in	'
AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN t I IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 200
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 28, 1939
LETO XLII. — VOL. XL11.
Hitler ne odneha od zahtev
Ruski premier Molotoff obišče Nemčijo
Moskva, Rusija. — Iz vladnih krogov se poroča, da bo ta teden odhitel v Nemčijo ruski premier in zunanji minister Molotoff. Nekateri smatrajo ta obisk samo kot izraz vljudnosti, da vrne obisk nemškega ministra von Rib-bentropa. Drugi pa pravijo, da se bo ruski minister dogovoril z-Hitlerjem o nadaljnem postopanju Nemčije in Rusije v Evropi.
Iz Moskve so odšli vojaški zastopniki Francije in Anglije, ki so brez uspeha vodili pogajanja za trozvezo med Rusijo, Francijo in Anglijo. Angleški in francoski zastopniki so bili videti precej poparjeni, ker jim je Hitler prav pred nosom odpeljal Rusijo in ž njo sklenil pogodbo.
Poroča se, da bo skušala Nemčija pritiskati na Japonsko, da bi sklenila prijateljsko pogodbo z Rusijo, todav ni verjetno, da bi Nemčija kaj dosegla, ker se iz Tokia poroča, da ne mara Japonska imeti nobenega opravka več z Nemčijo, ki je pustila Japonsko tako lepo na cedilu.
-o-
Pionirka umrla
Včeraj zjutraj je umrla po dolgi in mučni bolezni Marija Po-lončič, roj. Sigmond, doma iz va-»i Kozaršče pri Starem trgu na Notranjskem. Tukaj je bila poznana pod (imenom Gorenčeva. Nad 45 let se je nahajala tukaj in je bila stara ob smrti nad 70 let. Bila je izučena šivilja. Bila je vdova 24 let po širom naselbine poznanem možu Antonu. Družina je vodila dolgo vrsto let gostilno na Union Ave. in 80. cesta. Zadnjih deset let se je pa družina nahajala na 13703 So. Parkway, blizu Calvary pokopališča.
Ranjka je spadala k sledečim društvom: Woodman Circle št. 98, Supreme Forest, Slovenske Sokolice št. 442 SNPJ ter pevskemu društvu Zvon. Poleg sestre Ivane Pelan zapušča sina Antona in 4 hčere: Mary Godec, Christine Kress, Mildred Kothe-ra in Clara Polončič. Zapušča 5 vnukov in enega pravnuka. Zapušča tudi več sestričen, bratrancev in drugih sorodnikov.
Truplo ostane do pogreba v kapeli pogrebnega zavoda A. Gr-dina in sinovi, odkoder se vrši pogreb v sredo ob devetih v cerkev. sv. Timoteja v bližini Polon-čičevega doma. Preostalim izrekamo naše iskreno sožalje, ranj-ki pa naj bo ohranjen blag spomin.
Mir je še vedno mogoč
Nemčija:
V	nedeljo je poslal kancler Hitler Franciji sedem strani dolgo pismo, v katerem odločno poudarja, da ne odneha pod nobenim pogojem od svojih zahtev za Gdansk in poljski koridor. Vendar je iz tega Hitlerjevega odgovora razvidno, da vrata do miru še niso popolnoma odprta in da je še možnost, da se pride do sporazuma.
V	svojem pismu je Hitler poudarjal, da če pride do vojne med Nemčijo in Francijo, da bo on (Hitler) peljal svojo vojsko v boj, da popravi storjeno krivico, medtem ko bodo drugi vodili vojno, da še nadalje obdrže krivično odvzeto zemljo.
Iz vsega pisma se čuti Hitlerjeva želja ali celo prošnja, naj Francija ostane iz vojne v konfliktu med Nemčijo in Poljsko. Hitler poudarja, da ne vidi poti, da bi Poljska sprejela mirno rešitev spornega vprašanja. Medtem pa Nemčija naglo mobilizira in so bile med prebivalstvo že razdeljene krušne karte.
Anglija:
Jutri odnese angleški poslanik Henderson odgovor angleške vlade na Hitlerjeve pogoje za premirje. V svojem odgovoru Anglija zatrjuje, da ostane trdno
na svoji prejšnji izjavi, in da bo ostala pri Poljski v slučaju vojne. Vendar je odgovorila Anglija tako, da bo moral tudi Hitler še odgovoriti, predno se odloči do kakega usodepolnega koraka. V angleških vladnih krogih še vedno upajo, da pride do mirne poravnave evropskega spora.
Italija:
Ko je kanadski premier Mackenzie King brzojavil Mussolini-ju, naj zastavi ves svoj vpliv, da se prepreči vojna, mu je Mussolini potem kabla odgovoril: da bo poskusil vse mogoče, da se ohrani svetovni mir, trajen mir in pravičen mir.
Japonska: Danes je resign i r al kabinet premierja Hiranuma, ker ni mogel obdržati Nemčije na svoji strani, ki se je, kakor znano, zvezala z japonsko sovražnico Rusijo. Cesar bo najbrže poveril sestavo novega kabineta armadne-mu častniku Abeu.
Francija: Vsak čas se pričakuje, da bo vlada odredila splošno mobilizacijo. Civilno prebivalstvo\ je vlada že posvarila, naj zapusti glavno mesto Pariz. Poročila trdijo, da je včeraj do polnoči odšlo iz Pariza že do pol milijona oseb, med katere so šteti tudi rezervisti.
Kitajci veselo pozdravljajo rusko-nemško pogodbo. Pričakujejo pomoči od Rusije kot od Nemčije.
Čunking, Kitajska. — Vest o rusko-nemški pogodbi je tudi Kitajce presenetila, vendar ne radi strahu, ampak radi večjega upanja, da dobe pomoč v njih bednem stanju, čeprav se ne more še reči, kakšne bodo posledice te pogodbe na položaj v Kitajski, vendar pa prevladuje splošno mnenje, da se je njih položaj s tem mnogo izboljšal. S to pogodbo, tako sodijo Kitajci, bo ruska zapadna fronta razbremenjena in Rusija bo imela prosto pot, da pomaga Kitajcem v boju zoper Japonce.
že zadnjih par tednov so začeli Rusi pošiljati v Kitaj nova letala, pilote in mehanike. Rusija je tudi dovolila Kitajski nov kredit v vsoti 750,000,000 zlatih rabljev. V zamento za to pa poslala Kitajska Rusiji volno, čaj, kože, kameljo dlako in drugo. Kitajci
CHARLES ELY KANDIDAT V EUCLIDU
Euclid, O. — Mr. Charles Ely, izvolitvijo obljubil, da bo prihra-
ki je bil euclidski župan od leta 1925 pa do zadnjih volitev, ko ga Je premagal za nekaj glasov sedanji župan Sims, je v soboto večer uradno naznanil svojo kandidaturo za župana. V svoji izjavi je ostro bičal sedanjo mestno administracijo, ki je pripeljala mesto v tako slabo finančno stanje.
Mr. Ely je obdolžil župana Simsa in solicitorja Torbeta, da nalašč nista plačala obresti na zapadle bonde, radi česar ima sedaj Euclid na glavi tožbo, iz ka-te»*e se lahko izcimijo večji davki, vse do 97 centov na $100 vrednosti.
Dalje je Mr. Ely pokazal na župana Simsa, ki je pred svojo
nil mestu najmanj $125,000, medtem da bo pa pokazal koncem leta, da je porabil najmanj $100,000 več, kot pa ima mesto dohodkov.
Mr. Ely je obdolžil župana Simsa, da je trosil denar za svg-jo politično mašino, ker je ustvaril več del, brezpotrebnih in dobro plačanih, da je potolažil svoje politične pomagače.
zdaj celo pričakujejo, da jim bo Nemčija pomagala, ker ni bila nikdar preveč prijazna napram Japoncem, ampak jih je hotela samo izigravati proti Angliji.
Na drugi strani pa zopet ugib-Ijejo Kitajci, če se ne bosta sporazumeli Japonska in Anglija, kar bi bilo pač samo na škodo Kitajski.
-o-—
Vlagateljski odbor
Seja vlagateljskega odbora North American Mortgage Co. se vrši jutri večer ob osmih v starem poslopju SND na St. Clair Ave. Za ves odbor je važno, da pridete. — Okorn, tajnik.
Bondi za relif
Relifno vprašanje za Cleveland' je rešeno, vsaj do 1. januarja, ker je državna davčna komisija dovolila mestu, da izda za $454,000 bondov za relif. Ti bondi se bodo plačali iz davkov na pivo in slad.
