r#l amerikanski Slovenec |§i !i 1 PRVI SLOVENSKI IJST V. AMERIKI [S ^BL j (( B (( Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmogel )) I\Piblf*OHU* /Z LETNAROSDV0J { GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V ) / (L^^LJ CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDENJENIH DRŽAVAH. )) \*3Mmmm\ )l _______(Official Organ of four Slovenian Organizations) STEV. (NO.) ______CHICAGO, ILL, SOBOTA, 14. FEBRUARJA - SATURDAY, FEBRUARY 14, 1942 LETNIK (VOL.) LI. BAVI SE S PROBLEMOM NOVEGA OPORIŠČA V ORIENTU Britanci sprejemajo poročila o porazih na bojiščih že bolj s cinizmom kot z razburjenjem. — Izguba Singapora se gotovo pričakuje. —. Išče novega opoiišča. London, Anglija. — .Vznemirljivih in neprijetnih vesti, ki prihajajo z raznih bojišč, je že toliko in si tako nepretrgano slede druga drug', da se jih je angleško prebivalstvo že nekako kar privadilo ter sc niti ne razburja več zaradi njih. Nevo-lja se izprevrača v cinizem in ljudje se so se pričeli briti norca iz vsega, iz vlade, iz armadnih poveljnikov in iz samih sebe. Vendar pa pri vsej tej navidezni brezbrižnosti preveva ljudi prepričanje, da so vsi sedanji porazi le nekaj začasnega, in da bo prej ali slej prišel preobrat, ki bo zopet postavil Britanijo j in druge zavezniške sile na zmagujočo stran. Podobno .razpoloženje vlada tukaj tudi ob'sedanjih poročjj lih iz Singapora. Z navduše-' njem sicer pozdravlja ljudstvo vsako vest, ki pripoveduje o junaškem odporu britanskih čet proti Japoncem, vendar ne goji niti najmanjšega uoanja, t!a bi ta odpor kaj zalegel, ter od dne do dne pričakuje končnega poročila, da je trdnjava padla. Ob tej neprijetni gotovosti mislijo ne toliko na to, koliko časa bo Singapor še vzdržal, marveč bolj, kaj se bo pod vzelo po njega padcu. In ta bodočnost je za britanski prestiž na daljnjem vzhodu vse prej kakor pa rožnata. Britanci to sami priznavajo. Vprašanje je namreč, kje naj si ustanove njih oborožene s.;le novo oporišče, da bodo z njega lahko vodile ne samo obrambo malajskega otočja, marveč pozneje kdaj tudi ofenzivo proti Japoncem. Tako oporišče bo težko najti: Sumatra je ogrožen«; enako Java; tudi v Burmi je položaj kritičen. V poštev bi prišla lc otok Cejlon ob južnem koncu Indije in Avstralija. A oba kraja sta daleč od dejan- i skeg vojnega teatra, ali pa isto- : časno morda tudi preblizu, ako 1 bodo Japonci če v naprej tako 1 uspešni. Le na čas upajo Britanci, da bo rešil njih sedanje -probleme. -o--* j Širite amer. slovenca" V PONEDELJEK SE VRŠI REGISTRACIJA MOŠKIH Ta ponedeljek, 16. februarja, je po zakonu, sprejetem od kongresa, odrejena širom celih Zed. držav nova vojaška registracija moških. Podvrženi so ji tisti, ki so prekoračili 20. leto starosti, a še niso dosegli 45. leta. V katerih prostorih in druge podrobnosti bodo za vsak kraj posebej določene in je priporočati prizadetim, da poizvedo glede njih in jih upoštevajo. V Illinoisu so se naborne oblasti irazile, da bo šla regi- stracija čin> najhitrejše izpod rok. Moškim bo stavljenih samo" devet vprašanj, namreč: Ime, naslov, kjer dobiva pošto, številka telefona, starost, dan in kraj rojstva, ime osebe, ki bo ob vsakem času vedela za registri-rančev naslov, ime in naslov delodajalca ter kraj zaposlitve. Vpisani bo dobil zeleno karto, na kar bo moral počakati, da bo enkrat pozneje dobil svojo številko iit, da bo poklican k zdravniškemu pregledu. EDINI GLEDE SEDMIH TOČK Zastopniki treh veroizpovedanj ugotovili temeljne točke. —o— Chicago, III. — Pri neki verski rapravi zadnjo sredo so navzoči zastopniki treh veroizpovedanj, namreč katoliškega, protestantovskega in judovskega. podpisali sedem temeljnih točk, glede katerih so ugotovil:, da so skupne vsem trem religijam. Te so: En Bog, stvarnik irt vzdrževatelj vesoljstva; Človeški razum odraža, dasi nepopolno, razum Boga; Božja sveta volja je končno merilo za človeško moralnost; Priznanje človekove odvisnosti od £oga bistveno za napredek civilizacije; Božja očetovska previdnost se razteza v enaki meri na vsako človeško bitje; Republikanska oblika vladavine je najbolj primerna za Ameriko ir. za druge demokratične dežele, in končno, da so posamezniku dane njegove pravice od Boga. -o- SVARILO PROTI VERIŽNIM PISMOM Chicago, IU. _ Tukajšnji poštni ravnatelj Kruetgen je v sredo izdal opozorilo ljudem, naj ne prakticirajo pošiljanja po pošti takozvanih verižnih pisem, na katerih se priporoča nakup obrambnih bondov in znamk. Taka pisma so po zakonu prepovedana in kaznjiva, pa naj imajo še tako patrijotično ozadje. --O- NAČRT ZA ŽENSKO ARMADO V RAZPRAVI Washington, D. C. — Posebni poslanski odbor je v sredo odobril predlog za ustanovitev ženske pomožne armade in se bo zbornica bavila z njim prihodnji teden. V to armado bi vpisovali prostovoljke od 20. do 45. leta. Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Amer. Slovencu!" SLOVENSKI VOJAK IZGUBIL ŽIVLJENJE No. Chicago, 111. — Po uradnih poročilih, ki so prispela iz VVashingtona, je 22 letni tukajšnji slovenski rojak Jos. J. Ivanetic postal žrtev vojaškega poklica. Fant je stopil v morna rico v letu 1938 ter je opravljal na nekem mornariškem aero-planu službo radio operatorja in topničarja. Njegovo letalo je bilo, kakor poroča poveljniški častnik, zaradi nekega defekta prisiljeno pristati na morju, pri čemer se je Ivanetiču pripetila nesreča, da je utonil. Ponesrečenec je bil sin tukaj dobro po-, znane in ugledne družine Mr. in Mrs. Math Ivanetič, ki žive na 1034 Park a ve. Oče je že dolga leta tajnik stavbinskega in posojilnega društva. — Iskreno sožalje prizadeti družini. -o-- DIESOV ODBOR NAMERAVAJO OBDRŽATI Washington, D. C. — Poslanski odbor za pravila je odobril zadnjo sredo resolucijo, da se podaljša, obstoj t&kozvanega Diesovega odbora še za eno leto, namreč do 3. januarja 1943. Pričakuje se, da bo kongres podaljšanje potrdil, dasi se sliši] število kritik proti temu odbq/ ru, katerega naloga, kakor znano, je, da razkrinka neameriške aktivnosti. Eden poslancev se je ! izrazil, da ima informacije; da je ta odbor vedel za japonske špijonažne aktivnosti ob zapad-ni obali in na Havajih, a jih ni razodel, dasi ni prejel glede tega nikake prepovedi od vlade. -o- DEMONSTRACIJE PROTI NABORU V KANADI ■ Montreal, Que. — Na tisoče oseb se je udeležilo zborovanja, ki je bflo za zadnjo sredo večer sklicano tukaj v protest proti u-vedbi prisilnega vojaškega nabora. Na zborovanju so govorniki nagovarjali udeležcnce, naj otvorijo "kampanjo za mir," in kot posledica tega je par sto mladih fantov napravilo pohod po ulicah, kričeč: "Doli s kon-skripcijo." Afera pa se je razvila v prave demonstracije in v spopad s policijo, pri čemer je bilo ranjenih