ILIRSKO GROBIŠČE NA ZGORNJI HAJDINI
PRI PTUJU
France Stare
Naloge naše predzgodovinske arheologije, ki je v zadnjem 
času postala zopet aktivna, so tesno povezane s celo vrsto novih 
problemov, posledic raziskovanj, ki hočejo pojasniti nekatere 
pojave v razm erju med posameznimi časovnimi obdobji, sp aja­
n je posameznih kulturnih elementov, formacij etničnih skupin, 
vprašanje našemu m aterialu ustrezne kronologije in podobno. 
Eden teh problem ov zadeva tudi obdobje prehoda bronaste dobe 
v železno. Ta problem je pri nas prvi načel dr. J . Korošec ob 
o dkritju ilirske naselbine na Ptujskem gradu 1946/47,1 ponovno 
pa je postal pereč ob odkrivanju zgodnježeleznodobne nekropole 
na dvorišču SAZU v L jubljani — 1948/49.1 2 M aterial iz teh dveh 
najdišč je vnesel v. našo prehodno in zgodnježelezno dobo toliko 
novih elementov, da se kaže kulturno dogajanje te dobe v po­
polnoma novi luči. y bodoče bo možno prav s temi novoodkri ■ 
timi elementi prem ostiti praznino med dvema dobama: med ku l­
turo Ljubijanselcga b a rja in našim izrazitim »halštatom«. Reše­
vanje tega problem a pa bo olajšano tudi z dobrim poznavanjem 
že odkopanega gradiva z mnogih naših lokalitetov.
V naših m uzejih srečujem o pod oznako starejšega »halšia- 
ta« dokaj m ateriala, neobjavljenega ali v literaturi le bežno in 
nezadostno obravnavanega, ki izvira iz grobov in je bogat na 
keram iki ter dokaj reven na m etalnih predm etih. V njem mno­
gokrat zaman iščemo identičnost s splošnoznanimi, izrazito hall- 
stattskim i oblikam i in tipi ter še pri tem z upravičenostjo spra­
šujemo, ali za to gradivo zadostuje oznaka »starejši hallstatt«. 
K je so dalje zakoreninjene predhodne oblike teh predmetov, v
1 J . Korošec: Ilirsk a naselbina na P tujskem gradu — v tisku pri 
Slovenski akadem iji znanosti in um etnosti.
2 J. Korošec - F . Stare, Poročilo o arheoloških izkopavanjih na 
dvorišču SAZU v L ju b ljan i 1948, L jubljana, 1950.
kakšnem odnosu so do poznejšega hallstattskega gradiva in po­
dobno. T aka in slična v p rašan ja obravnavajo m aterial le s tipo­
loške strani in zadovoljiti se moramo z njim i, k a jti za izkopa­
nine nim amo nikakšnili najdiščnih podatkov ali zapiskov. V 
vseh prim erih stoji pred nam i gol m aterial, ki poleg kom paracij 
dovol ju je le še študij • tipologije, ki pa nam v m arsičem nudi 
oporo za proučevanje neke dobe, posebno njene kronologije — 
zadnja se p ri nas opira še vedno na srednjeevropsko časovno raz­
delitev — končno pa nam je še veliko pomagalo pri reševanju 
drugih v p rašanj dolbe prehoda in starejšega železa v Sloveniji.
V arheološki zbirki ptujskega m estnega m uzeja tvori večji 
del predzgodovinskih najdb, v literatu ri še neobdelano gradivo 
iz Zgornje H ajdine pri P tuju. O teh najdeninah proroča v k ra t­
ki notici S krabar,3 da je Mg. ph. Fr. Pollak odkril n a Zg. H a j­
dini p ri P tuju, ob cesti, ki pelje na P tujsko goro, v bližini hiše 
št. 59, na n jiv ah pare. št. 625, 627 in 629 KO H ajdina, plane žgane 
grobove, d a je odkopal 12 popolnom a ohranjenih posod, nekaj 
bronastih prstanov, fragm ent ovratnice in bronasto lasnico. Ko­
liko grobov je bilo tedaj odkritih, ni znano; tudi S krabar o tem 
ne poroča, vendar pa po njegovem poročilu kaže, da je bilo 
odkopanih le p a r grobov.4 5 N aslednje leto (1907) so se izkopava­
n ja nadaljevala. S k rabar poroča3 o poskusnih kopih v bližini, 
k je r je kopal P ollak in da je bilo odkopanih nad sto raznih po­
sod, k i so bile povečini dobro ohranjene. Bronasti inventar tudi 
to k rat ni bil številen. G radivo drugih izkopavanj, ki jih je vodil 
Ferk, je delno prešlo v P tu jsk i m uzej, precejšen del keram ike 
pa sta si delila m ariborski m uzej in G raški »Johanneum«.6
V svojih dveh noticah poroča Skrabar, da so bili izkopani 
grobovi plani, žgani, da je ležal pepel m rliča prosto v zem lji, 
50 cm pod površino. O koli pepela so bile m anjše posode, največ­
k ra t po tri v enem grobu, v n je pa so bili položeni bronasti pri-
3 M itteilungen der Zentralkom m ission, III F, Y 1906, 365.
4 In v en tar teh grobov je danes v ptujskem Mestnem m uzeju med g ra­
divom, ki je bilo izkopano 1907. Po om enjenem S krabarjevem poročilu iz 
leta 1906 mi je uspelo id en tificirati tri te rin e (inv. št. 3582, 3574, 3593), vrečasto 
terino z ročajem (inv. št. 3591) in eno skodelo (inv. št. 3561).
5 M itteilungen der Ze rat ral komm is slon, III F, VI 1907, 89.
c A rcheologische K arte von Jugoslavien, B latt P tu j, str. 29.
devki. Y večini prim erov so m anjkale večje urne. O samem po­
teku izkopavanj hajd inskega grobišča nimamo nobenih podatkov 
ali zapiskov, pa tudi podrobnejše poročilo o načinu pokopa, šte­
vilu in gostoti grobov m anjka. Zato je tudi nemogoče razglab­
ljati o posameznih variantah načina pokopa in kulta m rtvih na 
grobišču Zg. H ajdine ter tozadevno iskati analognih prim erov 
z drugim i našim i nekropolam i iz te dobe.
V grobnem inventarju hajdinskega grobišča prevladuje ke­
ram ika, ki je relativno dobro ohranjena. Začudi pa nas, da ra ­
zen celih in včasih le nekoliko poškodovanih posod nimamo no­
benih fragm entov keram ike in to niti v ptujskem , niti m arib o r­
skem m uzeju ,7 kam or so te izkopanine prešle, čeprav bi jih pri 
tako obsežnem grobišču m orali pričakovati, saj je šlo najm anj 
za 100 grobov. S krabar omenja, da so bile velike urne v grobo­
vih zelo redke. V ptujskem m uzeju imamjo ohranjena le dva 
taka prim era, ki po velikosti vsekakor ne presegata srednjeve- 
likih um , kakršne poznamo iz drugih, nekako istodobnih ne­
kropol. P ri teh dveh prim erih opazimo, da m anjka gornji del 
posode z ustjem , ki je bil uničen najbrž ob preoravan ju tega 
zem ljišča, še p red samim odkopom grobov. To je zelo verjetno, 
če pomislimo, da so hajdinski grobovi ležali povprečno le okoli 
50 om pod današnjim nivojem. Isti prim er poznamo iz izkopa­
v anj zgodn ježeleznodobne nekropole v L jubljani 1948,8 k je r so 
bile bolje ohranjene le posode m anjših dim enzij, prav zaradi 
poznejših prekopavanj terena in so velike urne v zgornjem delu 
stalno poškodovane, fragm enti teh delov urn pa so raztreseni 
okoli samega groba, ali pa so bili raztreseni po vsem grobišču. 
V erjetno, da je bil tak slučaj tudi na H ajdini, da pa so bili tu 
p ri izkopavanju upoštevani le celi in delno poškodovani prim eri, 
ostali raztreseni fragm enti keram ike pa so bili zavrženi. Razen 
dveh že om enjenih, večjih urn v ptujskem m uzeju, je v k era­
m iki zastopano n ekaj oblik posod m anjših dim enzij,' ki v višini 
ne presegajo 20 cm in ki s svojim i variantam i dajejo grobnem u 
inventarju zelo pestro sliko. V splošnem lahko ta m aterial raz­
delimo po oblikah v šest glavnih tipov. Tu so zastopane z izra­
zito svojstvenim i potezami male am fore z dvema trakastim a ro­
čajem a, lonci, skodelice s presegajočim i trakastim ! ročaji, sko­
7 Ako so v graškem »Johanneumu«, mi ni znano.
8 A rheološka poročila, 1950, str. 7 in sl.
3 Arheološki vestnik
33
dele, terine in večje urne. Medtem, ko se večina teh tipov po 
formi dokaj izrazito loči med seboj, inm jo nekateri tipi poteze 
enega ali dveh tipov, vendar pa jih tipno ne moremo podrediti 
te j ali oni vrsti posod, m arveč morem o v njih gledati posebno 
vrsto. Sem spadajo prim eri vrčastih terin, katerih posamezne va­
riante se včasih prib ližu jejo oblikam m alih skodelic z ročajem , 
druge pa 'zopet term am . Poleg posod imamo v keram ičnem gra­
divu zastopani še dve bikonični vretenci.
M etalni predm eti iz hajdinskih grobov, za katere domnevam, 
da so po izkopavanjih prišli v celoti v p tu jsk i m uzej, so bili pri 
izkopavanju pazljiveje obravnavani kakor keram ika, saj so se 
poleg celih kosov ohranili tudi fragm entirani predm eti.0
KERAMIKA
Zaradi m anjkajočih najdiščnih podatkov in zapiskov o vse­
bini posameznih grobov nam ni gradiva nemogoče obravnavati 
po grobovih. Zato sem prim oran, da se pri obdelavi mlateriala 
oprem na tipologijo ter tipološki razvoj posameznih predm etov.
MALE AMFORE (URNE) Z DVEMA ROČAJEMA * 1 0 
(Tab. I. II, sl. 1—1 0 : Ris. la —f)
Ta tip, k i je zelo često zastopan v keram ičnem inventarju 
grobov iz Zg. H ajdine, predstavlja ono vrsto posod, ki dajejo 
najdišču posebno značilnost. Te posode so izdelane iz relativno 
dobro prečiščene ilovice, ki je nekoliko pomešana z drobnim 
peskom in m nogokrat tudi s sljudo. Ilovica je dobro žgana, 
tako d a je dobila rum enkastosivo, rdečerjavo in na nekaterih 
prim erih tudi rjavkasto-črno barvo. O bdelava posod je v večini 
prim erov vestna, tako da je ostenje enakom erno debelo, le po­
vršina je m nogokrat grobo izdelana in im a včasih rahle izbok­
line. M ehanično uglajevanje teh posod je bilo izvršeno pred pe-
0 K je so tačas vsi m etalni predm eti, izkopani na grobišču Zg. H ajdine, 
kak o r tudi dvoje glinastih vretenc, m i n i znano.
1 0 N ekaterim tipom posod bom pri obdelavi posvetil večjo pozornost 
(n. pr. m ali am fori in terini) kot ostalim tipom ; k tem u me navajajo tipološke 
značilnosti sam ega najdišča, kakor tudi pomen posam eznih tipov za prouče­
vanje tipoloških odnosov in prepletov z drugim i časovnim i in kulturnim i 
obdobji.
cenjeni v napol suhem stanju, k a r sklepam iz površine posode 
lab. I, sl. 6 , k je r je bila ilovica že toliko posušena, da ni bilo 
mogoče, zaradi dokaj grobo izdelane površine posode, le-to po­
polnoma ugladiti. l a pojav glajenja površine v napol suhem 
stanju srečujem o tudi pri poisodi Tab. I, sl. 1, k je r so robovi ure­
zanega ornam enta, ki je bil napravljen po glajenju posode, ostri 
in nekoliko okrušeni, kar je brez dvoma posledica precej osu­
šene gline. Medtem, ko je uglajevanje površine pri tem tipu
a Risba 1 b
malih am for nekam, splošno, je njihova n o tran ja stran bolj groba, 
neuglajena. K ar zadeva izdelavo teh posod, n a j še pripomnim, 
da je opazna razlika med posameznimi primieri, ko so posa­
mezne posode oblikovno dosledno izvedene (Tab. I, Tl, sl. 5, 9 , 10), 
mnoge pa so v oblikah več ali m anj deform irane (Tab. L sl. 1, 
3, 6).
O blika m alih am for je precej enotna. P ri vseh prim erih lah­
ko opazimo iste poteze, nafnreč poudarjeno največjo periferijo 
ki je izrazit preliv iz koničnega ali včasih nekoliko zaobljenega 
spodnjega dela v zgornji del posode. Ta je po višini zelo različen, 
vendar skoraj vedno koničen in p reh aja v nazven zavihano ustje. 
Na spodnji polovici gornjega dela posode sta nam eščena dva 
trakasta ročaja. Bikonična oblika, s katero bi lahko k arakterizi­
rali ta tip keram ike, pa ni v vseh prim;erih dosledno izražena.
O *
N ekaj posod ima nam reč dokaj zaobljene linije, ki so izrazite 
p ri nekaterih posebno v spodnjem delu. Zaradi posameznih de­
tajlo v moremo to rej pri tipu naših am for ločiti v glavnem dve 
v arianti: vrečasto in bikonično. V endar stroge m eje med njim a 
ni. Amfore vrečaste oblike (Tab. I, sl. 1, 2 , 3) im ajo redno bolj
izbokel spodnji del ter široko zaobljeno največjo periferijo, ki 
brez izrazitega poudarka p reh aja v položno, razm erom a kratko 
ram e, ram e pa v zelo nizek cilindrični v rat (Tab. I, sl. 3), ki im a 
nekoliko navzven zavihano ustje. Včasih je izveden prehod v 
ustje direktno iz položnega, dolgega ram ena (Tab. I, sl. 2), ustje 
pa je v tem prim eru bolj zoženo. Iz te oblike vrečaste amfore z 
nizkim cilindričnim vratom , za katero menim, da je lahko tipno 
starejša ko t ostali izrazito bikonični prim eri, izhaja druga va­
rian ta tega tipa (Tab. I, sl. 5), ki jo še vedno k arak terizira bolj 
ali m anj zaobljeni spodnji del ter močno zaobljena na j več ja 
p eriferija. P ri te j varianti pa opazimo novo, za prvi prim er še 
nepoznano težnjo, ki se izraža v visokem vratu z navzven zavi­
hanim ustjem . O blika v ratu ni več cilindrična kot pri prvi v a ri­
anti, am pak bolj konična. V tipno zgodnejših prim erih te vrste
posod, kakor je prim er Tab. I, sl. 5, nimamo še oblikovno ostrega 
prehoda med kratkim ramenom in visokim vratom . Ta moment, 
ki je p® m ojem n ajbolj karakterističen pri n aslajan ju čisto bi- 
koničnih oblik, je očividen p ri posodi Tab. I, sl. 6 , medtem ko 
pri varianti sl. 5 prehod ram ena v v rat ne tem elji na samem 
oblikovanju forme, am pak je izražen z ornamentom treh hori­
zontalnih kanelur, je prehod na posodi Tab I, sl. 6 v profilu ne­
koliko klekast (ris. lc), ter vzbuja videz, da je vrat nasajen na 
rame. Posledica potenciranja vratu v višino je nižanje spodnjega 
dela posode, ki je postala izrazito konična, n ajvečja p eriferija 
pa zaradi tega klekasta. Menim, da je ta oblika, ki jo ponazarja 
posoda Tab. II, sl. 10, tipološko najm lajši moment m alih am for 
iz grobnega inv en tarja Zg. H ajdine. Tipni razvoj teh posod gre 
torej od vrečastih oblik s široko zaobljeno največjo periferijo,
(višina spodnjega dela tru p a je enaka višini gornjega dela), 
preko posod z izrazitim koničnim vratom , ki je ostro oddeljen 
od ramen in k je r je spodnji del posode še v večini prim erov t
ohranil bolj zaobljeno obliko, k posodam z dokončno longitu­
dinalno izraženim vratom , k i se je povišal na škodo sedaj konič­
nega spodnjega dela posode te r z ostro klekasto največjo peri­
ferijo.
P ri ornam entaci ji, ki se ja v lja izključno na gornjem delu 
posod, lahko ugotovimo p rav logično povezavo in naslon na obli­
kovni razvoj posode. Vrezan m otiv valovnice in treh horizon­
talnih linij, ki jih na vsaki strani om ejujeta po dva vrezana spi­
ralna svitka, je očitno slikovit moment, ki poživlja gornji del 
posode Tab. I, sl. 1 med obema ročajem a. P ri te j ornam entaciji 
lahko ugotovimo, da je n jen a funkcija le krasilna in da je n a­
meščena na gornjem delu posode. D rugače je pri ornam entu na 
posodi Tab. I, sl. 5, k je r je m otiv treh horizontalnih k anelur ne 
le dekorativnega značaja, ker im a poleg tega še drugo funkcijo, 
da nam reč deli, v tem prim eru že visoko razvit, v rat od ramena. 
O rnam ent torej v tem prim eru direktno pomaga graditi novo 
obliko, se lokalizira na določenem delu posode in se podreja 
formi. M eja prehoda ram ena v vrat, ki ni v vseh tipno m lajših 
prim erih enako močno poudarjena, postane obenem tudi gornja 
m eja dekoracije, na n je j se odslej vedno ponavljajo horizon­
talni nizi žigosanih krožičev, jam ic ali im itirane vrvice. Glavno 
polje ornam entacije postane ram e in gornji del največje peri—
ferije posode (Tab. II, sl. 9, 1 0). O rnam enti se navezujejo na 
m ejo prehoda v vrat, dokler ne postanejo sam ostojni na om enje­
nem, v nap rej določenem prostoru ramena.
