia še to Vam ne zadostuje, pa premišljujte liberalne jiolome po kranjski deželi, pa resnično jezo, jok in stok ubogih žrtev! Kakšen duh je pa te vodil? — Da spoznate kako zaupanje vživa kat. duhovnik v denarnih zadevah, pa nekoliko vsaj jire-glejte računske zaključke klerikalnih hranilnic in posojilnic in pa drugih gospodarskih zavodov in društev, pa bote na mah .se prepričali, da veren katolik duhovniku „katoliškemu" še dandanes v denarnih zadevah zaujta miljone in niiljone. — Sicer je pa irotislovje dopisa gorostasno z dejanskimi razmerami! Kadar ]e mesto ali mestna občina, ali meščani v stiski, se .sli.ši splošno mnenje: mil. gosp. prošt bo pomagal. Ko se jo šlo za novo gimn. poslopje: prošt bo pomagal, hajdi v Ljubljano, na Dunaj ali pa še kam drugam! Ko se je šlo za bolnico, bo zopet prošt pomagal, kar v Ljubljano k raznim uradom in še naprej! Kje bo kolodvor, da bi l)il meščanom v korist? G. pro.st pojde v ogeiý zanj! Povsod je dober g. prošt, da pobira kostary i» žrjavice, samo v občinskem odboru ga niso marali! Menda zato, ker je kat. duhovnik ! Difficile est satyram non scribere! Ali ni tako?! .... Iz Adlešíě, 1tí. avg. Kakor drugod, tako imamo tudi ])r| nas letos silno vročino in sušo, vsaj že par mesecev nismo dol)iIj izdatnega tležja. Toplomer je kazal n. pr, 26, julija pop, v senci + 320 o, na solncu -f 53" C, Kulpa pa je imela + C topline. 7. avg, pa p0j)0ldne v senci -t- 30" C, a Kuljia -f 28® O, kar je gotovo prav nenavadno. - V spomladi je kazala vsa letina prav lepo, da smo so nadejali dobro letino, in zdaj? Ljudje 80 kar obupani, kaj bo. TiirSice na kamenitih aH pešticnih njivah so žo HQho in uničene. Otave n« bo nii. Zelje in repa, kaj so je že posejali, jo tudi skoraj že uničena. Xekaterî jia repS se niso sejuli, ker se ni dalo do zdaj orati, četudi sp bili finoj že ztiavno zvozili na lyive. Kavno tako je z ajdo. Zenake nimajo kaj brat) za kotel na svinjsko kuho in obirajo in kuhajo lesko-'vino. liudo jo tudi za vodo, ker so vsí vodnjaki in kali suhi. Vozijo jo žc dolřío iz Kuli»e. Suša se jiozna tudi že na drevju, Sadje odjiada, jta tudi grozdje, ki kaže letos sicer večinoma jirav lci>o, ima VKled suše drobne jafiode. Kronifiir pa kaie sicer lejio, kor Ka ni napadla letos strupena rosa, kakor lani, a bo vsled auSe le droben. Se hujša suša pa je bila pri nas, kakor pripovedujejo, 1. I860., ko se je drevje posušilo in so o sv. Mihehi zopet cvetele češiilje, ker je preje vse listje odpadlo od njih. Pridelali ljudje takrat niso skoraj riic, ne krompirja, ne turšice, ne zelja ne repe. A vina je bilo neki tudi malo, a bilo je prav dobro. — ;idrtj se je povrh še zatiesla s Ilrvatskcfra kujra med živino. Št. Jnnž iiJi »olenjskciii. Dne 17. avpasta je bila volitev ebdnskcKa odbora. Večina S. L. S. je 17, mej katerimi jo nekaj oniah^ivih, 7 pa liberalcev. Da so liberalci prišli v odbor, je bila prav lahka, ker so jih tudi naši volili. Veliko naših volivcev je ostalo doma zaradi mlačve, ako bi priSIi vsi naši, bi bila zmaga tiopolna. Kdo bo župan? Se bo poročalo. — Huda suSa nas tare, procesije smo imeli že štiri za jiotrelJni dež. Otave po hribih tie bo nič, po dolini malo, ajda se su.ši; ako ne bo kmalu dežja, bo vse vničcno. Samo grozdje je lepo, pa tudi to žc potrebuje dežja. — Za župnika v Št. Jarižu je imenovan c. gosp, Ludovik Biijec. župnik pri sv. Trojici mul Cirknico. Dobro dosel! ToplifiP. Tukajsiqejça okrožja zdrav-stveni zastop se jo konstituiral. Za načeJnika je izvoljen fiosp. Ivan Sitar iz Toplic, za namestnika pa ří. Josip Dular, deželni jioslancc in posestnik v Jurki vasi. Dne «J, avji. jo bil v zdraviliški dvorani koncert, pri katerem je posebno pozornost obujal član c, kr. dvorne opere UH Dunaju lietteto a svojim moi^očnim Klasom. — Kopališka sezona je na vrhuncu, obisk prcka,sa prejšnja leta. Kdor hoče protinasto prikazni preprečiti, naj se jiožuri. Žiižembci-k, Dne 9. avg-usta, to je dan i)red sv. Lovrencem se je vršil tu semei^j, kateri jo bil radi kužne živinsko bolezni dne 6. julija prepovedan. Bil je dobro obiskan, le kupcev je bilo premalo. Ta veliki živinski in blagovni semeq so bode zanaprej vršil vsako ieto 9. avijusta in sicer na mesto semnja na cvetno soboto, iia kar županstvo opozarja bližnje in daljno okoličane, ki 80 si ob tem času sejma želeli. G. župan in poslanec Vehovec je to izposloval pri oblastvih. Hvala mu. Turjak. — Daleč na okroji so vidi cerkev sv. Ahaca na Matom Ločniku, Pri imenu av. Ahac se spomir^ja