številka.
1Y*t. v frtrtrk H; feUruvarijn IS99.
IVfcij XXIV.
Edinost"
fchajii dvakrnt hh	r87.un rn^ielj iit
praznikov, /jut nt i	m *veiW oh 7. uri.
O pon#*(ielikih in	po praznikih i/loiji« oh 9. uri zjutraj.
Nuročni uu zna in : Obe iziUnji na leto . . . y|il. 31" Za MRnin večerno iztlnt)jf* . 12*— /.» pol letu. ćetrt letH in na meneč fH/merno.
Naročnino je plačevati naprej. Na naročile brez priložene naročnine »e uprava ne ozira.
Nh drobno *e prodajajo v T ratu sj titranje Številke po 3 nv^. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake zjutranje Številke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.

Telefon «tv. s<0.
4 nvč.
V iMlIniiNtl Je moč!
Oglasi
ne računajo pn vrstah v petitu. 'Ah več-kratno naro<-iln * primernim popiiMtoni. Ponlaim. OHnirtiiife in javne zalivale. »Ioni mM iit;la>«i itil ne računajo po pogodbi.
Vxi ilnpirtj mt| iioiiljajo uredništvu. Nefrankovani ilnpiai ne ne "prejemajo. Kokopiai ne ne vračajo.
Naročnino, reklaniHrije in ojrlime npre-jema upravnUtv«. Naročnino in učlane je plačevali loeo Trat.
I"rednimivo Iii tlakama ne nahajata v ulii-i ( ariniia Vtv. 12. I pravnUlvo, «><t-pravniStvo In sprejemanje inseiutov
v ulici Molin pireolo Stv. .'I, II. nmlntr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Movejie vesti.)
BcligrtMl lf). Poročila zunanjih listov, da bode srbski poslanik v Carigradu, Novakovih, imenovan poslanikom v Petrogradn, ho neresnična.
Pariz 15. »Agence Ha vas« javlja iz Bilbao, da se je tamošnje prebivalstvo uprlo radi davka na okna in vrata. Policija je zopet napravila mir.
Pariz 15. Predsednik kazenske komore ka-saeijskega sodišča, Low, in generalni prokurator Manan stn danes predpoludne šla na ministerstvo za pravosodje, da se posvetujeta z justičnim ministrom Libretom. V justičnem ministerstvu upajo, da jo ukupne komore kasaeijskega sodišča definitivno razsodile že pred Veliko nočjo.
Bel'©!in 15. V proračunski komisiji državnega zbora je vojni minister pl. Lossler izjavil v posvetovanju vojaške predloge: »Prepričan sem, da ostanemo pri dveletni vojaški službi. Princip stoji neomajno, glede načina, kako, pa se ni možno govoriti, ker manjka izkušnje. Toliko je gotovo, da se ne maramo povrniti k triletni vojaški službi«.
Kini 15. »Agenoia Štefani * poroča, da je minister za poljedelstvo, Fortis, podal svojo ostavko, katero pa kralj ni vsprejel. Rečeni minister hoče odstopiti, ker je včeraj senat odklonil zakonski načrt o žitnih in poljedelskih blagajnah.
V obrambo prava — in Časti naleta jezika na
V izdanju tega lista od 20. januvarja t. 1. smo priocćili trojico važnih odločeb c. kr. po-
PODLISTEK.	1
Eliza.
--c p i s e p o 1 u k s. y-
Mraz je bilo, mraz. Solnce je ravno zašlo in izpod jasnega neba legale ho tenke, zelenkaste meglice na vas. Velike temne sonce so lezle po snegu, večale se in zavijale dolino v mrak. Tam na pa-robkih so se še odsvitali dolgi rudečkasti refleksi dneva, krajšali se, pojemali in zamirali visoko gori v mrzlem rezkem zraku.
Tolpa otrok se je podila proti vasi gori od vaških luž, vlekla male sani za seboj in skrivala v žepe redeče, vijoličaste prem rte roke. Podlogarjev hlapet; jo gnal živino na vodo, pokal z bičem in počasi požvižgaval pred-se: fin, fiu, ti-i-i-u-u.
Tamkaj z vaško ceste so je začulo melodično zvonkljanje, in kmalu sta se prikazala dva rajava konja, ki sta počasi vlekla za seboj priproste, zeleno pobarvane sani, v katerih sta Bedeli dve čudno zaviti postavi.
O ti ■oei so se umaknili z ceste, potem jo pa vdrli za sanmi, da se jim je kar snog prašil pod težkimi okovanimi čevlji. Oni, ki je sedel na desni strani v sankali, je zamahnil z bičem po konjih in potem je šlo v divjem teku skozi vas. Zdaj jo kak kmet godrnjajo skočil z ceste, zdaj so jo kaka kmetica polila z vodo, ki jo je nesla v škafu na glavi, ko je prehitro zavila v stran.
Pred hišo, ki so mu je zdola najčednejša, nategnil je voznik vajeti in konja sta obstala.
I morskega in trgovskega sodišča v Trstu in do.šlih posojilnici in hranilnici v Podgradu. Te odločbe so značile če že ne popolno, pa vsaj delno zmago rečene zadruge v boju, ki so ga bili uprizorili nekatere državni organi proti slovenskemu posojilništvu. Ali jezik teb slovenskih odločeb je bil tak, da se Rog usmili.
A prav ta okolnost je dala drž. poslancu SpinČiću in tovarišem povod, da so v seji zbornice poslancev dne 31. januvarja t. 1. predložili interpelacijo do njegove prevzvišenosti gospoda ministra za pravosodje. Ta interpelacija navaja najprej, kakor izgled, jedno onih treh odločeb in nadaljuje potem:
Ista »Podgradska posojilnica in hranilnicam ima od c. kr. okrajnega sodišča v civilnih stvareh v Trstu noto od 21. jan. 1899 A IX. 90.-98./17., sestavljene nemški na slovensko ulogo, pre-vidjeno z datumom «Triest, 21. (t e n n a i o 1899» I in naslovljeno «An die lobliche PodgarskaPoso-Ijica in Hranilnica Castelnuovo». Na dotičnem «Riickschein — Ricevuta di Ritorno» je zapisane «Podgorska Posoljilnica Castel-nuovo.»