P ri n astajan ju oblik tipov am for T a b i, II, sl. 1, 3, 5, 6 in 10 
je bil poudarek predvsem na vratu, ki je v svoji konični obliki 
visok ter daje celotni formi posode plastičen značaj. D alje je 
bil poudarek na ostro oddeljenem ram enu, ki je potisnjeno glo­
boko navzdol; to je prevzelo ornam ent in postalo s tem nositelj
'slikovitih momentov. Temu razvoju se končno p odrejajo tudi 
ročaji. Tako p ri tipu Tab. I, sl. 1 in 5 vežeta trak asta ročaja 
gornji del najv ečje p eriferije s tu še neizrazitim vratom , ali 
bolje, skušata prem ostiti sedlo med največjo periferijo in ustjem. 
Čim pa se uveljavi vrat, se ročaji lokalizirajo na samem ramenu, 
k je r se vrivajo m ed slikovite m om ente ornam entaci je ter vežejo 
največjo, periferijo s spodnjo m ejo v ratu in ne m otijo njegove 
organske zaključen osti (Tab. II, sl. 10).
Naše m ale am fore — urne s trakastim i ročaji — sodijo med 
one značilne keram ične tipe, ki d ajejo H ajdinskim grobovom 
n ajbolj karakterističen izraz. P ri tipološkem obravnavanju sem 
iz izbora mnogih variant ugotovil tri glavne oblike tega tipa in 
obenem skušal s tipološkim razvojem označiti tudi dotične ten­
dence v sprem in jan ju oblik, ki so omogočile zadnji, najm lajši 
tip naših m alih amfor. Pri tem pa ne menim, da je naša tipno 
najistarejša oblika Tab. I, sl. 3 z nizkim cilindričnim vratom res 
tista osnovna keram ična forma, iz katere izhaja ves nadaljni
tipni razvoj. V n je j gledam že popolnoma degenerirano ostalino 
oblik kulture L jubijanskega barja, na katerih osnovi se je z 
omenjenim i novimi tendencam i izvršil vznik novih oblik. Vmes­
nih členov, ki bi direktno „vezali naše tipno starejše prim ere z 
barjanskim i oblikami, na Zg. H ajdini nim amo,1 1 vendar pa lahko 
k lju b temu iz osnovnih potez našega prim era Tab. I., sl. 3 izlu­
ščimo elemente, ki so skupni tudi z barjanskim i prim eri; to so 
predvsem cilindrični vrat, bikonični trup 3 včasih bolj zaoblje­
nimi linijam i ter dva m ala ročaja na prehodu ram ena v vrat, 
to re j posode, ki jih v inventarju slavonske kulture oiznačujemo 
kot amfore s cilindričnim vratom in dvem a ušescema.1 1 1 2 1 3 1 4
Zanimiv pojav srečujem o pri analognih prim erih iz čeških 
in m oravskih žarnogrobnih nekropol. Tip posode z dvem a ušes­
cema (malim ročajem a) na poudarjenem prehodu položenega ra­
mena v dokaj visok koničen vrat, ki se nasaja na bikoničen 
trup z zaobljenim , vertikalno nažlebljenim naj večjim obodom, 
ki tudi po velikosti ustreza hajdinskim prim erom , poznamo iz 
D etkovic,1 1 S v ijan v ja ,1 1 K ratonohvja,1 5 1 6 Kostelca pri Prostéjovu1 " 
in Mochelnic p ri Zabrehu .1 7 Ti prim eri, ki jih Filip sm atra kot 
karakteristične, za najm lajšo stopnjo lužičke k u ltu re ,1 8 bi tipo­
loško ustrezali drugi stopnji razdelitve hajdinskih variant (Tab. 
1, sl. 6). Starejše prim ere tega tipa iz Češke in Moravske ozna­
čuje izrazito visok cilindričen v ra t,19 njim so po obliki popol­
noma identični nekateri prim eri iz M adžarske n. pr. oni iz Tisza- 
Sass-a (kom. Meves2 0 ), posebno pa sliči j o amforam bikoničnega 
trupa z visokim cilindričnim vratom z dvem a ušescema na pre­
hodu v vrat iz L jubljanskega b a rja .21 Soroden razvoj oblik, ki
1 1 V m ariborskem m uzeju so posam ezni primera, ki pripadajo tipu malih 
hajdinskih amfor, ki so tipno vsekakor zelo blizu slavonskim oblikam.
1 2 G lasnik m uzejskega društva za Slovenijo, XXII 1941, str. 33, sl. 4. iin 5. 
— H oernes: Urgeschichte der Bildenden K unst in Europa, 1925, str. 414.
1 3 j. Filip: Lu žička k u ltu ra v Čechach a na M oravč 1 , sl. 2, št. 3.
1 4 1 . c. str. 8, sh 6, št. 2.
1 3 1 . c. str. 18, sl. 21, št. 5.
1 6 1 . e. str. 25, sl. 26, št. 2, 5.
1 7 1 . c. sl. 27, št. 6.
1 8 L c. str. 24.
1 9 P rim er iz Pouchova, 1 . c. sl. 25, št. 14.
2 0 M. H o e r n e s : U rgeschichte, str. 4 1 5, sl. 2.
21 L jubljanski N arodni m uzej inv. št. 1294, 1273, 1317, 1295, 1309, 1272, 
1305, 1314.
TAB. I.
si. 4
/
se je izvršil pri tipu lužičke urne, lahko torej domnevamo tudi 
pri preoblikovanju om enjenega tipa am fore iz L jubljanskega 
b arja, ki ima delež v starejših hajdinskih prim erih.
Tipno zelo podobne prim ere posod z bikoničnim, često tudi 
s kroglastim trupom in z ostro oddeljenim , visokim, več ali m anj 
koničnim vratom te r z dvem a m alim a trakastim a ročajem a ob 
prehodu v v rat ali pa na samem vratu, srečujem o na nekaterih 
bosanskih lokalitetih. Iz bogatih variant tega tipa posod, ki so 
bile najdene na nekropoli v Jezerinah 22 in ki tudi po velikosti 
odgovarjajo hajdinskim prim erom , lahko posnamemo mnogo­
k rat skoraj identične razvojne tendence, kakor sem jih opisal 
na naših ali na prim erih iz Češke in Moravske. Tudi tu lahko 
pri tipno starejših oblikah računam o na neko starejšo formo, ki 
je bila osnova za jezerinske prim ere in ki je m orala zelo sličiti 
obliki am for z dvema ušescema slavonske kulture. P ri vsem tem 
pa je zanimivo, da večina teh posod iz Jezerin pripada na eni 
strani starejšim grobovom, na drugi strani pa skoraj izključno 
grobovom z upepeljenim m rličem .23 Tudi to bi potrjevalo neko 
sorodnost z našim primerom. Toda k lju b veliki oblikovni sličnosti 
bosanskih in hajdinskih prim erov, je med njim i razlika in to v 
ornam entaci ji, ki se v bosanskih prim erih pogosto izraža s črnim 
slikanjem in le sem in tja z vrezi. M otivika ornam enta je sicer 
v glavnem kom binacija visečih in stoječih, šrafiranih trikotnikov 2 4 
srečujem o pa tudi slikan m otiv m eandra.25 P rav to pa bi nas n a­
potilo, da upoštevamo tudi nekatere vplivne momente juga, po­
sebno dipilonskega stila, ki je na bosanskih lokalitetih vsekakor 
odigral svojo vlogo, tako v ornam entaci ji, kakor tudi v oblikah 
samih. Upoštevajoč ta moment nastane vprašanje, ali im ajo ome­
njene posode iz Jezerin res tipnega predhodnika v oblikah sla­
vonske kulture, kar ne bi bilo izključeno, ali pa je njihova pro- 
tooblika last juga.
■Zelo bogato kom parativno gradivo za naše male amfore s 
trakastim a ročajem a izvira 'iz planih žganih grobov iz M aribora
22 W issenschaftliche M itteilungen aus Bosnien und der Herzegovina, III, 
1S95, str. 32—218.
2 3 Na prim er grob 35 (1 . c. str. 73, sl. 86), 53 (1. c. str.'78, sl. 115), 167 (1 . c. 
str. 102, sl. 206).
2 4 1 . c., grob 73, sl. 86.
25 1 . c., grob 114, sl. 160.
in njegove okolice.20 Podrobne kom paracije s hajdinskim i p ri­
m eri mi na tem mestu ni mogoče izvesti,* 27 ker bi s tem p rekora­
čil okvir tega spisa. Omenim naj le, da so v glavnem, pri tipu 
male am fore iz M aribora,28 * P obrežja ,2 0 Sp. R advanja 30 in Sv. Be­
nedikta v Slovenskih goricah ,31 zastopane skoraj vse variante, 
ki j ili poznam o že iz hajdinskega grobnega inventarja. To so 
predvsem variante k ak o r Tab. I, sl. 2 poznana iz Pobrežja in Sp. 
R advanja ter Tab. II. sl. 9 poznana iz M aribora. Na om enjenih 
lokalitetih pa pogrešamo m lajše oblike obravnavanega tipa, ka-
R isba 2
kor je n. pr. prim er iz H ajdine lab. II, sl. 1 0, nasprotno pa tu 
m nogokrat lahko opazimo starejše variante kakor so hajdinske, 
n. pr. m ala am fora iz Pobrežja, ki je po obliki zelo blizu sla­
vonskim formam ter nekatere variante iz Sp. R advanja.
LONCI
(Tab. TI. sl. 1 1, 1 2, Tab. III. sl. 13, 14, 15; ris. 2 . a—c)
Mnogo m anj pogosto kakor drugi tipi keram ike so na H aj­
dini zastopani lonci. M aterial, iz katerega so izdelani, je v vseh 
prim erih dobro predelana glina, ki jé pom ešana z zelo drobnim
2 ,i G radivo je v m ariborskem m uzeju in ni podrobneje objavljene).
27 R azstavljeni eksponati niso inventarizirani.
2 S Časopis za zgodovino in narodopisje, XXMT1, 1933, str. 38—40, priloga 
«1. 28—30, in 1 . c, XXIX, 1934 str. 54—56, priloga sl. 4—16.
2t ČZN, XXXIV, 1939, str. 194—196, priloga sl. 1—lt.
3 0 N eobjavljeno.
3 1 N eobjavljeno.
peskom. Pri ostali keram iki je često glini prim ešana tudi sij uda, 
pri loncih pa tega ni. Izdelava je mnogo bolj groba kot sicer. 
Posebno okorno je izdelan lonec Tab. I, sl.11, ki nima nobene do-
Risbii 3
slednosti niti v debelini ostenja niti p ri izvajanju oblike in pla­
stičnega ornam enta. Površina loncev je izdelana zelo površno in 
je često valovita. K jer nastopa mehanično uglajevanje površine, 
je bilo to izvršeno, ko je bil lonec že dokaj posušen, kar je tudi 
A^zrok nedoslednega glajenja. Le nekoliko bolje od ostal ili p ri­
m erov je uglajen lonec Tab. III, sl. 15, ki je od vseh prim erov 
tudi najvestneje izdelan. Medtem, ko je pri loncih m aterial grob, 
izdelava pa okorna, je glina zelo dobro pečena, bolje kakor pri 
ostali keram iki, tako da so posode rdeče ali pa sive barve. P rav 
ta okorna izdelava te r dobro žgana ilovica, ki je vedno nepo- 
rozna, kaže na neko možnost vsakdanje uporabe in talko skle­
pamo, d a imamo opravka s hišno — naselbinsko keram iko.
O blika loncev je po navadi jajčasto ovalna, s precej obsež­
nim ravnim dnom in s širokim , nekoliko navzven zavihanim 
ustjem . V ariacija te oblike (Tab. II, sl. 12) je le v tem, da je 
n ajv ečji obod posode p ri nekaterih prim erih postavljen bližje 
u stju (Tab. II, sl. 12), pri drugih leži na polovični višini posode 
(Tab. III, sl. 14, 15) ali pa je postavljen še niže (Tab. II, sl. 11). 
O d tega je odvisen celotni videz lonca, zaradi tega, k er pri teh 
tipih posod nim amo ostrili prehodov. U stje je v vseh prim erih 
široko in zavihano več ali m anj navzven. Prim er, ki nekoliko 
odstopa od opisanega jajčasto ovalnega lonca, je m ajhen, sivo- 
pečen lonček (Tab. III, sl. 13) čašaste oblike s pokončnim ustjem , 
ki obenem predstavlja n ajv ečji obod posode.
Lonec Tab. II, sl. 11, ki je zaradi nizko postavljene največje 
p eriferije te r nedosledne izpeljane form e sodaste 'oblike, ima v 
go rn ji tre tjin i tru p a horizontalno plastično rebro, ki je z nekim 
topim, toda ozkim predm etom vertikalno nažlebljeno. To je edini 
primjer ornam entaeije p ri tem tipu posod in je oibenemi tudi v 
vsem keram ičnem gradivu Zg. H ajdine edini prim er plastičnega, 
tekočega ornam enta.32 (
SKODELICE S TRAKASTIM ROČAJEM 
(Tab. III, IV, sl. 1 6—2 8 ; ris. 3a—e)
Ti keram ični tipi so k a j pogosto zastopani v hajdin&kem 
grobnem in ventarju. G lina, iz katere so te skodelice izdelane, je 
dobro prečiščena, nekoliko pom ešana z zelo drobnim peskom in 
večkrat tudi s sljudo. Pečenje gline je različno, tako da so ne­
k ateri prim eri sive barve, drugi zopet rdečkastosive ali pa rjavo-
3 2 Za ta tip keram ike ne bom n av ajal posam eznih analognih prim erov, 
ker je tip jajčasto ovalnega lonca zelo pogost im ni po obliki vezan niti na 
eno .kulturno skupino, niti na čas ali k raj. P rim eri teh tipov so znani p ri nas 
v grobovih nekako do 5. stol. pr. n. e., v naselbinski keram iki p a se zadrže še 
nekoliko dalje.
TAB. II.
sl. 10
sl. 12
rum ene; žganje pa je vsekakor intenzivno, tako da ustreza barva 
površine tudi barvi prelom a. Površina je na splošno enakom erno 
obdelana, tako da niipa večjih izboklin in je m nogokrat le skro­
mno m ehanično uglajena, posamezni prim eri pa sploh niso bili , 
glajeni, čeprav je njihova izdelava zelo vestna. Pri nekaterih 
posodicah opazimo, da je bila uglajena površina naknadno po­
škodovana; takšen je prim er skodelice Tab. III, sl. 16, k je r so, 
vidni sledovi požara, ko je površina postala na nekaterih mestih 
svetlost va in raskava, kanelure na spodnji strani trebuha pa 
zaradi ogn ja poškodovane. N otranjost posodice pa je ostala ne­
poškodovana in so tam še dobro vidni sledovi m ehaničnega gla­
jen ja. N aknadne poškodbe zaradi požara opazimo tudi na sko­
delici Tab. Ill, sl. 18, k je r je bila posebno prizadeta zunanja po­
vršina spodnjega dela nasproti ročaju in je postala bledo siva, 
raskava in porozna. N ekoliko bolj grobe izdelave kot sicer, sta 
dva nekoliko večja prim era tega tipa (Tab. IV, sl. 24. 28), ilovica 
je tu pomešana z bolj grobim peskom, vendar pa je dobro, rdeče, 
ozirom a rdečerjavo pečena. M ehanično g lajen je površine je 
skromno, posebno p ri dokaj robato izdelani posodi Tab. IV, sl. 24. 
D ebelina ostenja skodelic s trakastim ročajem , je ponavadi p re­
cej znatna, posebno v prim erih Tab. III. sl. 16. 19, 2 0 . le pri p ri­
m erili sl. 17, 21 in 27 je zelo m ajhna. O d vseh prim erov se po 
tehnični izdelavi loči posodica Tab. III, sl. 19, ki ima dva tra k a ­
sta ročaja; razloček je nam reč v izrazito dobro pripravljenem 
m aterialu, ki je skoraj popolnom a črno prepečen in ima zelo 
vestno uglajeno, svetlikajočo se površino, na kateri skoraj ne 
opazimo sledov predm eta, s katerim se je glajenje izvršilo.
P ri tipu skodelic s trakastim ročajem se po obliki prav do­
bro ločita dve varianti. Prvi pripadajo prim eri, pri k aterih je 
osnovna oblika izražena z docela polkroglastim spodnjim delom, 
ki preko lahno zaobljene najv ečje p eriferije blago, včasih pa le 
nekoliko klekasto p reh aja v nizek, cilindrični vrat, ki ima po­
končno in neizrazito ustje. Dno teh skodelic je ravno ali p a ima 
obliko om fai osa. T rakast ročaj, ki je presegajoč in m nogokrat 
bolj prstanaste oblike, je izpeljan iz pokončnega u stja in se ne­
kako nasaja na n ajv ečji obod posode (Tab III. IV, sl. 16, 17, 19,
20, 25, 26, 29). M orda je ta oblika, ki je z izrazito cilindričnim 
vratom posebno dobro izražena v prim eru Lab. II, sl. 10 in 29, 
tipološko res nekoliko starejša od druge variante skodelic s tra-
kastim ročajem (Tab. III, IV, sl. 18, 2 1, 2 2 , 23, 27 in 28), katere 
k arak terizira predvsem več ali m anj konični spodnji del (Tab.
III. TV. sl. 18, 23, 28), ki p rehaja v klekasto največjo periferijo 
ter ima položno, le včasih malo m anj izraženo ram e in navzven 
zavihano ustje. Pri tej varianti je stojna ploskev zelo pogosto 
ravna. Na splošno im ajo te skodelice bikoničen videz (Tab. III,
IV, sl. 23, 28).
V ornam entaci ji skodelic, ki sicer ni pogosta, se ja v lja jo v 
prvi vrsti motivi vertikalnih ali nekoliko poševnih, po navadi 
širših kanelur in to na največjem obodu skodelic (Tab. III, sl. 16, 
19 in 25). Zanimivo, je, d a je ornam entaci ja žlebi jen ja navezana 
izkl jučno na domnevni starejši tip skodelic s polkroglastim spod­
njim delom in cilindričnim vratom. Poleg žlebi je n ja sta zasto­
pana še dva načina ornam entaci je; na skodelici Tab III, sl. 17 je 
izvršena z nizom kratkih, pokončnih vrezov, na skodelici Tab. 