Olimpiada SDZ sijajen uspeh
Nad 5,000 ljudi, starih in mladih, se je včeraj zbralo na Pin-tarjevi farmi, kjer se je vršila olimpiada Slovenske dobrodelne zveze. Pri pogledu na to pestro in živahno množico, smo si nehote mislili: v vsej Evropi ni danes pet tisoč ljudi tako brez skrbi, kot smo mi v svobodnih Zed. državah, na enem samem pikniku, če kdaj, te dni lahko rečemo, da smo srečni pod streho Strica Sama.
Podrobnosti o raznih tekmah boste lahko brali v "Glas SDZ," mi bomo samo na kratko omenili par glavnih točk. V maratonski tekmi, to je v teku od gl. urada SDZ do Pintarjeve farme, je zmagal Bili Vičič, član št. 45 SDZ kot prvi, drugi je bil Stanley Antonio od št. 18 SDZ in tretji Louis Zgonc od št. 1 SDZ.
V	žogometni igri, mladinski odelek med št. 1 in št. 17, so zmagali mladi "zibcinarji." Med dekleti, skupina iz St. Clairja in iz Collinwoda so zmagala collin-woodska dekleta.
Najbolj pa smo občudovali spretne vaje Častne straže SDZ, katere načelnica je gdč. Frances Bogovič, učitelj pa je Mr. William J. Esser iz Loraina. Dekleta so izvajale povsem nove vaje, ki so jih res spretno in brezhibno izvršile. Pravijo, da so najbolj izvežbani kadeti iz West Pointa. No, mi pravimo, da jih naša dekleta od častne straže ^DZ posekajo.
Smrtna kosa
V	soboto popoldne je po daljši bolezni preminil na svojem domu, 969 E. 67th St. Stanko Ce-starich, star 50 let. Tukaj zapušča enega sina Stanleya, dve hčeri, Emmo in Katarino, brata Marka in več sorodnikov. Rojen je bil v selu Šatorinja, fara Vi-dovsovac na Hrvatskem, kjer zapušča očeta, enega brata, sestro in več drugih sorodnikov. V Ameriki je bival 32 let in je bil član društva sv. Josip, št. 99 HBZ ter društva sv. Štefana št. 224 KSKJ. Pogreb se vrši jutri zjutraj ob 8:15 iz pogrebnega zavoda Jos. žele in sinovi, 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Pavk na 40. cesti in na Calvary pokopališče. Naj počiva v miru, preostalim pa naše sožalje.
Mihelicheve peticije
Kdor ima peticije za sodnij-skega kandidata, Mr. John L Mihelicha, je prošen, da jih vrne vsaj do sobote 2. septembra, da jih Mr. Mihelich lahko vloži pri voli vnem odboru.
Prihodnja vojna bo končana v 72 urah; odločila jo bodo letala, pravi ekspert
Zanimive vesti iz slovenskih naselbin
V	Soudanu, Minn, je umrl An-j ton Zobec, star 62 let. V Ameriki je bil okrog 37 let in zapušča' tukaj ženo in brata.
V	Calumetu, Mich, je umrl; Jos. Mihelčič, star čez 50 let. Za-j pušča ženo in šest otrok. — Na j Calumetu je odprl svojo krojaško delavnico Tone Gregorič.
V	Buenos Aires je umrla Marija Mervič, stara 63 let in rojena v Volčji Dragi pri Gorici. Bila je ena prvih naseljenk v Argentini. Tu je živela 36 let in je imela svojo trgovino. — Istotam je umrla Ana Kocjančič, roj. Babic, stara 35 let in doma od sv. Antona pri Kopru. V Argentini je bila osem let, kjer zapušča moža, sina in hčerko.
V	Montevideu, Urugvaj, je umrl Ernest Devetak. Bil je star 28 let in po poklicu avtni mehanik. Doma je bil iz Dola na Krasu.
John Bukovinski v Pittsburghu je izdelal šahovsko desko, ki nima para na svetu. Deska je zložena iz 10,000 koščkov dvanajst vrst lesa. Delal je na tem osem mesecev. Desko je Bukovinski podaril dr. Filipu Faixu v bolnišnici, kjer je Bukovinski uposlen kot hišnik. Bukovinski je doma iz Vinice v Beli Krajini, je star 52 let in še vedno samski.
V	Bon Air, Pa. se je ponesrečil John Jakobe pri delu v jami. Zlomilo mu je nogo nad kolenom. — Joe Stražišar v istem mestu je z bicikljem podrl nekega otroka, ki je na poškodbah umrl.
V	Hartfordu, Conn, se je ponesrečil John Turk. Nanj se je zvrnila samokolnica, ki mu je zlomila desno roko na; dveh mestih.
V	Detroitu, Mich, je Štefan Matoš z britvijo prerezal vrat svoji ženi. žena je bila na mestu mrtva, mož se je pa prijavil policiji. Sprla sta se, ker mu je žena očitala, da je zapravil deset dolarjev od svoje plače. Oba sta hrvatske narodnosti.
V	Chicagu je umrla Frances Ulgar, stara 67 let in doma iz Kamnika na Gorenjskem. Tukaj zapušča eno hčer, v stari domovini) pa brata.
V	Jolietu, 111. je umrla Agnes Horvath. Tu zapušča enega si na in tri hčere, 26 vnukov in pet pravnukov.
V	Imperial, Pa. je umrl John Guzel, star 57 let. V Ameriki je bival 29 let. Tukaj zapušča enega brata in dve sestri. Doma je bil iz Goričan pri Medvodah.
V	Los Angeles, Cal. je umrl George Kočnik, star 66 let in doma iz Ribnice na Pohorju, Štajersko. Leta 1905 je prišel Bessemer, Pa. Zapušča ženo in sina.
DOMOVINA NAS PROSI, NAJ JI OSTANEMO ZVESTI PO SRCU
V soboto in nedeljo je imel pater Kazimir Zakrajšek tri lepa predavanja o razmerah v naši rojstni domovini. Vj soboto večer je govoril v cerkveni dvorani pri sv. Vidu, v nedeljo popoldne na cerkvenem pikniku fare sv. Lovrenca in zvečer v šolski dvorani fare sv. Kristine.
Na teh predavanjih je v iskreni besedi povedal, kako zre naša rojstna domovina na svoje sinove in hčere v tujini in jih prosi, naj ji ostanejo zvesti po srcu! ter ji stojmo ob strani v teh težkih preizkušnjah, ko steza sovražnik svoje roke po naši zemlji. Zato, prosi mati domovina, naj v potrebi zastavimo svoj vpliv, ne samo, da ohranimo svojo domovino, ki je v svoji lastni državi Jugoslaiji, ampak da tudi pomagamo, da se rešijo iz robstva naši zasužnjeni bratje pod Italijo, pod Nemčijo in pod Madžarsko.
Bodimo močni, je poudarjal pater Zakrajšek, in zavedni, kot so drugi narodi, ki nikdar ne pozabijo, katera mati jih je rodila. Društva, jednote, zveze, vsi bi se morali strniti v močno narodno celoto in skupno dvigniti svoj glas pri naši ameriški vladi, kateri smo pomagali s svojimi pridnimi rokami graditi bogastvo, da se bo pognala za naše brate in sestre, če bi bili ogrožani po tem ali onem sosedu.
Tudi domovin?, danes vse drugače sodi o svojih izseljencih, je rekel g. govornik. V njih vidi domovina silno moč, ki lahko mnogo stori za svojo rojstno domovino. Doma prav dobro vedo, koliko smo že storili za domovino s tem, da pošiljamo tje denar, bodisi svojcem ali v kake druge namene. Ogromne milijone smo že poslali. Zato smo pa tudi upravičeni do besede.
Govornik je pojasnil delovanje Izseljenske zbornice, Izseljenskega muzeja, Izseljenskega Vestnika in Izseljenske nedelje. Vse to je ustanovljeno za tesnejšo vez med domovino in med nami tukaj. Zato je pa govornik prišel sem, da nam vse to pojasni in z živo besedo dokaže, da domovina misli na nas in nas še vedno ljubi in hoče, da še vedno bije eno slovensko srce, pa naj nas loči še tako velika razdalja.
Pri obeh predavanjih, pri sv. Vidu in sv. Kristini, se je sprejelo predlog in zbralo denar, da se pošlje brzojavni pozdrav dr. Korošcu in premierju: Cvetkoviču, ki sta s svojo spretnostjo dosegla sporazum s Hrvati in tako postavila našo domovino na novo pot edinstva in ljubezni.