Ker se odločbe, kakoršnja je prvo in doslovno navedena, kažejo kakor prave karikature v jezikovnem pog-ledu;
ker se po tisti odločbi deloma, a po noti c. kr. okrajnega sodišča v civilnih stvareh v Trstu popolnoma kršijo pravice, zagotovljene Slovencem v državnih temeljnih zakonih ;
ker pačenja imen v tej noti ni mogoče smatrati drugače, nego kakor zasmehovanje dotične slovenske stranke,
si dovoljujejo podpisani staviti nastopno
—	Ej, ti fante, je tukaj občina? —je vprašal malega dečka in pokazal z bičem proti poslopju.
—	Ne, to je šola — odrezal se je paglavec in si popravil kučmo.
—	Na konci vasi je, na konci — vmešali so se drugi otroci in ohsuli sani.
—	Že prav — je zagodrnjal oni na vozu, še enkrat pogledal 11a hišo, pred katero je bil ustavil in zauičljivo /animiral. —
—	No, taka šola! — potom pa švignil z bičem po otrocih, ki so so oprijeli sank, da so krieč odskočili v stran.
In zopet sta so spustila konja v tok in sani so drča le mimo hlevov, skednje v in hiš, dokler ni voznik hripavo zakričal dolgo zategujem
— E-e-e! — - in skočil / voza.
Precej velika, čedna knintska hiša je stala ob cesti. Zeleno pobarvan vršiček zibal se jo nad voznimi vrati, v enem izmed prodnih okenj svetilo so je nekaj pipcev in tobačnih pip, lepo naslonjenih ob cikorijo, milo in sveče, 11a pročelju hiše pa se je na izprani črni deski bral zamazan, a vendar čitljiv napis: Občinska pisarna in županstvo občine Lesko veo.
Takoj, ko so se ustavile sani, pokazala se je na pragu okrogla ženska. Izpod predpasnika kukalo ji je majhno, malo umazano dekletce, čez nune pa se jo stegovala velika mogočna glava očeta župana.
Dober tla 11, gospod župan — jo pozdravil oni, ki je skočil z sani, odmotal si veliko ovratno ruto, ki 11111 je sezala čez ušesa in pokrivala dol
uprašanje do njegove prevzvišenosti, gospoda ministra za pravosodji':
Ali je njegova prevzvišenost pri volji, da stori kraj takemu, protizakonitemu in nedosto-janstvenemu postopanju, kakor se nam kaže v omenjenih dveh slučajih ?
Dunaj, 31. januvarja 1899.
Italski Slovenci.
(Zvršetek).
Vsaka občina ima svoj »občinski zbor« (con-siglio oomunale), kateremu načeluje »župan« (sin-daeo), in mirovnega sodnika (giudice eonciliatore). Povsod, kakor rečeno, se uraduje le laški; vsaka občina mora imeti uradno usposobljenega in od vlade potrjenega tajnika (secretario).
V cerkvenem oziru spadajo italski Slovenci k videmski nadškofiji in so razdeljeni v štiri čisto .slovenske fare, ki so: Sv. Peter, Sv. Lenaril, Dreka in Rezija. Drugi Slovenci spadajo k mešanim faram, ki so: Prapotno, Prostint (Prcstento), Campej (Cam-peglio), Fojda (Faedie), Alitan, Njeme, Tarčent in Montenars. Kare se dele v kapolanije, med katerimi je okrog 50 slovenskih.
Pojedine slovenske vasi so vse male, raztresene po dolinah in gorah, na pol skrite v zelenju dreves. (Tu našteva pisatelj 70 važnejših slovenskih vasij v Italiji. Op. prel.) Hiše so vse zidane (kakor italske hiše sploh), sestavljene čisto priprosto iz kamena in pokrite z opeko. Najlepši pogled kaže Sv. Petor, ki je bolj podoben malemu mestecu nego vasi, s krasno lego nad reko Nailižo; sicer ni velik, nima več nego 500 prebivalcev.
prsi ter izvlekel zmečkan, često zganjen papir iz suknje, na kateri se je svetilo dve vrsti gumbov iz medenine.
—	Jaz som odgonski sprevodnik iz Idrije in som vam tu pripeljal nekovo žen išče, ki so vam je poslali iz Ljubljane je dejal ter pokazal s palcem čez ramo na sani, kjer je ono zamotano in ovito bitje še vedno žedelo nepremično.
Moj Bog samo sitnosti ima človek — vzdihoval je župan in razvijal papir.
—	Kako se pa piše, odkod pa je? — vpraševal je v eni sapi ter hulil v list.
—	Ej, te čeeke naj vrag bere — razljuti 1 se jo in se obrnil proti ženi.
- Stopi, stopi gori! (i os pod Divjnš najprečoj pride doli iz pisarne! — in ko so je debela županja zavrtila nazaj v vežo, ukazoval jo hlapcu, ki so je prikazal iz hleva:
Ti izprezi konje, potegni sani na dvorišče, potem pa daj konjem ovsa. Iz Idrije je dolga pot.
Hlapec je takoj šol odpenjat štrauge in tudi ona ženska se jo počasi skobacala na lin.
Malo obledela a vendar moderno pisana ovi-jača pokrivala ji je glavo in bila opletena krog vratu, da jo bilo videti od obraza samo nekoliko čela in dvoje velioih temnih oči. Postavo ji je zavijala stara, zelenkasta, oguljena moška suknja in noge so ji tičale v ogromnih kožuhastih copatah.
(Pride šo.)
Italski Slovenci so visoki, postavši, sveži, da jih je veselje gledati. Šcmpeterski in tarčentski so zdrave barve, kri in mleko. modrih ali aivooiodrib očij, kostanjevih ali rušili las in so sploh podobni avstrijskim Slovencem. Rezijani pa imajo temno }h>1 t in črne lase, kakor hi spadali k južnejšim narodom. Značaja so mirnega, veselega, odkritosrčnega, zlasti šempeterski Slovenei, dočim so tarčentski lx>lj prikriti. Gostoljubni so pa vsi zelo, v čemer se ločijo od sosedov Furlaneev. Značaj njih domovine, tako raznovrsten in slikovit, ima blagodaren vpliv na duševno lastnosti. Vsi so dobrega srca in bistrega duha. Skoda, da nimajo prilike/a redno šolsko izobrazbo!