slovenski rodoljub znamenitega zgodovinskega dne, ko so naši predniki pod hrabrim Andrejem Turjaškim Sii. junija 1592 izbojevali slavno zmago nad krvoločnim Turkom pri Siaku. V poznejših letih so verniki [irav na to goro hodili v jtrocesijah zahvaljevat za to zmago, ki je bila dobljena na dan sv. Ahaca. Od tedaj so tega svetnika tu častili in cerkev po njem imenovali. — Zob časa je raziieval tudi to podrnžnico. Treba jo je bilo popraviti. To se je Icftos zgodilo s ])oniočjo kneza Turjaškega, deželnega odbora in turjaških faranov. — Dne 20. avgusta je bilo pri tej podružnici slovesno opravilo za vse dobrotnike, ki so z darovi ali z vožigo in težaštvom pomagali k ©lepšanju te cerkve, ki vzbuja zgodovinske spomine. — Svetit knez Aneraperg je tem povodom omislil tudi pogostitev ljudstva, ki je pomagalo. — Sodel.Jval jo povski zbor in škocijanska godba pri lepo vspeli ljudski zabavi. Ajdove«. Pri nas jo bila 10. avg. t. 1. ob 1, uri pop. toča. Debela' je bila samo kot grah in smo mislili, da ne bo dosti škode, ker je i^adala med dežjem. Pokazalo se je pa, da je oklestila po polju v vaseh Mali, - Srednji in Veliki Lipovec m v liorĚtu pri kraju, kjer je mladim trtnim nasadom povzročila precejšnjo škodo. — Vročina je bila pri nas neznosna: 30-34 U. Suša je taka, da ljudje že davno let ne pomnijo take. Izpraznile 80 so že kaptiice in luže in ljudje vozijo vodo iz Krke, ki je 10 km te, katere so bile bujno pognale mladike, so zdaj tudi vse omaitiljeno, potoičene . . . Kaj pomaga vse imzadevanje v dolu, ako Bog ne da svojega svetega blagoslova. Do sedaj je veliko posestnikov prešlo v Ameriko; kakor se vidi in čuje, bode jih .šlo še več, ker glad, draj^inja in lakota so pred durmi. ■o- DomaČe in ptuje novice. Ocsiirjev rojstni dati se jo povsod slovesno praznoval s službo Božjo, godbo, stresanjem itd. Bog ohrani sivega vladarja! Pastoralna konťerciira za novomeški dekanat bo 4. septb. ob 10, uri dopoludne v pro.stiji. 1'revzvišeiii g. knezoškof je 18, avgusta s popoldanskim vlakom dosjiel in se peljal čez naše irieslo na birtiiovanje in ka-nonično vizitacijo v Metliko. Na kolodvoru so ga pričakali p. n, novomeški in metliški prošt, svetnik Smidovnik in p, gvardijan. \ fVaiici.škaiiski prnviiMtiji so se izvršile nekatere spremembe. Za Novo Mesto sta imenovana: gvardijan, veleč, p, Kornelij Petrič; vikanj, č. ]). Atanazij Avser. — Prestavljeni je č. p. Blanko Kavčič v Pazin, za učitelja pride č, p. Janez Zurga. J)nliovKke vesti. Novomeški ka])itelj je prezentiral za žuj»-nijo St. Jauž v trebanjski dekaniji č, g Ludovika Bajec, župnika pri Sv, Trojici nad Cerknico, — Imenovan je knezoškofijskim duhovnim svetnikom veleč, g. Janez Vidergar, župnik v Št. Vidu jiri Zatičini. — Mestni žujmik v Krškem je postal dosedanji upravitelj řT- Alojzij Kurent, ter l)il 22. avg. umeščen. ()seliue zadeve. C. kr, nadsvetnik pri tukajšnjem okrožnem sodišču g. Albin Smola je s 1, avgustom sto]>il v stalni pokoj. Vodstvo okrajnega sodišča po tyem je prevzel g. sodnik pl. Levičnik, l,^jii(lsk() šolstvc» na Dolenjskem. Imenovani so: Marija Hirschman, Ambrus; Fr. Golob in Ivana Jager, Zagorje; Stanislava Rogelj, Bo,štai5; Ernestiiia Schot, DobrniOe; Marija Nosan, Banjaloka; Henrik pl, Turzanski, Zdihovo; Maka Tschinkel, Ko-privnik; Jožef Sigmund, Stari Breg; Viktor Porubsky, Kočevje; Ljudmila Kovač, Loški pot.ok; Friderika Spetzler, Trebnje; Marija Ažman, Metlika. — Nadučitelji: Jurij Erker, Koprivnik; Jožef Černe, Kočevska Reka; Ivan Loser, Borovec; Fr. Juvanec, Mirna Peč; Ludovik Koželj, Št. Peter )»ri Novem mestu. — Vpokojene soi Ana Tome, Stopiče; Matilda Gebauer, Novo mesto; Štefan Tomšič, Ribnica; učiteljica Emilija Kamenšek v Suhorju je službo opustila. — Jožef 1'olanec se prestavi iz Loškega Potoka v Dobre-polje. — Ljudska šola v Loškem potoku se razširi na šest razredov, enorazrednica v Poišniku v dvorazrednico, Petindvajsetletiiitm kmetijske šole iia Grmu se je dne 19. in 20. avgusta prav slovesno obhajala in prav lepo izvršila. Od vseh strani so prihiteli absolventi, da ee udeleže slavnosti. Na kolodvoru so bili jtozdravljeni od občinskega zastopa v Kandiji, učiteljstva šole in od priprav^alnega odbora. Zvečer so BO zbrali na vrtu pri Ótemburju, kjer se je razvila ob sviranju novome.