—-o-—
Španski begunci v Mehiki so že začeli širiti svojo rdečo propagando med mehiškim narodom
Mexico City, Mehika. — V Mehiki je danes kakih 5,400 vojnih beguncev iz Španije, takozvanih ojalistov, katerim je ponudila streho mehiška vlada. Pred prihodom so begunci obljubili, da se bodo vzdržali vsakega političnega delovanja v Mehiki. Toda kot se vidi, so pozabili na svoje obljube in so že začeli delovati na cilju, kateri se jim ni posrečil v Španiji.
Začeli so širiti med mehiškim narodom propagando, govoreč mu, da komunistični nauki za mehiški narod niso nobena novota-
Pittsburgh, Pa. — Major Al Williams trdi, da vojna, če se bo kdaj sploh pričela, bo končana v 72 urah in bojevana bo samo v zraku. Williams je vzel za možnost vojno med Anglijo in Francijo na eni strani in med Nemčijo na drugi strani. Major trdi,
da vojaštvo, ki bo postavljeno Kandidat Ely je obljubil, da proti Nemčiji na zapadni fronti,
bo, če bo izvoljen, skušal priboriti mestu ono višino davkov, ki je bila za časa, ko je bil on župan.
Sliši se, da bo kandidiral za župana tudi Marcus Bratelj, ki je v zadnji kampanji podpiral sedanjega župana Simsa.
ne bo imelo nobenega pomena, ker ne bo prišlo do "besede." Enako ne bosta imeli nobenega pomena angleška in francoska bojna mornarica, ker Nemčija ne bo šla na morje s svojim skromnim bojnim brodovjem.
Nemška armada bo lahko str
la poljsko, ker ni računati, da bi mogli Anglija in Francija poslati pomoč, ker ne moreta postaviti vojaštva na poljsko mejo.
Torej bi se bojevala vsa vojna samo v zraku. Anglija ima močno zračno flotilo, Francija pa zelo slabo. Obe skupaj pa ne dosežeta Nemčije v tem oziru. Angleška bombna letala bi napadla Berlin, nemška pa London. Torej bi bilo samo vpraša nje par ur in kdor bo bolj ter z večjim uspehom metal bombe nad mesta, ta bo zmagal. Vsa vojna ne botrajala več kot 72 ur, toda posledice bodo grozne.
Manjši vodni računi
Councilman 23. varde, John M. Novak, se je zglasil v našem ura du in povedal, da bo prišlo na seji mestne zbornice 7. septembra do odločitve, če se bodo znižali vodni računi ali ne. Mr. No vak se poganja, da se odpravi tistih 40%, kar plačujejo hišni posestniki za vzdrževanje odvod nih kanalov in pravi, da je pre pričan, da se bo nekaj doseglo: ali da se popolnoma odpravi plačevanje tistih 40 odstotkov, ali pa da se vsaj nekaj zniža. Radi asesmenta Tajnica društva št. 162 KSKJ se bo nahajala danes zvečer med 6 in 7:15 v prostorih stare šole sv. Vida v svrho pobiranja asesmenta in društvenih zadev.
rija, ker je itak vsa Mehika že komunistična. Sklicujejo se na to, da so Mehikanci pozdravili španske begunce, ko so dospeli v Vera Cruz, z komunističnim pozdravom.
Mehiško časopisje poroča, da je položil bivši premier lojalisti-čne španske vlade, Juan Negrin, v mehiških bankah 1,800,000,000 frankov za potrebe španskih beguncev. Mehiška vlada se oči-vidno strinja z težnjami teh španskih beguncev, ker ne mara priznati sedanje španske vlade.
Pogreb na morju
Kansas City. — Enajst oseb se bo vkrcalo na ladjo v New Yorku in se odpeljalo proti Angliji. Sredi morja bodo vrgli z ladje bakreno skrinjico, v kateri se bo nahajal pepel Georga D. Hope,, lesnega trgovca, njegove žene in hčerke. Tako je naročila bogata Mrs. Hope, predno je umrla, kot zadnja v družini. Več podrobnosti osebe, ki so dobila to naročilo, nočejo povedati, ker so prisegle, da bodo molčale.
--—o---
"Field Day"
V četrtek 31. avgusta prire-de lokalne podružnice SŽZ piknik v Euclid Beach parku.
Mleko bo dražje
V	petek stopi v veljavo nova cena mleku za Clevelandčane. V trgovinah bo kvort mleka 10c, pint 7c. Odjemalci, katerim se dovaža mleko na dom, bodo pa plačali 11 centov za kvort, do-zdaj so plačevali 10c. Razvažal-ci mleka na drobno so morali dvigniti ceno, ker bodo plačevali farmarjem več za mleko.
Ustanovna seja
V	sobi št. 3, staro poslopje SND na St. Clair Ave., se vrši d&nes zvečer ob osmih ustanovna seja podružnice za pokojninsko akcijo za državo Ohio. Na sejo se vabi vse, ki se zanimajo za pokojnino ostarelim ljudem.
JUTRI JE REGISTRACIJSKI DAN
Jutri bodo odprte volivne koče, najmanj po ena v vsaki vardi, da se da priliko volivcem za registracijo. Koče bodo odprte od desetih dopoldne do 2 popoldne in od štirih do devetih. Kdor se ne bo registriral jutri, se še lahko registrira pri volivnem odboru v City Hall, zadnji čas do sobote, do devetih zvečer.
V naših slovenskih vardah bodo jutri odprti sledeči prostori, kjer se boste lahko registrirali:
V	10. vardi: Case School, 40. St. in Cooper Ave. V 15. vardi: Miles Park School na E. 93rd St.
V	23. vardi: East Madison School, Adison Rd. in Carl Ave.
V	28. vardi: Woodland Hills School, E. 93rd St. in Union Ave. V 32. vardi: Memorial School, E. 152nd St. in Lucknow Ave., Oliver Perry School E. 185th St. in Muskoka Ave., Bret School, St. Clair Ave. in Royal Rd.
r i
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME - SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Cl*lr Avenue	Cleveland. Ohio ...................-......Bmtdaya and Holidays __
NAROČNINA:
Z* Ameriko In Kanado, na leto »5.50. Za Cleveland, po pofttl, celo leto 17.00 Ca Ameriko In Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po poSt.1, pol leta «3.50 Za Cleveland, po ramaialcih: celo leto »5.50; pol leta »3.00. Za Evropo, celo leto, »7.00. ____Posamezna Številka, Sc.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mail, »7.00 per year. UJS. and Canada, »3.00 far 8 months Cleveland, by mall, »3.50 for 8 months Cleveland and Euclid, by carriers, »C.50 per year, »3.00 for 8 months European subscription, »7.00 per year. Single copies, Sc
Entered as second class matter January 5th, IB09, at the Poet Office at
Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.

No. 200, Mon., Aug. 28, 1939
Treba je, da imajo skupno močno državo, vsak narod pa svoje samostojno gospodarstvo. Potem bo napredek, potem bo mir.
Gotovo smo vsi ameriški Slovenci za to idejo, zato dvi-gnimo svoj močni glas, saj nas je tukaj skoro pol Slovenije in zahtevajmo za Slovenijo narodno in gospodarsko samostojnost.
Naš narod je pokazal v zadnjih tisoč letih, da zna misliti samostojno, da zna voditi svojo kulturo samostojno in bo tako lahko tudi vodil svoje gospodarstvo samostojno.
Živela Slovenija pod svojo lastno streho!
SLOVENSKO-AMERMA NOVA MAŠA NA BLEDU
Tudi Slovencem svobodnega sonca
Eden izmed najmanjših narodov v Evropi so Slovenci, ki žive deloma ob severnem Jadranu, katerih glavna luka je bila Trst. Slovenci segajo proti severu visoko v Alpe proti Tirolski, v Koroško in Štajersko, deloma tudi v Madžarsko. Pred svetovno vojno so živeli skoro tisoč let v bivši Avstriji, izvzemši majhnega dela, nekako 50,000, ki je živel v Italiji in del, nekako 60,000, ki so živeli pod Madžarsko. Danes so zapadni del Jugoslavije.
Toda nesrečna rapallska pogodba jih je izročila na milost in nemilost, nekako 900,000 Italiji. Glavno mesto tega dela Slovencev je Gorica. Okrog 100,000 jih je bilo dodeljenih bivši Avstriji in so deloma del Nemčije, brez vseh narodnih in gospodarskih pravic. Del, nekako 30,000, jih je bilo dodeljenih novi Ogrski.