V elikih potreb ne poznajo. Svoji usodi, ki ni zavidljiva, so udnni tako rekoč z nekim fatalizmom. Zelo so pobožni in redni. Kažnjivi slučaji se dogajajo med njimi zelo mik o, tatov skoro ni. Za to pa se radi pričkajo med seboj — kar je menda vsc-slovanska lastnost.
Narodna noša je izginila; le pri Rezijankah se je še ohranila deloma stara narodna noša, ki pa izginja hitro.
Italski Slovenei so vsi poljedelci. Vsakdo ima košček svoje zemlje, katero obdeluje z lastnimi rokami, s primitivnim orodjem. Najemnikov med njimi ni. Zemlja pa je razkosana vsled delitve o dedščini, in tako, dasi ni nihče brez koščka lastne zemlje, tudi ni nikogar, ki bi imel veča posestva (razven neznatnih izjem),
Trgovec v in obrtnikov je malo. Poleg zemljc-dclstva se žive italski Slovenei z živinorejo, zlasti v gorah, ki bi bila izdatnejša, ako bi se gojila ra-eijonalneji; poleg tega jim prinaša nekaj sadjarstvo in prodaju drv ter sena. Obče moremo reči, da med italskiini Slovenci ni niti velikih bogatašev, niti velikih revežev. Njih življenje bi bilo čisto znosno, ako bi le ne bilo prevelikih davkov.
Ob naraščaju prebivalstva in vsled tega o vednem zmanjševanju posestev, ki so prebivalstvu tako rekoč jedini vir življenja, ni čuda, ako odhaja množica Slovencev čez mejo, zlasti na Avstrijsko. Za mejo se preživljajo z zidarenjem, z delom na grajenju železnic, v opekarnah; drugi zopet kroš-njarijo itd.; zlasti Rezijanci, katerih ne more živiti nerodovitna dolina, prepotujejo skoro pol sveta — vsi pa se jako lahko uče tujih jezikov.
Kulturne razmere so mnogo slabše, nego gospodarske. Knjige in časopisi tu ne morejo širiti omike, ker laške malokdo ume — a slovenskih skoro tudi ne, ker nimajo prilike, da bi se naučili spisovne slovenščine. To so žalostne razmere, katerih posledice so, da narod ne napreduje ni v duševnem ni v gmotnem (»siru.
Ljudskih šol je sicer kakih 60, za katere plačujejo slovenske občine letno do 40.000 lir — toda slovenščina je čisto izobčena. Po italskem šolskem zakonu hodijo otroci v šolo od (i. do leta. Ni mogoče, da bi se v treh letih naučili laščine, ko vstopajo v šolo ne zuajoči ni besedice laški, a ko se v šoli uče brez pomoči materinščine. Nauče se tam le nekoliko mehanišlti čitati in pisati, toda ne tako, da bi dobro tuneli to, kar čitajo ali pišejo. Potem pa ni čudo, da po dovršenem šolskem obisku nimajo volje do čitanja in pozabljajo polagoma tudi to malo, česar so se naučili v šoli.
Da, žalostno je narodno stanje te izgubljene slovanske straže, pozabljene in opuščene, ki bi mogla h polno opravičenostjo zaklieati majki Slaviji: » A ve, SI a v i a ! m o r i t u r i te 8 a 1 ti t a 111!«
Dodajem še, da je članku pridejana mapa, seznanjajoča nas bližje z ozemljem italskih Slovencev, ki so — ne pozabimo tega — kri našo k r v i . . .	D. L.
Politični pregled.
TRST, l(i. februvarija 1899.
K položaju. Te dni se je zdelo, kakor da sovražniki naši že nastavljajo trobente na usta, da razglasijo v svet svoje triumfalno povračanje na mest«) absolutnih gospodarjev v Avstriji; bilo je, kakor da se bliža ustajenje one dobe nemSko-libe-ralnega nasilstva, ki je z groznim gospodarskim polomom v letu 1.878. našlo svoj sramotni zaključek. Grofa Tbuna so že videli, kako pada, vlačaje za seboj v prepad tudi tiste grozne jezikovne naredbe ; Cehe so že videli osamljene in zapuščene od Poljakov in konservativcev in videli so že nastopati miuisterstvo uradnikov, kateremu ne bi bila naloga
druga, nego pripraviti in ugladiti pot teroristiško-nemškeinu zisteniu.
Vse to so že videli in obzorje je viselo nad njimi v samem cvetju. Tako je bilo par dni sem. Današnja poročila pa so kar obnemela, kar se dostaje t*1!) lepih želja. Danes ne govorita ničesar ni »Neue Freie Presne« ni nje trobilo »Picoolo«. Danes nismo čitali nijedne besede o ministerski krizi. — Na grofu Thuou ni opaziti še ničesar, da se pripravlja na odhod, konservativci in Poljaki niso še dali glasu od sebe na noben način, kakor da hočejo razbiti večino — pa? pa smo čitali zopet danes, da gospodje v opoziciji prično prihodnji mesec še le kovati svoj prihodnji program. Kdor pa pozna konfuzijo, ki vlada v vrstah opozicije glede načel, ta ve, da je tam od kovanja programa dolga dolga pot do zagotovljenja in tistega soglasja, ki je potrebno, da postane stranka sposobna za vladanje, tudi če je sicer dovolj močna po številu, kar pa nemška opozicija ni !