ške godbe i>rav živahna zat)ava. Krasen je bil pa večer na Grmu, kjer se je zbrala nad tisočglava množica, ki je v svitu močno jdamenočega kresa poslušala domorodne pesmi in godbo, ki je prišla mej tem časom na Grm. Pot do Grma je bila vsa v rudečih lučicah in tuili grad je bil razsvetljen. Na slavnostni dan 20. avgusta je bila najprej sv. maša v kapelici pri Božjem grobu, katero je daroval mil, prošt dr, Eibert, potem bo «e pa absolventi iii povablgcni gostje zbrali v šolski dvorani, kjer jih je pozdravil ravnatelj Rolirinan, ki je v svojem govoru očrtal postanek in razvoj zavoda in se spomirrjal vseh onih mož in či-niteljev, ki so si stekli zasluge za zavod in v katerem jo na-glašal tudi zaslugo ]irejšnega vodje Dolenca. Svoj govor je končal s trikratnim Slava-klicem na cesarja, Po ogledovanju šole in posestva so so.'zbrali gostje v dveh dvoranah k skupnemu obedu, katerega so je udeležilo 143 oseb, med temi 131 absolventov. Vrstilo 80 se razne napitnice, mod katerimi je omeniti napitnico deželnega odbornika dr. Zajca na cesarja, vladnega svetnika barona R.echbacha na šolo in absolvente, državnega poslanca prof. Jarca na šolo in njeno nadrobno delovanje med kmeti, ravnatelja liohrinana na deželni odbor, pro.šta dr. E1 be r t a in župana Zurca na šolo in nčiteljstvo, vodje Dolenca ua absolvente in šolo itd. Od strani absolventov sta govorila Tomazin in Brglez; priredile so se prisrčne ovacije vodji Dolencu in ravnatelju Rohrmanu, Po končanem obed« se je vršilo zborovaiqe absolventov. Predsedoval jo Clarici, ravnatelj knežjih jiosestev v Koi\jicah. Govorili so absolventi Medic iz Ljubljane, Pipan iz Št, Vida jiri Ljubljani, referat Sancina iz Doline pri Trstu se je pa prebral. Sprejela so se na to enoglasno pravila društva, ki jih je priredil prijiravljalni odbor, Istotako je bil soglasno izvoljen načelnikom društva, ki se imenuje društvo absolventov kranjske kmetijsko šole v Novemmestu, delovodja državno trtnice T Bràljinu A. Globcvnik. Društvo se je ustanovilo in dosežen je bil 3 tem tudi glavni smoter sestanka. Sedaj jm krefiko na delol V vzajemnem delu šole in društva dosegli se bodo lahko Dajlepši vspehi za napredek naiega stanu in našega kmetijstva! Peti hrvatsko-sloveiiNki pedaii^oško-kiitebctíski tPčaj se je vrsil od 8. do 10. avg. v /iafrreliu. Vdeiežilo se jt? tega tečaja poleg lepega števila hrvatskih tudi 24 slovenskih duhovnikov katehetov. Na tetiaju áo se reševala raxna času ]>rinierna katehetska in vzgojna vpraSai\ja ne Ic od strani duhovnikov, marveč tudi od strani lajikov in poživilo se je z nova stremljenje za skupno delovanje Slovencev in Hrvatov na katehetskeni polju, Docciiii kraljeve pi-uske gozdarske akademije Hanove-riacit-Míiiiclieii prirede od 20. avgnsta do 9, septembra t. 1. znanstveno potovanje po Avstriji. Pri nas si bodo ogledali Kočevje in Sotesko; vodil jih bo pri tem sam knez Karel Turjaški, spremljali pa gozdna nadsvetnika Rubbia in ir'utick. ravnatelj Hufuagel in gg. Schadingcr in Zhuber. Med lulelezenci naj omenimo profesorja dr. Biisgen in dr. Ebrenberg in nmogo dragih gozdnih državnih uradnikov iz Nemčije. ťri uslHiioviiem oběuoiii shodu zadruge rokodelskih in sorodnih obrtov v Rudolfoveiii, kateri se je vršil dne 15. avg. 1911 izvoljeni so bili sledeči gg.: Sedlar Anton, koiar, načelnik ; Vovk Josip, pek, podnačeluik; odbornikom : Gorupič Peter, kovač, lležnaršič Alojzij, mesar, Mirtič Anton, pek, Pavlin Josip, krojač, Pelko Franc, krojač, Preželj Jakob, ključavničar, Smitka Oto, slikar, Vovk Alojzij, ključavničar; namestniki; Murn Avgust, lectar, Prime Karol, tesar, títravs Josip, ključavničar, Valentinčič Anton, sedlar. Ohřiii iMor poilrnžitice „Slovenske dijaške zvezo^ za Dolenjsko se bo vršil, ne kakor je bilo prvotno mišljeno, v l)o-brepolju, ampak v Novem mestu, in sicer najl)rže 3. septembra ali pa teden jioznejc- 10. septembra. Ribniški pododbor priredi ob tej priliki v Novem mestu ljudsko predstavo. Sicer ae pa cel program pravočasno ol)javi, — DijaStvo se opominja, da pravočasno javi svojo udeležbo tajniku pododbora tov. Francetu Lovšinu, Sušje p. Ribnica. Vsakega dijaka Dolenjca dolžnost je, da se udeleži tega občnega zbora. — Vsa korespondenca o podružnici „Slovenske dijaške zveze" za Dolenjsko in içe občnem zboru naj se za enkrat naslavlja na tajnika ribniškega pododbora tov. Lovšina. Za ti ei o kranjsko železiueo razpisuje tukajšnji c. kr. tra-sijski oddelek natečaj za vodni rezervoar blizo nameravane postaje Rožnidol Pribišje. Ponudbe so poslati do 1. septembra o poldne. Pogoji se izvedo pri trasijskein uradu. Itelokranjskii železnica. Kumisijonalni ogled za postaje v Semiču in Metliki se je vršil dne 21. ozir. 