več oseb, med njimi štirje policisti, ter razbitih , 30 oken. Izvršenin je bilo števi- j lo aretacij. DOMAČINI Z OTOKOV SE BOJUJEJO ZA NIZOZEMSKO '==========55^^^— lil ii II I Število domačinov z nizozemskega v*hodnow dijskega otočja na zapadnem Pacifiku je stopilo v armado, da se bojujejo pri obrambi otočja proti japonskim napadom. Gornja stika kaže eno skupin takega domacinskega vojaštva. KRATKE VESTI — Washington, t). C. — Vojni produkcijski otjbor je odredil globoko znižanje produci-ranja in uporabe kositrnih posod za konserviranje piva, kave, tobaka, olja itd. (Ukrep stopi v veljavo s 1. mafeem. — Bern, Švica! -- V španskem mestu Seville Aa se zadnjo sredo sestala šplinski dik tator Franco in portugalski min. predsednik Salazar. Kakor se domneva, je namen sestanka, da ti dve deželi skupno nastopite za obrambo svoje nevtralnosti. — Washington, D. C. — Ameriška vlada je v sredo objavila, da so bile poslane ameriške čete na. nizozemska jjujka Aruba in Curacao, ki ležita Sbobrežju južnoameriške dežele Venezuela. Namen tega je, da se prepreči zasedba teh otokov od strani osišča. -o- KRITIZIRANI RADIO PORO-I ČEVALEC ZOPET GOVORI New York, N. Y. — Znani radio poročevalec Cecil Brown, d je oddajal svetu dnevna poročila potom britanske radio po-taje v Singaporu, a je na ukaz tamkajšnjih oblasti moral u-molkniti, je pričel zadnjo sredo zopet govoriti, in sicer po radio v Sidney, Avstralija. Z radia v Singaporu se je moral umakniti zato, ker je kritiziral britansko poveljstvo, da se ni za vojno dosti pripravilo, in zdaj s to kritiko nadaljuje. Ponovil je svojo trditev, da vzrok za sedanje kritično stanje Singafcora ne leži samo v izvrstnem bojevanju Japoncev, marveč tudi v malomarnosti Britancev, ter je napovedal, da bo trdnjava padla najkasneje v 72 urah, torej do sobote, na kar pride na vrsto Sumatra, Java in kmalu tudi Avstralija. Število ameri-.kanskih letalcev se mu je pritoževalo, pravi, da je zračna sila zaveznikov tako pičla, da NEMŠKA OJAČENJA SRDITO BR ANLHM'OSTO J ANKE Nemci skušajo obdržati oporišča za pomladno ofenzivo proti Rusiji in so oja^ili svoje postojanke. — Rusi jim skušajo zadati čim največ izgub tekom zime. Moskva, Rusija. — Dasi so poročila sovjetskega armadne- / ga poveljstva kaj kratka, se ven-. dar iz njih lahko razvidi, da ru-. ska armada sicer še vedno napreduje, vendar pa, da ima opraviti zadnjih par tednov z znatno ojačano nemško silo ter, i da je pri tej sili naletela na prav srdit odper. Nemci so koncentrirali svojo obrambo posebno na razne važne strategične postojanke, katere bi jim služile za oporišča pri njih novi ofenzivi spomladi. Take postojanke njih posadke drže, dasi so skoraj od vseh stra-ni obkoljene od ruskih čet in se 1 jim morajo vojne in živilske po-trebpine dovažati z aeroplani. Kljub, temu odporu, na kate- 1 regi so naleteli, pa so Rusi od-); ločeni, da bodo v čim največ^, meri izrabili zimski čas, kolikor ] ga še preostaja, in, ki je za nje ' tako ugodeni Zdaj ali nikoli. | Taka je njiJTodloČitev in potom \ listov n radio skušajo zadnje- j. ga vojaka prepričati, da je ne- * obhodno potrebno, zadati Nem- 1 j cem čim največ izgub ter jih ! i oslabiti, da se njih ofenziva izjalovi. V resnici Rusi tudi ne j štedijo na silah in materijalu, Ji A -i • . . 1 da se ta cilj uresniči v prihoa-njih par mesecih. -o- JAPONCI UPORABLJAJO AMERIŠKO BLAGa Washington, D. C. — Vojni -department je zadnjo sredo ra- J zodel, da se je ugotovilo, da so < bile japonske čete, ki so se iz- s krcale na zapadnem obrežju Fi- i lipinov, opremljene z rešilnimi s pasovi ameriškega izdelka. Te 2 pasove je poslala Amerika Ja- 1 ponski v pomoč ob času njene- 1 ^a velikega potresa in požara 1 v letu 1923. Ironični slučaj ,ie nanesel, da so bili pasovi tedaj s naloženi na ladje ravno na Fi- ž Iipinih in pod nadzorstvom ^ istega MacArthurja, ki zdaj poveljuje v bojih proti Japoncem. 5 ; pride na vsak njih aeroplan ! po 50 do 100 japonskih. I Polkovnik Louis J. Fortier. odlikovan Washington, (JCO) — Polkovnik Louis J. Fortier, bivši vojni odposlanik Združenih držav v Beogradu, je bil odliko van z "Army Distinguished Service Medal" za junaško izpostavljanje v nevarnost na bojišču v njegovem prizadevanju, da naciji ustavijo obstreljevanje Beograda v aprilu 1941. Odlikovanje mu je bilo izrečeno v pisarni vojnega ministra g. Stimsona in v prisotnosti podpolkovnika g. Živojina Ra-dojčiča, jugoslovanskega vojnega odposlanika jugoslovanskega poslaništva v Washingtonu. Polkovnik Fortier je dobil nalogo stopiti v zvezo najprej j. jugoslovanskim predsednikom vlade v Zvorniku in potem z fis-mškimi oblast Madžar« ski, da bi se ustavilo obstreljevanje Beograda. Od 9. do 12. aprila je polkovnik Fortier potoval skozi bojišča in razdejane predele, često [ pod topniškim ognjem in zrač-: nimi napadi s strojnicami. Da bi prišel v Madžarsko je moral potovati s konjem, peš in po železnici s pomočjo ročnega samo-voza, 30 kilometrov daleč skozi razdejane predele . . . -o-- Vesti iz ameriških virov Carigrad, 7. februarja (AP) — Težave Nemčije v Jugoslav i ji postajajo vse večje. Dobro obveščena oseba pripoveduje, da so nekatere bolgarske čete, ki , naj bi nadomestile nemške posadke, pobegnile in se pridružile srbskim rodoljubom pod po-veljništvom generala Draža Mi-hajloviča, jugoslovanskega vojnega ministra. Zato so Nemci morali odhod svojih čet iz Jugoslavije preložiti, čeprav jih potrebujejo na vzhodnem bojišču. Daljnja poročila pravijo, da so Mihajlovičevi četniki vrgli iz tira vlak z nemškimi četami. Pri tem je našlo smrt 200 nemških vojakov. Poškodovana je bila velika tovarna za aluminij v Hrvatski in sedaj prideluje samo polovico. * London, 7. februarja (CHM) — Berg Holt, londonski dopisnik Christian Science Monitorja opisuje važno vlogo Balkana in Srednje Evrope in govori o vztrajni borbi Jugoslavije. O oboroženem odporu jugoslovanskih rodoljubov Berg Holt med drugim pravi: ... "V mnogih predelih Jugoslavije, zlasti v Bosni, Hercegovini in Črni gori sovražnika ni več. Redna vojska generala Draža Mihajloviča, ki jo sestavljajo Srbi, pa tudi Hrvati in Slovenci, je vedno boljše oborožena (odkod dobiva orožje ni znano) in močne zasedne posadke ne smejo iz svojih vojašnic, razen v večjem številu" . . . * VESTI 0 DOMOVINI Bivši vojni odposlanik Združenih držav v Beogradu, ki je lansko leto posredoval z nemškimi oblastmi, da bi se ustavilo obstreljevanje Beograda, je bil odlikovan. — Razne druge vesti o dogodkih v domovini. Ottawa, 9. februarja (NYT) — Kanadski predsednik W. L. Mackenzie King je danes sporočil v skupščini, da bodo odslej Jugoslavija, Norveška in Poljska imele v Kanadi svoje opol-nomočene ministre. Novi