Otfcijozna zasramovanja. Naša država avstrijska ima mnogo posebnosti, a pravi fenomen je naše oficijozno novinstvo. To je naj veča posebnost med posebnostmi, to je pravi unicum. V kateri drugi državi bi se moglo dogoditi, da bi vladni listi tirali poncmčevalno-oentralistiško politiko v tisti hip, ko zagotovlja vlada, da hoče uveljaviti načelo jednakopravnonti ?! V kateri drugi državi bi se moglo dogoditi, da bi vladni listi zasmehovali one, na katere se npirn vlada, in bi šli na roko onim, ki so sovražniki vlade?! V nobeni drugi, ali v naši se to — nmeje samo ob sebi, odkar nemški liberalci jedo kruh opozicije ! Sličcn slučaj smo doživeli te dni, koje poloficijozni »Kremden-blatt« zasramoval nenemške narode z »narodi pritlikavcev«. Na to oficijozno nesramnost opaža »Politik« povsem umestno: »Tega bi se nam še manjkalo, da bi nas poleg žrtev, ki jih moramo doprinašati, z oficijozuim odobravanjem še znsramovali in poniževali. Častna dolžnost je torej češkim poslancem, posebno pa še zastopniku češkega naroda v ministerstvu, njegovi ekseelenci finančnemu ministru dru. Kaizlu, da zahtevajo remedure za prizadejauo nam žaljenje v listu, ki je v zvezi z ministerstvom za vnanje stvari.
Saj je zadosti, da nas novinstvo naših nasprotnikov zasramuje leto in dan, ne da bi mogli • kaj storiti proti temu, ali da bi se temu novinstvu pridruževala še novinarska pisarna urada za vnanje stvari, to bodemo mogli vendar preprečiti, ako le — hočemo!«
Seveda je tako: to oficijozno novinstvo je nesramno proti Slovanom, ker mu le-ti nikdar niso znali pokazati zob. Nujno potrebno je res, da se enkrat ustreže pozivu, ki ga je izrekla »Politik« : da bi enkrat pokazali bič onim, ki jedo iz državnih jasli, a vlečejo vendar in jedino le nemško strankarski voz.
Kriza na Ogerskem. Včeraj je bilo na Dunaju posvetovanje ogerskih ministrov. Predsedoval je cesar, (■nje se, da je cesar pritrdil predlogom vlade glede skrajnih odredeb, ki se uveljavijo, ako opozicija ne odstopi od svoje trdovratnosti. Možno pa je vendar, da ostane opozicija zmagovalka vsaj v toliko, da teh skrajnih odredeb ITaron Banffy niti ne začne izvajati, ampak njegov — naslednik, ki bode najbrže dosedanji minister domobranstva, baron Kejervarv.
Khuen Hedervary proti hrvatski duhovščini. Ban Khuen Hedervarv je velik spošto-vatelj in čestilee parlamentarizma in — poslancev, dokler parlament iu poslanci delajo po absolutni volji — Khuena Hedcrvarv-ja. Tam torej, kjer poslanci nehujejo imeti tisto voljo, katero ima grof Khuen Hedervarv, »ban hrvatski«, in pričenjajo imeti svojo lastno voljo, tam — se nehuje tudi ljubezen grofa Khuena do poslancev in se pričenjajo — grožnje. Na tisti nesrečni točki, kjer se nehuje ljubezen grofa Khuena iu se pričenjajo grožnje, je zalotil gosp. ban tudi poslanca iti kanonika Kubetica in je poslednjemu odgovarjal tako odurno, da je ogorčil vso hrvatsko duhovščino. Prav pravi »Information«, da je takov slučaj povsem osamljen v zgodovini modernega parlamentarizma. ko je načelnik vlade govoril z cerkvenim dostojanstvenikom v tonu, ki spominja na — konjski hlev in bič.
Ogorčenje med duhovščino je tem veec in tem opravičeneje, ker je kanonik Rubetid jako
zmeren, dostojen in velculjuden v vsem svojem nastopanju.
Ekseelenea »ban hrvatski s je zagrozil kar naravnost, da odslej ne dobi cerkvenih beneficij noben duhovnik, ako ni privrženec zistema.
Veliko mortfle ne tiči sicer v takih vladnih načelih, ali mi nočemo delati krivice gosp. banu in pripoznaVamo radi, da delajo tudi drugi tako. Tako so delali vsikdar nemški liberalci, tako dela šef gosp. bana v Budimpešti. Ali v jednem pogledu je gosp. ban za nekoliko seinjev nad svojimi uzori — v cinični odkritosrčnosti. Drugi delajo tako, ali tnje kolikor možno, on pa ne taji, ampak proglaša nepotizmi, brezobzirno protežiranje svojih somišljenikov — kakor vladno načelo.
V jednem se pa že moti gospod ban, v nadi namreč, da bi hrvatska duhovščina radi njegovih benefieijev metala od sebe svoje prepričanje in svojo ljubezen do naroda. Je že res, da je tudi med hrvatsko duhovščino nekoliko Vuksanov, ali ogromna večina njih ljubi hoditi s ponosno glavo, če tudi — brez benefieijev, v trdni nadi, da mora priti čas, ko ne bode več Khuen Hedervarv delil milosti hrvatski duhovščini.
Domače vesti.
Odbor pol. društva „Edinost" bode imel svojo redno sejo jutri zvečer o 7. uri in pol.
Sllžlijt od Strahu ! Pod tem naslovom nam pišejo iz okolice koperske :
Nedavno sem bil v Kopru v neki krčmi. Notri je bilo več ljudij iz okolice, seveda Slovencev. /a mizo, h kateri sem prišel tudi jaz, sta sedela dva človeka, menda iz občine pomjanske. Iz pogovora mej njima sem pogodil takoj, da je jeden njiju zaveden slovenski inož, drugi pa revše, ki iz samega Htralm eaplja za lahonsko stranko in svojimi — oderuhi.