IV, sl. 29 pa z im itacijo vrvičnih odtisov v motivu dvojnih vise­
čih trikotnikov. Tsekakor zelo zanimiv pojav pa je trakast ročaj 
na prim eru 1 ab. IV, sl. 28, ki ima na vrhu dva plastična izrastka, 
ki verjetno ponazarjata takozvano anso cornuto, vendar ne v 
smislu, kakršne poznamo iz Podonavja, k ajti v teh prim erili so 
izrastki skoraj vedno tangencionalno napram ustju, dočim sta 
v našem prim eru postavljena na ročaju drug za drugimi.
Našim skodelicam analogni prim eri so zelo pogosti, poznani 
so predvsem iz zadnje dobe brona, pa tudi iz prve dobe železa. 
Posebno često so te m ale skodelice zastopane v gradivu ilirske 
naselbine, na Ptujskem gradu ,33 zelo znane so tudi iz grobišč na 
Pobrežju, v M ariboru, Sp. R advanju, Rušah in na drugih loka- 
litetih iz prve dobe železa. Veliko množino teh skodelic, posebno 
bikoničnega tipa (Tab. III, sl. 23), smo našli na grobišču v L jub­
ljani (1948—49).
SKODELE
(Tab. IV, V, sl. 30—39; ris. 4 a—h)
Od vsega keram ičnega inventarja so najčešće zastopane sko­
dele. Glina, iz katere so one izdelane, je vedno dobro p rip rav ­
ljena ter pomešana s peskom in nekoliko tudi s sljudo, izdelava 
je včasih zelo groba in okorna, žganje pa je posebno dobro. Pri
3 3 V tisku pri. SAZU.
žganju so skodele zaradi intenzivnega pečenja dobile rjavkasto, 
rdečo ali sivkasto barvo, k dr smo opazili že p ri loncih, tako da 
je m aterial zelo odporen in ni porozen; zato lahko domnevamo,
da so služile skodele za vsakdanjo potrebo. O korno izvajanje 
oblik se često druži tudi z neenakom erno debelino ostenja ter z 
rollato površino, ki je m nogokrat le površno uglajena (Tab. V, 
sl. 38). N ekateri p rim eri pa so nekoliko bolje izdelani in včasih 
tudi dokaj dobro uglajeni (Tab. IV, sl. 31).
Pri hajdinskih skodelah nastopata v glavnem dve varianti: 
oblika skodele, ki je v osnovi polkroglasta ter konična skodela. 
V skupini polkroglastih skodel (Tab. IV, sl. 30, 31, 32, 3 3 ) je za­
stopanih n ekaj razločkov. N ajpreprostejša je oblika prave pol-
Risba 4
kroglaste skodele z uboklim dnom in neprofiliranim pokončnim 
ustjem , ki je pri skodeli Tab. IV, 30 na dveh k rajih s prstom 
vertikalno uglobljeno, k ar je služilo praktičnim namenom. Tipno 
zelo zanimiv prim er, ki pripada pravtako polkroglasti varianti, 
je skodela lai). IV, sl. 31, k je r se nad največjo periferijo dvi­
guje dokaj visok, skoraj cilindrični vrat. K arakteristika druge 
variante je konična oblika 'z ravnim dnom in z navznoter za­
vihanim ustjem , ki je klekasto profilirano (Tal). Y, sl. 35) ali pa 
blago zaobljeno (Tab. IV, V, sl. 34, 37). V prašanja tipološkega 
zaporedja, kakor tudi tipne provenijence teh dveh osnovnih 
oblik skodel, na tem m estu ni mogoče reševati zaradi relativno 
m alega števila nastopajočih razločkov, posebno pa še zaradi d ej­
stva. da so skodele, slično kot lonci, osnovni tip naselbinske ke­
ram ike in da je n jih pojav časovno dokaj odm aknjen od naših 
najdb. K ljub tem u pa nas k tem u v prašanju navaja nekaj zna­
čilnih pojavov, kakor so cilindrični vrat skodele Tab. IV, sl. 31, 
ki ima veliko tipno sličnost v oblikah nekaterih skodel slavon­
ske k u ltu re ,3 4 d alje ornam entacija na u stju skodel Tab. IV, V, 
sl. 32, 36. ki obstoji iz širokega poševnega žlebljenja in končno 
ozka krivina navznoter zavihanega u stja polkroglaste skodele 
Tab. IV, sl. 32. Zelo zanim iv je prim er skodele na visoki konični 
nogi (Tab. V, sl. 39). Tu imamo opravka v bistvu s konično sko­
delo, ki im a z dvojnim klekom navznoter zavihano u stje in ki 
stoji na zelo konični, votli nogi. Na dobro označenih ploskvah 
klekasto zavihanega ustja, kakor tudi na najožjem prehodu sko­
dele v nogo in na samem spodnjem delu noge, so vrezani or­
nam enti. Ti ponazarjajo na nogi in v prehodu v skodelo tekočo 
cik-cak linijo, na u stju pa sestoje iz visečih in stoječih šrafiranih 
trikotnikov. Posebno značilno za ta prim er skodele n a nogi je 
dvakrat klekasto profilirano u stje (ris. 4 h ), oziroma med kleki 
nastopajoče ploskve, ki k a r kličejo po ornam entaci ji. Podobne 
prim ere poznamo iz ilirske naselbine na Ptujskem gradu ,35 pa 
tudi iz ilirsko-hallstattske nekropole v L ju b lja n i.36 V erjetno je, 
da so se skodele 's sličnim ustjem razvile iz posameznih skodel 
slavonskega tipa z vertikalno sploščenim ustjem , n a katerem se 
tudi večkrat n ah ajajo ornam enti. Posamezni razločki, ki obsto­
ja jo med našo skodelo, n je j sličnim skodelam ter med onimi iz 
slavonske kulture, pripisujem časovni odm aknjenosti ter s tem 
v zvezi tudi določenim razvojnim tendencam , ki so narekovale 
posam ezna preoblikovanja na, v osnovi enotnem, keram ičnem 
tipu.
Poleg že om enjenih prečno žlebljenih ustij ter vrezanih mo­
tivov na ustju ter na nogi skodele Tab. V, sl. 39, naj v pogledu
3 4 R. R. Schmidt: D ie Burg Vučedol, T. 23, sl. 1, 8.
3 5 V tisku p ri SAZU.
3 8 A rheološka (poročila, 1930, str. 7 ih sl.
ornam entaci je omenim še bradavice na naj večji periferiji sko­
del Tab. IV, sl. 34, Tab. V, sl. 35, 37, od katerih' je ena razpolov­
ljena (sl. 35), druga pa je vertikalno prevrtana (Tab. IV, sl. 3 4 
in ris. 4 d), tako da v tem prim eru lahko govorimo že o p ra k ­
tično uporabljenem ušescu. Križ, k i ga tvorita dve globoki ka- 
neluri na dnu, oziroma stojni ploskvi skodele Tab. IV, sl. 32, pa 
verjetno ni ornam entalnega značaja .3 7
TERINE
(Tab. V, VI in VII, sl. 40—49 in 51; ris. 5 a—d)
Poseben tip keram ike predstavljajo v hajdinskem grobnem 
inventarju zelo često zastopane terine. N jihova velikost je raz­
lična, tako da lahko ločimo dve vrsti: m anjše, pri katerih znaša 
višina do 10 cm, ter večje, ki po velikosti ustrezajo srednjeve- 
likim prim erom ostale keram ike z višino do 15 cm. Od ostalega 
keram ičnega in v en tarja se terine ločijo razen po svojstvenih 
oblikah tudi po tem, da so skoraj vedno ornam enti rane in da so 
mnogo bolje izdelanè kot drugi tipi posod. Izdelane so iz dobro 
prečiščene gline, ki ji je primješano nekoliko drobnega peska ter 
sljude. Posebno m anjše terine se odlikujejo z dobro p rip rav lje­
nim in žganim m aterialom ter z enakom erno izdelanim ostenjem 
kr ima gladko površino, kar je izelo pripomoglo k doslednji iz­
vedbi njene oblike. Posebno pri m anjših terinah moremo obču­
dovati vsestransko doslednost tehničnega dela, posebno še način 
uglajevanja ostenja, ki ima loščen sijaj. To mehanično uglaje- 
vanje se je tudi pri terinah izvršilo v napol posušenem stanju, 
kar je dobro razvidno iz površine na prim eru Tab. V, sl. 42. Te­
rine večjih dim enzij im ajo prav tako uglajeno površino, toda 
brez sijaja, ki ga imamo na m anjših prim erih; mislim, da je bila 
površina teh posod uglajevana še v dokaj vlažnem stanju, kot je 
to razvidno iz površine terine Tab. VII, sl. 51. Pečenje je bilo v 
vseh prim erih zelo intenzivno, tako da je dobila glina pri žganju 
sivkasto, sivkastorum eno ali pa sivorjavo barvo.
Med raznimi oblikami sta v glavnem zastopana dva tipa te­
rm. Prvi tip terin je več ali m anj kroglaste oblike Tab. V, sl. 40.
3 7 Korošec je m nenja, da tem vdolbenim križem ne moremo pripiso­
vati kakega globjega pom ena (kulturnega ali znaka lastništva, ozirom a izdelo­
valca ali težnjo po ornam entaci ji).
z neprisiljenim i, zaobljenim i prehodi med posameznimi deli po­
sode. Spodnji del je pri tem tipu polkroglast, najv ečja periferija 
ne prekom erno p oudarjena in se preliva v gornji del posode, 
k je r je na m estu poudarjenega v ratu nizek, sedlast prehod v 
navzven zavihano, široko razprto ustje. P ri nekaterih variantah 
tega tipa pa lahko p ri rahlih prelom ih samega profila opazimo 
tendenco razm ejevanja posameznih delov posode, posebno pou-
Risba ’5
d a rja n je ram ena, v ratu in u stja (Tab. VI, sl. 47 in ris. 5b). D ru ­
gi tip terine, katerega k arak terizira prim er Tab. VI, sl. 49 — zanj 
domnevam, da se je tipno razvil iz prvega — je rahlo bikonično 
zasnovan. Zanj je karakteristična profilacija z dobro naznače­
nimi prehodi položnega ram ena v nizek, skoraj cilindričen vrat, 
ki p reh aja v razm erom a široko, navzven zavihano ustje. O stre 
m eje med obema tipom a terine na hajdinskih prim erih ni mo­
goče postaviti, k a jti nekatere variante im ajo poteze, ki so zna­
čilne za oba tipa. Tako im a n. pr. terin a Lab. V, sl. 42 v osnovi 
še prvine zaobljenih oblik, posebno v spodnjem delu in največji 
periferiji, m edtem ko v profilaciji zgornjega dela že opazimo 
hotenje po ostrih razm ejitvah, posebno v ratu od ostalih delov
posode. D alje predstavlja ostro bikonično zasnovana terina Tab. 
VI, sl. 45 neko varianto, ki se ne more prišteti niti prvem u niti 
drugem'u tipu, vendar je po obliki vsekakor m lajša. Domnevam, 
da predstavljajo prim eri, ki-se približujejo prvem u tipu terine, 
neko starejšo obliko, k i s svojo kroglasto osnovo ne pozna lom­
ljenih prehodov med posameznimi deli posode; gre torej za ten­
dence razčlenjevanja celotne oblike, k ar je, kot sem ugotovil že 
pri am forah z dvem a ročajem a, značilno za bikonično obliko 
m lajšega tipa. S koničnim spodnjim delom in s pojavom ostrih 
prehodov je pri tipno m lajših terinah določeno medsebojno raz­
m erje posameznih delov posode, katera je sedaj Oblikovana tako, 
da nosi višinski poudarek predvsem konični spodnji del z izra­
zito največjo periferijo, ki preide v zelo položno rame, na ka­
terega se nasaja nizek, včasih tudi nekoliko višji, toda širok ci­
lindričen vrat z močno navzven zavihanim ustjem.
Tudi v ornam entaciji, ki je na terinah tako česta, je nekaj 
pomembnih razlik, saj nastopa v m otiviki ornam enta dvoje raz­
ličnih izražanj. O rnam ent na terini Tab. V, sl. 40 in ris. 5a je 
lokaliziran na gornji del posode. Pri njem lahko razlikujem o 
vrlini del: niz poševnih vrezov, dveh horizontalnih in ene cik­
cak vrezane linije, ki predstavlja tekoč motiv in ki se prav nič 
ne sklada s snopi poševnih vrezov, od katerih sta vedno po dva 
postavljena trikotno' drug ob drugem, ne da bi se med seboj sti­
kala. Ti snopi, spodnji del ornam enta, se na največji periferiji 
posode štirikrat ponove. K ljub diam etralni razpostavitvi pa ni 
v teh ponavljajočih se snopih nobene tekoče ritm ike, k i bi 
skladno dopolnjevala tekoče zasnovan m otiv gornjih lin ij; v 
njih se bolj izraža poživi ja n je površine z razdeljevanjem orna­
m entalne ploskve v posamezne odseke, s čemer je razbita enot­
nost tekočega motiva. Tudi na drugih prim erih (Tab. V, sl. 42, 
Tab. VI, sl. 43 in 49) se v ornam entu združujeta dve težnji orna­
m entaci je: prva, horizontalno t e k o č a , ki prevladuje, in druga, 
vertikalno razdeljujoča. V sami stru k tu ri ornam enta, pa 
opazimo še eno značilnost, nam reč da cik-cak linije ter niz po­
ševnih vrezov pri tipno starejši obliki terine Tab. V, sl. 40 in 42 
obdajata horizontalno vrezane ravne linije ter jih nekako 
uokvirjata, medtem ko se isti motiv lom ljenih ravnih in črtkanih 
linij pri tipno m lajši terini Tab. VII, sl. 51, preprosto ponavlja.
TAB. III.
Pri naših terinah zelo osamljen, je n. pr. način ornam entaci j e 
Tab. VI, sl. 44, sestavljen iz dveh horizontalnih kanelur, ki pred­
stavljata obenem z gornjo m ejo nekoliko poševno nažleblje- 
nega ramena, tudi m ejo med ramtenom in nizkim cilindričnim 
vratom. Medtem, ko je v večini prim erov ornam ent na naših te­
rinah izražen z vrezi, ki so včasih izpolnjeni z belo inkrustacijo 
(Tab. VII, sl. 51, m orda tudi Tab. VI, sl. 45), je žlebljenje zelo 
redko. Zasledimo ga le na dveh terinah: na že omenjeni Tab. VI, 
sl. 44, in na terini Tab. VI, sl. 46, k je r je upodobljena le ena ho­
rizontalna kanelura, ki pa je ne moremo toliko prištevati k or­
nam entu, ker ima pravzaprav drugo funkcijo, nam reč, da po­
m aga oblikovno oddeljevati ram e od vratu in v n je j lahko več 
ali m anj gledamo m ejo med dvem a deloma posode. Torej lahko 
tudi pri terinah v njihovih m lajših variantah gledamo isto tež­
njo po lokalizaciji ornam enta, kakor smo to že pri am forah z 
dvem a ročajem a, da je s pojavom tendence razm ejevanja posa­
meznih delov posode v zvezi tudi lokalizacija ornam enta, kate­
rega gornja m eja postane poudarjen prehod ram ena v v rat (Tab. 
Vi, sl. 443, 44, 49 in Tab. VIT, sl. 51). Končno naj še omenim 
nekatere momente, ki bi jih lahko šteli k ornam entaci ji. To so 
n. pr. tri male konične bradavice, razpostavljene na ram enu te- 
rine Tab. "V I, sl. 48 ter na isti terini z nizom malih luknjic pre­
bodeno ustje. D alje dva pokončna dvojezičasta izrastka na ra­
menu terine Tab. Vil, si. 51 ter dve vertikalno ovalni bradavici 
n a prehodu ram ena v vrat pri terini Tab. VI., sl. 49.
N ekaj terin, ki so zelo podobne tipno starejšim hajdinskim 
prim erom izvira iz planih žganih grobov pri Sv. Benediktu v 
Slovenskih goricah,38 iz grobišča iz Sp. R advanja pri M ariboru3 9 
te r iz grobišča v M ariboru,40 k je r je med nekaterim i variantam i 
tega tipa bil najden tudi prim er s kroglastim spodnjim delom in 
z zaobljeno n aj večjo periferijo, na katero se nasaja izredno vi­
sok cilindrični vrat. Terine, katere sem v hajdinskem grobnem 
inventarju označil kot tipno m lajše, so pravtako znane iz gro­
bišča v M ariboru, posebno pa še iz ilirsko-hallstattskih grobov
! '8 N eobjavljeno.
3 9 N eobjavljeno.
4 0 G radivo je le na splošno objavljeno. G lej opombo 28.
na dvorišču SAZU v L ju b lja n i.41 Na teh' terinah zelo često sre­
čujem o vertikalno podolgovate bradavice ali celo trakaste 
ročaje.
VRCASTE TER1NE 
(Tab. VI in VII, sl. 50, 52, 53; ris. 6 a)
Poseben tip keram ike, katerega ne moremo prišteti niti k 
terinam niti k loncem, nim a pa pravtako vseh potez vrča, ozna­
čujem kot vrčaste terine, dasiravno nekateri prim eri sličijo bolj
loncem. To obliko, k i jo m nogokrat k arak terizira jo starejše po­
teze, kakor n. pr. izrazito cilindričen v rat (Tab. VI, sl. 50), sre­
čujem o p rav pogosto v grobovih iz M aribora, P obrežja in L ju b ­
ljane. Vsi prim eri so navadno ornam entirani z motivom horizon­
talnih k an elu r na poudarjenem prehodu v v rat (Tab. VI, sl. 50 
in Tab. VII, sl. 52), včasih pa tudi z nažlebljeno največ jo p eri­
ferijo (Tab. VII, sl. 53). V obliki tega tipa posod, ki ga sleherni- 
k ra t dopolnjuje še več ali m anj presegajoč trak ast ročaj, zasle­
dujem m lajšo in starejšo tipno varianto. K prvi prištevam p ri­
m er Tab. VII, sl. 53,42 z visokim, izrazito koničnim vratom , k 
drugi pa posodo Tab. VI, sl. 50, ki jo k arak terizira docela cilin­
dričen v ra t.43 N ekako iste tendence, ki so /izoblikovale tipno 
m lajše prim ere m alih hajdinskih am for z dvem a ročajem a opa-
41 A rheološka poročila, 1950, str. 7 in sl.
4 2 Ta v aria n ta je zastopana n a ilirsko-hallstattskem grobišču v L jubljani.