22. avgusta. Čujemo, da se še ni dosegel popolni sporazum med interesenti. INiredni sin — Martin Dežman, o katerem je bila notica na str. 116. zadi\jih Novic — ni doma, kakor se nam poroča, iz Virgivrha pri Beli (Cerkvi, ampak jc a poučuje v prvi vrsti o vinarstvu in sadjarstvu. Za novo šolsko leto 1911/12 se ima oddati 20 prostih mest. Plačnjoči učenci pa plačujejo v zimski šoli za hrano in stanovanje po 150 K in v letni šoli po 300 K na leto. Prošnje jo predložiti na ravnateljstvo šole do 15, septembra t, 1, — S])rejeni nčenk v gospodinjsko šolo v Šiniliein. Prošnje za sprejem v gospodinjsko šolo v Smihelu so morajo predložiti zadnji čas do 15. sentemlira na vodstvo iieželne_ gospodinjske šole (v zavodu šolskih sester de Notre Dame) v Šnii-heiu p. Kandija, Gospodinjska šola traja od 1. oktobra do 31. julija. Učenke stanujejo v samostanu ali pa zunaj v bližnji okolici. Za hrano in stanovanje v samostanu je plačati po 30 K na mescc. Dekleta, ki želijo stanovati v samostanu je dovolil deželni odljor 6 štipendij po 15 K na mesec. Učenko, ki stanujejo zunaj zavoda, dobe predjužnik in kosilo zastonj, ako so te podpore jtotrebnc, — Suša še sedaj trpi in je že napravila ogromno .škodo po naših poljskih in drugih saiiežih. liiio je sicer nekaj dežja tu in tairi v teku zadnjih 6 tednov, todu ta nmla moča ni nič izdala. Slej ko jirej se su.ši zemlja in trpe vsi sadeži še zmeraj zaradi suše. Otave bo prav malo în še ta je polna ničvrednega korenja. Raz|msla se je po otavi tudi iiotiavadno močno škodljiva predenica. Po tanjkih legah pa ne bo nič otave, ker se jo vse posušilo. Trpela bo pa tudi prašičjareja, ki daje glavni dohodek našim Dolenjcem, kajti presnine se bo kaj malo pridelalo. Strniščni sadeži pa tudi ne bodo za nič. Rc]>e sploh sejati ni mogoče in kjer »o jo sejali, jo je suša vzela. Vsled suše trjie več ali manj vsi kraji po Dolenjskem in so kmetovalci povsod prizadeti. — (tlolioko oliilelaiie njive in siiSa. Letos se vsak lahko prepriča, da se sadeži na gloiroko obdelanih njivah veliko bolj upirajo suši kakor na )ditvo oltdelanih. Pri nas je dosti tanjkpgft sveta, kjer se ne da giobokeje orati. Dusti je jta takih leg, kjer je zemlja močna, glolioka in kjer bi ae dala tudi gloliokeje obdelovati. V Lakih legah naj se zemfja giobokeje obdeluje kakor smo dOBiidaj vajoni. Kmetijska šola na Grmu ima VJilic suši prav lejio turšico in jieao in je ta vspeh ^r'l'isovati dobromu obdeJo-vanju, to jo říloUokejSemu oranju kalcor jc iiaï'ada jiri nas. — 1'reiiiijť Zli rejo tf^let. Da se živinoreja povzdigne, hoče vlada vplivati 3 tem, da se teleta kolikor moffoúe odrejajo in (Ir se ne prodajajo niosarjeiii. V resnici gre dimes veliko lepih in za pleme sposobnih telet v mcsnico, namesto da bi se porabila (ioma za rejo. Posebno veliko tciet se izgubi na gospodarstvih, ki se pečajo izključno le z rejo ixmolzne živine. Tam sc namreč teleta, in pozneje ko nehajo krave mlesti, tutii krave prodajajo mesarjem. Da se prodaja lepih in za pleme sjiosobnih telet kolikor mo^^oče prepreči, to skuša vlada doseči s tem, da se bodo dajale za lepa, doma izrejena teleta preiriije. Izdatflcjra vapeha se s tem ne iio dosefflo, vendar je prav, da se odreja telet kolikor mopoče posjiešuje. — Niikui» zii iilciti« f(j)«s((Iniih telet. Naša vlada hoče proti jinidaji telet v mesnice vplivati tudi s tem, da se lepa teleta pokupijo od živinorejskih ali kmetijskih zadrug in da se odrejajo na posebnih ])0Stajah za rejo mlade živine. Te postaje se imajo najiruvljati po krajih, kjer so velike zaloge na krmi. Tam se imajo teleta rediti do poldrugega leta in potem prodati za pleme in, če ne bi bile živali za pleme spo.sobne, pa za meso. Ker bi se s takim n ak ujm vanj em odtegnilo mnogo teletine, se ima teletina kolikor mogoče nadomeščati s svinjino, ki daje tudi |irav priljubljeno pečenko. Zato hoče kmetijsko ministrstvo delovati na to, da se bo s pomočjo prešičerejnih zavodov in pitaliSč, ki se imajo po izgledu onih v Ilanovru in Šiezvig-Hoištajnu na-pravtjati, odpomoglo naraščajoči potrebi po mesu. — Živinorejska zinlrtiga /,a novomeško okolico se obrača nn svojo čiane z vprašanjem, iie ima kdo kakega teleta za pleme na prodaj, V tem slučaju, i>roai naznaniJa, — NaSim cebeUrjcm nasvet v ajdovi paSi. Na Doleiqsko in sicer največ v temeniško dolino in v novomeško okolico uvaža se že stoletja čebele v ajdovo pašo. Mnogim domačim to uvažanje v ajdovo pašo ni všeč, ker se čestokrat pripeti, da nastane mod tujimi in domačimi čebelami ropanje, pri čemur domače čebele oličutno .