jugoslovanski poslanik v Kanadi je g. dr. Izidor Cankar, več let ju goslovanski poslanik v Argentini. -o- Nove laži Paveliča Washington, D.. C. (JČO) — Nacijska uradna poročevalna družba DNB poroča dne 8. decembra 1941., da je nad 200.000 južnoameriških Hrvatov, "zbranih na zboru v Buenos Aires-u, pozdravilo ustanovitev Neodvisne Hrvatske Države". Jugoslovanski list v Južni Ameriki "Naša Sloga" v svoji številki z dne 27. noy^mbra 1941. prinaša pocrofmtr '^ekt rieniSKg-pfrffpggaff-de, to pot poročevalne družbe T. O. in pravi: "Nemška poročevalna družba T. O. poioča, da je poslal Pa-(velič izseljenim Hrvatom v Sev. in Juž. Ameriki posebno sporočilo. V tem sporočilu pravi, da morejo hrvatski izseljenci prvič biti srečni, češ, da njihovi bratje v starem kraju živijo svobodni in zadovoljni v svoji državi, s čemer jim je omogočeno po tolikih letih uživanje sadov svojega dela v svoji lastni državi. Pavelič bi moral vedeti — in on to dobro ve — kakšno je mišljenje izseljenih Hrvatov, kajti sb svoje mišljenje jasno in glasno povedali na sestankih, zborovanjih in v svojih organizacijah sprejeli resolucije, v katerih so olfejdili izdajalsko delo Paveliča innijegove sodrge, njegovo hlapčevanje večnim sovražnikom Hrvatov, preganjanje naroda v domovini, zapiranje njegovih najboljših sinov in ubijanje tistih, ki se ne morejo pomiriti z usodo, ki jim jo je pripravil Pavelič s pomočjo italijanskih in nemških bajonetov. Hrvatski izseljenci niso pozabili in nikdar ne bodo mogli pozabiti, da Pavelič ubija kmete prav tako kakor delavce in intelektualce, ki jim ne čast ne narodni čut ne dovoljujeta, da bi postali nemšfei sluge in izdajalci svojega rodu in domovine. Paveličevo pismo, poslano svobodnim Hrvatom ne le ne bo našlo odziva in ga tudi v resnici ni našlo, temveč ga bo vsak zavedni Hrvat obsodil, kakor obsoja vse sramotne zločine, ki se dogajajo v Hrvatski in ostalih delih Jugoslavije, kjer je naše ljudstvo žrtev. Z izdajalci, izrodki, tujimi hlapci in krvniki svojega lastnega naroda ne more in ne bo sodeloval noben Hrvat, kajti svobodni Hrvati se danes borijo proti tiranstvu, proti suženjstvu in proti tistim, ki tlačijo in zatirajo naš narod ter za edino in svobodno državo Hrvatov, Srbov in Slovencev." AMERIKANSKI SLOVENEC 1 Črvi *» najštartjH šlo—mM Tke first and the Oldest Slovene Met 9 Ameriki. . Newspaper in America. . UfUaCWilen kit mi* Established 1891. Ixhftjs mk dan nsnu nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Moo-ieljksy i* doeror p« premikih. day and the day alter bohdaya. ladaja in tiaka: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredxditva in uprave: Address of publication office: 1649 W. Cermak R»• • : • • • '., '""i U H " ---........ . , ....... .... ......... Kot v omotici je Tarzan poslušal blazni ples opic, ki je bil kot divja godba pred Tarzelino smrtjo. Divja enostavna umerjenost glasov, ki so prihajali od zemeljskega bobna so dečka skoro hipnotizirali. M me pcm: Naenkrat je pograbil poleno in se uvrstil med blazne skakajoče opice ter vihtel poleno v svoji roki prav kakor one# Tarzela je osupnila. Mar je tudi on zapadel mesečni blaznosti opic? Bo mar njegovo poleno pomagalo njo ubiti? Rev. Kazimir ZakrajMk: PAPE2 ZA SLOVENCE _ _; - . ' . k 'v--,;/: • ■ ; :/;•,.-.../ \ . ' " ;% v;' Sobota, 14. februarja 1942 AMER1KANSK1 SLOVENEC___Stran S VELIKA MANIFESTACIJA SLOVENCEV ZA JUGOSLAVIJO Govor ministra g. Franca Snoja v Clevelandu. ANGLIKANSKI NADŠKOF RESIGNIHAL r J -r■ liiir ..^^IJ.^jrsagSga Nikdar v tej naii narodni zgodovini slovenski narod ni preživljal še tako strašnih časov,, kakoršne preživlja danes. Turški časi so bili strašni, ko so "pasjeglavci" prihajali morit in klat slovenski narod, ropat, kar so dosegli, slovenske žene in dekleta lovit za turške hareme, druge pa za turško sužnost, dečke za j a niča rje. Vendar Turek je prišel, pa odšel. Narod se je dvignil in popravil škodo, ki mu jo je sovražnik naredil. Toda sedaj se vse to vrši v strašni meri in vsesplošno po celem narodu, po celi deželi. In kedaj bo tega konec? Del, ki ga ni zasedla Nemčija, je poln beguncev in izgnancev, ki so brez vseh sredstev življenja. Izgnali so jih, izbeža-li so brez vsega. Sedaj se potikajo po Ljubljani in po Zagrebu v visokih desettisočih, proseč si skorjice kruha. Pa poleti je že še bilo, ko se je dalo spati zunaj na prostem. Toda kaj je sedaj, ko je zima? Kar strah . nas je misliti na njih strašno trpljenje in gorje, na njih umiranje za lakoto in za mrazom. Ko sem odhajal iz Slovenije, kako so me prosili, naj prosim ameriške Slovence, da naj jih sedaj v tolikem trpljenju ne pozabijo, naj jim pomagajo s svojimi darovi in svojo podporo. "Kakor se Bog v nebesih prosi, povejte, da jih prosimo saj ko-ščeka kruha, ker strašno trpimo!" In to sem tudi povedal, ko sem sem prišel. Uredili smo tudi tako, da je prav lahko in popolnoma varno in prav gotovo mogoče pošiljati našo podporo domov, kolikor hočemo in kadar hočemo. Res je, da ne moremo pošiljati posameznikom, ne svojim sorodnikom, katerim bi mi hoteli, toda saj je vseeno. Vsi so naši bratje, vsi so naša kri, vsi naš narod. Kateri trpi, nas mora boleti v srce. Vsem smo dolžni pomagati. Pa kaj se je sedaj naredilo? Koliko se je poslalo tja pomoči? In zakaj ne? Edina pot, ki je odprta, je najvarnejša, kolikor si jih moremo misliti, ki je in ki bi mo- * rala biti saj za vsakega, prav vsakega katoličana pot, kateri edino zaupa popolnoma, to je pot skozi roke našega svetega očeta papeža, potom Bishops Reliefa ameriškega katoliškega episkopata. Ker sem po več letih odsotnosti postal tujec tukaj in ne poznam več slovenskih razmer, sem o vsem trpljenju našega naroda doma samo povedal in prosil, vse delo pa prepustil ■ tistim, ki razmere bolje pozna- 1 jo, in tistim, ki s* bili že preje organizirani v ta namen. 1 Da se ni poslalo takoj sedaj saj to, kar se je nabralo ria gotovi strani, je bil bolj i uzrok, ker se ni hotelo porabiti roke svetega očeta', da bi bil on ta denar razdelil trpečemu slovenskemu narodu doma. Tudi se je reklo, da bi se morda pri naši ; vladi ne gledalo s prijaznim ■ očesom, ako bi se zbiralo za kaj drugega, kakor za domače potrebe tu v Ameriki. Ta zadnji ugovor se je čutil 1 dolžnega, da je ovrgel sam predsednik Roosevelt. 