O Slovencih piše znani angleški potopisec v svoji knjigi "The Wayfarer through Jugoslavia," da so pravo čudo v zgodovini raznih narodov. Nikdar svobodni, vedno v sužno-sti, vedno zatirani in tlačeni, ki niso nikdar nastopili z mečem ne s prelivanjem krvi za svoje narodne pravice, pa so se ohranili do današnjega dne kot čist narod, poln življenskih sil, mogčen v svoji kulturi in svojem narodnem gospodarstvu.
Strogo veren katoližki narod vseh tisoč let, odkar sta mu prinesla krščansko vero in krščansko kulturo iz Carigrada slovanska apostola sv. Ciril in Metod, se je vzdržal hrabro in junaško kot kmetski narod. Njegova inteligenca in njegovo meščanstvo je bilo vsikdar protinarodno, je govorilo in pisalo samo v nemščini in latinščini, ker je smatralo narodov jezik za manj vreden kot nemški.
Več stoletij je bil tudi brez svojih šol in knjig. Samo ljudstvo s svojim župnikom kot vodnikom in učiteljem je bojevalo gigantski boj za svoj obstanek, za svoj jezik in svojo vero.
Ta narod je preživel zelo žalostne in težke čase brutalnih napadov od severnih sosedov Nemcev, od zapadnih sosedov Italijanov in severovzhodnih Madžarov. Iz vzhoda ga je skozi 400 let neprestano napadal turški mohamedanizem. Toda do tega naroda je Turek prišel, preko njega ni mogel dalje na zapad. Zato si je zaslužil skupaj s katoliškimi Hrvati in pravoslavnimi Srbi častni naslov: zid krščanstva. Zato je ta narod, ki je s potoki svoje krvi ohranil Evropi krščansko kulturo.
Tega naroda je v Zed. državah nad 400,000. Sinovi tega naroda, ki je prišel v svoji revščini iskat v Ameriko kruha in svobode, katerega obojega mu bivša Avstrija ni hotela dati.
Ta narod ima številno izseljencev tudi v Kanadi, v Južni Ameriki, v Franciji, Nemčiji, Holandiji in Belgiji. Eno petino sebe ima tako v izseljenstvu sirom sveta. Ako dodamo, da ima izven svojih narodnih ožjih meja nad 900,000 odtrganih Slovencev, ga je skoro polovico na tujem.
In čeprav nas je skoro polovica na tujem, pa se vseeno še čutimo, da smo sinovi in hčere klenega slovenskega naroda. Čeprav na tujem, pa smo še vedno s srcem doma. Tako mi, ki smo v svobodni Ameriki, tako oni, ki trpijo pod tujim jarmom. Zlasti nam v Ameriki, ki smo navajeni svobode, mora biti pri srcu bodočnost naših bratov in sester. Tako onih, ki žive danes v Jugoslaviji, še bolj pa onih, ki jih je brezsrčna medržavna politika odtrgala od skupnega ognjišča, da žive danes izven slovenskih mej, brez vsakih narodnih in gospodarskih pravic.
Kako jim je pri srcu tem našim bratom, moramo mi tem bolj čutiti, ki smo res svobodni, gospodarsko in narodno, ki lahko javno pokažemo svojo kulturo, svoje šege in svoje tradicije.
Enako velja za naše brate in sestre v domovini. Te dni se kuje nova osnova treh narodov v Jugoslaviji: Srbov, Hrvatov in Slovencev. Do popolnega sporazuma še ni prišlo, bo pa gotovo. Predvsem gre Hrvatom za to, da dobe avtonomijo. Prej ne bodo odnehali in dobili jo bodo. Samostojno gospodarstvo v skupni državi Jugoslaviji. Če bo dobil en narod avtonomijo, jo mora dobiti tudi drugi. Drugače ne gre.
Kolikor nam je znano, ge je mislilo priključiti Slovence Hrvatom. Težko, da bi orali skupaj. Zadnje čase se pa sliši, da se bo razdelila Jugoslavija v štiri avtonomne pokrajine: Srbijo, Bosno in Hercegovino, Hrvatsko in Slovenijo. Te pokrajine, banovine, ali kakor se bi že imenovale bi imele skupno vojaštvo, skupni "denar. To bi bila nekaka oblika kot so Zed. države.
Tako zamisel bi morali pozdraviti vsi Slovenci, doma in na tujem. Kolikor smo zasledovali razmere v domovini do-zdaj, so bili Slovenci vse preveč izmozgavani za skupno stvar. Zlasti davkov je morala Slovenija plačevati sorazmerno največ in vzdrževati druge dele Jugoslavije. Saj je znano, da so edino železnice v Sloveniji, ki obratujejo z dobičkom.
Slovenija je dovolj močna, da se avtonomno lahko sama vzdrži. To je bil tudi prvotni namen pri ustvarjanju Jugoslavije, česar se pa ni izpeljalo.
V koliko se Slovenci v domovini potegujejo za avtonomijo, ne vemo. Vemo pa, da to zahtevajo Hrvati zase. Če bodo pa Hrvati dobili samostojnost, se mora dati tudi Slovencem, da pride enkrat do splošnega sporazuma, in zadovoljstva v Jugoslaviji.
Popolna odcepitev vsakega naroda je nesmiselnost.
(Poroča dr. Fr. Trdan)
Včeraj, v nedeljo 6. avgusta, je bil naš rajsko lepi Bled še v podvojenem pomenu "kinč nebeški." V krasno poslikani in za včerajšnjo slovesnost še posebej ozaljšani farni cerkvi je ob navzočnosti ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožma-na, številne duhovščine, staršev, sorodnikov in drugih vernikov pel novo mašo Vaš rojak Rev. Gabrijel Rus iz Clevelanda. Ker je g. novomašnik mnogim ondotnim rojakom morebiti še manj znan, Vam ga hočem najprej na kratko predstaviti.
Rev. Gabrijel Rus se je rodil na Bledu dne 6. januarja 1910. Ko mu je bilo poldrugo leto, je odšel z materjo Neži-ko, rojeno Simončič, in teto Ano Simončič v Cleveland, kamor jih je poklical oče Gabrijel, ki se je bil nekoliko prej tam naselil. S šestim letom je mladi Gabrijel vstopil v farno šolo pri sv. Lovrencu. Skoraj celih deset let je bil sošolec in iskren prijatelj prerano umrlega Rev. Jo-sepha Shusterja, s katerim sta leta 1917 tudi skupno prejela prvo sv. obhajilo iz rok Rt. Rev. kanonika J. J. Omana.
Dan prvega sv. obhajila je bil odločilnega pomena za vse njegovo nadaljnje življenje. V župni cerkvi sv. Lovrenca ga je tisto popoldne izročil varstvu škapulirske Matere Bož-pe g. župnik, doma pa skrbna mati. Postati duhovnik in širiti med ljudstvo češčenje Matere božje, mu je bil odslej i-deal, ki je neprestano odmeval v njegovi duši in mu le bdel pred očmi. Ta vzvišeni ideal je zgodaj razodel tudi svojim mladostnim prijateljem Jožefu Lekan, Janezu Perko in Jožefu Mervar, ki so skupno mi-nistrirali v domači župni cerkvi in pogosto pristopali k sv. obhajilu. Kako globoko je ta lepi ideal prežel mlada srca, priča dejstvo, da so danes visi ti štirje mladostni prijatelji v redu marianistov.
Po posredovanju g. kanonika Omana se je mladi Gabrijel pobliže seznanil s svojim stricem kanonikom dr. Svetinom, ki je bil znan kot izvrsten gimnazijski katehet in profesor matematike i» fizike in hkrati tudi plodovit pisatelj. G. novomašnik še danes hrani molitvenik, ki mu ga je bil poslal njegov blagi stric.
V septembru leta 1924 je prestopil Gabrijel v Cathedral Latin High School, kjer je v družbi zgoraj omenjenih prijateljev in sošolcev dozorel že dolgo v srcu negovani sklep: stopiti v red marianistov. Ta sklep je uresničil na praznik Marijinega Vnebovzetja dne 15. avgusta 1927, ko je v Day-tonu, O. vstopil v noviciat. Leto pozneje je na isti dan napravil prve redovne obljube in začel humanistične študije, ki jih je že leta 1931 odlično dovršil. V letih 1931 do 193G je poučeval na višji šoli Purcell High School v Cincinnatiu, O. verouk, latinščino in francoščino. Vsled odličnih duševnih zmožnosti so ga poslaii predstojniki v Evropo, kjer je v mestu Fribourgu v Švici študiral bogoslovje. Na praznik sv. apostola Jakoba dne 25. julija letošnjega leta je bil istotam posvečen v mašnika. S sinom vred sta bila deležna te velike sreče tudi dobri oče
Rev. Gabriel Rus
in skrbna mati, ki sta nalašč za to slavnost prispela iz A-merike.