škodo trpe. Ker je uvažarije postavno dovotjeno, je svetovati domačim čebelarjem, da se obvarujejo to škode, sledečo: Oelielo napadajo samo tiste parge, ki so slabotni, brezmatični ali !ia imajo žo trhicne in rszkopano panjeve deske, skozi katere diši med. Zato naj vsak čebelar ne trpi v tem času slabotnih lianjcv v svojem čebelnjaku, še manj pa brezmatičnih, istotako ne razpokanih in trhljenih panjev. Slabotne čebele naj se s krmit-vijo pred ajdovo pašo z razredčenim sladkorjem okrepča, broz-matične naj združi z drugim pai^em, vso razpoke naj pa dobro zairiaže. Na tak način se bode med ajdovo pašo prav gotovo obvaroval pred ropanjem; ko jm preneha ajdova paSa, tedaj naj večkrat na dan pogleda k svojim čebelam, da zamore nastalo ro-jianje takoj v začetku vstaviti. S tem so obvaruje ne Je vsake škode, ampak bode Se dosegel, da mu bodo lyogove čebele več doneslo, kakor sicor. Posebno letos ac nam je bati takega ro)>anja, pa ne samo od tujih iivažiMiih čebel, amjiak tudi od sosednih; zatorej pozor! — Škniiiljeiije ti-t p« toči. Deželni odbor krai^jski je doslej podpiral vinogradnike, katerim je toča napravila škodo v vinogradih, na ta način, da jim je nakazal primerno količino modro galice ali pa jim povrnil nabavne stroške. Pri tem se je liokazalo, da so uspehi na tem polju le tedaj mogoči, ako ima vsak vinogradnik vsaj toliko modro galice doma pripravljonc, da v slučaju toče lahko takoj, po možnosti že drugi dan trte .škropi. Co naj posestniki po toči šele delajo (irošnje na deželni odbor, ta i)a o stvari poizveduje, se vtcgno zgoditi, da dobe vinogradniki galico šele čez tedne, ko je Skrop^jeqe že prepozno. Zato je deželni odbor sklenil vinogradnikom priporočati, da se v svojo lastno korist preskrbe s potrelmo količino modro galice, ki jo ialiko takoj po nastali škodi rabijo. Deželni odl)or je pripravljen, v kolikor mu bodo dopuščala v ta namen dovođena sredstva, '■evnej.šim vinogradnikom, katerim je toča napravila znatno škodo, 'lovolid potem podporo, odgovarjajočo količini modre galice, ki ]0 v svojih vinogradih v resnici uporabili, — liinočkii zvezii za novomeški «kraj jo vsled odboro-^ega Skle)>a storila korake pri deželni vladi, da bi posestniki smeli stresati vrane, ki na jJOiju delajo sila škode. Najemniki '"Va nimajo sočutja z ulwgim kmetom. — Ker primanjkuje zi-^'iiiozdravnikov, se jo sprožila misel, naj se prirede tečaji za "iivežbanje živiiiozdravniških pomočnikov. — Zveza je jioslala i-ivinorcjca na oglod pašnikov v Robežu. — Odbor predlaga, naj i v našem okraju poskusi z gorskimi pašniki. — Razgovor jii bil o poljskih čuvajih. Raznoterosti. Slovstveno. — Povijest turopoljskih župa. — S tem naslovom jo dolenjski rojak, probendar v Zagrebu Ć. g. Janko Barlo obelodanil zgodovino župnij slovitega Turo]>oîja ined Zagrebom in Siskom. Marnivému rojaku čestitamo na lepem delu, žeieč, da bi tudi slovenska duhovščina nadaljevala slične opise svojih fani kot potrebne doneske za slovensko zgodovino. Poslano.*) Prostovoljno ^çasilno dnií^tvo v Novem mestu tiani je ]K)sI»1a sledečo izjavo : pSlov. Narod" št. 190 z dne 19. avgusta 1911 poroča, da je izjiosioval umirovljeni vodja kmetijsko šole li, Dolenc od mestnega občinskega odbora, da bodo gradila mestna občina pre-potrebno orodjarno za gasilno orodje in da je omenjeni gospod tudi dosegel, da se je kupil potrebni stavbeni prostor za 6500 K iz obč. imetja. Ker je pa to v.se neresnično, prosimo, da resnici na (jubo sledeče prijavite: Prostov. gasilno društvo v Novem mestu je vložilo uže leta 1905 na tukajSni mestni obč. odbor jirošn^o, da bi kolikor mogoče bitro gradila mestna občina prepotrei)no orodjarno za gasilno orodje. iVIestni obč. odbor je sprevidel faktično potrebo tako orodjarnice ter je sklenil v svoji seji dne 9. junija 1905 ugoditi tej oj>ravičeni prošnji in to takoj, ko bode odkazalo društvo za to stavbo primerni jirostor. Ker se jo lotos posret-ilo, da je kupilo prostov. gasilno društvo iz svojega imetja potrebni prostor za 6500 K, je upati, da bode mostna občina v ddgiednem času zgradila obljubljeno in res zelo potrebno orodjarnico na posestvu (hiša z vrtom) umrlega Osolnika. Prošnja z:i stavbo je bila ugodno rešena dne 19. junija leta 1905, a umirovljeni vodja kmetijske šole g. R Dolenc jo pa vstopii v mestni občinski odbor šele lota 1908. Torej odkod taka pomota? *) UreduiittTo jo odgovcrtio zn vsebino tega poRlaiicg'B samo T tuliVa, kolikor do]oc\a 7.Bkoii. Prošnja do blagih src Trg Mokronog jo zadela grozovita nesreča. Požar je v soboto dne 19. avg. v Mokronogu |juto razsajal in sjiravil v jiar urah skoraj cel trg v pepel. Zgorela so stanovanjska poslopja, hlevi, kozolci, živina, obleka, krma, žito, denar in poljedelsko orodje. Beda je ncpo)»isna! Prosimo torej vsa blaga srca, da priskočijo obupanim revežem na pomoč, da se vsaj za prvi trenutek osuše solze onim, ki obiijiano gledajo v pogorišča svojih uničenih domovaiij. Vsak dar, bodisi v obleki, denarju, žitu ali hrani, bode našei hvaležna srca obupanih pogorelcev. Poši|jatve hvaležno sprejena: ^Odbor za podpore nujno potrebne pogorelce."