X 4 ,1 'Popolnoma identično obliko najdem o v Vučedolu. — ,R.R. S c h m i d t :
Die B urg Vučeđol, T. 27, sl. 2, 5.
zujemo tudi pri tem takozvanem tipu vrčastih terin. Ali pa res 
ti prim eri predstavljajo sam ostojen tip keram ike, za zdaj še ne 
moirem trditi, k a jti te posode so prav lahko nastale z mešanjem
ki p a po velikosti ne presegata splošno znanih prim erov urn,
n. pr. iz Vač, Mokronoga, L jubljane, M aribora ali Rifnika. Obe 
naši posodi sta izdelani iz dobro prečiščene, toda s peskom mešane 
ilovice. N jihova površina je črna in mehanično uglajena. Glina 
je relativno ddbro žgana, tako da je prelom temnosive oziroma 
tem norjave barve. Posodi sta v gornjem delu močno poškodovani, 
m anjka jim a gornji del v ratu z ustjem , tako da le težko govo­
rimo z gotovostjo o n junih oblikah. Posodi sta bolj bikonično 
zasnovani, posebno žara Tab. VII, sl. 55; ris. 7b. Po obliki, kakor 
tudi po velikosti bi ta prim er popolnoma ustrezal urni, odkopani
1 . 1948 v žganem grobu na dvorišču SAZU v L jubljani. V tem 
prim eru imamo opravka s koničnimi spodnjim delom, ki je lahno 
napihnjen in z največjo periferijo ne p reh aja ostro v položno
Risba 7
a
rame. Tudi prelrod ram ena v koničen vrat je zelo blag, vendar 
dobro opazen. V rat sam je m oral biti v prim eri s spodnjim de­
lom posode relativno visok, vendar ni v nobenem slučaju pre­
segal višine spodnjega dela posode. Dno je uboklo. Na prehodu, 
m ed k ratkim ramenom in vratom se n ah ajata dva horizontalna 
niza poševnih vdolbin (im itacija vrvienih odtisov), en prav tak 
niz pa je ob prehodu v fragm entirano, navzven zavihano uistje.
D ruga žara (Tab VII, sl. 54; ris. 7a) im a ravno dno z nekoliko 
poudarjeno stojno ploskvijo. Ta je mnogo bolj zaobljenih oblik, 
tako da je spodnji del mnogo m anj koničen ter da je prehod 
m ed spodnjim in gornjim delom posode zelo prelivajoč. V gor­
njem delu ne ločimo nobenega izrazitega prehoda v vrat, n a ­
sprotno je na tem m estu ostenje nekoliko izboklo in zelo nepri­
siljeno p reh aja v fragm entirano ustje, ki je bilo zavihano na­
vzven. N ajv ečja p erife rija se n ah aja pod polovično višino cele 
posode, k a r nas spom inja na obliko nekoliko večje urne iz ilir- 
sko-hallstattskega grobišča v L ju b lja n i (1949) ter prim erov iz 
žganih grobov iz Rifnika.
ZAKLJUČEK
H ajdinsko grobišče pripada vrsti zganili, planili nekropol, 
katerih tra ja n je pada v čas začetka in prvih stoletij zadnjega 
predtisočletja. Te nekropole predstavljajo prvo kom paktnejšo 
celino na terito riju Slovenije, ki nudi vpogled v kultne običaje 
predzgodovinskih ljudi. Toda pom anjkljivost nekdanjijh izko­
pavanj, posebno še pom anjkanje slehernih podatkov o izko­
panem gradivu, onemogoča izvajanje konkretnejšili zaključ­
kov, ki bi skušali pojasniti tudi družbeno in socialno strukturo 
dotičnega časa. Zato ne moremo še prodreti preko zastavljenih 
vprašanj v samo dogajanje, saj bi bila sleherna sodba, ki se ne 
bi stoodstotno opirala na m aterialne dokaze, več kot problem a­
tična. V endar pa nam gradivo hajdinskega grobišča dovoljuje 
poseg v področje čisto kulturnega značaja in nudi nekaj važnih 
momentov za proučevanje najm lajše bronaste dobe, obdobja 
prehoda v železo, kakor tudi najstarejše dolje železa v Sloveniji. 
Predvsem je značilno, da se n a'vseh naših lokalitetih, ki sem jih 
om enjal v zvezi s hajdinskim , p o jav ljajo tipi keram ike, ki so 
v svojih prvotnih oblikah tvorili jedro starejše kulturne sku­
pine, nam reč slavonske kùlture. D alje, da je po oblikah, nasto­
pajočih na teh lokalitetih, pojasnjen izvor posameznih keram ič­
nih tipov in s tem tudi težišče ter usm erjenost kulturnega izra­
žanja v začetkih železne epohe na tem teritoriju. Ob vsem tem 
pa nastopa tudi vprašanje odnosa med nosilci starejše slavonske 
kulture ter nosilci n je j sledeče kulture, ki jo nekateri im enu­
je jo »gradiščansko«, drugi pa jo zopet označujejo kot »halštat- 
sko«. Sodeč po m aterialu, posebno pa po sorodnosti oblik neka­
terih tipov keram ike, ki k arak terizira jo hajdinsko grobišče ter 
grobišča v M ariboru in njegovi okolici, ki so po svojih protoobli- 
kah nedvomno last slavonske kulture, je med nosilci omenjenih 
k u ltu r očitnih dokaj stikališč. Tu je seveda nekaj možnosti, 
namreč, ali imamo opravka p ri om enjeni tipološki sorodnosti le 
z neko sedimentacijo ista/rejših oblik, ki so bile 
prevzete v izražanje nosilcev (?) mjlajšili obdobij, s popolnoma 
svojsko kulturo ter so bile te starejše, prevzete oblike zaradi 
novih tendenc preoblikovane v tipe, ki jih imamo zastopane n. 
pr. na H ajdini, ali pa je gledati v preobrazbi neke forme, kakor 
n. pr. obstoja med. amforo z dvema ušescema slavonske kulture
in am fore z dvem a ročajem a iz grobišča na H ajdini, konti­
nuiteto oblike, ki je podvržena nujnem in zakonitem raz­
voju oziroma preoblikovanju. V prvem slučaju bi imeli opravke 
z dvem a različnim a etničnim a skupinam a, katerih p rva bi pre­
vzela nekatere oblike od druge ter bi jih sčasoma preoblikovala 
po svoje. V prvem prim eru bi bile tendence, po katerih se je iz­
vršila oblikovna preobrazba (n. pr. tendenca, k i je narekovala 
v hajdinskih p rim erih izrazito visok koničen vrat), last in k a­
rak teristik a druge etnične skupine in bi v n je j m orali gledati 
nosilko železnodobne k u ltu re na tem terito riju . V drugem p ri­
m eru, da imamo opravka s kontinuiteto oblik, ki je podrejena 
časovnem u razvoju, pa je nujno, da predvidim o neko ožjo so­
rodnost v pogledu etnične pripadnosti nosilcev am fore z dvem a 
ušescema in nosilci k u ltu rn ih ostalin hajdinskega in njem u slič­
nih grobišč. V sekakor je m orala tu poleg sožitja, ki je nujno 
tudi za prvo možnost, obstojati n ajo žja sorodnost te r staplanje 
obeh etničnih skupin, k ar je predpostavil že Korošec.44 Ne­
dvomno je možno, da se je n a neki stopnji oblikovna tvornost 
nosilcev slavonske k u ltu re oplodila z nekim novim elementom, 
ki je odločujoče vplival n a tipične oblike slavonske kulture, k a­
tere so p rav zaradi u v eljav ljajo čih se tendenc novega elem enta 
sčasoma izgubljale nekdanjo svojskost, k a jti le na ta način b i si 
lahko pojasnil obstoj najosnovnejših potez Slavonske kulture, ki 
so se kot daljen, vsekakor pa dosti prep ričljiv odmev obdržale, 
seveda nekoliko degenerirane (oblike posod, ostanki okvirnega 
stila, vrezani motivi, inkrustacija, im itacija vrvice itd.) v pre­
hodni in prvi dobi železa. S tem bi bil dan odgovor na Koroščevo 
vprašanje: v k a j so se preoblikovale forme slavonske kulture,,J 
nam reč, da so se te pod vplivom novih tendenc in zaradi same 
razvojne nujnosti preoblikovale v tipe posod, ki k arak terizirajo 
takozvano h allstat tsko kulturo, ali bolje rečeno starejšo že­
lezno kulturo Ilirov, katere raznolikost je seveda od­
visna od poznejših lokalnih faktorjev. In če odgovorim k onkret­
no za naš prim er, da se je n. pr. am fora z dvem a ušescema sla­
vonske k u ltu re preoblikovala, kak o r je to delno razvidno iz Tab. 
I ih II, sl. I—10, v bikonično am foro (urno) z visokim koničnim 
vratom izrazito hallstattslkega tipa, to rej v obliko, ki je karakte-
4 4 G lasnik državnog m uzeja u S arajevu, 1946, str. 26.
1 5 J. K o r o š e c : Ilirska naselbina na P tujskem gradu (v tisku p ri SAZU).
TAB. IV.
l i s i i f
sl. 26
sl. 28
sl. 30
sl. 32
sl. 25
sl. 27
sl. 29
k
ristična tudi za poznejši čas in jo najdem o n. pr. v gomilah iz 
Sp. Podloža.46 Z zadnjo predpostavko bi bila nakazana tudi n a j­
prim ernejša pot k problem atiki o poreklu in izvoru nosilcev k u l­
ture. p rehoda in dobe železa, ki so Iliri in za katere se smatra, 
da so severne provenijence, obenem pa bi bil osvetljen problem 
njihove m aterialne kulture, posebno vprašanje njenega vznika, 
za katero se, razen Koroščeve sodbe, doslej sm atra kot samosto­
jen, od starejših, na te rito riju Slovenije in njim ustrezajočih 
kultur, neodvisen pojav.,Iz tipološkega stališča je to rej vzpostav­
ljen a logična zveza med slavonsko in hallstattsko kulturo in to 
brez kakršnihkoli občutnejših prelom ov. S tem v zvezi pa bi se 
lahko tudi podrobneje dotaknili problem a etnogeneze Ilirov na 
te rito riju slavonske kulture, k a r pa bi vsekakor presegalo okvir 
te študije.
V prašanje kronološke opredelitve hajdinskega grobišča je 
za sedaj še negotovo in to že z a ra d i'p o m an jk an ja podatkov o 
izkopanem gradivu. V endar pa lahko predpostavim o relativno 
starost napram sličnim najdiščem . Brez dvoma so H ajdinski gro­
bovi starejši od pričetka grobišča na Vačah47 in Ribniku48 ter 
razen nekaterih elementov, ki so lahko istodobni, tudi starejši 
kot je ilirsko-hallstattska nekropola v L ju b lja n i.4 9 P rav gotovo 
pa so m lajši kot je grobišče na Pobrežju p ri M ariboru ,50 kot je 
del grobov iz M aribora51 in očividno kot nekateri grobovi iz Sp. 
R advanja 52 te r posameznih prim erov iz Sv. B enedikta v Sloven­
skih goricah .53 To je razvidno predvsem iz keram ičnih oblik in 
ornam entacije. D oločiti absolutno starost posameznih keram ič­
nih tipov, ozirom a nastopajočih variant, je dokaj problem atično, 
p rav zaradi tega, k er moram o računati z grobno keram iko tra ­
dicionalnih oblik in bi potem takem s časovno opredelitvijo nek 
tip posode me odgovarjal istodobnem u naselbinskem u tipu. K ajti,
4 6 N eobjavljeno.
47 P odrobnejša kronološka opredelitev Vač še ni izvršena. Hoernes 
sta v lja p ričetek grobišča v 1 . 800 (W iener Prächistorische Zeitschrift, 1914, 
str. 51).
48 N eobjavljeno.
40 A rheološka poročila 1950, str. 7 in sl.
5 0 G lej opombo 29. F. B a š sta v lja grobišče v prehodno dobo v H allstatt, 
vendar kaže, da je gradivo iz tipološkega ozira nekoliko starejše.
G lej oportibo 28.
52 N eobjavljeno.
53 N eobjavljeno.
/
če imamo res'opraviti z dvema vrstam a keram ike, z grobno (ki 
je služila tudi za dekorativne in kultne svrhe) in naselbinsko, 
k ar je zelo verjetno, je oblikovna razmakn jenost, sicer istočasno 
u p o rabljanje grobne in naselbinske keram ike, bila lahko dokaj 
znatna. Zelo, ver jetno je, da se bo v bodoče pri preciznem krono­
loškem opredeljevanju keram ike ugotovilo, da so n. pr. v dolo­
čenem času uporabljali.za kultne svrhe določene tipne variante, 
ki jim v istodobni naselbinski keram iki odgovarjajo te ali one 
naprednejše forme in obratno. Take ugotovitve pa danes še niso 
možne, k e r bi za t o . potreboval dosledno raziskanih selišč in 
njim pripadajoča grobišča. Če torej sodimo o absolutni starosti 
hajdinske keram ike, oziroma njenih posameznih tipnih variant, 
velja ta predpostavka le za keram iko grobov, ne pa tudi za na­
selbinsko keram iko. V našem prim eru lahko domnevamo, da se 
je tip male am fore z dvema trakastim a ročajem a uporabljal sko­
zi vso dobo obstoja hajdinskega grobišča, ker za to pričajo mno­
ge razvojne variante tega tipa posod Ako torej vzporedimo n a j­
mlajšo varianto tega tipa z ostalim tipno najm lajšim gradivom 
grobišča, kot so n. pr. fibula očalarka, katerih pojav stavlja F i­
lip za Češko v II. periodo šlesko-plateniške k u ltu re ,51 dalje plo­
ščate zapestnice z vzdolžnim rebrom, ki so se našle v ljubljanski 
nekropoli5 4 55 v gr'obu, k je r je neka skodela na nogi imela sledove 
prirjavelega železa ter končno fragm entirana ločna fibula, ka­
tere pojav je v tej obliki pri nas pred Benacci II.5 6 a nemogoč, lahko 
pripišemo tipu amfore Tab. II, sl. 10 čas prehoda v 8 . stol. pr. n. 
e. To bi bila obenem tudi spodnja m eja hajdinskega grobišča. 
Po približnem številu na H ajdini izkopanih grobov (domnevam, 
da jih je bilo okoli sto) ter po raznolikosti oblik posameznih ti­
pov keram ike, kakor tudi po izkopanem metalnem gradivu, v 
katerem so zastopani tipi, ki kažejo poleg medsebojne oblikovne 
tudi časovno odm aknjenost, lahko predpostavim neko izvestno 
dobo tra ja n ja oziroma u p o rab ljan ja hajdinskega grdbišča. S 
tipno najm lajšo amforo smo skušali ugotoviti spodnjo časovno 
m ejo hajdinskega grobišča, ki je precej verjetna, k er se ome­
n jen i tip am fore navezuje na že poznane tipe hallstattske k era­
5 4 J. Filip: Popelnicova pole a poèatky železne cloby v Čechach, P raha 
1936/1937, str. 66.
5 5 Grobišče sem vzporedil z Benacci II.
55a p0 Monteliusu.
mike. T ežje pa je postaviti gornjo časovno mejo, ozirom a kro ­
nološko opredeliti sam početek hajdinskega grobišča. Ako sma­
tram o, da se je grobišče s predvidenim številom grobov uporab­
ljalo vsaj eno stoletje, k a r ne bi bilo pretirano, bi pričetek gro­
bišča padel na prehod v 9. sto letje .56 Seveda bi m orali pri tem 
upoštevati tudi število prebivalstva grobišču pripadajoče nasel­
bine, ki pa še danes ni raziskana ozirom a odkrita. V sekakor pa 
sm|o upravičeni m isliti na daljši časovni obstoj grobišča, posebno 
če upoštevam o d o k ajšn je raznolikosti tipnih variant grobnega 
in ventarja. V erjetno je tudi, da šo nekateri grobovi starejši od 
prehoda v 9. stol., posebno oni, ki so vsebovali starejše tipe k e­
ram ike in m etalnih predm etov, seveda v kolikor ti ne pripadajo 
m lajšim grobovom, k ar pa se, zaradi m anjkajočih podatkov o 
izkopavanju, ne da ugotoviti. Čas okoli 1 . 900, kot gornja m eja 
hajdinskega grobišča, bi tudi odgovarjal z ozirom n a Koroščevo 
datacijo ilirskega selišča na P tujskem gradu ,57 katerega avtor 
stav lja v čas m ed 1100 in 900, k a jti dokaj keram ičnega gradiva
0 6 W. Schmid pred p o stav lja (Südsteierm ark in A ltertum - — H ausm ann, 
str. 44, 5), d a je hajdinsko grobišče m lajše kot grobovi iz Ruš (m lajše ruške 
grobove stav lja časovno m ed 1. 1000 in 800). V te j svoji sodbi se o p ira na 
posam ezne m etalne predm ete iz H ajdine, k i v R ušah niso zastopani te r na 
n ek atere keram ične oblike, za k atere m eni, d a so pod vplivom V illanova 
ku ltu re. Schmid sicer konkretno ne označi tipov keram ike z oblikam i Villa- 
nova u m e , gotovo pa p r i tem m isli n a am fore (urne) z dvem a ročajem a. 