Oni zavedni je nagovarjal tega poslednjega, naj se vendar spametuje, in naj se spomni, da ga je rodila slovenska mati! — Revše pa se je popraskalo za ušesi: »Saj bi, ali ne morem, ker smo »masa prijati i z našimi gospudi«. A oni zavedni ga je zavrnil prav pošteno: »Tisti vaši gospodje so vaši — sovražniki. Vi jih ne poznate še, ali mi jih poznamo predobro in vemo, kako drago je to laško prijateljstvo za slovenskega kmeta !« — Toda revše je ostalo revše, menč: »In vendar so naši prijatelji in ostanejo!«
Oni zavedni je še nadaljeval svoje prizadevanje, da bi zbistril glavo nezavednemu revšetu. Rekel mu je: »Vidite, ako bi bili ti gospodje res taki prijatelji, bi vas ne pustili, da hodite okolo — z raztrganimi hlačami! Povejte mi vendar, ali boste res še volil za Lahe?!« Oni drugi: »Za koga pa! Sicer bi volil tudi z Slovenci, ali kaj bi rekli potem »gospodje«, zameril bi se jim!«
Vidč, da ne opravi ničesar, je opustil poštenjak svoja prizadevanja in je zasolil prodani duši, ki se trese kakor suženj pred svojimi zatiralci, ta-le vslkik: »Vaši »gospodje« propadajo, mi pa ustajaino! Bliža se trenotek, ko bo naš rod gospodar na svoji zemlji !«
Te besede vendar niso ostale brez utiša na nevedno in plašno dušo. Revše je jecljalo: »'Saj bi, ne morem, je težko, ker se jih — bojim! Prav hudo se jih bojim!«
Na to je pristopil k nevednežu neki drugi mož, ki mu je vskliknii: »Prijatelj, vi se bojite Laha ! Na-te tu-le trak v slovenskih barvah. Tega pokažite Lahu, pa bo bežal pred vami, kakor hudič pred križem !« — Nezavednož pa je jecljal v zadregi : »Saj sem Slovenec tudi juz ., .« in — odšel je iz krčme.
V tej dogodbici med slovenskimi kmeti v krčmi koperski imajo čitatelji par tipov iz naših borb. Tu ga imajo moža, ki je izdajica — iz golega strahu. To je posledica groznega terorizma — moralnega in gospodarskega —, kakor-š njega se poslužujejo gospoda, da vzdržujejo v jednem delu našega ljudstva še vedno — duh suženjstva !! Tako revše je nevedno tako, da res vidi prijatelje, kjer somu sovražniki, da misli, da je prijatelj onim, k;i so mu le tirani, a on je le njihov suženj. Potem pa, ko si mu vendar segel do srca, pa je poparjen in bi rad — pa se boji! To so sužnji iz golega strahu !
Laško gospodarstvo. Iz Milj poročajo »La-voratoru«, tla je bil prvi sklep novega občinskega
zastopstva tH, <ia j«» zahtevati od vlade, da se povišajo občinski davki. Ta sklep je seveda razburil občina rje. Sklicali so torej shod v protest proti temu sklepu, pa tudi v namen, da malce osvetlijo gospodarstvo prejšnjega zastopstva.
To nalogo je prevzel član zastopstva neki Jakob Fontanot. Dokazoval je, kako se je pod tem županom konstatoval pomanjkljaj :t*>«M> gld. kako je drugi kar razsipal denar na desno in na levo, ne da hi koga kaj vprašal za to; kako je za dobe tretjega navstal pravi kaos v upravi občine, tako, da je imela ista okroglo 12.000 gld. škode.
Posledica temu gospodarstvu da je ta, da hočejo sedaj povišati doklade za 50 od sto na indirektne davke.
Vsprejeta resolucija poživlja vlado, naj ne odobri predlogov za povišanje občinskih doklad marveč naj poskrbi, da zadene - krivce.
Dopisnik »Lavorntonu očita deželnemu od boru istrskemu in deželnemu glavarju Campitelliju še posebej, da sta dobro vedela o tem gospodar-darstvu, a nikdar ni prišel nikdo, da bi malce preiskoval. Pa ni samo občina Miljska — tako pravi dopisnik — ki po takem gospodarstvu drvi v pogubo, ampak po Istri jih je mnogo, ki stoje na finančni višini miljski. In slednjič konstatuje. kar smo konstatovali minolo leto tudi mi v celi vrsti člankov, da deželni odbor ne stori ničesar za nadzorstvo uprav po občinah, ker — ne sme, ako hoče ohraniti dobrih prijateljev — italijanski stranki. To je posledica starega oligarhiškeija sistema, na kateri se opira gospodstvo laške stranke: klike po občinah so nedotakljive; one gospodarijo kakor hočejo — ker ne dopuščajo drugače oziri na stranko.
Za ki j u ču j č pozivlje dopisnik gospodovalno gospodo, naj imajo vsaj en malček vesti .. . Ali je še najivnih ljudij na tem božjem svetu!
Zadnji plesni venček »Delalskega podpornega društva« je izpal v popolno zadovoljstvo, toliko prirediteljev, kolikor tudi udeležencev.
Dvorana je bila tako polna, da se je moglo plesati le s težavo.
Red je vladal popoln, niti najmanjega nesoglasja ni bilo, da-si je bila navzoča tudi desetorica poštenih Italijanov. To je dokaz, da Italijanom se ni bati ni žal-besede med nami, ako so mirni in uljudni.
Gospodična I. Gombač je napravila malo zabavno igrico, katere dobiček vdobita dijaška vsta-nova in družba sv. Cirila in Metoda. Živela !
Obrtuijsko društvo v Harkov Ijah bode imelo svoj redni občni zbor dne 2. marca ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih po nastopnem dnevnem redu: nagovor predsednika, poročilo tajnika, promemba društvenih pravil, razni predlogi, volitev ravnateljstva.
Za zastavo pevskega društva „Kolo" nabral je gosp. Dekleva Matija v redutni dvorani 4 K 26 stot. Prej izkazanih .'175 K Ifi stot. Skupaj .;t7D K 42 st. Srčna hvala darovalcem, kakor tudi nabiralcu za trud.!
Iz It Ilicu borka nam pišejo : Gospod urednik, prosimo Vas, da vsprejmote v »Edinost« par vrstic o našem vinu. Večina našega vina se je že izvozila iz občine. Pokupili so večinoma gostilničarji iz Kranjske. In isti so jako zadovoljni z naravnimi vini našimi. Pa tudi tržaškim slovenskim gostilničarjem, in sosebno odborom društvenih krčem — v Barkovljali, v Rojanu itd. — se moramo zahvaliti. Slednjič se moramo zahvaliti tudi posestniku Josipu Pipanu iz Svetega pri Komnu, ki preskrbuje naše gostilničarje v Trstu z uzorci in je izboren poznatelj vina. Z njegovim sodelovanjem se je izvozilo lotos v Trstu že nad 500 hektolitrov j Priporočamo ga torej slovenskim gostilničarjem, katere prosimo, naj ne slušajo nekaterih obreko-valeev. V naši občini ni več dosti vina, ali kolikor ga je, jo izvrstno. Slovenski gostilničarji v Trstu naj lo sežejo po njem.