* — Mokronog, 23. 8. 1911. Za odbor: -losip l'ekavčiii, m. p. sodni predstojnik. —■ Ivfui Arli, m. p. davčni predstojnik. — Ivan Pirnat, m. p. nad-učite|j. — Josip Triitiir, m. j). učitelj. — Za župnika Miiiku ]tnkuvitz-a, h'ranp Žitnik, m. p. kaplan. — Ivan Zilierl, m. p, trgovec. — Peter Strel, m. p, Ivan Hiitter, m. p. sodnik. Darovi za novo iinpiiu rei'ker v I're^ni v kronali od 1, noveitibra 1010 dhlje do 11. junija IMll; St. L. 0'50, Povh M. 2, Zagorci Joí. 1-2(1, Ostorman Jer. 4 58, ileiie Joi. i, Marolt M. 060, za iiï k. ajdo tifi BO, KiiHtclit^ Fr. 1, Ka.0, DcrRanc J. 1," Tumió J. 1, Mišic M, 1, jtoroka l'otoftar-Vor<>ek 7'64 in lierfcanoSajoviK T tl4, preti, r ž. Vidmar Fr, 20, Hrastftr M, 1, Liikiiů 1, Piantaii M. 1-20, Miíií M. I, Hrom Jož, 2, ]>orokii řclik-V irSek 7 in i'otor-ar-I'laïo 7 44, in Jiagorci'I'ršina 4-2U Feme, Al, 250, Mramor Fr, 1, Mazi Fr, I SO, Kossman Mart, KO, Oliljnbs; (jO, ťhit J. 1, poroka Mnrn-Novak 11-.N |- 3 30, Kapi M. C, Z. J. O (tU, Šlupar Fr. 1, Jttkljiř Mart, 1, Miiriçclj A. 1'HO, poroka K oi i r-Kast reve 3, SkdiiS Ant. 1, paroko; KoB-Jjuiar 13-44, MurKolj-Doberdrugr B-44, I)ular-Murgclj (J'GO, Jankelj- Pog-lavc 4'40, darovi svatov Bkuiiaj G'07, davan Jožef 1, Pleskovc J. 2, Lampić Ig. V34, VaTlin Liia 1, potoka Cvetan-Brodnik it, g. Picek 20, Zoran U. I, Repovs Ant. 2, Totoíar Ant. t, Novak M. 10, .Icrala IB, Pati .T. 1, V. A, ň-60, Obljntia 100, Kaaiellc Fr. 3, Darovic Ant. 1, Cah N, 1, Rifelj M, Fr. 1, ňanijia J. 1, L. A. I, M. B. 65'7f(, Povlie Jož. 2-20, Sifolir R. 1, A. K. 0-73, proHvitJi 'kneï K. Ancrs|)eT|^ 30(}, âafar A. 20, družina Avbar 2, Kocjaž M. 1, Ko« A. 1, Xeim. 5, D. Fr. 10, Senica F. 30, Krese U. ii'45, Markoviů i', 1, Hren Fr. 3, žitnik I, Kantrcvc 1, legat M. Pavli£ 10, Mirtiil A, 5, Kora^in It. 2, Kafitclic Fr, 7, pr. g i. fiolmeier J. 20, Kiuitclin J, 1, Ilrastar I, Somrak M. 2, Oniahen M. 1, bi. g. Ivana Jeglič Lj. 50, L.ali Fr. 1, Mn/ica Iv. 1, Mcaojedic A. 1, Han V, 2, BroBimolino M, 1, V. Fr. 1, Murn II. M. 2, Siiringer J. 1, prebl. gospa SI. pl. I^acírer ."SO, Píut J. 2, c. kr. ii. A. C, fi, N. Frsn 5, i>o«ter Mart. ii-5«, J. T. 2, Fr. Erbcznik I, Cab J. in A. 20, Pavlin Marija 4U, KoSíak J. 2-90, preč. gg. t. Novak 1, Zakrajáck po 3 itt X. M, 2, Gai'nik A. 2, Neža M, 1, pr. r. i. Job, lUniovi fi, rodbina Smolik 3, Nekdo 1, Noitnen, 20-1- 19(j'08, bI, Kranjska Hranilnica 2000, Kavšek M. 2, RakošeA, 1, zbirka Kocjan J. 8'eO, Planin^ek Mart 2, Koàir 1, Íícrua Fr. 50, Golob Fr,, Krško 13, g. .ferman A. in zbirka li, Novak M. 10, MiĚič A. 2, Saje A, 1, V. M. za kip bv. J, 5, Sali Jan. 2. Berus Jož. 1, Zupanřií A. l'«0, J. M. 1, Šmale M. 8, Mirtii K. 1-10, Mrak Fr. J, Gačnik A, 2. g. Koro. âmslc 10, Ver<;ck Al. 5 HO, Oklcšen Mart.. 20, Lnkšii A. i, Družba 1, Blaznik Jerica 20, Bcvc Ivan 200, Hribar, 1, preč. g, z. Jarc Fr, 100. — Bog povrni »toterno! Št. 11.7 64 Razpis. 151-8-8 Dražbeui oklic. E 532/11 . E min E 56ti,'II «75 Pri Hpodnj ozrtniiicrjjcui Bodniji v ixlii ^tr. 6 bo dražba; J. Dne 2. septembra 1911 ob 11. uri dopoldne ene tretjine zemljiS£a vlož. 5tv. 4ÍU k, o, Vinavaft, obBtojnÈosa ic 1 travnika pod VinovaBjo in troh gozdnih parcel v „Gori" pri VinivRBi. IÍ. Dne 6. septembra 1911 ob 10: url. dopoldne giemljisfi viol. Str. 190, 225 in 249 k. o. Kandija, obatojeíib iz hÍKo At. 15 in druge hiíice na Drski, vrta in gorda. III. Dne 12. septembra 19<1 ob polu deseti uri dopoldne zemljišč vlož. Stv. 272 in 770 k. o. Brnsnioe ter IIH k. o. Polbůvica, obntojofih iz htS. itv. 6 in 35 na RateŽu z gospodarskimi poslojiji, vrta, 8 njiv, 1 travnika in pašnika, 3 gozdnili pared tor vinogiatla s hramom v „Biftevji" b pritiklinami Bestoječimi it 1 žitne ekrinje, 1 Bti«ka]mce, 2 «odov in ene kadi. Neprsmiftiiinam dolořena je vrednost : Rd I. 136 K ti? h ; ad II. 10,724 K 15 h; ad III. K, pritiklinam pa 30 K. Najmanjši ponudek, pod katerim bc ac prodaje, pa znaïa: ad I, 92 K; ad n. 7149 K 44 h; ad ITI. 5786 K. Dražbene pogoje in liatine, tii]oča se nepremičnin, flmejo tiBtí, ki žole knpiti, pregledati med opravilnimi uranii pri tej sodniji v izbi Itv, 5. C. kr. okrajno sodiáče Rudolfovo, oddelek II., dno 31. julija 1911. 