Zanim ivo je, da v keram ik i iz m lajših ruških grobov gleda končno fazo 
bronastodobnih oblik, k a r je nedvom no točno, poleg teh pa še obliko posod, 
ki so n ek ak prehod v nek V illanovi podoben tip. V čem in pod kakim i pogoji 
obstoja označeni prehod v »Villanova podoben tip« v oblikah ruške keram ike, 
k ak o r tu d i v p rašan je nenadnega p o ja v a Villamova oblik v h ajd in sk i k era­
miki, m i ni razum ljivo. M orda m isli avtor na k a k e ekspanzije italijan sk ih 
oblik v obm očje jugoslovanskih Alp? Za tra ja n ja bronaste dobe bi bilo ča­
sovno nemogoče, možno bi bilo ob sam em p ričetk u železne dobe. Toda k je 
im am o dokaze za to? Saj bi m orali v prim eru ekspanzije italijan sk e oblike 
obstojati, in sicer na vsem področju širjen ja, p a vendar nim am o n. pr.^ na 
zgodnježeleznodobnem grobišču iz L ju b ljan e (1948/49) nobenih keram ičnih 
elem entov, ki bi to potrjevali. Končno bi m orale v hajdinskem m etalnem 
gradivu obstojati tipične italsk e oblike, k aterih p a nim am o zastopanih; da bi 
obstojal vpliv samo na keram iko ali obratno, pa ni verjetno. V hajdinski 
k eram ik i ne vidim nobenih V illanova oblik in sm atram , da' je ta k rite rij za 
časovno op red eljev an je hajdinskega grobišča brezpom em ben. G lede časovnega 
odnosa m ed hajdinskam in ruškim grobiščem pa sem m nenja, da lahko del 
hajd in sk ih grobov vzporejam o s starejšim i ruškim i grobovi. V sekakor so v 
tem času stiki z Italijo lahko že obstojali, p rep riča n pa sem, da niso im eli 
za posledico tako dalekosežnih vplivov, kak o r jih predvideva Schmid z ozirom 
na keram iko. M nenja sem, da je ravno k eram ik a n a jd lje obdržala svojstven 
izraz in da imamo p ri nas z m očnejšim i tujim i elem enti opravka šele v času 
A rnoaldi stopnje in še to indirektno — pod vplivom m etalnih posod.
67 V tisku p ri SAZU.
iz te naselbine sliči posameznim hajdinskim prim erom, čeprav 
je ono m orda časovno nekoliko starejše. V erjetno je, da se bo 
gornja časovna opredelitev hajdinskega grobišča v bodoče mo­
rala v marsičem izpopolniti, oziroma popraviti, posebno, ko 
bomo imeli z obdelanimi, hajdinskem u sličnimi grobišči jasnejši 
vpogled v tipologijo tega obdobja. V sekakor pa je pri reševanju 
kronoloških, kakor tudi tipoloških problemov inujnoi, da res 
znanstveno raziščemo in odkrijem o vsaj eno nekropolo s podob- 
nim gradivom ter da na podlagi inventarja posameznih grobov 
razčistimo to ali ono'negotovost.
K ljub izvedenemu poizkusu kronološke opredelitve, pa 
nismo odgovorili na vprašanje, kateri dobi pripada hajdinsko 
grobišče, nam reč: ali pada v obdobje bronaste ali železne dobe. 
Železnih pridevkov ni, tudi Skrabar jih v svojih poročilih ne 
omenja, čeprav je možno, da so v nekaterih grobovih m orda 
bili, toda tako m alenkostni ali pa v razpadajočem stanju, da jim 
niso pri izkopavanju posvetili večje pozornosti in so nam zaradi 
tega propadli. V endar pa, sodeč po m aterialu, domnevam, da je 
hajdinsko grobišče v večji m eri bronastodobnega značaja, ven­
dar pa se dotika epohe železa vsaj z nekaterim i tipnim i varian­
tami keram ike in tudi s posameznimi nastopajočim i oblikami 
m etalnih predmetov. V zvezi z mojo datacijo hajdinskega gro­
bišča te r na podlagi samega tu izkopanega gradiva se nam vzbuja 
nekaj najosnovnejših, vendar pomembnih vprašanj. Kako sta­
lišče je zavzeti do m nenj Reinneckeja, Menghina, D echeletta, 
Schlitza in nekaterih drugih, ki postavljajo začetek hallstattske 
periode silno daleč, celo v 12. stol.? K atera starejša najdišča alp­
skega in srednjeevropskega področja lahko res vzporejam o s 
hallstattskim ? K daj srno pravzaprav upravičeni govoriti o že­
lezni dobi, oziroma k d aj se je pričelo uporabljati železo? Jasno 
je, da pričetek železne dobe v različnih pokrajinah ni vezan na 
isti čas in da se je uporaba te kovine postopoma širila. Toda od­
kod? K atera je bila smer širjen ja? D alje kakšne družbene, go­
spodarske in socialne spremembe so vezane na ta čas? Vsekakor 
je bilo obdobje prehoda v železno epoho, katerem u pripisujem 
hajdinsko grobišče, silno razgibano, 'kajti v njem m orajo koreni- 
niti pogoji, na katerih tem elji vsestranski vspon prvega pred- 
tisočlet ja. O teh vprašanjih ne mislim razm otrivati na tem mestu, 
uverjen pa sem, da bo gradivo, posebno naših najdišč, dokaj
5 Arheološki vestnik
65
/
sl. 41
sl. 40
sl. 42
pripom oglo k dokončni rešitvi tega problem a, ki obsega širše 
časovno obdobje; tem u pripada tudi hajdinski grobni inventar, 
ki kaže stan je m aterialne kulture tik pred pričetkom železne 
dobe.
KERAMIKA
Male žare z dvema ročajema
1. N ekoliko poškodovana, sedaj zopet dopolnjena, rjavkasto pečena žara 
iz gline, pom ešane z drobnejšim peskom in nekoliko s sljudo. Dno posode je 
uboklo in ima prav nizko prstanasto nogo. Spodnji del je skoraj polkroglast 
in p reh aja preko močno zaobljene največje p eriferije zložno v visok, nekoliko 
koničen v rat z m alenkostno navzven zavihanim ustjem . Na prehodu ram ena 
v vrat, ki v profila ni poudarjen, so tri horizontalne kanelure, ki jih p re ­
k in ja ta dva m ala trak a sta ročaja, od katerih je danes eden dopolnjen, in ki 
vežeta ram e s spodnjim delom vratu. Višina posode 16,6 cm, prem er dna
7,7 cm, prem er največje p eriferije 18,6 cm, prem er u stja 9,5 cm (3551; Tab. I. 
sl. 5, ris. Ib.)5 8
2. Popolnom a ohranjena, mala, rjavo pečena žara iz gline, pom ešana 
nekoliko z drobnejšim peskom in z nekoliko m ehanično uglajeno, danes že 
malo poškodovano površino. Dno posode je ravno, spodnji del je koničen in 
p reh aja v dokaj poudarjeno največjo periferijo. Koničen v rat je visok in ima 
lahno navzven zavihano ustje. Dva m ala trak a sta ročaja ovalnega preseka 
sta nam eščena na neizrazitem ram enu. Višina posode 12,3 cm, prem er dna
5,6 cm, prem er največje p eriferije 12,2 cm, prem er u stja 8,7 cm. (3552; Tab. II. 
sl. 8.)
3. Le nekoliko pri ustju poškodovana, rum enkasto rjavo pečena žara iz 
gline, ki je pom ešana z drobnejšim peskom in s sljudo. Površina posode, 
posebno pa gornji del vratu, kaže sledove m ehaničnega uglajevanja. Dno 
posode je ravno, spodnji del posode je sicer koničen, vendar pa d aje zaradi 
obsežne, poudarjene in močno zaobljene n ajv eč je p eriferije nekoliko vrečast 
vtis. Dolgo položno ram e p reh a ja v nizek, cilindričen vrat, ki ima le rahlo 
navzven zavihano ustje. M eja med ram enom in vratom ni izražena. Na 
gornjem delu posode se n ah aja ornam ent treh horizontalno vrezanih linij 
in nad njim i vrezane valovnice, ki je na vsaki stran i obdan z dvem a spiral­
nim a vrezoma. D va mala, dokaj nerodno izdelana ročaja, sta nam eščena na 
gornjem delu ram ena. Cela posoda je nekoliko deform irana. Višina posode 
14,4 cm, prem er dna 8,2 cm, prem er največje periferije 19,2 cm, prem er ustja 
12,2 cm. (3553; Tab. I. sl. 1, ris. la.)
4. Le pri ustju nekoliko poškodovana, rjavo črno pečena žara iz gline, 
pom ešane s sljudo in z drobnim peskom. Površina posode je mehanično ugla­
jena, vendar p a danes že nekoliko poškodovana. Dno je dokaj obsežno in
5 8 P rva številka v oklepaju je in v en tarn a številka predm eta iz ptujskega 
m uzeja, n ad aljn je oznake se nanašajo na priložene tabele in risbe. Tabele in 
risbe predstavljajo keram ično gradivo iz Zg. H ajdine, ki se n ah aja v Mestnem 
m uzeju v P tuju. Le skodelica Tab. IV. sl. 29 in terin a Tab. VI. sl. 49 sta iz 
P okrajinskega -muzeja v Ma-rfboru.
ravno, spodnji konični del je p rec ej izbokel, n ajv eč ja p eriferija pa je močno 
zaobljena in poudarjena. Zelo položno ram e neprisiljeno p reh a ja v izrazit, 
nevisok, cilindričen vrat, ki im a le nekoliko navzven zavihano ustje. Dva 
m ala, tra k a sta ročaja vežeta ram e s sredino vratu. Posoda je nekoliko de­
form irana. Višina posode 16,2 cm, prem er dna 10,6 cm, prem er največje p e ri­
fe rije 21,9 cm, p rem e r u stja 14,5 cm. (3554; Tab. I. sl. 3.)
5. N ekoliko fragm entirana, rdeče rjav o žgana žara iz gline, močno po­
m ešane z drobnim peskom in s sljudo. P ovršina je grobo m ehanično uglajena. 
N ekoliko poudarjeno dno je ravno, spodnji, konični del je malo napet ter 
p reh a ja v rah lejše zaobljeno, poudarjeno največjo periferijo. P rehod iz 
k ratk eg a ram ena v visok koničen v ra t je p o u d arjen z dokaj globokim žlebom. 
U stje posode je m alenkostno zavihano navzven. D va m ala trak a sta ročaja, 
od katerih je eden fragm entiran in dopolnjen, vežeta ram e s spodnjim delom 
vratu. Višina posode 19,0 cm, p rem er dna 9,0 cm, prem er n ajv eč je p eriferije
21,6 cm, prem er u stja 12,5 cm. (3557; Tab. I. sl. 6, ris. lc.)
6 Rdeče rjavo žgana žara iz gline, ki je pom ešana z bolj grobim peskom 
in s sljudo. P ovršina posode je p re c e j poškodovana in raskava, ven d ar pa na 
posam eznih m estih kaže 'sledove m ehaničnega u glajevanja. D no je ravno, 
spodnji del je bolj polkroglaste oblike in v zaobljeni lin iji p reh a ja preko 
n ajv ečje p e rife rije v položno ram e, na k aterega se n asaja nizek koničen v rat 
z nekoliko navzven zavihanim ustjem . D va m ala trak a sta ročaja se n ah ajata 
na ram enu. Višina posode 13,9 cm, prem er dna 7,2 cm, prem er največ je p eri­
fe rije 18,4 cm, prem er u stja 10,2 cm. (3590; Tab. I. sl. 2, ris. le.)
7. Rdeče rjavo žgana žara iz gline, nekoliko pom ešane z drobnim peskom. 
P ovršina posode je delno m ehanično uglajena. Dno je ravno, spodnji del 
posode je koničen in p re h a ja v poudarjeno največjo periferijo. P rehod iz 
k ratk e g a ram ena v zelo visok koničen v ra t je poudarjen, u stje pa je le 
nekoliko zavihano navzven. D va m ala tra k a sta ročaja vežeta ram e s spodnjim 
delom vratu. V išina posode 13,4 cm, prem er d n a 7,4 cm, p rem er največje 
p eriferije 16,3 cm, prem er u stja 7,1 cin. (3594; posoda je tipa Tab. II. sl. 9.)
8. Le nekoliko frag m en tiran a rum enkasto-rdeče pečena u rn a iz gline, ki 
je nekoliko pom ešana z drobnejšim peskom in s sljudo. Površina posode je 
m ehanično uglajena. P rav nizka cilindrična noga im a ravno dno. Spodnji
■ konični del p re h a ja v izrazito največjo periferijo, slabo naznačeno ram e pa 
se brez poudarka n a d a lju je v dokaj visok, koničen v ra t z nekoliko navzven 
zavihanim ustjem . N ekako na prehodu ram ena v v rat se nah ajajo tri hori­
zontalne kanelure, k i so p rek in jen e z dvem a m alim a trak astim a ročajem a, 
ki vežeta ram e s spodnjim delom vratu. Višina posode 14,5 cm, prem er dna 
9,0 cm, p rem er največje p e rife rije 20,0 cm, -prem er u stja 12,5 cm. (3608; 
Tab. I. sl. 4.)
9. V zgornjem delu močno fragm entirana, rjavo pečena žara iz nekoliko 
slabše p rip ra v lje n e gline. P ovršina posode je le bežno m ehanično uglajena 
in danes že precej poškodovana. Dno je ravno, spodnji del je skoraj pol- 
kroglast in p re h a ja preko zaobljene največje p eriferije v dokaj pokončen 
vrat. U stje ni ohranjeno. D va tra k a sta ročaja, ki sta danes fragm entirana, 
sta nam eščena n a neizrazitem ram enu. Višina ohranjene posode 12,9 cm,
sl. 43
sl. 49
sl. 44
sl. 48
sl. 50
sl. 45
prem er dna 5,6 cm, prem er n ajv ečje p eriferije 16,8 cm. (5609; posoda je tipa 
Tab. 1. sl. 2.)
10. F ragm entirana, toda danes rek o n stru iran a in dopolnjena, rjavo-črno 
pečena žara iz dobro prečiščene gline, ki je nekoliko pom ešana s peskom 
in s sljudo. P ovršina posode je m ehanično uglajena. Dno posode je uboklo, 
spodnji del je koničen, n ajv ečja p e rife rija p a je močno pou d arjen a in po­
tisn jen a globoko navzdol. Položno ram e p re h a ja brez poudarka v visok, 
koničen v rat z nekoliko navzven zavihanim ustjem . D va malh, trak a sta ročaja, 
ki se n ah a ja ta na gornjem delu ram ena, p re k in jata ornam ent treh horizon­
talnih nizov jam ic, treh horizontalno vrezanih linij, med katerim i se nahaja 
vrsta stoječih trikotnikov, ki sestoje iz pasov treh vrezanih linij. Višina 
posode 18,5 cm, prem er dna 6,7 om, prem er n ajv ečje p eriferije 20,0 cm, prem er 
u stja 11,8 cm. (3610; Tab. H. sl. 9, ris. 1. f.)
11. N ekoliko fragm entirana, danes dopolnjena, rjavkasto-črno pečena 
žara iz dobro prečiščene, nekoliko s peskom in s sljudo m ešane gline. Povr­
šina posode je vestno m ehanično uglajena, vendar danes že nekoliko poško­
dovana. N izka cilindrična noga im a uboklo dno. Spodnji del posode je koničen 
in preide v precej ostro poudarjeno največjo periferijo. M eja m ed kratkim 
ram enom in visokim cilindričnim vratom , ki im a široko navzven zavihano, 
toda ozko ustje, je označena s trem i horizontalnim i kaneluram i, od katerih 
izh aja šest s uopo v v ertik aln ih kanelur. O rnam ent je p rek in jen z dvem a 
m alim a, trak astim a ročajem a, ki se n a h a ja ta n a ram enu in od k aterih je 
eden fragm entiran. Višina posode 14,4 cm, prem er dna 7,1 cm, prem er n a j­
večje p eriferije 15,5 cm, p rem er u stja 9,9 cm. (3620; Tab. II. sl. 10, ris. Id.)
12. N ekoliko fragm entirana, danes dopolnjena, rdečkasto rjavo pečena 
žara iz gline, pom ešane s peskom in s sljudo. P ovršina posode je precej 
poškodovana, ven d ar p a kaže sledove m ehaničnega uglajevanja. D no posode 
je ravno, spodnji del pa je koničen in nekoliko zaobljen. N ajvečja p eriferija 
p re h a ja v neizrazito ram e, ki je s plitkim horizontalnim žlebom ostro ločeno 
od visokega koničnega vratu, ki im a nekoliko navzven zavihano ustje. Dva 
m ala, tra k a sta ro čaja vežeta ram e s spodnjim delom vratu. Višina posode 
15,9 cm, prem er dna 8,0 cm, prem er n ajv ečje p e rife rije 16,8 cm, prem eri u stja 
11,4 cm. (3621; Tab. II. sl. 7.)
L o n c i
13. Popolnom a ohranjen, «ivo-rdeče pečen, jajčasto ovalen lonec, dokaj 
okorno izdelan iz gline, pom ešane s peskom. D no je ravno, n ajv ečja p e rfe rija 
je potisnjena v spodnjo tretjino, u stje pa je nekoliko zavihano navzven. Na 
g ornji polovici je horizontalno, plastično rebro, ki je vertikalno nažlebljano. 
Višina posode 13,9 cm, prem er dna 12,8 cm, največje p eriferije 14,1 cm, ustja 
12,8 cm. (3588; Tab. II, sl. 11., ris. 2a.)
14. Ob u stju nekoliko poškodovan, sivo žgan, jajčasto-ovalen lonec z n e­
koliko uboklim dnom in z navzven zavihanim ustjem . Višina lonca 13,3 cm; 
prem er dna 6,7 cm, n ajv ečje p e rife rije 12,a cm, u stja 10,4 cm. (3611; Tab. II, 
sl. 12.)
15. Sivo-rdeče pečen lonec, čašaste oblike, dokaj grobo izdelan iz ilovice, 
pom ešane z grobim peskom . Dno je ravno, največji obod p red stav lja neprofi-
Hrano, pokončno ustje, tišin a: posode 11,1 cm; prem er dna 7,1 cm, ustja
11,6 cm. (3587; Tab. III, sl. 13, ris. 2c.)
16. P ri ustju nekoliko fragm enliran, rdeče-sivo pečen, jajčasto-ovalen 
lonec z ravnim dnom in z navzven zavihanim ustjem . N ajvečja p eriferija je 
v zgornji tre tjin i lonca. Višina lonca 11,1 om; prem er dna 7,4 cm, največje 
p eriferije 13,0 cm, u stja 10,9 cm. (3596, Tab. III, sl. 14, ris. 2b.)