Po posvečen ju je ostal g. novomašnik še dober teden v Fribourgu, starši pa so pred njim pohiteli na Bled, da bi vse potrebno pripravili za novo mašo. Pripravljeno delo jima ni bilo težko, pod vodstvom domačega g. župnika Fr. Zabreta, kateheta Pivka in kaplana Šoukala so jima ga olajšali sorodniki in drugi domačini, ki so kar tekmovali, kako bi povzdignili to lepo in redko slovesnost.
G. novomašnik je prispel na Bled dne 4. avgusta popoldne kmalu po četrti uri v družbi svojih staršev, g. kanonika Stroja in podpisanega. Kakor hitro so v daljavi iz zvonika zagledali novomašnikov avto, so začeli slovesno potrkavati. Obsežni prostor med cerkvijo in župniščem je napolnila duhovščina, šolska mladina, domačini in letoviščarji. Ko je g. novomašnik izstopil, so ga šolski otroci obsuli s cvetjem. Potem so pa hipoma utihnili zvonovi in številna zbrana mr-ožica. Na najvišji stopnici pred vhodom v cerkev se je pojavila belo oblečena deklica z okusno napravljenim šopkom
v roki. Njen srebrno čisti glasek je g. novomašniku in gledalcem izvabil solze ganutja.
In potem so v cerkvi zabu-čale mogočne orgle. Novomašnik bod' pozdravljen . . . je i pelo staro in mlado in napolnilo prostrano cerkev do zadnjega kotička. Nato je sledil novomašniški blagoslov, nakar so se znova oglasile orgle in pesem. Lepo je bilo in z obrazov vseh navzočih je odsevalo praznično razpoloženje.
Sobotni dan je zaključila se-renada. Pred rojstnim domom -g. novomašnika so se zbrali | pevci, mladina in Blejci. Pesem, nagovori in rakete so tudi številne tuje letoviščarje o-pominjale in opozarjale na pomembni dan nove mašf.
Tako je končno vendarle nastopila težko pričakovana nedelja 6. avgusta. Prostori o-koli farne cerkve so bili v zelenju, cvetju, zastavah in slavolokih. Ko je odzvonilo devet, so že začeli prihajati svat-je v avtomobilih, na vozovih in peš. Med prvimi se je pripeljal ljubljanski škof dr. Gre-gorij Rozman, ki je bil tudi slavnostni govornik. Tudi a-meriški rojaki so bili dostojno zastopani. Mr. Frank Jakšič je pripeljal s svojim Chrysler avtom svojo gospo, gospo in gospoda Debevca iz Ljubljane, fotografa Tischlerja in podpisanega. Kmalu za nami so došli Mi*. Kollander, Leon Za-krajšek in tri gospe izletnicc, katerih imen se pa ne spomi-
njam. Le to vem, da so izbor-ne pevke. V prostorih župni-šča je vse mrgolelo. Brhke Blejke so zbirajočim se svatom pripenjale šopke, bele in rdeče, pripravljale mize in znašale stole. Postavni fantje pa so razvijali društvene prapore in jih obešali na pozlačene drogove. Zunaj žup-nišča pa so iskali primernih mest fotografi, ki so slikali sprevod.
Ko je v zvoniku odbila ura deset, se je jel iz župnišča pomikati sprevod: spredaj so korakali zastavonoše, za njimi pa so se razvrstili svatje in duhovščina s škofom in novo-mašnikom na čelu. Ker se je prav tedaj vsul dež, je belo oblečena deklica že v župnišču g. novomašniku izročila dragocen križ. Vendar pa ni trenutno neugodno vreme prav nič kalilo svatovskega razpoloženja. Še slikarji se niso dali motiti, nad svoje fotografske aparate so razpeli dežnike in tako pod varno streho snimali in lovili poedine prizore.
V cerkvi so se svatje le s težavo do svojih sedežev pre-rili, pravili so, da blejska cerkev še ni zlepa videla toliko vernega ljudstva. Ko so u-tihnile orgle in pevci, je g. novomašnik krepko intoniral Pridi sv. Duh . . . nakar je stopil na prižnico g. škof dr. Gre-gorij Rožman, ki je v klasično izklesanem govoru povedal, kaj je, kakšen mora biti in kakšen ne sme biti duhovnik. Ker se je novomašniškovega darovanja udeležila skoraj vsa zbrana množica in je tudi peta latinska maša zahtevala svoj čas, smo se šele ob eni popoldne v enakem sprevodu vračali iz božjega hrama. Tudi nazaj grede v župnišče so fotografi kar tekmovali. Zdaj jim je bila sreča bolj mila, med bivanjem v cerkvi se je bilo vreme zjasnilo, ljubko sonce je zopet posejalo in vse popoldne ogrevalo Bled, jezero in okolico.
Kako pa je bilo pri neofi-cielnem delu, si lahko predstavljate. Blejske kuhinje so znane celo izven mej Jugoslavije, saj prihajajo na Bled tujci vsega sveta, celo kralj ima tam svoje poletno bivališče. Le to Vam po tihem povem, da je bilo tisto popoldne kakor v Indiji Koromandiji: poedine izbrane jedi, napitni-ce in ubrane pesmi so se vrstile kakor slike v filmu. Ko.t za surprise pa so prišle Vaše a-meriške čestitke, ki so jih poslali zastopniki fare sv. Lovrenca in zastopnica Slovenske ženske zveze. Ker vem, da Vas te še posebno zanimajo, Vam
jih hočem doslovno navesti. * * *
Častiti gospod novomašnik!
Vsa fara sv. Lovrenca se veseli Vašega presrečnega dne, ko boste prvič zapeli Slava Bogu na višavah . . . Zlasti pa Vam iskreno čestitajo odborniki društev fare sv. Lovrenca.
Naša želja je, da bi bili v duhovskem stanu zdravi in da bi Vaše težko delo na vseh Vaših potih spremljal božji blagoslov. Vse Vaše stopinje, vse Vaše besede naj bodo v čast božjo in v zveličanje naših duš! Kadar pa pride čas, da se boste zopet vrnili med svoje prijatelje v Ameriko, takrat bo svidenje še posebno veselo. Sprejmite ponovno prav iskrene čestitke in lepe pozdrave zlasti od odbora skupnih društev fare sv. Lovrenca, Cleveland, O.
Math Zupančič, preds.
Jakob Resnik, tajnik
Josip Lekan, blagajnik * * *
Častiti g. novomašnik Gabrijel Rus!
Bodite pozdravljeni, č. g. novomašnik, z vročo željo, da bi bilo vse Vaše življenje pravo in sveto' pastirovanje med vernimi ovčicami v Gospodo-
vem vinogradu! Članice Slo-! venske ženske zveze št. 47 in tu naseljeni Slovenci iz okolice Rosewood in Vineyard Vam prav prisrčno čestitamo in se z Vami veselimo, ker Vam je ljubi Bog dal to srečo in milost, da darujete Vašo prvo sveto daritev v rajsko lepi domovini na Bledu. Na dan, ko boste svečano obhajali novo sv. mašo in vse Vaše življenje znova posvetili Bogu, se Vas hočemo tukajšnji rojaki še posebno spominjati v svojih molitvah in prositi Vsemogočnega, da Vam da potrebne moči, da Vas utrdi, da boste lahko premagovali vse težave in zoprnosti, ki jih gotovo tudi v duhovskem stanu ne manjka. Pa tudi mji se Vam priporočamo v pobožno molitev in Vas prosimo za novomašniški blagoslov.
Vdanostne pozdrave za Slovensko žensko zvezo št. 47 in Slovence v vsej naši okolici.
Helen Tomažič, tajnica. * * *
Tako upam, je nova maša Vašega vrlega rojaka znova poživila naše medsebojne bratske vezi in hkrati potrdila dejstvo, da naša slovenska kri tudi v tujini ostane zvesta Bogu in domovini. Bog Vas živi!
Dr. Fr. Trdan, Št. Vid nad Ljubljano.