Rihenberčan. i
Poskusen samomor. Včeraj zjutraj se je j vrgel s pomola sv. Karla v morje trgovski agent Friderik P. No, prihiteli so dobri ljudje, ki so ga — a s težavo — izvlekli iz mokrega elementa. Življenja sitega moža so prevedli v bolnico,
Nedobro došel! Včeraj je došel z železnico i v Trst bivši urar Fran Korošec. Toda s postaje ! ni mogel nedobrodošli mož, kajti vsprejelo ga je :
i takoj slavno redarstvo v svoje naročje, ker je I izgnan od tu in ker ima baje tudi neko tatvinico na svoji vesti.
I
Težko ranjen. Včeraj proti 10. uri zvečer so v Via Receherie našli na tleh ležati 21-letnega i kovača Avgusta i igoja, stanujočega v Via Cro-sada št v. 1. Cigoj je bil ranjen na petih krajih in je močno krvavel. Prevedli so ga v bolnico. Kdo i da ga je ranil, ni vedel povedati.
100.000 kron, 36.000 ln lO.OOO no glavni ilohitki velike jul »ilejake razstavne loterije. Opozaijumo na to nuiie spoštovane ('"itatelje, <la ne ti doliitki izplaciijo v gotovini 7. -JO"/„ oilliitkom n <hi hode irebanje nepreklicno dne iS. marcijn 1899.
Loterijske	številke, izžrebane dne 15. t. m.:
Praga	3.'$ 14 58 64 19
Lvov	71 S7 24 42 Hi
Inomost	64 51) 85 60 17
Različne vesti.
Naznanilo. Podmorski brzojav Paramaribo-Cavenne je pretrgan. Brzojavke za Cavenne pošiljajo se od Paramaribo dalje s pošto. Cenzura za brzojavke v Etpiador je odpravljene,
„Bosanski Hrvatje". Izven Bnnjeveev na Ogerskem biva v tej deželi še edno hrvatsko ljudsko pleme, kateremu sta sveta hrvatsko ime in hrvatstvo. To so takoimenovani »Bosanski Hr-j vatje (»Wasserkroaten«), katerih je okolo 200.000 j duš in ki bivajo v okolici Šopronja do avstrijsko ! moje in pri Platonskem jezeru. »Bosanski Hr-i vatje« so vzlie hudim bojem in zatiranju obdržali ! svoje ime in svoj jezik do današnjega dne. Njihov j jezik se prišteva lepemu ikavskomu narečju Hrvatov, ki so od d nizih hrvatskih narečij odlikuje z svojim blagoglasjem. To je isti jezik, katerega so pisali hrvatski magnatje minolih časov, med temi tudi svetovno slavna rodbina Zrinjski. Ako se pomisli, da se je ta šibka veja hrvatskega 1 ljudstva vzlie vsemu stiskanju od strani Madjarov I sredi Madjarov ohranila celo tisočletje v vsej či-| stoti, je upanje, da hode še dolgo trajalo, dokler | se posreči Madjarom, da pomadjarijo hrvatsko ljudsko de 1)1 o v trojedni kraljevini.
»Stidcn«.
Ponarejatci denarja. Zagrebško sodišče je to 1 dni obsodilo dva ponarejalca denarja in sicer jednoga na poldrugo loto in druzega Jna deset mesecev težke ječe.
Zopet razstrelba cigarete. Iz Dubrovnika po-| ročajo »Pieeolu«, da se je v tamošnji okolici zopet j primerila jednaka nesreča, kakor pred kratkim v j Dubrovniku. Žo zopet so je dogodilo, in sicer ne-I kemu gozdnemu čuvaju, da se mu je zapaljena ci-j gareta razstrelila pod nosom. Vender pa to pot I posledice niso bile tako hude, kakor v onem slu-! Čaju v Dubrovniku. Ako bi se še ponavljali taki slučaji, potem pa ne bo čudo, ako zapričao kadilci cigaret— štrajk.
Princ koburški samomorilec. Pred kratkim se je v Merami ustrelil princ Alfred Koburški. Svojemu življenju jo dobrovoljno napravil konec zato, ker je bil zamotan v neko afero radi prepovedane igre.
Zadnji večer . ..
Podlesnikov.
Bil je zadnji večer v letu . . .
Sam sem sedel v svoji sobi . . . Mehka, temnorudeča luč male svetilke izpod stropa je pošiljala svoje medle, zaspane žarke po sobi . . . Bilo je pusto in dolgočasno . . .
Pred dušo so mi vstajale različne podobe in zopet zginjale . . . Hotel sem misliti, mnogo misliti — a ni mi bilo mogoče . . . Vse se je mešalo in drvilo po moji glavi, burno in divje ...
Zadnji večer!
Zopet jedno leto . . . Kmalu se pogrezne v brezbreini ocean minulosti, ne bode ga več ! Mi pa še ostanemo nekaj časa in potem pride tudi življenju našemu — zadnji večer . . . Zgubimo se in na naše mesto pridejo drugi, morda ravno tako pusti in dolgočasni kakor smo mi...
In potem? Kaj ostane za nami ? Nič! . . .
Nič ? . . . Grozna misel; stresel sem se . ..
Mar živim za to ?
/ivim ? . .. Do danes se nisem mislil na to. Vedel sem sicer, da živim, toda, kako ?
Xa to nisem še mislil!
Danes pa se ini je urinila ta misel v glavo. Začel som premišljevati življenje svoje in našel to življenje jako neumno in brc/miselno... Do sedaj sem le sanjal, mnogo in prijetno, ko pa sem se zbudil iz teh sanj in videl, da je živ ljenje drugačno, nego sem je gledal v snu, tedaj se mi je zmračila du*a, srce mi je postalo bolno in pogreznil sem se v popolno apatijo...
Jel sem sovražiti življenje!
Pomislil pa nisem, da tako živeti, kakor sem živel jaz — so ne pravi živeti!
In danes sem se jel zavedati tega . . . Začel sem čutiti, da človek ni vstvarjen da sanja, temveč, da dela !
Dela!
Zopet sem si' stresnil o tej misli iti čudno, mučno mi je bilo pri srcu . . .