29. januarja 5 je pri svoji konferenci s časnikarji javno in odločno izjavil, da ne samo, da vlada odobrava vse Reliefe za tujo pomoč, temveč je predsednik kar naravnost rrrosU svoje sodržavljane, da naj sedaj, ko smo sami v vojni, še več in še r^je dajo. Svfeti oče pap£Ž je pa tudi že lani dal Sloveniji sam štirideset tisoč, kakor je objavil tiskovni urad NCWC v Washingtonu in se je zastopnikom Slovencev to tudi ustmeno povedalo (Rev. A. BombaČu). Te dni smo pa čitali v našem časopisju, da sveti oče tudi za zadnje božične praznike Slovencev ni pozabil, temveč je da1. Slovencem in Hrvatom novih $25.000.00. Tako; ko smo celo NorrdUri major Vidkun Quisling, kateri j« pred kratkim sprejel od na-sijav ponudeno maalo min. predsednike v svoji deielL KVIZMWG mi lastni bratje in sestre svoj narod v njegovem strašnem trpljenju pozabili in samo se skrili za stoterna neumestna vprašanja, "če bo prišlo?", "pa ni potrdila" itd. se ga je usmilil papež, in edini papež in mu poslal znova dokaze svoje očetovske ljubezni tudi do Slovencev, kajti tj, kar se je poslalo v mašah in tako, je tako malenkostno, da pri toliki potrebi zelo malo ali nič ne pomenja. Nad 500 slovenskih duhovnikov je brez kruha. Tako je mogel dobiti vsaki od poslane svote samo $5,00. Kaj je to? Vse te svote, katere je papež razdelil že lansko leto med trpeče naroda po Evropi — $600.-000.00, in to, kar je razdelil za božič v skupni svoti $300.000.-00 pa pove to poročilo v našem časopisju, je pa papež dobil vse iz Amerike ob Bishops Reliefa v ta namen. Tudi letos januarja mu je ta Relief nakazal v ta namen novih $300.000.00, kar vse bo rLzdeljevano nepristransko po potrebi vsem trpečim narodom brez razlike narodnosti in vere in stanu. V tem pa lahko vidi vsakdo, kaj pomenja za trpeče človeštvo tako mogočna sila, kakor je pa-peštvo. Toliko napadajo papeža tudi med nami naši bratje, ki so odpadli od vere svojih očetov, toliko ščuvajo proti njemu in mu očitajo vse mogoče laži. Tako je delalo tudi doma takozva-no libralno in protiversko delavsko časopisje. Toda danes pa vedo doma vsi tisti, ki so to delali in ki so to vrjeli, kako strašno so se varali sami. Kako so jih varali tisti, ki so to pisali. Danes vidijo, da je na svetu samo eno srce, ki čuti s slovenskim narodom, samo ena roka, ki se v tem trpljenju steguje, in jim deli podporo kruha, to je roka tistega papeža, proti kateremu so tako neusmiljeno in brezobzirno lagali in ščuvali. Katoliški Slovenci v ^Ameriki pa smo in moramo biti hvaležni kakor našemu ameriškemu episkopatu, da se je tako ljubeče zavzel za trpeče narode v Evropi in tu zbira med katoličani mile darove za nje, posebno pa papežu, očetu vsega krščanstva, da tudi za slovenski narod skrbi tako očetovsko. -o- KANADSKI GUMIJ IZ AMERIŠKEGA OLJA Ottawa, Ont. — Kanadski minister za municijo C. D. Howe se je v sredo izrazil, da bo njegova dežela izdelovala sintetični gumij iz olja, ki ga bo dobivala iz Zed. držav. Olje ji bo prihajalo potom napeljanih cevi. o—...... KIP SRCA JEZUSOVEGA NA VRHOVIH COLUMBIE Bogota. — Kip Srca Jezusovega, ki je bil postavljen na enem najvišjih vrhov, ki kraljujejo nad Bucaramanga okrajem, je bil nedavno slovesno i blagoslovljen. Slovesne obrede j blagoslovitve je opravil Very j Rev. Angel Maria Ocampo, provincial duhovnikov družbe Jezusove, ki je imel ob tej priliki tudi slavnostni govor. ZA NAŠE GOSPODINJE Kanierburiki naiikof Cosmo G. Lanc, načelnik anglikanske cerkve, ki je nedavno resignirai s svojega mesta, katerega je opravljal 13 let. Star je 77 let »« ter ie tekom svojega službovanja izvajal velik vpliv na angleško javno življenje. Za pust malo drugače Posebno veselje ima družina, če je o pustu malo drugače pogrnjena miza. Ce je mogoče in še nismo preveč strti in današnjih težkih časov, ki so z vso resnostjo planili na nan, si pripravimo pisano mizo, dajmo na njo vse, kar je čim bal j barvasto, pa bodi, da je to prt ali so prtiči, ali krožniki, sklede in kozarci. Ce imamo flančate ali "miške" a|i celo krofe, bedo drugače dišali, če bo tudi miza1 pustno pobarvana. Saj nam morda res ni tako pri srcu, da bi rajali in obhajali pusta s hrup-! nostjo, vendar ne bo škodilo, če j se malce spomnimo, da je pust i nekakšen "praznik", pa čeprav I praznik vseh "norcev". Ni treba, da bi se kislo držali, če se; otroci malo našemijo, če po svoje uživajo pust. Vesel obraz v družini je velik vzgojni pripo-' moček, in nekaj smeha in smeš-j nic in zabavnih iger s kakim pustnim prigrizkom, bo dobro delo staršem in otrokom. Saj ne smemo mimo niti enega dneva, ne da bi poudarili skupnost družine za družinsko mizo. Ce smo pa skupaj zbrani v žalostnih dneh, ob smrti in pogrebu, zakaj bi se tudi ne veselili skupaj? Navzlic resnim časom naredimo vesel obraz in vsaj malce bodimo pustni, da otrokom ne bo treba zunaj hiše iskati pusta, ki brez dvoma ne bo tako nedolžen, kot je domač. -o- Cvetlice v sobah naj ne bodo r preveč na gorkem Marsikatera gospodinja se ču-j I di, da so njene sobne rastline navzlic skrbni negi pozimi tako revne. Večkrat je vzrok preve- j lika toplota, saj je bolj pravilno, da so cvetlice bolj na hladnem, kot na gorkem. Tako cve-tejo eiklaire, korčki najlepše, če je v sobi 40 do 50 stopinj toplote. Še manj toplote pa potre-bujej kamelije, ki se zadovoljujejo s toploto do 40 stopinj. V isti temperaturi je tudi aza-lejam najbolj všeč. Toplote so željne bagonije, ki jim ni preveč 55 do 60 stopinj, medtem ko se primule zadovoljujejo s 40 do 50 stopinjami. Hijacinte pa najlepše cveto v 55 do 60 stopinjami, kar zadošča tudi listnatim rastlinam. Skoro vsem cvetlicam najbolj prija v sobi, ki ni zakurjena, a je poleg zakurjene sobe. -o- Kako pravilno soliš Tista jedila, ki se morajo dolgo kuhati, je treba manj soliti, kakor pa tista, ki so brž skuhana. Dalje, zahteva mastno ali i sladkorno meso, kot na primer s teletina, jagnjetina in riba, več £ soli kot govedina ali divjačina. c Glede na jetra, bodi telečja, \ svinjska ali guraja, je pravilno, t da jih osoliš, ko so že opraže- \ na ali dušena, ker se sicer str- $ dijo. , Pečenega mesa ne smeš že i ure naprej osolitf, ker s tem izgubi meso mnogo dragocenega j mesnega soka. j Perutnino osolpš, preden jo i daš peči, vendar samo znotraj; c zunaj pa šele četrt ure prej, s preden je spečena, ker se sol s bolj vleze v vroče meso, kot .pa j v mrzlo. Stročje (fižol, leča. grah, č itd), osoliš šele tedaj, ko je že \ na pol kuhano, ker sol sicer \ prepreči omehčanje. g Meso domačega zajca ali kun- i ca, potrebuje več soli kot sploh s kako drugo meso. c -o--i PRIPRAVA NEKATERIH I JEDI £ Parjena svinjina s kašo Tri funte prašičjega mesa ( od flama ali reber razrezi na i koščke. Iste deni v kozo ter do- i daj korenja, peteršilja, zelene, £ čebule, vršiček majerona, soli > in malo vode. Dobro pokrij ter 1 počasi pari približno eno uro. a Medtem pa večkrat premešaj inl i ako se je sok posušil, prilij še s malo vode. Ko je meso že pre- i cej mehko, gs poberi v drugo l posodo, prilij mu malo juhe in (i ga pusti stati na gorkem; sok i pa precedi v lonec, ki drži tri i kvorte, deni vanj