1S7 Št. 13.595 Bazirlas dutí 8. avg-usta 1911. 1C8 Loterijske Številke. TRST, 12, avpista 26 19 6 42 40 GRADEC, 19. avgusta 86 9 4 64 72 Fridiie^a hlapcu takoj Niirťjiiie Bolnišniťn v Kandiji. D sprejemu učencev v hmetijsItD šolo no Grmu. Meseca novemlira se prične na Grmu novo šoisko leto za učence zimske in letne sole. Zimska šoia traja tivo zimi od DOVtíiuhra do konca marca in je namenjena kmetskim sinovom i-x pojedelskih in živinorejskih krajev. Letna šola traja od novembra do konca oktobra in je namenjena v prvi vrsti mladeničem iz vinorodnih krajev. Za Šolsko leto 1911/12 jc popolniti 20 prostih mest in sicer po 10 za ucence zimske in za učence letne šole. Razen tega se sprejemajo v šolo tudi plačnjoči učenci, ki plačujejo za hrano in stanovanje v zimski šoli l»o 150 K in v letai šoli po 300 K na leto. Frošnfli za sprejtîm in za deielne ustanove je priložiti; 1,) rojstni list, 2.) zadirje šolsko spričevalo, 3.) zdravniško izpričevalo o telesni sposobnosti, 4.) izpričevalo o lepem vedenju, in 5.) izjavo starišev ali varuha, s katero se zavezujejo plačati stroške šolatqa. ProStgo, ki je koleka prosta, je poslati ravnatetjatvu šole ca Grmu do ij^' septembra 1.1. Prosilci, ki se morejo izkazati s tistim znancem, ki ga daje prvi tečaj zimske šolo, so lahko sprejmejo v drugi tečaj zimske šole. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo šole na Grmu. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, Deželni odbor kranjski «tvori 1. oktobra litll v samostanu Šolskih sester „IJc Notre IJame" v Sniihelii jiH Novem Mestu gospodinjsko šolo obstoječo iz notranje Soie (internata) in zunanjii šole (ekatornata). Za notranje nčenke dovoli dež, odbor 6 ustanov po 16 K na mesec, to je polovico učnine in preskrbnine, ki ji je plačevati redu šolskih sester. Istotako se bo plačevalo iz deželnega zaklada zajutrek in kosilo zunanjih učenk, kuterim torej no bo tr| oti nolienib stroškov. — Podrobnejša pojasnila daji'ta ravnateljstvo kranjske kmetijske šole na Grmu in vodstvo samostana „De Notre Dame" v Šmihelu. Od deželnega odbora kranjskega, v [jjub^ani, dne 22. julija 1911. Hiša no prodaj u Novem mestu Kastelieva ulica št. 113. — Več se izve ravnotam. 16J-3-2 Enonadstropiiii hiSa zelo pripravna za vsako obrt, je ini prodiij v Vištijiu:ori. — Natančneje pri g. (tiiiiilieii v Višnjigori (Dolenjsko), 172-0-1 Dobro ohranjen in še skoraj nov -»i se proda. Kj«, pove ç. Hladnik v Novoiii^stii. 165-2-1 Gozd, travnik in nekaj IIJIV na Vel. Škerjančem pri Rudolfoveni, je, iz [irofite roki> na pi'Odaj. Naslov se poizve pri upravništvu „Dol. Novic". ií;4-3-i Več sto heKto vina lastnega pridelka, garantirano naravno čisto, tudi nekaj Klivovko iit drožiicjf^a žj^anja po primerno nizki ceni se proda. p. n. gostilničarjem so prodaje tudi od 100 liti-ov nain'i\|. Već liri oskj'bniStvii Nemška vas-Krško. 158-2-2 Priznano najboljše ročne žvepljalnike pod imenom „Hudoklinov meh" izde|juje ill razpošilja po 4 K 80 vin. komad izunnitelj Jos. Hudoklin v Št. Jerneju (Dolenjsko). Pri večjemu naročiln poi>ust po dogovoru, IIS-G-B Sveže žgano apno " sc ilobi, kolikor gíi vsebuje apnencii, od s : 4. septembra nadalje : : na Ruprčvphu i»ťi Kudolfovoin. FpuodoLizdelouolnicapeč! I. Appetov nasi. J. Klemenčič v Katidijf »[»»zarja iin nov« /iiltif;» loïiôeïiih-, peói isakdvrsliiilt Imi-v in vzorcev. 132-0-4 ^ Krasne ^ bele all modre štedilnike. Zaloga krušnih peči. /»niili vi^liki* /alofre nizke reiic. Solidno delo. U3-4-3 OGLAS. Prodajem posestvo na Spodnjem Řta erskcnt, občina in županija Vidom (pri Krškem), obstoječe z 20 johov njiv in travnikov, 13 johov ^ozda; zcm|jišée obstoji skupaj v jedticm kosu, je 800 centov krme, kmetijsko poslopje, stari vinograd. C«iia je 2i).0(M) kron. Naslov; Alojzij Žuiicve, posta Videm st. 2, Spodile Štajersko. V Zalogu - Breitenau naznanja, da je obče priljubljena, sedaj žgana zarezana in stavbena opeka v veliki množini na razpolago in se zamore takoj dobiti. Cena najnižja, kakovost izborna. Naročiye se lahko po dopisnici. U8-0-3 „Za ID vinarjev liter" najboljšega jabolčnika, skoraj jednako pristnemu, lalikemu vinu, ee napravi samoiz najnovejše iznajdbe „Jablus". — Iz „.JabliiBa" pripravljena pijača vre kakor naravni mošt, je zdrava in krepilna. 