17. Popolnoma ohranjen, sivkasto-rjavo pečen, jajčasto-ovalen lonec iz 
gline, pomešane z drobnim peskom. O stenje je dokaj dobro m ehanično ugla­
jeno. Dno je ravno, ustje je prim erom a ostro zavihano navzven, največja 
p eriferija pa je na zgornji tre tjin i posode. M ajhen trak ast ročaj veže naj večjo 
periferijo z ramenom. Višina lonca 10,9 cm; prem er dna 7,8 cm, naj večje 
p eriferije 14,1 cm, u stja 13,1 cm. (3592; Tab. III, sl. 15.)
18. Fragm entiran, sivo pečen, jajčasto-ovalen lonec z ravnim dnom, 
z navzven zavihanim ustjem in s fragm entiranim , trakastim ročajem na n a j­
večji periferiji. Višina lonca 11,5 cm, prem er dna 9,0 cm. (3613.)
Skodelice s trakastim ročajem
19. Popolnom a ohranjena, sivo žgana skodelica iz ilovice, pomešane 
z zelo drobnim peskom. Skodelica im a dno v obliki omfalosa, spodnji del 
je polkroglast in preko položnega ram ena p reh a ja v nizek cilindričen v rat 
s pokončnim, neprofiliranim ustjem . Širok, trak a st ročaj je nekoliko pre­
segajoč in veže u stje z največjo periferijo, k je r se nahajajo ozke, vertikalne 
kanelure. Posodica kaže v spodnjem delu sledove požara. Višina 4,8 cm; 
prem er dna 2,6 cm, največje periferije 8,1 cm, ustja 6,8 cm. (3584; Tal). III, 
sl. 16, ris. 3:b.)
20. R javkasto sivo pečena skodelica iz dobro, prečiščene gline z uglajenim 
ostenjem . Dno je v obliki omfalosa, spodnji del je polkroglast, kratko ram e 
p reh aja v nizek, cilindričen v rat s pokončnim, neprofiliranim ustjem . Na 
ostro poudarjeni najvécji p eriferiji je horizontalen niz pokončnih vrezov. 
F ragm entiran trak a st ročaj je bil presegajoč in je vezal največjo periferijo 
z ustjem . Višina skodelice 4,6 cm; prem er dna 2,5 cm, največje p eriferije
8,8 cm, u stja 7,7 cm. (3571; Tab. III, .sl. 17.)
21. Popolnoma ohranjena, sivkasto žgana skodelica iz gline, pomešane 
z zelo finim peskom. O brabljeno dno je bilo v obliki omfalosa, spodnji del 
skodelice je zaobljen in sc končuje v močno poudarjeni največji periferiji. 
Ram e je zelo izrazito in se zaključuje v navzven zavihanem ustju. Zelo širok, 
presegajoč, trak a st ročaj veže u stje z največjo periferijo. V spodnjem delu, 
nasproti ročaju, je skodelica poškodovana od ognja. Višina 3.5 cm; prem er 
dna 2,0 cm, največje p eriferije 7,0 cm, u stja 6,0 cm. (3570; Tab. III, sl. 18, 
ris. 3d.)
22. Nekoliko fragm entirana, toda rekonstruirana, črn p pečena «skodelica 
iz zelo dobro prečiščene gline. O stenje skodelice je silno vestno m ehanično 
uglajeno, da im a loščen sijaj. Dno skodelice je v obliki omfalosa, spodnji del 
'e polkroglast, kratko in položno ram e p a p re h a ja v izrazit cilindričen vrat 
z neprofiliranim , pokončnim ustjem . D va trak asta ročaja, od katerih je eden 
fragm entiran, vežeta u stje z največjim obodom posodice in sta presegajoča.
N ajvečja p e rife rija je bila oprem ljena -s plitkim i, vertikalnim i kaneluram i. 
Višina 5,7 cm, prem er n ajv ečje p e rife rije 10,3 cm. (3580; Tab. IH, sl. 19, ris. 3c.)
23. Popolnom a ohranjena, rjavkasto-sivo pečena skodelica z uboklim 
dnom, s polkroglastim spodnjim delom in-z nekoliko navzven zavihanim 
ustjem . P resegajoč trak a st ročaj veže največji obod z ustjem . Višina skode­
lice 4,3 cm, prem er dna 5,2 cm, p rem er u stja 8,7 cm. (3567; Tab. III, sl. 20.)
24. F ragm entirana, tem nosivo pečena skodelica z uboklim dnom in z nizko 
p rstan asto nogo. Spodnji del skodelice je bolj koničen, največja p eriferija 
je močno zaobljena, drobno u stje pa je zavihano nekoliko navzven. Fragm en­
tiran, trak a st ročaj je vezal u stje z največjim obodom in je bil presegajoč. 
Višina 4,6 cm, prem er dna 2,7 cm, u stja 7,8 cm. (3568; Tab. III, sl. 21, ris. 3a.)
25. N ekoliko fragm entirana, rdeckastß-sivo pečena skodelica iz gline, 
nekoliko pom ešane z drobnim pesikom in z dobro uglajenim ostenjem . Dno 
je omfalos, konični spodnji del p reh a ja v dobro poudarjeno največjo p e ri­
ferijo. Ram e je široko in ima nekoliko navzven zavihano ustje. F ragm en­
tiran, trak a st ročaj je bil presegajoč in je vezal največji obod z ustjem . 
Višina 4,4 cm; prem er dna 2,8 cm, največje p e rife rije 7,4 cm, u stja 7,3 cm. 
(3569: Tab, III, sl. 22.)
26. P ri u stju nekoliko fragm entirana, rjavkasto sivo pečena skodelica 
iz gline, pom ešane nekoliko s peskom . O stenje je m ehanično uglajeno. Dno 
je v obliki omfalosa, spodnji del posodice je vlisok in koničen, največja 
p eriferija, ki je dobro poudarjena, p re h a ja v položno ram e z navzven za­
vihanim ustjem . T rak ast ročaj je presegajoč in veže naj večji obod z ustjem . 
Višina 5,2 cin; prem er dna 3,0 cm, n ajv ečje p eriferije 8,2 cm, u stja 7,5 cm. 
(3573; Tab. III, sl. 23.)
27. Popolnom a ohranjena, rdeče sivo pečena skodela s trakastim , p re ­
segajočim ročajem . D no je zelo obsežno in ravno, ostenje posode pa je bolj 
polkroglaste oblike z neizrazitim ustjem . Višina 8,3 cm, prem er dna 8,8 cm, 
u stja 12,6 cm. (3565; Tab. Ill, sl. 24.)
28. D ocela o h ran jen a, rdeče-rjavo pečena skodela z dnom v obliki 
omfalosa, s polkroglastim spodnjim delom, ki preko neizrazite največje 
p eriferije p re h a ja v nizek, cilindričen v ra t z neprofiliranim , pokončnim 
ustjem . P resegajoč tra k a st ročaj veže n ajv ečji obod posodice z ustjem . N aj­
večja p e rife rija je široko, poševno nažlebljena. Višina posodice 5,1 cm; 
prem er dna 2,7 cm, največje p e rife rije 10,6 cm, u stja 1,5 cm. (3600; Tab. IV, 
sl. 25.)
29. N ekoliko fragm entirana, rjavo-sivo pečena skodelica dz dobro p re­
čiščene ilovice in z uglajenim ostenjem . Dno je omfalos, spodnji del izrazito 
polkroglast, n ajv ečja p eriferija blago p re h a ja v nizek cilindričen v rat z ne­
izrazitim pokončnim ustjem . T rak ast ročaj je bil presegajoč in je vezal 
na j večji obseg posodice z ustjem . Višina 5,5 cm; prem er dna 2,7 cm, največje 
p e rife rije 10,3 cm, u stja 9,1 cm. (Tab. IV, sl. 26.)
30. F ragm entirana, toda danes rekonstruirana, rjavo-sivo pečena sko­
delica z zelo tankim ostenjem . Dno je omfalos, spodnji del polkroglast, 
slabo izražena največja p eriferija pa p reh aja v navzven zavihano ustje. 
D okaj velik, tra k a st ročaj je presegajoč in veže največji obod z ustjem.
sl. 51
sl. 52
sl. 54
sl. 53
Visina 5,2 cm; prem er d n a 2,2 cm, n ajv ečje p e rife rije 10,0 cm, u stja 9,5 cm. 
(5578; Tab. IV, sl. 27.)
31. Popolnom a obranjena, rjavo-sivo pečena večja skodela iz gline, 
pom ešane z grobim peskom . Nizka, cilindrična noga im a ravno dno, spodnji 
del je koničen in p re h a ja prek o klekaste največje p eriferije v konično 
ram e z navzven zavihanim ustjem . Visoko presegajoč, trak a st ročaj veže 
največjo p eriferijo z ustjem in im a n a vrhu dva izrastka v obliki koničnih 
bradavic. Višina posode 10,1 cm, višina ročaja 10 0 cm: prem er dna 9,0 cm, 
n ajv eč je p e rife rije 16,4 cm, ust ja 16,0 cm. (3587; Tab. IV, sl. 28, ris. 3e.)
32. Sivkasto pečena, polkroglasta skodelica z nizkim cilindričnim vratom 
in nekoliko navzven zavihanjm robom, ki je fragm entiran. Dejno ohranjen, 
tra k a st ročaj je bil presegajoč in je vezal u stje z največjo periferijo. Dno 
skodelice je v obliki omfalosa. Višina posodice 3,3 cm; prem er dna 2,7 cm, 
n aj večje p eriferije 6,9 cm, u stja 6,3 cm. (3572.)
33. V ečja, rdeče pečena skodela, ki je nekoliko fragm entirana. Nizka, 
cilindrična noga im a ravno dno, spodnji del skodele je polkroglast, u stje pa 
je zavihano nekoliko navznoter. F ragm entiran, trak a st ročaj veže u stje 
z največjim obodom posode. Višina skodele 11,0 cm, prem er dna 8,9 cm, 
u stja 18,0 cm. (3619.)
34. N ekoliko fragm entirana, sivo-rjavo pečena skodelica s polkrožnim 
spodnjim delom, nizkim , cilindričnim vratom te r z navzven zavihanim ustjem . 
D no skodelice je ravno, vendar na sredi nekoliko odebeljeno. F ragm entiran, 
trak a st ročaj je bil presegajoč te r je vezal u stje z največjim obodom po­
sodice. Višina 4,7 cm; prem er dna 2,5 cm, n ajv ečje 'p eriferije 7,8 cm, ustja
7,8 cm. (3575.)
35. F ragm entirana, polkroglasta skodela iz sivo pečene, s peskom m e­
šane ilovice. Dno posode je ravno, u stje je pokončno in neprofilirano, danes 
fragm entiran, tra k a st ročaj pa je vezal u stje z največjim obodom in je bil 
presegajoč. Višina skodele 6,3 cm: prem er dna 6,2 cm, u stja okoli 14,5 cm. 
(3615.)
Skodele
36. Polkroglasta, rdeče pečena skodela s pokončnim ustjem , kii je na 
dveh koncih s prstom vertik aln o uglobljen. Dno skodele je kroglasto uboklo. 
A rišina skodele 6,5 cm, prem er dna 4,5 cm, u stja 14,8 cm. (3576; Tab. IV, sl. 30.)
37. Popolnom a ohranjena, rjavo-sivo pečena skodela iz ilovice, ki je 
dobro prečiščena in nekoliko pom ešana s peskam in s sljudo. Dno skodele je 
v obliki om falosa, ki je iz n o tran je stran i uglobljeno. Spodnji del je pol­
kroglast, n ajv ečji obod je nekoliko poudarjen, nad njim p a je relativno 
visok, cilindričen v rat s pokončnim , neprofiliranim ustjem . N a n ajv ečji p e ri­
fe riji sta dva horizontalna žigosana niza. Višina skodele 5,7 cm; prem er dna 
4.7 cm, .največje p eriferije 11,7 cm, u stja 10,1 cm. (3601; Tab. IV, sl. 31, ris. 4a.)
38. Popolnom a ohranjena, sivo-črno pečena polkroglasta skodela z oblim, 
navznoter zavihanim ustjem , ki je prečno nažlebljeno'. Ravno dno im a dva 
žleba v obliki križa. Višina skodele 7,2 cm, prem er dna 8,4 cm, u stja 22,0 cm. 
(5560; Tab. IV, sl. 32.)
39. Sivo pečena, polkrožna skodela z neizrazitim ustjem in z dnom v 
obliki omfalosa. Višina skodele 4,4 cm, prem er dna 2,3 cm, u stja 11,2 cm. 
(5577; Tab. IV, sl. 33, ris. 4b.)
40. Rdeče-sivo pečena konična skodela z nekoliko uboklim dnom ter z 
bolj krožno navznoter zavihanim ustjem , pod katerim je horizontalna, v erti­
kalno p rev rtan a bradavica. Višina skodele 6,6 cm, prem er dna 7,1 cm, ustja 
20,0 om. (3598; Tab. IV, sl. 34, ris. 4d.)
41. Sivo-čr.no pečena, popolnoma ohranjena bikonična skodela z nekoliko 
uglajeno površino. U stje je klekasto zavihano navznoter, pod njim pa je 
horizontalno podolgovata in s prstom razpolovljena bradavica. Dno skodele 
je ravno. Višina 6,0 cm, prem er dna 7,8 cm, u stja 17,3 cm. (3561; Tab. V, sl. 35.)
42. Popolnom a ohranjena, sivo pečena konična skodela iz ilovice, neko­
liko pom ešane s peskom. U stje je klekasto zavihano navznoter in je oprem ­
ljeno s širokimi, poševnim i kaneluram i. D no skodele je uboklo in na notran ji 
strani oglobljeno. Višina skodele 7,7 cm. prem er dna 7,7 cm, ustja 15,7 cm. 
(3604; Tab. V, sl. 36, ris. 4g.)
43. Rdeče-sivo pečena, konična skodela z nekoliko fragm entiranim , na­
vznoter zavihanim ustjem te r z ravnim dnom. Na največji p eriferiji je 
horizontalna podolgovata jezičasta bradavica. Višina skodele 5,5 cm, prem er 
dna 5,5 cm, u stja 17,6 cm. (3599; Tab. V, sl. 37, ris. 4c.)
44. Popolnom a ohranjena, sivo-rjavo pečena konična skodela z nuvznoter 
zavihanim robom, ravnim dnom te r z nizko, cilindrično nogo, ki jo om ejuje 
globoka k an elu ra ob prehodu v spodnji del skodele. Tudi na n otranji strani 
je poudarjeno dno s kaneluro. Višina skodele 7,5 cm, prem er dna 8,2 cm, 
u stja 16,2 cm. (3555; Tab. V, sl. 38, ris. 4e.)
45. Rjavkastojsivo pečena, popolnoma ohranjena skodela na nogi iz dobro 
prečiščene, nekoliko z grobim peskom m ešane ilovice, ki je dobro žgana. 
Površina posode je nekoliko m ehanično uglajena. Votla noga je konična in 
nekoliko zaobljeno p reh a ja v koničen spodnji del skodele. U stje skodele je 
dvojnoklekasto zavito navznoter. Na profiliranem ustju je m otiv vrezanih, 
stoječih in visečih, praznih in šrafiranih trikotnikov; motiv cik-cak vrezane 
linije pa je na prehodu noge v skodelo in v spodnji polovici konične noge. 
Višina cele skodele 11,8 cm, višina noge 2,9 cm, višina skodele 8,9 cm, prem er 
u stja 14,0 cm, prem er stojne ploskve noge 7,2 cm, prem er prehoda nogè v 
skodelo 4,2 cm. (3583; Tab. V, sl. 39, ris. 4h.)
46. R javkasto-sivo pečena konična skodela z navznoter zavihanim ustjem 
te r ravnim dnom. Pod ustjem je m ala, p rev rtan a luknjica. Višina skodele
6.6 cm, prem er dna 7,2 cm, u stja 17,5 cm. (3564, ris. 4f.)
47. Sivo pečena, fragm entirana konična skodela z ravnim dnom in n a­
vznoter zavihanim ustjem . Višina skodele 8,6 cm, prem er dna 7,2 cm, ustja
22.6 cm. (3618.)
48. Nekoliko fragm entirana, konična, sivkasto pečena skodela z ravnim 
dnom in s klekasto navznoter zavihanim ustjem . Višina skodele 7,7 cm, p re­
m er dna 7,8 cm, prem er u stja 19,5 cm. (3617.)
49. R javkasto pečena, polkroglasta skodela z neprofiliranim pokončnim 
ustjem te r z ravnim dnom. Skodela je močno fragm entirana. Višina posode
5,8 cm, prem er dna okoli 4,2 cm, u stja 10,5 cm. (3616.)
50. Sivo pečena, polkroglasta skodela z navznoter zavihanim ustjem ter 
z uboklim dnom. Višina skodele 6,1 cm, p rem er dna 5,1 cm, u stja 14,1 cm. (5606.)
51. Sivo pečena, konična skodela z ravnim dnom in z navznoter za­
vihanim ustjem . V išina skodele 6,6 cm, prem er dna 6,9 cm, u stja 14,0 cm. (5605.)
52. Ob robu nekoliko fragm entirana, rjavo-sivo pečena konična skodela 
z navznoter zavihanim ustjem in z dnom v obliki omfalosa. Višina skodele 
4,2 cm, p rem er dna 2,7 cm, u stja 15,2 cm. (5597.)
55. Sivo pečena, konična skodela z nekoliko uboklim , na sredi odebelje­
nim dnom te r z navznoter zavihanim listjem . Skodela je zelo grobo izdelana. 
Višina 5,7 cm, p rem e r dna 5,7 cm, u stja 14,5 cm. (5585.)
54. Sivkasto pečena, polkroglasta skodela z nekoliko navznoter zavihanim 
ustjA n te r uboklim dnom. V išina 'skodele 5,0 cm, prem er dna 5,2 cm, u stja
12.4 cm. (5562.)