pint prav dobro v vroči vodi večkrat i oprane kaše, prilij še toliko vo- 2 de da bo lonec poln ter pusti 1 počasi vreti pol do tričetrt ure i Med kuhanjem večkrat preme- i saj in ako treba tudi osoli. Ku- < hano deni na dolg krožnik ali J v skledo, okrog pa naloži meso. ; -o--1 Koro&ki zavitki z rižem ] Napravi testo iz pirita moke, 1 enega jajca in vode, kakor za < mehke rezance. Nato skuhaj v i treh pintih slane vode pint riža, i da bo mehak in gost. Nekoliko i ohlajenemu primešaj eno jajce, 1 dve unči z zelenim peteršiljem I scvrtega presnega masla in žli- 1 co drobtin ter vse to prav dobro zmešaj. Potem razvaljaj testo, ga razreži na štirivoglate krpe, na vsak košček testa deni žlico riža ter stisni skupaj-. Ko so za- i vitki gotovi, jih skuhaj v slani ; vodi. Kuhane poberi s penovko : na krožnik, zabeli s presnim maslcm in drobtinami ter daj s solato na mizo. i ^ -o- Ocvrte pomaranče Olupi tri pomaranče, prvo debelo, potem še tanko belo kožico odstrani, razdeli pomaranče v posamezne krhljiče in 5ih potresi s sladkorjem ter pusti vsaj četrt ure. Medtem napravi testo po sledečem načinu: tri pinte mleka, pint moke, žlico sladkorja, nekaj zrn soli in dva rumenjaka. Vse to žvrkljaj, da, je gladko. Ko je dobro žvrk-ljano in gladko, primešaj trd sneg dveh beljakov. — V to testo pomakaj posamezne krhljiče, ocvri jih v maslu ali masti ter devaj na rešeto, da se malo odtečejo, nakar' jih potresi s sladkorjem. -o- IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje s 2. strani.) ska družina, potem še drugi. Med temi je bil tudi rojak Mr. Frank Drenik, rodom iz Bršlji-na pri Novem mestu. Po domače so rekli pri njihovi hiši "Ce-fidljevi". Tam so imeli gostilno in znani so bili po vsej novomeški okolici. Malo pred zadnjo svetovno vojno 1911 je Mri Frank Drenik odšel v Ameriko. Nastanil se je v Canonsburgu. Cez dve leti se tu poročil leta 1913 s Frances Podboj, ki je rodom iz vasi Strmca, pri Postojni. V zakonu so se jima rodili 4 sinovi in 1 hči. 1 sin je umrl. Rojak Mr. Frank Drenik je bil blaga duša. Mehkega dobrega dolenjskega značaja je bil. Svoj narod je ljubil in zanj rad deloval. Posebno se je rad žrtvoval za društva in še posebej za tukajšnjo Zadružno prodajalno, katero je on tako spretno na noge postavil kot dolgoletni poslovodja. V tem oziru bo Frank nenadomestljiv. Tudi za splošno slovensko javnost v Ameriki se je vedno živo zanimal. Bil je dolgoleten zvest naročnik "Amer. Slovenca" in od ustanovitve tudi mesečnika "Novega Sveta", kateri se mu je zelo dopadel. Ko se je pisec teh vrstic mudil lansko leto v Strabane in smo se zvečer v mali družbi razgovarjali v domu društva sv. Jeronima, ga imam še pred očmi, kako je s zanimanjem popraševal o tem in onem. Zanimalo ga je, kod so razkropljeni po Ameriki okoličani iz novomeške okolice. Veliko se jih je spominjal in popraševal o njih. Popraševal o stanju in gibanju našega slovenskega katoliškega tiska v Ameriki, za katerega se je tudi vedno zanimal in ga podpiral. Marsikaj zanimivega mi je povedal iz svojih skušenj in spoznal sem, da navdušeni slovenski narodni in katoliški delavci, kakor so Bevčevi, Krallo-vi, Tomšičevi in še drugi v i Strabane so imeli v njem zvestega in požrtvovalnega sotrud-nika, ki jim je zvesto pomagal, kjerkoli je mogel. V njem so (imela zvestega prijatelja slovenska društva in vsa naselbina. In ta rojak Mr. Frank Drenik ni danes več med živimi. Zadnjo nedeljo se je poslovil od tega sveta in odšel v večno domovino. Naj mu Vsemogočni njegova dobra dela obilo poplača! Med Slovenci in drugimi v Strabane in okolici, ki so ga poznali pa bo ostal nanj nepozaben spomin, kakor tudi med nami zunanjimi, ki smo ga pozna-, li. Dragi Frank, veliko prezgo-i daj Si odšel! Slovenci v Straba-r ne bi te še nujno rabili, potre-, govale bi te še druge slovenske > ustanove v Ameriki. Toda Božja , volja je bila, da si moral od nas. i Spomin na Te in Tvoja dela pa - bo živel! > Tvoj prijatelj. t ) Predstavite vašim prijate* - ljem "Amer. Slovenca" in jim i ga priporočite, da se nanj na > roče! Cleveland, 8. februarja 1942 (JCO). — V nedeljo 8. februarja je bil v srcu slovenske naselbine v Ameriki, v mestu Clevelandu, mogočen zbor Slovencev, na katerem je bil glavni in edini govornik član Kraljeve jugoslovanske vlade, minister g. Franc Snoj. Istega dne je bi' tudi svečan banket Slovencev v čast ministru g. Snoju. St. Clair v Clevelandu je mala Ljubljana. Na tej veliki cesti je zbrana naša naselbina v Ameriki, ki je med najpridnejšimi in najboljšimi, marljiva in plemenita, vdana svoji domovini Ameriki, a v istem času Verna svoji stari domovini. Minister g. /Snoj je govoril v središču te naselbine, v Slovenskem Narodnem D o-j mu, pred veliko množico ljudstva. Računa se, da je zboru! prisostvovalo od 1100 do 12001 ljudi, ki so zelo pazljivo poslušali razlaganje člana jugoslovanske vlade. Velika dvorana Slovenskega Narodnega doma je bila okrašena z ameriškimi, 'jugoslovanskimi in slovenskimi zastavicami. Zbor je odprl pred zastavicami. Zbor je odprl predsednik slovenskega Narodnega odbora g. John L. Mihelič, ki je dejal, da je cilj tega zbora, da Slovenci pokažejo, da so v teh odločilnih trenotkih stoodstotno na strani predsednika Združenih držav Roosevelt, da, so zavedni ameriški državljan^ da pa svoje stare domovine vendarle niso pozabili. Cilj tega zbora je bil, da se pokaže ameriški vladi in ostalim zavezniškim vladam, da se v Jugoslaviji danes ne bore samo Srbi in Hrvati, temveč, da se prav tako borijo tudi Slovenci. Namen podobnih manifestacij je, da se naši domovini po vojni zagotovi svoboda, da je po vojni ne bi zopet sekali in delili med razne države, da bi Slovenci ostali vsi združeni v močnejši in večji Jugoslaviji. Predsednik g. Mihelič je pozdravil vse prisotne, zlasti člana jugoslovanske Kraljeve vlade g. Sava Kosanoviča in g. dr. Borisa Furlana, zatem veliko število uglednih elevelandskih Slovencev, med njimi našega konzula g. Dr. Mally-ja. Nato je predstavil ministra g. Franca Snoja. Ljudstvo je stoje burno pozdravljalo z dolgotrajnim ploskanjem in navdušenim klicanjem svojega gosta, ki je nato imel sledeči govor: Dragi rojaki! Drage Slovenke in Slovenci! Najprej bi se rad zahvalil vsem vam, ki ste v tako velikem številu prišli na to zborovanje in prav tako društvom, ki so to zborovanje pripravila in priredila. Prinašam vam pozdrave iz stare domovine, starega kraja, kakor vi pravite. Moj namen je, v glavnih črtah opisati stanje v starem kraju, v Sloveniji in Jugoslaviji. Veliko se je tam spremenilo, kot se je marsikaj spremenilo pri vas v Ameriki, kajti danes je tudi vaša Amerika v vojni. * ^ Pri mojem prihodu v Ameriko sem obiskal