1 zavoj „Jabluť' z navodilom vred samo 5 K 30 V po poštnem povzetju. Prekiipei odstotke, zastopniki se iščejo. Glavno zastopstvo : 85-3-1 „JabluS" — Podplat, Štajersko. vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča FruQ horovsiifl orožnotoiarnišlia inM Peter Wernig """ družbu z omejeno zavezo V Borovljah, KOPOŠkO. Ceniki I irez p lačno in )Ktšiiiiiie iirosto. Mlinsho hamenje zmesno, belo, surščno. : Najboljše rude. 1 Cene nizke. Nalboljše mlinsko kamenje Iz 8 lastnih kamnolomov, ter razllfno trdih rud in sestave vsaVe mere naroča se le neposredno pri LeskovŘek Frane, kamnoseikl^mojïter 166-5.1 - v Ši Juri« ob Jui. ieleznici, Spodnje Štajersko. - Na prodaj je lepo veliko kmečko posestvo eno uro oil Mariltora, û niinnt do iarne eei-lt^e in šole, blizu filavne reste, ])oI nre do kolodvora. 1'osestvo obstoji iz velike zidane Iiiše, kiiterii ima 4 velike sobe in veliko kuliinjo, 2 ol)«kani kleti, velik« ffospodarnko powlopje, studenefi pi-i IiiSi. Lahko Ke ]« glav živine redi. Olo liosestvo meri IS Joliov, 5 joliov je sadnei^a vrta, hoste, vÍMO]Líi'iidii in travnikov. Posestvo je vse skujuij ter se tudi liiliku z živino kii|ji. Vpraša se pri (josp. Fridcrlku Kalbu, liišuemu posestniku v Jlrežicali I60-3-3 169-6-1 denarja prihranite îiko sukno in modno blago naročite : direktno h tovarjie tvrdke : Milica Tomec, Humpolec (Češko). Vzorci na zahtevanje poštnine prosto na ogled. Popolnomo varno naložen úenar Hranilnica in posojilnica za Handijo in ohoiicp re^, zadmjça z neomejeno zavezo V lastuei» domu v Kandiji s[)rejema hranilne vloge od vsacejra, ce je njen tni ali ne, ter obrestuje po -m na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sania iz svojega plačuje. Za hranilne vloge kakor za vse poaojilniino oljvezoonti — jamOi poleg icscrvnej^a zaklada in dtiležcv rez '^iOO itadriiimkov z Tsem BvojÍTD pieclioícujem. Ix tega se razvidi, da tnnlokateri deoarni ztivod nudi tolike varnosti kakor kaadijaoitka hranilnica ...... 'ifr ^ H;- ifr HiP Ulr * * » i»-•ěr Vkr i- ilfi-* i*- Kupite če imate: Kašalj liripavost, katar ia zasliženje, oslovski ill dašljivi kašelj nič druzega, kakor (ino dišečo: KoiserjevB prsne horamele s „tremi smrehtuni". 5900 notarsko poverjenih izpričeval od zdravnikov in privatnih oseb dokazuje gotov uspeh, Zavoj 20 ill 40 vinarjev. Ovojček 00 viiiarjev. Dobi ae v lekarnah: Bergmaiiii Josiii, Novo niesto; AiidrijaiiiČ - Novo mesto, ——— i-ie-lfi Ivan Kuntara, Josip Ogoreutz s s v Novem mestu priporoča svojo bogato zalogo VSakOVrStllCga oblačilnega blaga za moške in ženske [10 iiajniiji ceni. Vsakovrstni Šivalni stroji |>n najnižji reiii in ugodnimi plačilnimi [mgoji. Velika izbira nagrobnih vencev. ^^ . Vedno sveža ]»riznano najUoIjiïjL ^^ Ogrska volnena in židana mlinarska sita. Zaloga nepremočljivega platna in plaht - za vozove. - Znnanja naročila točno in poštnoobratno. Nizke cene. Dobra postrežba. lfí|.fí-2 Lepa nova hiša 10 minut oddaljena od Novega mesta, v kateri se nahaja dobro vpeljana prodajalna 119-6-6 SB proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Naslov pove iz prijaznosti upravniatvo Dol. Novic. I■■v v Zemljišče 147-3-3 : tapetnik in dekoratnik : v Šmihelu pri Rudoifovem se priporoča slavnemu občinstvu in gg. gra.ščakom okolice v izvršitev vsakovrstnega v stroko spadajočega dela in sobnega tapetovanja. — Za naročilo zadostuje dopisnica. 15-23-15 na katerem stoji tudi iSupa, na lepem solnčnatem kraju ter pripravno za stavbo, je iz proste roke na prodaj. ~ Kje, pove upravništvo Dol, Novic. Orehov les kupuje v hlodih in plohih od 1 cole naprej, ter prosi za tozadevno ponudbe na dotičnih postajah tvrdka F. Kotnik i^'J-^a Verd, poita Vrhnika (Kranjsko). I saa Naznanilo. Podjdsani vljudno naznanjam prečast. dtihovšcini in slavnenm občinstvu, da izvršiijetii po pokojnem A. Kokaljii v lifršljiini št. 27 nadalje kamnoseško obrt. Priporočam so tf^in potoni siav, občinstvu, da mi blagovoli izkazati zaupanje in ine poseliti s svojimi ceiijenimi naročili. Ob enem izjavljam, fla se hočem potruditi, kar je v moji moči, v to, da bom v svojo stroko spadajoča dela izvrševal točno in po solidno nizki eeni. Za obila naročila 90 priporočam z odličnim spoštovanjem »losip Zajiorc, 151-3-2 kamnosek. Izdajatelj in zsložaik Urban Horvit, Udgevoroi urednik Anton Žlogar. Tiiik J, Krajec nasi.