Rojakom iz Preserja
Kakor je bilo na kratko že po-ročano priredijo Preserci v pon-dsljek večer č. g. pater Kazimir Zakrajšku poseben večer, ki bo v šolski dvorani dne 28. avgusta ob 8. uri zvečer. Prav spodobi se, da nekaj napravimo. Take podobne večere so že iemli: Ribničani (ob priliki dr. Trda-novega bivanja) imeli ga Bloča-ni, potem Šentvidčani in nevem kateri še vse. Zakaj bi ga ne i-meli tudi Preserci? P. Zakrajšek je naše gore list in je prav in na mestu, da pridemo vsi skupaj, kar nas je izpod zvona sv. Vida v Preserju in smo bili krščeni tam kjer p. Zakrajšek.
Seveda pa ni to rečeno, da naj pridejo samo Preserci, tudi bližnji, naprimer Bevčani, Vrhniča-ni, z eno besedo iz vseh krajev, ki so vidni iz žalostne gore kjer je 1. 1902 p. Zakrajšek pel novo mašo; potem, kajpada njegovi prijatelji, ki so magari iz Belr grada. Kot člane Presercev se smatra tudi tiste, ki so tukaj rojeni, ter žene ali može, ki imajo polovice iz preserske župnije ali so kako drugače v sorodstvu z njimi, magari do desetega kolena.
Le pridite v pondeljek 28. avgusta v šolsko dvorano. Presrci pa, ki bi želeli kake informacije se pa lahko zglasite pri podpisanemu osebno.
Jože Grdina iz Prevalja.
IZ PRIMORJA
— Prodajo turističnih lir je začasno ukinil "Putnik," ker je bilo popolnoma izkoriščeno do-broimetje, ki je bilo doslej v Rimu v ta namen na razpolago. Ta ukrep je menda že razveljavljen in se turistične lire zopet dobe. Iz tega je razvidno kako mnogo potujejo sedaj naši ljudje preko meje, saj je bil že v sredi sezone izrabljen ves kredit določen v ta namen, čudno je le to, da hodijo drugi občudovat naše kraje, mi pa drugam kakor, da bi svoje res tako dobro poznali ceniti. Poleg tega pa razmetavajo svoje premoženje drugod. Zanimivo je v tem oziru poročilo beogradske policije, po katerem je bilo letos v njenem področju izdanih do sedaj nad 14,000 dovoljenj za potovanje v inozemstvo, to je trikrat Več kot lani v istem času.
—Požar. V Mirnu je pogorela hiša posestniku Josipu Mozetiču. Gasilcem se je posrečilo, da so ogenj omejili, škode je za 8000 lir, ki je vsa krita z zavarovalnino.
tnn:m:mtt:mm?«:»:mummt»wmm
Ce verjamete al' pa ne
Proti večeru sem prav za prav šele zvedel, čemu sem prišel sem. Začeli so leteti protesti od vseh strani in mi očitati nepremišljenost, da sem si dal načeti kožo, ki je bila vendar tako lepo cela. Na vse strani sem ponujal premirje in pobotanje, pa so bile stranke trmaste kot Hitler, ki hoče svoje prignati do konca.
Skušal sem dognati, kje mie bolj boli in kateremu delu telesa se dela večja krivica. Pa so se zunanji in notranji udje močno organizirali in pristopili v unijo, če se ne motim k CIO, in napovedali generalno stavko. Povedal sem, da sem pripravljen na kolektivna pogajanja in da podpišem vse, kar zahtevajo, pa ni nič pomagalo.
Moja sreča je še bila pri vsem tem, da je bilo vse v uniji. Le pomislite kaj bi bilo, če bi začel vsak ud vleči na svojo stran pa če bi bilo nekaj skebov zraven, in da bi bilo napovedano kako iz-prtje! Zato pa jaz držim s predsednikom Rooseveltom, ki pravi in priporoča organiziranje. Le v organizaciji je moč, kar sem dobro spoznal tudi jaz.
Poklical sem z veliko mujo bolničarko in ji razložil položaj. Povedal sem ji, da če ne pride do pobotanja, da bo nekaj narobe v tej deželi. Dekle mi je dalo ne-kovo rumeno stvar za požrt, ki je razburjene duhove vsaj toliko potolažila, da iso delujoči deli orodje iz rok in me pustili na cedilu. Vendar toliko pa nisem mogel preprečiti, da ne bi postavili piketne linije okrog, ki je bila pripravljena stopiti v akcijo pri najmanjšem neredu.
In me je tisto noč precej vrtelo in nazadnje pripravilo do tega, da sem rekel z vso iskrenostjo, da bi to prav iz dna srca privoščil svojemu najhujšemu sovražniku. Začel sem vrtati v možganih, da bi se zmislil na koga, kateremu bi lahko posodil za par dni te vice. Iskal sem in iskal, pa nisem mogel najti nobenega pravdanskega človeka, na katerega sem dovolj jezen, da bi mu prepustil to zabavo, čeprav vem, da se dobe ljudje, ki so prav po nepotrebnem jezni name, pa vendar ne toliko, da bi jim brez očitanja vesti privoščil mojih popadkov. Rad bi si jih bil prihranil in za deževne dni na onem svetu, pa menda to ni na meni ležeče, če bo pa kaj všteto, imam nekaj sto tisoč let k dobrem zapisano. Torej ga na ta račun lahko parkrat malo polomim.
Bolničarka me je bila prijazno potolažila, da bo to obsedno stanje trajalo samo dva dni. Križana gora, pa šele začelo se je! Jaz pa v smeh!
Na misel mi je prišlo, kako je ta svet narobe, ki ne zna združiti dobro s koristnim. Vidiš, Jap-eek, sem si lepo golantno rekel, tukaj ležiš, pa popadke imaš kot otročnica, kaj se ne bi lahko tako napravilo, da bi popadki tudi kaj koristili, kakor, recimo, ženskam? Pa še zaslužil bi lahko kaj pri tem, ki sem precej lakomen na gnar. Vem, da bi mi marsikatera rada stisnila' nekaj v roke, če bi jo takole nadomestil s popadki. Za oba bi bilo prav. Ona bi šla lahko ta čas na piknik ali pa kam drugam, jaz bi pa gredoč nekaj pomagal k računu za bolnišnico, ki ga bom moral itak plačati.
Vidite, pa ni nikomur teh svetovnih učenjakov prišlo kaj takega še na misel. Meni pa je in še prav dopadla-se mi je misel, samo izpeljati je ne znam. Pa svet je zadnje čase postal grozno kunšten in moderen in nič se ne ve, če bodo tudi kaj takega vpeljali. To bi bilo prav na ta način ket če pravimo rojaku, ki gre na sejo: "Ti, ko že greš, pa še zame plačaj!" Tako bi tudi kaka ženska lahko naročila: "Ti, ki že greš v špital, pa mi enega otroka prinesi!" Pri tem bi še lahko ušafala, če hoče punčko ali fantka.


B»«»»»nmmm«mn»»»»ini»»!t»»iii»»n»»miiimt
WINNETOU
Po nemftkem Izvirnika K. May«
............................................................................
Nisem ga še videl tako razburjenega.
"Da! Za njim moramo, takoj moramo za njim!" sem dejal. Ampak — kaj pa bo s Sam Hawkensom in z našima dvema ujetnikoma?" "Tebi jih prepustim." "Jaz da naj bi ostal —V' "Da! Santer je morilec mojega očeta in moje sestre. Za njim moram. Sam Hawkens pa je tvoj tovariš, ti ga boš rešil. Ločiti se morava —. Najina dolžnost naju žene na različna pota."	(
"Ločiti —? Za koliko časa?" Razmišljal je, pa dejal: "Kdaj se spet vidiva, tega še ne vem. Veliki Duh vodi pota človeška. Upal sem, da bom ostal pri svojem bratu Old Shatterhandu. Pa Manitou je odločil drugače. Ločiti se morava.
Ali veš, zakaj je» Santer zapustil Kiowe?"
"Lahko si mislim. Nismo jim šli v past in sinoči si bil na vasi. Dobro vejo, da smo blizu in da ne bomo mirovali, dokler ne dobimo Santer j a v roke in ne osvobodimo Sam Hawkensa. Santer se nas je zbal pa jo je popihal."
"Da. Mogoče pa je še tudi nekaj druga. Poglavarjev sin je izginil, mene so videli na vasi, videli so, da smo na delu in da se ne ustrašimo nobenega, še tako drznega poskusa. Tangua se je ustrašil, pa tudi ujezil, izsul je svojo jezo nad Santerjem in ga napodil."