Delam naj, ako hočem živeti in se vese-! liti življenja!
Delam ! Kaj ? . . . Kako ? .. .
Težko glavo sem naslonil na prsi in začel misliti o tem ... O tem pa sem čutil, da me objema dvoje mehkih belih rok, da je uprto vame dvoje lepih, velikih oči, katere me zapeljivo vabijo za seboj in me motijo v misli na delo . . . Pogledal sem natančneje v te oči in i spoznal sem, da so — sanje . . .
Hotel sem se jih otresti, a ni mi bilo mogoče . . .
V tem je udarila ura na steni polnoč . . .
Zdrznil sem se . . .
Otresel sem se z silo mehkih rok, zlatih i sanj, katere so mc objemale in pred seboj sem ; zagledal veliko in trdno postavo moža, kateri 1 mi je nudil svojo trdo roko — bilo je delo!
Podal sem mu svojo roko in o tem stisku | sem začutil novo življenje v sebi — h r e p e-n e n j e po delu..,
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadime vesti.)
Gradec 10. »Tagcspost« javlja, da jo grof VVurmbrand položil svoj deželnozhorski mandat.
Budimpešta IG. Danes je imela poslanska I zbornica zopet sejo. Opozicija je takoj zapričola z j obstrukcijo z glasovanji po imenih.
Zagreb 10. Predsednikom sabora je izvoljen i poslanec (Jjurgjevie. Opozicija ni glasovala.
TiiiiIh 16. Med sprevodom mask je neki našemljeni Zid udaril z bičem nekega druzega Zida, ki je bil preoblečen v francoskega vojaka. Oba so zaprli in sta bila obsojena eden na dve leti, drugi na 1H mesecev ječe. Vsi Zidjo so so podali pred rezidenta Milleta, ds izrečejo svoje obžalovanje na tem dogodku.
Waslii]|gtoil 16. 94. pešpolk jo dobil ukaz za odhod v S. Franoiseo, kjer naj bode pripravljen za odhod v Manilo.
Carigrad 16. V sestanku allmnsko-moha-medanskih odličujakov v Ipeku javljajo še dodatno, da se je sklenilo, da naj vojna dolžnost traja od 18. do HO. leta. Polog toga so se obvezali, da bodo eventuvaluo dajali tudi bašihoeukov (orožnikov). Sklenili so tudi kazni onim, ki bi kc pregrešili proti sklepu, da se odpravi krvna osveta, jin proti onim, ki bi slepim streljanjem vznemirjali ter po-
Zaloga in tovarna
pohištva vsake vrste
od
AlessaMro Levi Minzi v Trstu.
Pia ///m Kosari o ž te v. 2.
(šolnko poslopje).
Kovat izbor v tapet arija h. zrcalili in slikah. Ilustriran ceuikgratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na Urod ali železnico, brez da bi sc za to kaj zaračunalo.
čenjali nasiljstvo. Ker pa udeležba ni bila splošna in ker se nekatera albanska plemena kažejo nezaupljive do tega shoda, sodijo dobri poznavalci albanskih razmer, ni vrjetno, da I>i se tudi točno izpolnjevalo, kar se je sklenilo.
Ti krogi menijo, da utegne ta eksperimet za povzdigo muhamedanske samozavesti in za splaše-nje krščanskega življa ter za dušenje revolucijo-narnega gibanja v Makedoniji sicer koristiti za trenotek, da [»a j<> h k rat n tudi jako nevaren, ker turška vlada nima Albancev popolnoma v svojih rokah. KoneČno se čuje, da se bode prihodnji sestanek vršil na Kosovom polju, s katerim se spoji spominska slavnost. (Na Kosovem polju se je dne lo. junija l.'lH'J. bila zgodovinska slavna bitka med sultanom Muratom l. in srbskim knezom Lazarjem, kateri poslednji je bil po izdajstvu ujet in se je bitka nesrečno zvršila za Srbe. — ITred.)
Trgovinske vesti.
Budimpešta Iti. Pšenica za marc gold. fMM' 0*70. Pšeniea za april <>.47 gl. !>• |s Pšenica za oktober gold. 8*56 do H-68. Rž za oktober gl. —do —•—. Rž za marc gld. 7*H;t do 7*H,r>. Koruza za maj 1899. gld. 4-69 do 470. Koruza za oktober gl. —■— do —•—. Oves za marc gl. 5*79 do 5-81. Oves za oktober gl. —•— do —•—. Koruza gl. —•— do —•—.
Pšeniea : ponudbe in povpraševanja stalna. Prodaja 10,000 met. stotov. Vreme: lepo.
Hamburg K). Trg za kavo. Santos good ave-rage za marc HI-—, za inaj 31*25, za september :i2-2f>, za december 32*76.
Ha vre 16. Kava Santos good average za te-bruvar 50 k. frankov 37.—, za april 60 k. frankov 38.—.
Praga 11». Surovi sladkor I. izdelek, S8°/0 Reudement franco Aussig. Mirno. Pebruvar gold. 12-37V,, do —. Marc gl. 12-40,Oktober-dec. gld. 12.15 Denar.
Dunajska borza dne 16. februvarja.
iliuu'*	včeraj
Državni dolg v papirju . . 101.60	101.60
„ v srebru . . 101.30	101.26
Avstrijska renta v zlatu . . 120.45	120.30
„v kronah . 101.90	101.90
Kreditne akcije..... 369.25	366.90
London 10 Lsr...... 120.37 '/„	120.37 V*
20 mark....... 11.78 11.78
Napoleoni....... 9.55 9,55 1L
100 italijanskih lir .... 44.40	44,45
FILIJALKA
BANKE UNION
V TRSTU
se peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor:
a)	Vsprejema uplačila na tekoči račun ter jih obrestuje:
Vrednostne papirje:
po 26/h°/0 proti 6 dnevni odpovedi
„ 2 V/.\ " 12 „
" 8l/*°/o m 4 mesečni „
ti It I o n 8 „	„
„ 35/s°/o „ 1 letni Napoleone:
po 2 °/0 proti 20 dnevni odpovedi
„ 2V/o « 40 „
n 2°/4°/0 „ 8 mesečni „
„ 8 °/„ „ <5 „
Tako obrestovanje pisem o uplučilili velja od 25. oziroma 2. avgusta naprej.
b)	Za giro-conto daje 2a/4u/u do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. u checpie; za veče zneske treba avi/.o pred opoldansko borzo. Potrdila se »lajajo v posebni uložni knjižici.
c)	Zaračuna se za vsako uplačilo obreHti od dne uplarila in nuj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur.