Cleveland, Pittsburgh, Chicago in druge naše naselbine in povsod sem se lahko prepričal, da so Slovenci vsi na strani predsednika Roose-i velta, da vsi podpirate njegovo politiko in da ga vsi dobro razumete. Vem, da vi ne delate tako samo zaradi vašega pravilnega dojemanja Amerike, vaše vdanosti in vaših dolžnosti, ki jih njej dolgujete, temveč tudi zato, ker so vaše misli pri tistih, ki so ostali doma, v starem kraju teptani, ter zato, ker veste, da bo tudi velika A-merika morala biti na pravem mestu v trenotku, ko se bo odločalo o usodi sveta. Tako stališče, Slovenci, vam služi v čast, vi ste vedeli in se zavedali, kaj pomeni podpirati predsednika Roosevelta. Mi, Slovenci, Hrvati in Srbi imamo samo en cilj, samo eno misel, samo eno delo: da vsi skupaj delamo, mislimo in se žrtvujemo za zmago pravice! Minister g. Snoj je nato razložil stanje v Jugoslaviji od njene ustanovitve do danes, ko je sovražnik napadel našo domovino. V svojih besedah je resnično podal sijajen in izreden pregled ustanavljanja, razvoja in napredka Jugoslavije, njenih težav, pa tudi njenih u-spehov. Opis, ki ga je podal g. Snoj je bil v resnici popolen. Podal je jasen pregled notranjih dogodkov. Slišali ste, je dejal, o sporih, slišali ste o naših borbah. Odmev teh sporov in borb je segel tudi do vas, toda treba jih je razložiti, da bi vaša predstava 0 njih bila jasnejša in čistejša. (Dalje prih.) -o- BOLGARSKI UREDNIK OBSOJEN NA SMRT u Bern, Švica. — V nekem itar lijanskem listu je bilo v sredo objavljeno poročilo iz bolgarske prestolice Sofije, da je bil tam' kaj, z dvema drugima moškima vred, obsojen na smrt dr. G. Valkof, bivši urednik nekega bolgarskega lista. Obdolžen je bil, da je špijoniral za Zed. države, Anglijo in Jugoslavijo. Kakor trdi poročile, je on kakor tudi oba druga obsojenca, od katerih je bil eden njegov brat, priznal, da je dajal Angležem in Amerikancem informacije glede pozicij bolgarskih čet in glede utrdb. "ŠIRITE AMER. SLOVENCA" !DR.JOHN J. SMETANA i OPTOMETRIST J Pregleduje oči in predpisuje očala J | 23 LET IZKUŠNJE t 1801 So. Ashland Avenue ! | Tel. Canal 0523 < J Uradne ure: vsak dan od 9 J ► ziutraj do S:30 zvečer. > , DR. H. M. LANCASTER Dentist 2X59 West Cermak Rd. (ogel Lcavitt St.) Telefon Canal S817 CHICAGO, ILL. 1 PRW SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI ■Louis J. Zefran 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOC IN DAN. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in šemtoVanja — Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — CENE ZMERNE. —■ Q will—— g —^—m g u — "SAMOSTANSKI LOVEC" 88 LUDVIK GANGHOFER < - i •• ■ . ' ■ x " \ ^ : v' v ■ , • \-v.-» / • .<' / S .. 'v v/ • "> 'v '"'-■ • • v ' - W- . ' . S , - " / " • 7 • Stran t_______AJrtfcKiiiAnaiu Sl.Uvi.Ntt Sobota, 14. februarja 19-12 za lastne interese, skupnost, domoyina, pa naj gre žabam pet. Ako se veter obrne, upam, da vsaj med Slovenci ali Gorenjci ne bo pufanja, ampak nekaj prav gorkih za ušesa nikakor ne bo škodovalo. Če ljudje nimajo smisla za skupnost, se jih mora poučiti in če pri tem tudi hudo pade, v Rusiji so bile svinčenke za take — župane, ako so bili taki, da so mislili da je nastopil nemški rajh in tega rajha ne bo konec. "Širite amer slovencaw > ..... POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Rs-dio uro od 9. do 10. are dopoldne na YVGES postaji« 1360 kilocycles. | kajo. Vsaj iz Rusije se je pa tu- j di poročalo, da so pufnili pet županov, ki so zažupanili, ko so bili tam Nemci. Kako je bilo s to župansko robo, je težko dognati. Ali so bili res Rusi in so bili morda le prisiljeni prevzeti župansko robo? Pufanje bi v takem slučaju ne bilo rip. mestu. Ako so bili pa ti "ruski" župani taki župani, da so komaj čakali, kdaj se prikaže nemška roba, kakor je bilo tam v Zagrebu, potem je pufanje huda roba, ampak Rusom take robe nihče ne bo zameril. Povsod je dosti takih ljudi, ki se obrnejo, kakor veter zapiše. Videl sem v nekem poročilu iz sedanje Gorenjske, da je tudi tam dosti takih "veternjakov", ki "hajlajo", ker so pač "ha j-lovci" prišli. Tudi to je neka pe-' tokolonska banda, ker ji je le jo. * Rusi zdaj sicer ne blicajo naprej, in niti Nemci ne blicajo nazaj, ampak Rusi vsekako korakajo, ko Nemci raka j o. To je vse do danes. Blicajo pa bolj poročevalci s poročili o ruskem korakanju, kakor bi bilo blica-nje, pa je umevno, ker poročevalci hočejo nekaj povedati, kako v Rusiji gre, ko kje drugje bolj sape primanjkuje. To je že tako. Rusi sami tudi poročajo, koliko mest in vasi so dobili nazaj, kar kaže in priča, da kora-! O Rusiji se zdaj dosti piše, tudi malo drugače se piše in ne le slabo se piše. Mnogi se jezijo, da se piše in zapiše še kaj dobrega, ko bi se imelo pisati le slabo. Pisalo se je, da so tam nekaj sfiksali in pofiksali, da ni tam tiste petokolonske robe, kakr sna je doli v Zagrebu, ko so Nsmceljne z bando, namreč mu-zikalno bando, pričakovali in pozdravili. Kako so Rusi pofiksali s petokolonsko bando, ne vem, le to vem, da špasa ne razume-' J. M. Trunk: rTr«pfnr~ Ko je dospela do besed: / na dnu srca, na dnu srca rastla je, rastla rožica, lepa, da lepše ni bilo — je umolknila. Kakšna je neki. ta rožica? Vedno je pela kar tako brez misli. Danes se ji je prvič vsililo takšno vprašanje. Kakšna je ta rožica? Tako je ležala z odprtimi očmi in sanjala v noč ... Zunaj v kuhinji pa je sedel Volfrat pri novem ognju in rezljal iz hruševine puščico za samostrel. Med delom so mu minuli •'•asi vstajali pred očmi: ni bila to prva puščica, ki je prišla iz njegovih rok. Podobe in dojrodbe iz mladosti in vojnih let so se vrstile ena za drugo. Enkrat je dvignil fjlavo in počasi pogledal proti steni, za ka-U io je spala Gitka — pri tem mu je zaigral na ustnicah čudno zasanjan nasmeh. Poleg ognjišča je zapazil nekaj kurjih peres in je oj)eiil z njimi puščico. Bila so peresa, s katerimi se je bila igrala 'muči-ea', preden je zaspala. 8. 