"Tudi to je verjetno. Povedal mu je, da ne more več jamčiti za njegovo varnost."
"Pa zakaj je odpotoval v kanou in pustil konja pri Kio-wah?"
"Nas se je zbal. Mislil si je, da utegne naleteti na nas
ali pa, da bi našli njegove sledi in prišli za njim. Zato je vzel kanoe, ki ga je vsekakor dobil za konja. Niti slutil ni seveda, da smo tu na otoku skriti in da ga bo izdala prav njegova previdnost.
Sedaj kajpada ve, da mu bomo za petami. Z vso silo bo Veslal, da nam uide. Ali misliš, da ga boš došel na konju?"
"Težko poj de. Pa mogoče je. Presekati bom moral ovinke."
"Tega ne smeš! Opozarjam te, da bi zagrešil veliko napako, če bi ne šel po ovinkih, prav po vseh ovinkih!" "Zakaj ?"
"Utegnil bi si premisliti, Pa bi kje pristal in po suhem bežal dalje. Prej bi vam ušel ker na suhem ni navezan samo na eno smer kakor tu na vodi. Ker pa ne veste, na katerem bregu bo pristal, se morate deliti in ga iskati na o-beh straneh Red Riverja."
"Moj brat je prav povedal. Storil bom, kar si svetoval."
"In pri tem morate zelo paziti, da ne spregledate mesta, kjer je na suho stopil. In tako iskanje je zelo zamudno.
ker bi utegnil ravno v kakem ovinku zapustiti reko, bi se vam gotovo izmuznil, če ki ovinek presekali."
"Je res! Šli bomo za ovinki."
"Pa še ena okoliščina vas sili k temu. Ako teče reka po ovin kih, je eden breg vbočen, drugi Pa izbočen. Medtem ko.bi torej ena tvoja četa presekala ovinek, ki morala druga na nasprotnem bregu jezditi ob izbočenem bre-gu- Imela bi torej daljšo pot, zadala bi in prišli bi narazen! "čisto tako je, kakor pravi moj Vse ovinke bomo morali Ni druge pomoči. Za-to Pa ne smemo nobene minute
^muditi."
"Kako rad bi jezdil z vami!
Pa dolžen sem poskrbeti za Sam Hawkensa. Ne smem ga zapustiti."
"Nikdar ne bom zahteval od tebe, da bi storil, kar nasprotuje tvojim dolžnostim! Ne smeš z menoj! Pa ako bo volja velikega Duha, se v nekaj dneh spet vidiva."
"Kje?"
"Ako jezdiš ob reki navzdol, boš prišel do kraja Rio Bosco de Načitočes, ki se izliva v Red River. In tam, kjer se obe reki združita, na levem bregu, tam te bo čakal eden mojih Apačev in ti povedal, kje me boš našel."
"In os me ne bo čakal?"
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
"Ako ti sela ne pošljem, še zasledujem Santerja in ne vem, kam beži, in ti torej tudi' ne morem povedati, kje se najdeva. V tem slučaju potuj s svojimi tremi tovariši v St. Louis k belim ljudem, ki hočejo graditi progo za ognjenega konja.
Prosim te pa, vrni se k nam, brž ko ti bo Manitou dovolil! Vsi-kdar si dobrodošel v našem pue-blu! In os me ne najdeš doma, ti bodo povedali, kje sem."
Apači so bili pripravljeni za odhod. Winnetou je podal roko Dick Stonetu in Will Parker ju, se poslovil od njiju, pa se spet obrnil k meni.
"Moj brat dobro ve, kako je bilo moje srce veselo, ko smo nastopili potovanje ob Rio Pecosa. Bilo je nesrečno za nas. Inču ču-na in Nšo či sta odpotovala v smrt —. In ko se spet vrneš k nam, te ne bo pozdravil glas najlepše hčerke rodu Apačev —. Odšla je v deželo umrlih mesto k belim ljudem na vzhod —.
Mene žene maščevanje, ločiti se moram od tebe. Pa ljubezen me bo spet pripeljala k tebi. Zelo želim, da bi ti mogel spodaj ob Rio Boscu pustiti veselo vest. če pa ne bo mogoče, se ne mudi predolgo; v mestih na vzhodu ! Vrni se brž ko mogoče k nam! Saj veš, koga mi nadomestuješ!
Ali mi obljubiš, da se boš kmalu vrnil, moj ljubi ljubi brat Charli?
"Obljubim ti! Moje srce poj-de s teboj, moj ljubi brat Winnetou! Saj veš, kaj sem obljubil rajnemu Kleki petri! In svojo obljubo bom izpolnil!"
"Torej pa naj dobri Manitou vodi tvoje korake in naj te čuva na vseh tvojih potih! Howgh!"
Objel in poljubil me je, dal jvojim ljudem kratka navodila in pognal konja v reko.
Apači so se delili. Eden del je odplaval z Winnetouom na levi breg drugi pa na desni.
Dolgo sem gledal za njim. Izginil je v megli. Bilo mi je, kot da je šel od mene kos mojega srca.
Dvomil sem, da bo Winnetou došel Santerja. čimbolj se jfc morilec bližal vzhodu, tem težje je bilo najti njegovo sled. V velikih piestih ameriškega vzhoda pa je Santer lahko brez sledu izginil.
Kedaj se bova spet videla —?
V.
SAM HAWKENS REŠEN
Sami smo ostali na otoku.
V otožne misli zatopljen sem stal na bregu. Prezgodaj mi je prišla ločitev —.
Prijatelja sta me tolažila.
"Ne ženite si slovesa preveč k srcu, sir!" je pravil dobrodušni Stone. "Kmalu bomo spet videli Winnetoua! Saj bomo jezdili za njim, brž ko bo Sam spet prost. Zato pa ne bomo več čakali z zamenjavo.
"Kako pa si jo vobče mislite, tisto zamenjavo?"
"i»ad bi naj prvo vaše mnenje čul. Starešji, izkušenejši ste, Dick!"
Pohvala mu je dobro dela. Zadovoljen si je gladil brado, pa dejal:
(Dalje prihodnjič.)
SEPTEMBER
2.—Društvo Majnik št. 28 SDZ, Barberton, O., praznuje 25-letnico obstoja v dvorani društva Domovina, na 14. cesti.
2.—Sam.	društvo Presv. Srca Jezusovega praznuje 40-letnico v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
3.—Proslavo	45-letnice KSKJ priredi društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ na Pintarjevi farmi.
9.—Eddie-Kovačič-f or-Coun-cil ples v Twilight Ballroom.
9.—Lucky Stars SDZ, plesna veselica v avditoriju SND. ....10.—Proslava 10-letnega obstoja podružnice št. 32 SŽZ v cerkveni dvorani sv. Kristine.
16.—Frances	Susel Cadets No. 10 SŽZ "Old Time Barn Dance" at Glenridge Farm.
17.—Piknik	skupnih društev fare sv. Kristine na špelkotovih prostorih.
23.—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ priredi plesno veselico v avditoriju S. N. Doma.
23.—Društvo	sv. Cecilije št. 37 SDZ, ples v Twilight Ballroom.
24.—Proslavitev	20-letnice Slovenskega doma na Holmes Ave. Popoldne program, zvečer banket in ples v obeh dvoranah.
30.—Ples in praznovanje 2. obletnice otvoritve S. N. Doma v Maple Heights.
OKTOBER
7.—St. Vitus Cadets, ples v Twilight Ballroom.
7.—Little Flower Cadets SWU No. 47, plesna veselica.
7.—-Društvo	Marije Magdalene, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
8.—Skupni	mladinski pevski
zbori, koncert in ples v avditoriju S. N. Doma.
8.—Koncert združenih pevskih zborov mladine v S. N. Domu na St. Clair Ave.
12.—Plesna veselica društva Mother of Perpetual Help, reda Katoliških Borštnarjev.
14. — Društvo Žumberak HBZ, ples v Twilight Ballroom.
14.—Društvo Dvor Marije Pomagaj št. 1640 priredi plesno zabavo v Slovenskem domu na Holmes Ave.
21.—Bunco Girls' Club, ples v Twilight Ballroom.
21.—Društvo Valentin Vodnik št. 35 SDZ, plesna veselica v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130th St. in Mc-Gowan Ave., West Park.
26.—Društvo	Clairwoods št. 40 SDZ, ples v avditoriju SND.
27.—Carniola	Tent št. 1288, The Maccabees, ples v avditoriju S. N. Doma.