55. Sivkasto pečena, konična skodela, silno grobo izdelana, s klekasto 
navznoter zavihanim ustjem te r z ravnim dnom. Višina skodele 8,0 cm, p re ­
m er dna 8,5 cm, u stja 18,5 cm. (5565.)
T e rii n e
56. Popolnom a ohranjena, sivo pečena teninica iz ilovice, ki je pom ešana 
nekoliko s peskom. P rav nizka, p rsta n a sta noga ima nekoliko uboklo dno, 
spodnji del je polkroglast in zaobljeno p reh a ja preko največjega oboda v 
zgornji del, ki im a navzven zavihano ustje. N a ram enu in največjem obodu 
se n ah a ja : niz poševno vrezanih črt, horizontalno vrezane linije in cik-cak 
vrezi. Od lega horizontalnega m otiva vise snopi poševno vrezanih linij. Višina 
terin e 8,5 cm; prem er dna 4,7 cm, n ajv ečje p e rife rije 11,1 cm, u stja 10,0 cm. 
(5605; Tab. V, sl. 40|, nis. 5a.)
57. Sivo-rjavo pečena te rin a iz ilovice, nekoliko pom ešane s peskom te r 
s slabo uglajeno površino. Dno je ravno; skoraj polkroglast spodnji del p re ­
h a ja preko zaobljene največje p e rife rije v neizrazito ram e z «navzven za­
vihanim ustjem . Višina terine'10,8 cm; prem er dna 6,8 cm, največje p eriferije
15.5 cm, u stja 15,7 cm. (5614; Tab. V, sl. 41.)
58. Popolnom a o h ran jen a, sivkasto pečena te rin a iz ilovice, pom ešane 
s peskom in z uglajeno površino. Dno posode je uboklo, spodnji del je bolj 
kroglaste oblike, na j večja p e rife rija je obla te r p reh a ja preko nekoliko po­
u d arjen eg a zak lju čk a k ratk e g a ram ena v slabo naznačen v rat z navzven 
zavihanim ustjem . Na ram enu in na največjem obodu posode je motliv vrezane, 
horizontalne cik-cak linije ter še dveh horizontalnih, vrezanih linij, na k a ­
tere se navezuje osem snopov vertikalno vrezanih linij. Višina terin e 7,9'cm; 
prem er dna 5,0 cm n ajv ečje p eriferije 11,9 cm, u stja 9,1 cin. (5607; Tab. V, 
sl. 42.) •
59. P ri u stju nekoliko fragm entirana terin a iz dobro prečiščene sivkasto 
žgane ilovice, ki je nekoliko pom ešana z drobnejšim peskom te r z dobro 
uglajeno površino. Dno posode je uboklo, spodnji del, ki je koničen, p reh aja 
v dobro izraženo največjo p eriferijo, ta pa preko k ratk e g a ram ena z neko­
liko poudarjenim prehodom v nizko konično ram e z navzven zavihanim
ustjem . Ob poudarjenem prehodu ram ena v v rat so tri horizontalno vrezane 
linije, od njih pa na spodnji strani izhaja sedem videčih snopov vertikalnih 
vrezov. Višina terine 7,5 cm; prem er dna 4,7 cm, najVečje p eriferije 12,2 cm, 
u stja 9,9 cm. (5579; Tab. VI, sl. 43.)
0 > O . Popolnoma ohranjena, rjavo-sivo pečena terin a iz ilovice, nekoliko 
pom ešane s peskom te r z uglajeno površino. Dno je v obliki omfalosa, spodnji, 
konični del posode p reh a ja v zelo dobro poudarjeno največjo periferijo, 
konično ram e pa z nekoliko poudarjenim prehodom v skoraj cilindrično, toda 
nizko u stje z navzven zavihanim ustjem . Ob poudarjenem prehodu v vrat se 
n ah ajata dve horizontalni kaneluri, ram e in največja p eriferija pa sta ne­
koliko poševno nažlebljena. Višina terin e 6,7 cm; prem er dna 3,5 cm, največje 
p eriferije 11,6 cm, u stja 9,4 cm. (3593; Tab. VI, sl. 44.)
615 ( Ob u stju nekoliko fragm entirana, bikonična terin a iz ilovice, ki je 
nekoliko pom ešana s peskom in s sljudo. Nizka, p rstanasta noga im a uboklo 
dno, največji obod je zelo poudarjen in klekast, zelo obsežno konično rame 
pa neposredno p reh a ja v nekoliko navzven zavihano ustje. Na ram enu terine 
so horizontalni nizi vrezanih ravnih, cik-cak in poševno črtkanih linij. Po­
soda je temnosivo žgana in im a dobro uglajeno površino. Višina terine 8,0 cm; 
prem er dna 5,4 cm, največjei p eriferije 16,2 cm, u stja 11,2 cm. (3574; Tab. VI, 
sl. 45, ris. 5d.)
62. Popolnom a ohranjena, nekoliko večja terina iz rjavkasto-sivo pečene, 
m očneje s peskom m ešane ilovice te r z nekoliko uglajeno površino. Dno je 
uboklo, spodnji del je bolj polkroglaste oblike in p reh a ja preko zaobljene 
največje p eriferije v k ratko položno rame, k i ga od sedlasto-cilindričnega 
ram ena z navzven zavihanim ustjem deli močna horizontalna kanelura. Višina 
terine 13,4 cm; prem er dna 8,9 cm, največje p eriferije 18,8 cm, u stja 13,5 cm. 
(5558; Tab. VI, sl. 46.)
63. Ob ustju nekoliko fragm entirana, sivo pečena terin a iz) ilovicq, ki je 
nekoliko pom ešana z bolj grobim peskom. Dno terine je uboklo, spodnji del 
je bolj polkroglaste oblike in p reh a ja v slabo naznačeno največjo periferijo. 
K ratko ram e poudarjeno p reh a ja v skoraj cilindričen, toda nizek v rat z 
navzven zavihanim ustjem . Višina terin e 8,2 cm, prem er dna 3,3 cm, prem er 
u stja 11,5 cm. (3566; Tab. VI, sl. 47, risi 5b.)
64. P ri ustju nekoliko fragm entirana, rjavkasto pečena terin a iz ilovice, 
ki je pom ešana z drobnejšim peskom te r z nekoliko uglajeno površino. Nizka, 
prstanasta noga ima uboklo duo, spodnji del posode je koničen in se končuje 
v obli največji periferiji. Izredno kratko ram e p reh a ja v zelo nizek, cilin­
dričen vrat, ki im a široko navzven zavihano ter z nizom luknjic prebodeno 
ustje. N a ram enu so tri konične bradavice. Višina terine 10,0 cm; prem er dna
6,6 cm, največje p eriferije 18,3 cm, u stja 16,6 cm. (3582; Tab. VI, sl. 48, ris. 5c.)
65. R ekonstruirana, rjavo-sivo pečena terin a iz ilovice, ki je dobro p re­
čiščena in nekoliko pom ešana z drobnim peskom ter z medlo uglajeno po­
vršino. Dno terine je uboklo, spodnji del je bolj konične oblike in p reh aja 
preko dokaj zaobljene največje p eriferije v položno rame, na katero je na­
sajen nizek, cilindričen v rat z navzven zavihanim ustjem . Na prehodu ram ena 
v v rat sta dve vertikalni, dvojezičasti bradavici, na samem ram enu pa se
vrste horizontalni nizi vrezanih ravnih, cik-cak te r poševno crtkanih linij, 
ki so izpolnjene z belo inkrustacijo. V išina terine 11,0 cm; prem er dna 7,1 cm, 
n ajv ečje p e rife rije 12,2 cm, u stja 18,4 cm. (3581; Tab. VII, sl. 51.)
Vrčaste ieriine
66. N ekoliko fragm entirana, rjavkasto-sivo pečena vrčasta te rin a iz dobro 
prečiščene, nekoliko s peskom in sljudo m ešane ilovice te r z dobro uglajeno 
površino. Posoda im a ravno dno; spodnji del je koničen in p re h a ja preko 
dokaj zaobljenega največjega oboda v kratko, položno ram e. Ob prehodu 
ram ena v nizek, cilindričen v rat z nekoliko navzven zavihanim ustjem sta 
dve horizontalni kaneluri. D anes z m avcem dopolnjen tra k a st ročaj je bil 
nekoliko presegajoč in je vezal u stje z ram enom . Višina posode 9,8 cm; p re­
m er dna 5,9 cm, n ajv ečje p e rife rije 14,6cm, u stja l t ,9 cm. (3595; Tab. VI, sl. 50.)
67. Popolnom a ohranjena, sivkasto pečena vrčasta te rin a z ravnim dnom 
in s trem i horizontalnim i k an elu ram i n a prebodu k ratk eg a ram ena v < nekoliko 
sedlast, vendar cilindričen vrat. Presegajoč, trak a st ročaj veže nekoliko n a­
vzven zavihano u stje z največjo p eriferijo. Višina posode 12,4 cm, prem er 
dn a 8,7 cm, n ajv ečje p e rife rije 18,4 cm, u stja 14,5 cm. (3589; Tab. VII, sl. 52.)
68. Popolnom a o h ran jen a rjavo pečena vrčasta te rin a iz ilovice, nekoliko 
pom ešane z b o lj grobim peskom in z uglajeno površino. Dno posode je ravno, 
obla n ajv ečja p e rife rija je poševno k a n d ira n a , ob prehodu k ratk eg a in ne­
izrazitega ram ena v koničen v ra t z navzven zavihanim ustjem pa so štiri 
horizontalne kanelure. Presegajoč, tra k a st ročaj veže u stje z največjo p e ri­
ferijo. V išina posode 13,2 cm; prem er dna 8,5 cm, največje p e rife rije 16,4 cm, 
u stja 10,4 cm. (3591; Tab. VII, sl. 53, ris. 6a.)
69. Zelo fragm entirana, sivo pečena vrčasta terin a s poudarjenim p re­
hodom ram ena v v rat te r s trak astim ročajem , ki je vezal največjo p eriferijo 
z nekoliko navzven zavihanim ustjem . D no posode je ravno. Višina 11,6 cm, 
p rem e r dna 6,7 cm, prem er u stja 15,3 cm. (3612.)
Večje urne
70. Pri u stju fragm entirana, tem no sivo pečena večja u rn a iz ilovice, 
pom ešane z bolj grobim peskom. Posoda im a ravno dno, je bolj zaobljenih 
oblik, vendar je bolj bikoničnega značaja. O h ran jen a višina 22,9 cm, prem er 
dna 12,2 cm. (5559; Tab. VII, sl. 54, ris. 7a.)
71. V zgornjem delu fragm entirana, večja urn a iz tem no sivo pečene, 
s peskom m ešane ilovice te r z uglajeno površino. Dno posode je uboklo, 
n ajv ečji obseg je dobro poudarjen, ob prehodu k ratk eg a ram ena v koničen 
v ra t sta dve horizontalni lin iji poševno žigosanih vdolbinic. O h ran jen a višina 
24.0 cm; prem er dna 9,9 cm, prem er n ajv ečje p e rife rije 30,8 cm. (3556; Tab. VII, 
sl. 55, ris. 7b.)
Ostali keramični predmeti
72. Malo, sivkasto pečeno bikonično vretence. V išina 1,8 cm, prem er
2,6 cm. (5622.)
73. Malo, sivo pečeno bikonično vretence z uglobljenim vrhom. Višina 
J,4 cin, prem er 2,4 cm. (3623.)
BRONASTI PREDMETI
Fiijbule (očalarke
1. F ragm ent bronastega spiralnega svitka fibule (3703). P rem er do 2,1 cm.
2. Fragm ent bronaste fibule očalarke. Svitka sta iz žice okroglega p re ­
seka, k i ju veže prečka kvadratnega preseka, zvita v osmico (3672). Prem er 
svitka 2,1 cm, debelina žice 0,2 cm, dolžina fibule cca 5,3 cm.
3. F ragm entirana bronasta fibula očalarka. P rečka med sv itk o m a1 je iz 
žice kv ad ratn eg a preseka in je uvita v obliki črke S (3656). Prem er svitka
2,8 cm, dolžina prečke 7,4 cm, debelina žice 0,3 cm.
4. D va fragm enta svitka neke bronaste fibule očalarke (3653). P rem er 
spiralnih svitkov 2,1 in 1,8 cm, debelina žice do 0,2 cm.
5. F ragm ent bronastega spiralnega svitka fibule očalarke (3652). Prem er 
spiralnega svitka 8,3 cm, debelina žice do 0,2 cm.
6. Fragm entiran bronast spiralni svitek fibule (3650). P rem er svitka
2,6 cm, debelina žice do 0,2 cm.
Ostale fibule
7. Fragm ent ločne fibule iz brona z ostankom peresovine, Locen je 
okroglega preseka (3685). Dolžina 6,2 cm, debelina locna 0,3 cm.
I g 1 e -1 a s i n i c e
8. N ekoliko fragm entirana bronasta igla okroglega preseka s čašasto 
glavico (3637). Dolžina 9,7 cm, debelina 0,2 cm, višina glavice 0,9 cm.
9. F ragm entirana bronasta igla. Glavica igle m anjka, pod njo so svitek 
in horizontalni žlebiči (3638). Dolžina 15,5 cm, debelina do 0,2 cm.
10. Nekoliko kolenasto ukrivljena, fragm entirana bronasta igla z m a­
sivni) cilindrično glavico, ki im a koničen zaključek (3639). Dolžina igle 13,1 cm, 
debelina do 1,3 cm, višina glavice 0,7 cm, prem er glavice 0,9 cm.
11. Polkrožno usločena bronasta igla s čašasto glavico (3640). Dolžina 
igle 14,5 cm, debelina do 0,2 cm, višina glavice 0,7 cm.
12. F ragm ent bronaste igle okroglega preseka s ploščato skovano, zvito 
glavico (Rollnadel) (3642). Dolžina 4,6 cm, debelina do 0,3 cm.
13. K roglasta glavica bronaste igle (3669). P rem er glavice 1,5 cm.
14. F ragm ent bronaste iglo (?) iz žice okroglega preseka (3706). Dolžina 
5,1 cm, debelina 0,5 cm.
15. F ragm entirana bronasta igla s kroglasto glavico. Glavica je na vrhu 
ornam entirana z dvem a koncentričnim a krogoma, obdanim a s puncirano 
linijo; na največji p e riferiji sta dve horizontalni liniji, ki ju obdajajo stoječi 
in viseči polkrogi iz tre h lin ij; n a spodnji strani glavice so trije koncentrični 
krogi, obdani s puncirano linijo (3670). O hranjena dolžina igle 5,8 cm, debelina 
igle 0,3 cm, prem er glavice 1,8 cm.
16. F ragm entirana bronasta igla s p ra v tako ornam entirano glavico kakor 
zgoraj (3671). O hranjena dolžina iglo 2,4 cm, prem er glavice 1,8 cm.
17. F ragm entirana bronasta igla za šivanje (3641). Dolžina 5,8 cm, debe­
lina do 0,1 cm.
Oiviraitnice.
18. B ronasta ovratnica dz debelejše žice kvadratnega preseka. O vratnica 
je tordirana. Konci so fragm entirani (3628). P rem er ovratnice do 13,9 cm, 
debelima 1,8 cm.
19. Štiri bronaste ovratnice iz debelejše žice okroglega preseka s splošče- 
nim a in n azaj zavihanim a koncem a (3624, 3625, 3626, 5627). P rem er ovratnic 
I3,2 ,ll4 ,t, 14,3, 12,5 cm, debelima žice 0,5, 1,4, 0,5, 0,5 cm.
20. B ronasta ovratnica iz žice okroglega preseka s fragm entiranim a, 
n ek d aj sploščenim a in n az aj zavitim a, široko razprtim a koncem a (3629). 
P rem er do 15,8 crp, debelina do 0,5 cm.
21. F rag m en tiran a bronasta ov ratn ica iz m asivnejše žice okroglega p re ­
seka, ki im a poševne kan eln re. Konca sta bila gladka in sploščena (3631). 
P rem er do 11,9 cm, debelina 0,5 cm.
22. F ragm ent bronaste ovratnice iz žice okroglega preseka (3648). Dol­
žina fragm enta 5,3 cm, prem er žice 0,3 cm.
23. F ragm ent bronaste ovratnice iz žice okroglega preseka (3673). Dol­
žina fragm enta 5,6 cm, debelina žice do 0,4 cm.
24. F ragm ent b ronaste ovratnice iz žice okroglega preseka z nazaj za­
vitim koncem (3674). D olžina1 4,8 cm, debelina žice do 0,4 cm.
25. D va fragm enta m orda iste bronaste . ovratnice okroglega preseka z 
ostanki prečnih k anelur (3675, 3676). O h ran jen a dožina 7,5, 7,9 cm, debelina 
žico 0,5, 0,4 cm.
26. T rije fragm enti m orda iste bronaste ovratnice iz žice okroglega p re­
seka (3679, 3680, 3681). D olžina fragm entov 6,5, 8,9, 6,3 cm, debelina žice 0,2, 
0,5, 0,5 cm.
27. F ragm ent bronaste, to rd iran e ovratnice iz žice okroglega preseka 
(3684). O h ran jen a dolžina 4,1 cm, debelina 0,3 cm.
28. F ragm ent bronaste, to rdirane ovratnice iz žice okroglega preseka 
(5686). O h ra n je n a dolžina 8,0 cm, debelina 0,3 cm.
Prstani
29. F ragm ent bronastega p rstan a iz tan k e žice okroglega preseka (3660). 
P rem er do 2,4 cm, debelina žice 0,2 cm.
30. B ronast, spiralen p rstan iz dveh okroglih žic s petljo na enem koncu 
(3661). P rem er do 2,1 cm, širina do 2,2 cm, debelina ene žice 0,2 cm.
51. F rag m en tiran bronast, spiralen p rstan iz dvojne žice, ki 'se na enem 
koncu k o n ču je v p rep le t (3662). P rem er 1,6 cm, širina 1,3 cm, debelina žice 
0,15 cm.
32. F ragm ent bronastega, spiralnega p rstan a iz dveh ispletenih žic (3663). 
P rem er do 2,2 cm, širina 1,5 cm, debelina žice 0,15 cm.