2e dva dni je sameval Hajmo v Rdečini. Pozno ztečer je na veliki četrtek prišel domov v lovsko kočo. Valti, na katerega je bil naletel blizu križa, je v mraku menil, da se mu bliža divji lovec in je s samostrelom že kar pomeril vanj. Potem seveda sta se/spoznala in se dovolj nasmejala. Na poti domov je fant venomer pripovedoval; zanj je bil vsak korak dogodivščina zase. Ko sta prišla do koče, je brat Severin vlekel dreto na seneni postelji. Zbudila sta ga in frater je v prvem hipu menil; da je treba k zemieam. "O jej!" je dejal med smehom, ko sr je }{ pome! oči. Pa se je takoj nebni smejati in se strašno razsrdil. Hajmo, je dejal, bi bil že lahko mislil na t67da°bi prinesel iz samostana pletenko 'dobrote božje' ali kaj ( podobnega. Lovec je sprevidel, da se je res hudo pregeršil, ne sicer pred Bogom, pač pa pred njegovim 'hlapcem'. In tako se je moral brat Severin na mastne žgan-ce, ki jih je dobil za večerjo, napiti samo vode in oditi znova k počitku. Brr! Voda mu pa res ni priiala niti v čevljih, kaj šele , v želodcu. Ta V nebo vpijoča nesreča' ga pa vendar nI motila pri spanju. Smrčal je bolj ko kdaj. H ujmo in Valti sta se spet u taborila za ognjiščem, vsak ob eni strani rdeče žerjavice. Zunaj je zamolklo bučal jug. "Valti," je vprašal čez nekaj časa Hajmo prav tiho. "Ali že spiš?" Fant se je vzravnal. "Valti, neka i bi ti rad dal za spomin, preden odideš. Kaj bi hotel?" ' Pero z vaše kape," je bleknil fant. "Dobil ga boš, kar vžemi ga jutri zjutraj. Pa moraš tudi zame nekaj opraviti." "Povejte r , . "Ali veš, kje je Gitka doma?" "Mlinarjeva?" "Ne, solarjeva sestra." "Ah ta! Da, zakaj?" "Pocem pojdi do nje, jutri in jo vprašaj, zakaj je jokala v valptovi pisarnici." "Kaj naj jo vprašam?" je ponovil Valti, kateremu stvar ni šla dobro v glavo. "Vprašaj jo, zakaj je jokala, danes, ko -ie bila pri gospodu Šlutenlanu v pisarnici. Reci ji, da bi jaz rad vedel. In ko pridem na velikonočno rajanje, mi boš povedal. Razumeš?" "Bom, bom!" je prikimal Valti. "Pa si morem kar misliti, zakaj je jokala. Valpet S prijateljem po svetu Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite I družinski mesečnik ^^H NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois j STANE LETNO SAMO $2.00 — NAKOClTE SI GA SE DANES! je bil seveda spet ves strupen in jo je stresel za ušesa. Res, to dela prav rad, sam vem!" Zazdehal je in položil spet glavo na zravnano kuto, ki mu je služila za zglavje. Ali kmalu se je spet dvignil pokoncu. "Hajmo!" "Kaj bi rad?" "Sedaj pa vem, katera Gitka je prava." "Tako?" se je nasmehnil Hajmq. 1 ' "Da, da." In hehetaje je legel postrežnik spet k počitku. Kmalu sta spala oba. Drugo jutro je odšel Hajmo še pred zoro iz koče, da bi nastopil svoj logarski obhod. Rad bi se bil poslovil od svojih go-1 stov, toda oba sta v lepem soglasju vlekla dreto tako ginljivo, da bi se ju bil usmilil tudi kamen. Hajmo je snel orlje pero s svoje čepice in ga zataknil za Valtijev klobuk. Potem je odšel. Ko se je zvečer vrnil domov, sta samostanska ptiča že davno odletela. Hajmo ni niti zanetil, tako je bil zdelan. V vseh kosteh je še čutil obe noči, ki ju je prebil za ognjiščem; in dan je bil danes utrudljiv kakor še nikdar. Obšel je vse izpostavljene kraje v svojem obširnem revirju, pre-iskal vsako stezo in vsako zaplato snega. Ni hotel, da bi se mu primerilo še drugič, kar se mu je včeraj v valptovi pisarnici. Šluteman se je tako ljubeznivo igral z njim kakor mačka z miško, malo je manjkalo, da ga ni še požrl. Ali tudi gospod Henrik je gledal temno zaradi obeh pogrešanih kozorogov, vendar ni bil krivičen in je poslušal Hajmovo opravičilo, kljub gospodu Slutemanu, ki je nestrpno bobnal po mizi. Slednjič je prost odslovil Hajma celo s prijaznimi besedami: 'In če te vese- ) li," je dejal gospod Henrik, "smeš priti na praznik po zjutranjem obhodu v dolino na velikonočno rajanje." To dobrotljivost je hotel Hajmo poplačati z dvojno marljivostjo. Če bi mu le bila sreča mila, da bi zasačil kakega divjega lovca! Stisnil je pesti ob tej misli. Toda sredi največje jeze so mu zazveneli v ušesih glasovi gosli in piščal. Ali bo prišla na ples pač tudi Gitka ? No, dekle, ki ne pride, se lahko poišče. Iz te misli je Hajmo razpredel sto drugih, dokler se vsa njegova umovanja in snovanja niso neopazno zlila v spanje in sanje. Tej noči je sledil utrudljiv dan. Jug je besnel, kakor bi hotel vso silno stavbo gora spremeniti v razvaline. Bil je soparen kakor vihar pred nalivom. V njegovi sapi je na visokih strminah izginjal sneg, da si opazil na oko, kako ga je bilo manj in manj. Bela trda zimska odeja na vseh skalnatih stenah je oživela, in ko so bobneli snežni plazovi, je odnašal jug padajoči sneg v celih oblakih po zraku. Hajmo si je moral utirati pot od koraka do koraka. Proti večeru, na poti domov, je prišel mimo križa. Prazni so štrleli obnož-ni žeblji iz lesa. Kam le so prešli Gitkini j telohi? Jug jih je pač odpihal? Hajmo se • je oziral po tleh naokrog; v skalni razpo-klini je zapazil eno izmed njenih cvetlic, razcefrano in ovenelo. Pobral jo je in si jo hotel zatakniti za kapo. Toda ne — cvetka je bila namenjena Bogu. Tiho jo je zataknil nazaj med žeblja; a komaj je odmaknil roko, jo je jug spet odnesel. Še pred nočjo je prispel Hajmo do koče. Danes ni mogel nič razmišljati in sanjati. Oči so se mu zapirale že, ko si je pri plapola jočem ognju pripravljal svojo večerjo. (Dalje prih.) Obrambna kampanja! "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" | - TRAJA OD 10. FEBRUARJA DO 15. APRILA 1942 Posebne nagrade za vsakega. — Poslužite se prilike! Preberite pazno ta kampanjski oglas in potem na delo! . Sodelujte za svoj in listov uspeh! < POSEBNE NAGRADE ZA STARE IN NOVE NAROČNIKE VSAK NAROČNIK. bodisi star ali nov, ki bo tekom te kampanje od 10. februarja 1942 pa do 15. aprila 1942 plačal za celoletno naročnino, ki je določena za Zdr. države $6.00; za Chicago in inozemstvo $7.00, bo dobil od Uprave v spomin na to "OBRAMBNO KAMPANJO" krasno tablico z ameriško zastavo, pod katero je tiskano besedilo zaobljube zvestobe ameriški zastavi. Zraven dobi še krasno zaponko, ali patriotični "gumb, kijte nosi na prsih. Oba predmeta sta zgodovinske važnosti in priporočamo vsem naročnikom, ki le morejo v tem času obnoviti svojo naročnino, da to store in sicer za celo leto, da bodo deležni tek dveh spominskih nagrad. VSAK NAROČNIK, bodisi star ali voir, ki bo tekom te kampanje od 10. februarja 1942 pa do 13. aprila 1942 plačal za polletno naročnino, ki je določena za Zdr. države $3.00; za Chicago in inozemstvo pa $3.50, bo dobil Od UpraVe V spomin na to "OBRAMBNO KAMPANJO" krasno zaponko, ali patriotični gumb, ki se nosi na prsih. Tako torej bo v tej kampanji deležen vsak naročnik, nov ali star lepe spominske nagrade, kakor omenjeno zgoraj. Obrambni maršal ali kraljica? Da bo ta "OBRAMBNA KAMPANJA" zanimiva in da bo imela v sebi življenje, zato boo naročniki "Amerikanskega Slovenca".izvolili 'OBRAMBENEGA MARŠALA ALI PA KRALJICO" vseh naročnikov lista "AMERIKANSKI SLOVENEC". VOLITVE BODO TRAJALE OD 10. FEBRUARJA PA DO 15. APRILA 1942. 1. Oni tekmec ali tekmovalka ki bo prejel(a) v času med .iu. februarjem 1942 pa do 15. aprila 1942 najvišje število glasov, bo izvoljen(a): Če moški: ZA OBRAMBNEGA MARŠALA vseh naročnikov "Am. Slovenca"; če ženska: ZA OBRAMBNO KRALJICO, vseh naročnikov "Am. Slovenca". 2. Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo prejel(a) v času med 10. febr. 1942 pa do 15. aprila 1942, drugo najvišje število glasov, bo izvoljen(a): Če moški: ZA PRVEGA OBRAMBNEGA PODMARŠALA v pomoč obrambnemu maršalu ali kraljici; če ženska: ZA PRVO OBRAMBNO PRINCEZINJO v pomoč obrambnemu maršalu ali kraljici. 3. Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo prejel(a) v času med 10. febr. 1942 pa do 15. aprila 1942 tretje najvišje število glasov, bo izvoljen(a): Če moški: ZA DRUGEGA OBRAMBNEGA PODMARŠALA; če Ženska: ZA DRUGO OBRAMBNO PRINCEZINJO, v pomoč obrambnemu maršalu ali kraljici. Poleg častnih titeinov dobijo izvoljeni še sledeče nagrade: Prvi glavni zmagovalec(ka) prejme častno zmagoslavno trofejo. Drugi in tretji glavni zmagovalec(ka) pa dobita vsak(a) krasno pozlačeno medaljo s urezanim imenom. PRAVILA ZA TE VOLITVE IN TEKMO SO: 1. Kandidat za to tekmo postane lahko vsaka oseba, moški ali ženska, bodisi, da se priglasi sam(a), ali ga(jo) nominira kdo drugi. Od te pravice so izključeni samo oni, ki so vpo-sleni v Upravi, uredništvu ali tiskarni Am. Slovenca. 2. Pogoji za nominacijo ali priglašen je kandidatov so: (a) z priglašenjem ali z nominacijo se mora poslati najmanj enega novega naročnika za list "Am. Slovenec" z ! naplačilom naročnine; (b) tako priglašen, ali po drugem nominiran popularni kandidat se objavi v listu. 3. Glasovanje se vrši po sledečem redu: Vsak dolar, ki se plača Upravi tekom te kampanje za nove naročnine za list "Am. Slovenec" šteje 1000 glasov; vsak dolar, ki se plača Upravi tekom te kampanje za obnovitve ali stare naročnine za list "Am. Slovenec", šteje 100 glasov. Ta določba vlada za vso dobo kampanje od 10. februarja pa do 15. aprila 1942. Dokier Upravi naročnine niso plačane, se ne kreditira nobenih glasov. 4. Novim naročnikom se smatrajo samo taki, ki zadnjih 6 (šest) mesecev od dneva, ko prejme Uprava za nje naročnino, niso bili naročniki na list. 5. Novim naročninam se ne smatrajo taki slučaji, n. pr. da bi se listu odpovedal mož in bi se žena naročila, ali ybratno. To je, da bi se enemu list ustavil in naslovil na drugega. Dovoljeno pa je, če se želi naročiti mož zase in žena jase in da oba prejemata vsak svoj list. Isto velja za sinove in hčere v eni in isti družini, na enem in istem naslovu. 6. Vsak, ki pošilja naročnino, mora jasno omeniti, komu NAGRADE ZA NOVE NAROČNIKE - ZA 1 CELOLETNEGA ALI 2 POLLETNA mmm ' NOVA NAROČNIKA, dobi vsakdo; ki jih pri- dobi tekom te kampanje eno izmed treh sle-MMft ' dečih nagrad, ki so na razpolago za agitator- s' je. Te nagrade so: 1) "Blue Bird Penduleie Clock", jako lepa stenska ura na uteže, lep ■' kras za hišo. Predmet je označen s številko B^V "1"; ali pa: 2) Krasno sliko za na steno v ok- . virju s steklom. Ta slika se imenuje "Bill of m*^ * Riqhls". Slika ima v sredi sliko predsednika V^A' j . Roosevelta, pod njim krasna ameriška zasta- j j. V; - va, pod zastavo besedilo od "Bill of Rights". - Okrog in okrog pa so slike vseh dosedanjih ^IJl^SflESE^^ l- 32 predsednikov Združenih držav od Georga Bt-liiEaSrfcr*^ Washingtona naprej. Slika je prava patrio- tična umetnina in pravi kras za vsako hišo. • ^ 3) Krasno spreminjajočo sliko "Re- member Pearl Harbor" za na steno v okvir-ju- Ta slika je prava umetna posebnosi. Če 3e gledaš od strani tadiš krasno valovito B^.^ ameriško zastavo. Če jo gledaš pa od spredaj ^šmmm^ vidiš napis: "Remember Pe=irl Harbor". — WL • J - I Eden izmed navedenih treh predmetov je na W *«pj razpolago za zgoraj omenjeno število novih IŠ^^^ Ž^ ffti ZA 2 CELOLETNA ALI 4 POLLETNE NO- .ffifflfan, VE NAROČNINE, dobi vsakdo, ki jih pridobi . vjfi e.io izmed sledečih dveh nagrad: 1) "Three ^KMil&^r^^ii^is Pieces Boudoir Set", ki obstoji iz krasnega ogledala, krtače in česalnika za lase. Pred- ^ met je vreden do pet dolarjev. Ali pa: 2) « . "Lep daljnogled", ki je vreden nad S5.00. Gjf ^^nKA Predmeta sta cznaČena s številko "2". " - ^HzSl^^wr ZA 3 CELOLETNE ALI 6 POLLETNIH If NOVIH NAROČNIN, dobi vsakdo, ki jih pri- dobi tekom te kampanje eno izmed sledečih rT jjfo f^Jictlo^ IrfT*.' treh nagrad: 1) "Krasna ogrlica" narejena iz IP /1B biserov in je vredna do $9.00. Ali pa: 2) "Lep •^jf-v « V' gladilnik (peglezen)" najnovejšega izdelka na ■ jTT' -—^j^kr-y- elektriko, vreden do $9.00. Ali pa: 3) Lepo F ^ t-j "New York Standard" uro za moškega ali f . ^^ ^ v i žensko vredno do $9.50. Vse tri nagrade so jr* /tk. označene s številko "3". 1 " / XTYj-y / ZA 5 CELOLETNIH ALI 10 POLLETNIH NOVIH NAROČNIN, dobi vsakdo, ki jih pri- H^l'liN I timt \ dobi eno izmec* sledečih dveh nagrad: l) "26- f&SE^ftptMjMPj komadov Raj ah Pattern set". 6. nožev, 6 žličk ^f^T^L'3 in Žlic, itd. Vreden do $12.00; ali pa: 2) Kras- p V no "Electric Banjo Clock", na električni po- ^ . Jkv gon. ali pa tako, da se navije za osem dni. fcl&lflr^Tr^PV*^*' Ta ura je nekaj krasnega za vsak dom in je I f vredna $12.50. Oba predmeta sta označena s | aL^BV ' -31 ZA 10 CELOLETNIH ALI 20 POLLETNIH K |hAmU| NOVIH NAROČNIN, dobi vsakdo, ki jih pri- \ 'lybk-gql dobi eno izmed sledečih dveh nagrad: 1) laMn| Praktičen "New Schick Shaver", ki je jako praktičen. Z njim se obrijete na enkrat. Vse "V i kar je treba je,'da ga zamaknete v električni stik in v par treno.tkih se ob'rijfcte hifto in gladko. Danes že vse rabi te Spirate. Vreden je do $20.00 Ali pca: 2). kosov Dinner I ~-.fr, ~ - * Set", po 8 krožnikov, šalic ii} tako dalje. Ja-'' ' r - •-'' •'*_"" ••'•'•: ko lop set. ki ga je vesela vsaka gospodinja in je vreden nad $21.00. ( POGOJI: Nihče ni upravičen do nagrad v nobenem slučaju, dokler ni-' so nove naročnine v polni svoti plačane Upravi lista "Amerikanski Slovenec" po ceni, ki so za list "Am. Slovenec" za 7družene države $6.00 letno in za pol leta $3.00; za Chicago, Kanado in inozemstvo letno $7.00 in za pol !eta $3.50. — Vse nagrade se bodo dostavile upravičencem po zaključku kampanje. -:-- naklanja svoje glasove. Pravico do volitve ima vsak, ki pošilja naročnino. 7. Glasove se objavlja v listu. 8. Za slučaj, da se pripeti pri objavah glasov kaka napaka, sprejema list le to odgovornost, da objavi pravilno popravo. 9. Vsakdo lahko priglasi ali nominira samega sebe ali kogarkoli drugega ter nakloni svoje glasove samemu sebi ali kofifurkoli drugemu. { 10. Glasov, ki so enkrat objavljeni v listu se ne more prenesti v korist drugemu kandidatu; lahko pa jih vsak po želji nakloni komurkoli, dokler niso objavljeni. 11. V kakem morebitnem sporu med kandidati in agitatorji v tej kampanji ima končno in zadnjo razsodbo Uprava lista. 12. Za slučaj, da dobita dva kandidata enako število glasov, dobita oba enake nagrade in titelne. S Naročnino pošljite na: "AMERIKANSKI SLOVENEC" 1849 W. Cermak Rd., Chicago, IU.