Sprejema zu svoje conto-eorreutiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno.
d)	Izdaja vredniee neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih.
e)	Kupuje in prodaju vsakovrstne vrednostne pu-pirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji.
Splritus sinapis compotmii
ALCOFON.
•ledino sredstvo proti zobobolu, revmatič. glavobolu, migreni itd Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter se dobiva jedino le v lekarni
PRAIMARER (Ai dne Mori) Piazza granite TRST
Paziti na ponarejanja.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih centih. Za enkratno insereijo se plača po 1 nč. za besedo; za večkratno innereijo pa se cena primerno zniža. < >frl«si za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 (fld. ter sh plačujejo t četrtletnih anteeipatnih obrokih.
Vogrič
Zaloga krompirja, zelja in fiiola.
|f i	|| ulice Molin pieeolo St. it
vatovec jhk. im**a,f>,?o ^"p^^u«
fižola in drugih pridelkov. Razprodava na debelo in tudi na drobno.
Poduk v glasbi.
|| ■	ulica Stadion 15*, F. n. po.
M Pa |j J učuje glasbo praktično in teoretično, doma in zunaj.
Zaloga olja, mila in kisa.
t t i	Jk t	Uliea Torrente At. 2ii.
vatovec Anton ^^ °,ia m,H n
kisa na drobno in debelo. Naročila izvrfinje točno.
Krčme.
Ulica l oinmerciale St. 10 toči izborna istrska in dalmatinska vina. Kuhinja priprosta ali čedna in eena.
FILIJALKA
c.Kr. uril Urnim Milima zaroda
/a trgovino in ohrt v Tr*tn.
Novo! za vplačila.
Čokelj Andrej
Jurković Mate
ima dobro domačo kuhinjo.
V vrednostnih papirjih na
4-dnevni izkaz 21//.,, 30-	n 3»/ »L
ulic« Carintia št. 25 toči izvrstno Črno in belo istrsko vino ter
Krojači.
Ščuka Anton * ^^^
obleke po poSteni ceni. Tudi proti plačilu v mesečnih obrokih.
Obuvala.
„pri Pepetu Kraševcu" na Rožariju poleg cerkve Sv. Petra pod ljudsko Solo, ima veliko zalogo obuval. Sprejema tudi naročbe.
ulica Riborgo fit. Velika zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi.
Razna.
v trgovino ali tudi v drugačno službo želi vstopiti 3(Meten mož izurjen v pisarniških opravilih, več let v trgovini, veSč ital., nemfik. in nrbsko-hrvatskega jezika z lepo pisavo. Adresa pri upravniStvn „Edinosti."
Stantič Josip
Rehar Peter
Kakor knjigovodja
Cvet proti trganju.
(Liniment caspici).
PreiBkuiano mazilo — odpravlja bolečine pri koatibolu, ganju in revmatizmn. — Ena steklenica z navodilom 50 nv Razpošilja z obratno pošto najmanje dve steklenici
„Deželna lekarna pri Mariji Pomagaj" Pli. 31 r. M. Len steka v Id ubijani.
V napoleonih na
:iO-dnevni odkaz 2°/0e/)l .'l-mesečni „ 21/«° n n	n * It ia
na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 2H. junija in odnosno 20. avgusta t. I. po dotičnih objavah.
Okroini o d d e 1.
V vredn. papirjih 2u/0 nn vsako svoto. V napoleonih brez obrest Nakaznice
na Dunaj, Prago, PeSto, Hrno, Lvov, Tropavo, Reko kako v Zagreb, A rad, Uielitz, Gablonz. Gradec, Sibinj, Inomost, Czovec, Ljubljano, Line, Olomnc, Reichenberg, Saaz in !Sol-nogrnd, brez troškov.
Kupnja in prodaja
vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov proti odbitku l"/00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto.
Vloiki v pohrano.
Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati ali sre
brni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke itnlijansk v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Služba korespondenta.
Podpisani sprejmem spretnega in vestnega, korespondenta in knjigovodjo, veščega slovenskemu oziroma hrvatskemu, italijanskemu in nemškemu jeziku z dobrimi spričevali.
Prednost dajem onim, ki so vešči kožarskem« obrtu. — Plača po dogovoru.
And. Jakil,
kožarska tovarna v Rupi
jioAlP Miren pri fiorici.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
H&faela Italia
TRST — Via Malcanton št. I — TRST
Zalogu pohištvu zu jedilnice, spnluice in spre-jemalce, žlinnlc Iu peresnlc, »gledal in železnih blagajn, po cenah, du se nI bati konkurence.
Svetovna kolesa
amerikanski originali
TRIBUNE IN ARENA
odlikovana v vseh državah na kontinentu radi elegance, točnosti in vst rajanj a, prodiija se Izključno le pri glavnem zastopniku
ANTONU SKERL V TRSTU,
Via S. Lazzaro it v. e, nasproti palače Salem.
NB. Navadna kolesa prodajajo se proti 2-letni garanciji, ročaj ia pritikline po želji kupca.
Mehanična delavnica za vsakovrstno popravo koles in šivalnih strojev.
CENE ZMERNE.	-**--CENE ZMERNE.
ljfj nepreklicno |
18. IHarcija1899.
g ii |00.000-
2.	glav. dobitek 25.000 Kr
3.	glav. dobitek |0.00QKr
v gotovini 20°/Oodbitka.
vr,
Vl\
\ vr,
HlinaklfP CTPPllP nn RH m#f» priporočajo : GiuHeppe Bolaflio, Jlamll k Comp., „II Mer-UUlIdJbKfcJ bfBLKtJ pU 0U HVO. curio Triestino", Aleasandro Levi,Girolaino Morpurgo,Marco hnnco Schiftinann, (JiiiHeppe Zoldan.