53. F ragm ent bronastega, spiralnega prstan a iz dveh spletenih žic z 
zanko na enem koncu (3664). P rem er do 2,5 cm, širina 1,1 cm, debelina žice 
0,2 cm.
34. D va fragm enta, m orda istega bronastega spiralnega p rstan a iz dvojne 
žice (3665, 3666). P rem er 2,5; 2,6 cm, širina 1,1; 0,6 cm, debelina ž ic e 0,2; 0,15 cm.
3j . Fragm ent bronastega prstana iz dvojne žice, s trem i široko razprtim i 
petljam i na koncu (5667). P rem er do 2,1 cm, širina 1,4 cm, debelina žice 0,1 cm.
36. I ragmemt bronastega, spiralnega prstana iz dveh žic okrogiega p re­
seka (5695). P rem er 2,2 cm, širina 0,5 cm, debelina žice 0,15 cm.
37. F ragm ent bronastega, spiralnega prstana iz štirih žic (3694). Prem er
1,8 cm, debelina žice 0,1 cm.
38. F ragm ent bronastega prstana iz žice okroglega preseka (morda uhan'O 
(3699). P rem er 2,8 cm, debelina žice 0,2 cm.
39. F ragm ent bronastega ' spiralnega p rstan a iz dvojne žice (3700). P re­
m er 2,1 cm, debelina žice 0.3 cm.
40. F ragm ent bronastega, spiralnega prstana iz dvojne žice (3701). P re­
m er 2,0 cm, širina 0,8 cm, debelina žice 0,2 cm.
41. F ragm ent bronastega prstana iz dvojne žice (3702). P rem er 2,1 cm, 
širina 1,3 cm, debelina žice 0,15 cm.
42. Fragm ent bronastega prstan a iz žice okroglega preseka (3705). P re­
m er 2,5 cm, debelina žice 0,25 cm.
43. fra g m e n t bronastega prstana iz žice okroglega preseka (3708). Dol­
žina fragm enta 1,6 cm, debelina žice 0,2 cm.
44. Fragm entaran bronast, spiralen p rstan iz štirih žic (3657). Prem er 
2,1 cm, širina 0,6 cm, debelina žice 0,2 cm.
45. Mehanično deform iran, bronast prstan iz trik ra t spiralno avite, splo- 
ščene žice (3658). Prem er do 2,0 cm, širina 0,7 cm, debelina 0,7 cm.
46. Fragm ent bronastega prstana iz žice okroglega preseka (3649). P re­
m er 2,3 cm, debelina žice do 0,2 cm.
47. Bronast prstan s ploščico, ki im a verjetno živalsko upodobitev. Od 
ploščice izhajajo na vsako stran drobni vrezi (3707).. Prem er do 1,8 cm, širina 
p rstan a p ri ploščici 0,5 cm, debelina obročka 0,1 cm.5 9
Zapestnice
48. N ekoliko fragm entirana, ploščata bronasta zapestnica z okroglim 
vzdolžnim rebrom po sredi. Konci so presegajoči (3632). P rem er do 7,5 cm, 
širina do 0,9 cm, debelina 0,1 cm.
49. F ragm ent ploščate, bronaste zapestnice z okroglim, vzdolžnim rebrom 
po sredi (3633). O hranjena dolžina 7,8 cm, širina do 1,8 cm, debelina 0,1 cm.
50. F ragm entirana in pozneje m ehanično ukrivljena bronasta zapestnica 
iz žico okroglega preseka (3634). Prem er do 5,9 cm, debelina žice do 0,3 cm.
51. Fragm entirana, ploščata bronasta zapestnica z vzdolžnim, okroglim 
rebrom po sredi (3635). O hranjena dolžina 5,2 cm, širina 0,8 cm, debelina 
0,2 cm.
52. Fragm ent bronaste zapestnice iz žice okroglega preseka (3643). P re­
m er do 6,0 cm, debelina žice 0,2 cm.
5 9 D a pripada ta bronasti prstan res ilirskem u grobišču iz Zg. H ajdine, 
ni verjetno. Morda je bil najden ob priliki tam kajšnjih izkopavanj in to v 
višjih plasteh in pripada neki poznejši k u ltu rn i perijodi ali p a je pomotoma 
prišel v hajdinsko zbirko predzgodovinskega gradiva.
6 Arheološki vestnik
8 1
53. T rije fragm enti iste ploščate bronaste zapestnice s presegajočim a, 
ovalnim a koncem a. Z apestnica im a prečne trak o v e vrezanih lin ij (3644). P re­
m er 8,9 čm, širin a 1,0 cm, debelina do 0,2 cm.
54. D va fragm enta ploščate in nažlebljene bronaste zapestnice z na­
vznoter spodvitim i robovi (3651). O h ran jen a dolžina fragm entov 4,8 in 3,3 cm, 
širina do 1,3 cm, debelina 0,1 cm.
55. F ragm ent bronaste zapestnice iz žice okroglega preseka (3654). D ol­
žina fragm enta 3,0 cm, debelina do 0,3 cm.
56. D va fragm enta v erjetn o iste ploščate* in nažlebljene bronaste za­
pestnice z navznoter spodvitim i robovi. F ragm enta sta v ognju nekoliko 
poškodovana (3655). D olžina fragm entov 5,8 in 5,5 cm, širina ,do 1,3 cm, de­
belina 0,2 cm.
57. F ragm ent ploščate, bronaste zapestnice (3659). D olžina fragm enta 
2,4 cm, širin a 1,0 cm, debelina 0,2 cm.
58. F ragm ent ploščate in nažlebljene bronaste zapestnice z navznoter 
spodvitim i robovi (3668). D olžina fragm enta 2,6 cm, širin a 1,4 cm, debelina 
0,15 cm.
59. F ragm ent bronaste zapestnice iz žice ovalnega preseka (3678). D ol­
žina fragm enta 5,2 cm, širina žice 0,4 cm, debelina 0,1 cm.
60. F ragm ent bronaste zapestnice iz žice okroglega preseka (3696). D ol­
žina fragm enta 3,1 cm, debelina žice 0,3 cm.
61. F ragm ent bronaste zapestnice iz žice okroglega preseka (5697). Dol­
žina fragm enta 4,2 cm, debelina žice 0,3 cm.
Uhani
62. Šest fragm entov različnih bronastih uhanov iz žice okroglega p re­
seka. Konci uhanov so nekoliko raz p rti ali p a presegajoči (3646, 3647, 3682, 
3685, 3692, 3695). P rem er 2,5, 3,0, 3,3, 3,9, 3,5, 1,5 cm, debelina 0,2, 0,2, 0,2, 
0,3, 0,3, 0,3 cm.
O b e s k j i in »bročki
65. F rag m en t bronastega, ploščatega, kolesastega obeska (3645). O hra­
n jen a velikoist 4,3 X 2,9 cm, debelina do 0,2 cm.
64. D va fragm enta nekega obeska iz spiralno avite, tanke žice zelo oval­
nega p resek a (3677). D olžina fragm entov 1,8 in 1,6 cm, prem er 0,5 cm.
65. F ragm enta dveh bronastih obročkov iz žice okroglega preseka (3698, 
3704). P rem er obročkov 1,9 in 0,8 cm, debelina 0,2 cm.
66. F ragm ent b ronaste spirale iz tanke, sploščene žice (3691). D olžina
1,8 cm, p rem er 0,5 cm.
Ostali predmeti
67. F ragm entirana, b ro n asta nanožnica (?) iz žice ovalnega p resek a (3630). 
P rem er 8,8 cm, debelina žice 0,7 X 0,3 cm.
68. F ragm entiran, bronast gumb v obliki tutulusa. N a spodnji stran i jè 
ušesce za p rip e n ja n je (3690). O h ran jen a velikost 2,5 X 2,0 cm, debelina 0,1 cm.
69. F ragm entiran, bronast gumb v obliki tutulusa. N a spodnji strani je 
ušesce za p rip e n ja n je (3688). P rem er gumija okoli 3,6 cm, debelina 0,1 cm.
71. Fragm ent bronaste pločevine neznanega izvora (3687). Velikost
4.3 X 2,8 cm, debelina 0,1 cm.
72. F ragm ent bronaste pločevine neznanega izvora (3689). Velikost
2.4 X 1,7 cm, debelina 0,1 cm.
SUMMARY
Hie results of the most im portant^ discovery of the Illyrian settlem ent on
the C astle of P tu j (1946-47) and of the excavation of the Illyrian-H allstatt
necropolis in L jubi ja n a (1948-49) — both m ade by Professor Korošec — w ere 
a series of im portant archaeological data solving chiefly problem s of the 
Slavonian culture in its final phases; at the sam e tim e those results are 
throw ing light upon the origin and the first periods of the Iron Age on our 
te rrito ry . I lie problem s of th at period will be solved by the help of the 
m aterial of some necropoles which has not been sufficiently treated as yet. 
In our m useum s the m aterial of those necropoles was labelled as »Earlier 
H allstatt«. It is chiefly from some burying places in the surroundings of 
M aribor (Pobrežje, Sp. R advanje, M aribor — Titova ulica, Sv. Benedikt v Slov. 
goricah), from earlier necropoles of Rifnik, Vače, L jubljana, O strožnih, and, 
finally, from the burying place at Zg. H ajdina near Ptuj.
In 1906 at Zg. H ajdina near P tu j a burial place w ith flat bu rn t graves 
was excavated; the excavations w ere going on in 1907. Two short reports 
only (see note 3 and 5) w ere published about those investigations by Škabar. 
The g reater p a rt of the m aterial becam e the property of the Museum of P tu j; 
some p o tte ry was divided betw een the Museum of M aribor and the Johanneum 
in Graz. The author is m ainly referring to the objects displayed in the 
Museum of P tu j and, partly, to the ones of the Museum of M aribor, w ithout 
considering the m aterial of the Johanneum in G raz as it was not available.
The data about the site being scarce it is im possible either to form an 
opinion about a more, exact w ay of interm ent o r to arran g e th e m aterial 
according to the graves. Even the num ber of excavated graves is unknown, 
b u t judging by the objects, th ere m ust have been at least 150 graves. This is 
w hy we are com pelled to tre a t the object from typological point of view 
which at the same tim e is the only resource of the following reflections. 
F irst of all the necropolis of H ajdina has yielded a m ultitude of pottery. 
Besides two m edium -sized urns the graves contained mostly sm aller vessels 
none of w hich w ere higher than 20 cm. The pottery m ay b e divided into six 
m ain types : sm aller tw o-handled urns, egg-shaped oval pots, cups w ith ribbon­
shaped handles rising above the rim, conical or sem i-spherical vessels, terrines 
and m edium -sized urns. Of all above-m entioned pottery types the most cha­
racteristic for the H ajdina b u rial place are sm all urns w ith ribbon-shaped 
handles, and terrines. A fter having analyzed the shapes we m ay form the 
opinion th a t th e developm ent has taken place from baggy forms w ith a wide 
rounded-off m axim al periphery and a low cylindrical neck to vessels w ith 
a conical neck sharply distinguished from the shoulder, to vessels w ith 
definitely longitudinal necks; the neck had become higher by th e low er p a rt 
of the vessel having been lowered. In su d i cases the vessel is very conical 
and has a shatp m axim al periphery. W hen th ere is an ornam ent it does not
G *
8 3
rep resen t only a decoration, but develops sim ultaneously w ith the shape of 
the vessels, helping to form a new shape by localizing on a certain p a rt of 
the vessel, nam ely on the shoulder; thus it is dependent on the shape of the 
vessel. The developm ent refers m ostly to the neck w hich finally is high, to 
the sharply distinguished shoulder w hich is pressed deeply downwards, and 
to the generally biconical shape of the vessel. The earliest types represent 
d egenerated rem ains of form s w hich in the inventory of the Slavonian culture 
are labelled as am phorae w ith cylindrical necks and w ith two small handles. 
T here is-a rich com parative m aterial for th a t type of H ajdina po ttery from 
the b u rn t graves of the above-m entioned b u rial places at M aribor and its 
surroundings. Specimens of very sim ilar shapes w ere yielded by some Bosnian 
sites (Jezerine). O w ing to slight differences in ornam entation it is possible 
th at, typologically, th e shapes of the Slavonian culture are either the p re­
cursors of the urns from Jezerine, or th e ir shape m ay h av e'o rig in ated in the 
south (Dipylon style). A sim ilar developm ent of shapes which in my opinion 
was going on from the Slavonic am phora w ith a cylindric neck and two small 
handles to the typologically earliest sm all H ajdina urns w ith two sm all 
handles has tak en place w ith th e type of the L usatian urn. In its latest phases 
the la tte r is very sim ilar to the shapes of H ajdina,
Typologically, also terrin es a re very im portant; here we m ay notice two 
stages of developm ent. The e a rlier one has m ore rounded-off shapes in its 
profile; for th e la te r one — as w ith th e above-m entioned small urns — sharp 
transitions betw een single p arts of the vessel, and th e biconical scheme are 
characteristic. Also in ornam entation very sim ilar tendencies of developm ent 
m ay be traced w hich are characteristic for the sm all handled urns. In earlier 
specim es on the ornam ental base th e re are m otives in th e stru ctu re of which 
tendencies of v ertical dism em bering are united; in la ter specim es a conse­
quently horizontal motive, is characteristic.
Alm ost all H ajdina po ttery is m ade of a w ell-refined clay which is m ore 
o r less m ixed w ith sand, som etim es also w ith mica. The w alls of the vessels 
are often m echanically polished; it seem s th a t the polishing as well as the 
ornam entation have taken place in a half-dry stage. The vessels w ere well 
and intensely bu rn t, the proof thereof being th eir yellow ish brow n and grey 
colour. Technically, the ornam entation was perform ed by a sim ple cutting-in ; 
in some cases it was filled by w hite incrustation. Yet also stam ped motives 
(e. g. im itation of a cord) are found.
Among m etal objects are to be m entioned smooth and also torded neck­
laces w ith backw ards w ound ends, bracelets and finger-rings of tw isted wire, 
pins w ith conical or round heads, and frequent pins w ith rolled ends (Roll- 
nadel), spectacle fibulae o r fibulae w ith figure 8 loops, one specim en of a 
double looped violin-bow fibula, and flat bracelets w ith longitudinal ribs.
The m ajo rity of pottery shapes of the H ajdina burying place are to be 
considered as a typological legacy of the Slavonian culture. In the develop­
m ent of .the shapes of single types we m ay trace certain tendencies of 
m etam orphosis w hereby single shapes, being characteristic for the earlier
Illyrian-H allstatt culture on th a t territory, have developed. W hile w atching 
this interesting transition of forms we ask: w hat relation is there betw een 
the representatives of the Slavonian culture and the representatives of the 
successive culture of the early Iron Age? W hen trying to answ er th at question 
on the base of typology we have several explanations. F irst: as to the m en­
tioned typological relation and connection betw een the last Slavonian and 
early Iron Age culture- we have to do only w ith a sedim entation of earlier 
forms w hich w ere included into the culture of the representatives of later 
periods w ith quite an original culture. These later forms w ere transform ed 
on account of new tendencies of developm ent into types w hich are repre­
sented at H ajdina, too. In such case w e should have to do w ith two different 
ethnic groups w hereof the later-arrived one would have taken over some 
forms from the earlier one on th a t territo ry , and transform ed them in the 
long run in its own way. Then the tendencies th a t in our w ork have dictated 
the already m entioned form al m etam orphoses would be the property and 
characteristics of the second ethnic group, and it would be this group that 
ought to be considered as the representative of th e Iron Age culture on that 
territory. Second: the m etam orphosis of a certain shape, e. g. from th e Sla­
vonian am phora w ith two sm all handles into a double-handled urn from the 
H ajdina b u rial place m ay be Considered as a continuation of a shape under­
going a necessary and law ful developm ent, respectively m etam orphosis. In the 
case of continuity of forms undergoing a developm ent in course of time, we 
must, bow erer, expect a g reater relation ais to w hat ethnic group the rep re­
sentatives- of cultural rem ains of the H ajdina and sim ilar b u rial places 
belong. Beyond doubt it is possible th a t on a certain stage of developm ent 
the representatives of the Slavonian culture had adopted a new elem ent 
which definitely influenced the typical forms of the Slavonian culture; and 
it is ju st owing to the tendencies of the new elem ent m aking their infuence 
felt th at in the long run they lost th eir originality. O nly in th at w ay th e 
existence of the most elem entary features of the Slavonian culture — which 
was preserved as a sufficiently convincing elem ent, though degenerated in 
the transitional and first stages of the Iron Age — can be explained. Con­
sequently the forms of the Slavonian culture were trans­
formed under the influence of new tendencies and owing 
to the necessity of development into types of vessels 
which are characteristic of the so-called Hall statt cul­
ture, or, better, of the later Iron Age culture of the 
Illyrians. This supposition refers, of course, only to our territory.
Owing to lack of d ata about the site the chronological definition of the 
H ajdina b u rial place is rendered rath e r d ifficu lt The relative chronology 
would be the following: The graves of H ajdina are prior to the beginning 
i . of the burial place at Vače and Rifnik, except some elem ents th at might be 
chronologically p arallel o r even earlier than th e Illyrian-H allstatt necropolis 
in L ju b ljan a (1948-49). They are sure to be later than the b u rial place at 
Pobrežje near M aribor, than the earlier graves from Titova ulica at M aribor,
than som e graves from Sp. R adovanja, and th an single specim ens from Sv. Be­
n ed ik t v Slovenskih goricah. T he low er lim it of absolute chronology is 
probably represented by the latest elem ents of the H ajd in a b u rial place; 
these are not p rio r to Benacci II, i. e. to the p erio d of the transition into 
8th century. As to the num ber of graves and very different developm ent of 
shapes in single specim ens of pottery, the b u rial place m ight have originated 
during th e tran sitio n into 9th century, adm itting th a t some graves m ay be 
p rio r to th a t date.
From typological point of view, m ore especially on account of lack of 
iron in the graves of H ajdina, we m ay in fe r th a t the m aterial of the H ajdina 
b u rial place is presenting a p ittu re of the m aterial culture of the transition 
betw een th e Bronze and Iron Ages.
I