28.—Accacia	Club, ples v Twilight Ballroom.
28.—Zadružna plesna veselica z večerjo v Slovenskem društvenem /lomu na Recher Ave.
28.	— Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, ples v S. N. Domu na St. Clair Ave.
29,—Društvo	sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju SND.
29.—Koncertna proslava 25-letnice društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
NOVEMBER
4.—Buckeye Stars, ples v Twilight Ballroom.
4.—Društvo Sloga št. 43 SDZ v Niles, O., priredi veselico v nemški dvorani na Belmont Ave.
4.—White Motor Union Lo-
cal 32, ples av avditoriju SND.
5.—Podružnica št. 41 SŽZ prireditev v SDD na Waterloo Road.
5.—K o n c e r t mladinskega pevskega zbora Kanarčki v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
11.—Društvo sv. Križ št. 214 KSKJ, plesna veselica v SND, Denison Ave.
11.—Cvet hrvatskih sestara, ples v Twilight Ballroom.
11.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
12.—Samostojna	Zarja, opera in ples, v avditoriju SND.
12.—Mladinski pevski zbor "črički" ima koncert v S. N. Domu na 80. cesti.
18.—Društvo Eastern Star št. 51 SDZ'priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
18.—Young	Ladies' Sodality of St. Vitus, ples v Twilight Ballroom.
19.—Društvo	Adria priredi koncert v Društvenem domu na Recher Ave.
19.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ priredi plesno veselico v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
22.—Interlodge League, ples v avditoriju S. N. Doma.
26. —Koncert Mladinskega pevskega zbora SDD, Waterloo Rd., v auditoriju S. D. Doma.
26.—Podružnica št. 25 SŽZ priredi igro in ples v Knausovi dvorani.
29.—Little	Flower Cadets SWU No. 47, plesna veselica-"Silver Dollar Dance."
30.—"SDZ	dan" pod vodstvom Junior League, program in ples. S. D. Dom na Waterloo Rd.
DECEMBER
2.—Pevsko	društvo Lira, ples v Twilight Ballroom.
3.—Društvo	Pioneers HBZ, pies in obletnica v avditoriju S. N. Doma,..........
9.—Društvo sv. Janeza Krst-nika št. 37 JSKJ, zabava v avditoriju S. N. Doma.
Ostanek avta, v katerem se je razletela bomba in sta bih ubita Sam Salupo in Dorothy Evans pred nekaj clnevi v Clevelandu.
Peter Astra, dir kabli konj, last dr. Gidingerja iz Andov er, O. ponudili $37,000, pa ga ni hotel prodati.
16.—National	Screw Manufacturing Co., božičnica v obeh dvoranah S. N. Doma.
17.	— Slovenska mladinska šola S. N. Doma, božičnica v avditoriju S. N. Doma.
31.—Silvestrow večer priredi Slovenski narodni dom in klub društev S. N. Doma v avditoriju S. N. Doma.
31.—Praznovanje starega in novega leta v S. N. Domu, Maple Heights.
JANUAR
20.—Pevsko društvo Lira, ples v Twilight Ballroom.
-o-
ZAHVALA
V prijetno dolžnost si štejeva, da se javno in prav iskreno zahvaliva vsem najinim sorodnikom in prijateljem za tako veliko presenečenje ob priliki najine 25 letnice zakonskega življenja.
Dne 3. julija ne bova pozabila do smrti, to je neizbrisen spomin, kar sva doživela omenjeni večer in posebno zato, ker sva šla, kar sama tako rada v past, ki so jo nama nastavili številni prijatelji.
že teden poprej je prišla k nam Mrs. Ropert iz Kildeer Ave. ter nama prav zaupno povedala, da bo 3. julija v šolski dvorani pri sv. Kristini vesela zabava in da bo vse brezplačno, samo za jesti bi bilo kaj dobro nesti s seboj, ker bo drugi dan praznik in se bomo gotovo bolj dolgo zamudili. Prav rada sva obljubila in tu di potico bo ona spekla. Dala nama je tudi za to pripravljene vstopnice in nama zaupno povedala, da ni treba nikomur pripovedovat, ker da j.e to samo za tiste, ki so vedno hodili tja na take zabave.
Res prav hitro je prišel 3. julij in krog osmih zvečer se že ustavita pred hišo Mr. in Mrs. Ropert ter vprašata, oe smo že v redu za na "party," sevela sva odgovorim, ona mora še potico malo zavit, potem pa gremo. Lačni ne bomo sem si mislil, ena potico druga krofe in pijača pa prosta in mogoče bom pa še kaj dobil.
Tako se lepo odprdvimo in nič hudega sluteč se podamo v nastavljeno past. Ko« pridemo do dvorane sem hitro poiskal vstopnice, da bi jih dal pri vratih in komaj se vrata odpro, že zasli-aim iz sto grl "surprajs, sur-
ko pomagala ter Mr. Klemenčič in Mr. Juričič. Nadalje vsem dekletom, ki so pomagale v kuhinji prej in pri pojedini. Hvala ženam in kuharicam, ki so pripravite toliko in tako okusnih jedil. Znano nama je, da ste se morale zelo potruditi, da ste toliko napekle in pripravile in tudi vse to je vodila moja sestra Katie, ki ji gotovo ne bova mogla nikdar povrniti, zato naj vam ljubi in dobri Bog ves ta trud obilo poplača.
Hvala vsem, ki so točili pivo in stregli ljudem. Enako lepa hvala muzikantom, ki so igrali do zgodnje ure zjutraj, da je bilo vse zidane volje.
Najprisrčnejšo zahvalo pa moram izreči vsem darovalcem, da sva poleg tako velike zabave prejela še "tako krasen dar, ki nama bo ostal v spominu do smrti na naše drage prijatelje. Presenečena sva bila in sva še, ker nisva najmanj kaj takega pričakovala. Zato bova skušala i/sem kolikor bo v najini moči povrniti.
Hvala tudi najinima sinovoma za ljubezen in trud, ki sta ga imela ob tej priliki. Naj se zahvaliva sledečim:
Mr. in Mrs. Joseph Robert!, Mr. in Mrs. Mike Pinculič, Mr. Mike Pinč u 1 i č ml., Miss Anna Sesak, Mr. in Mrs. Frank Arko, Mrs. Frances Tiber, Mr. in Mrs. Baznik, Mr. in Mrs. Mike Klemenčič, Mr. in Mrs. John Ropert, Mr. in Mrs. John Nainigar, Mrs. M. Nainigar, Mr. in Mrs. P. Nainigar, Mr. Rudy Nainigar, Mr. in Mrs. Anna Fren-sčak, Mr. in Mrs, Frank Topo-riš, Mr. in Mrs. L. Šimenc, Mr. in'Mrs. Vrhovnik, Mr. in Mrs. James Nainigar, Mr. in Mrs. John Terlep, Mr. in Mrs. George Panchur, Mr. in Mrs. Mike Jalovec, Mr. in Mrs. Burja, Mr. in Mrs. Frank Jurečič, Mr. A. Traven in družina, Mr. Žagar in družina, Mrs.' Bencin in hčerke, Mr. Tomaž Mlinar, Mr. in Mrs. Frank Drugovič, Mrs. Pritekel, Mr. in Mrs. Jakše, Mr. in Mrs. Golič, Mr. in Mrs. John Kaušek, Mr&. Struna, Mr. in Mrs. Slap-ko, Mr. in Mrs. Frank Hočevar, Mr. in Mrs. Obolnar-Mrs. Mako-vec, Mrs. T. Jevnik, Mrs. Stru-kel, Mr. žibert, Mrs. Skok, Mr. in Mrs. Z alec, Mr. in Mrs, Moži-na, Mr. in Mrs. John Hrvat, Mr. in Mr;;. .Frances Stupica, Mr. in Mrs, Kuhar, Mrs. Mary Daro-vec, Mr. in Mrs. Potočnik, Mr. in Mrs. U. Trtnik, Mr. in Mrs. Štefančič, Mr. in Mrs. Mike Jalovec Jr., Mr. in Mrs. Prišel, Mr. in Mrs. Frank Martič, Mrs. Jennie intihar, Mr. Joe Pinculič, Mr. in Mrs. Bizjak, Mr. in Mrs. Une-tie, Mr. in Mrs. Frank Rupert, Mr. in Mrs. John Traven, Mr. in Mrs. John Okicki, Mr. in Mrs. John Pešec.
Mr. in Mrs. John Požun, Mr. Dornik in družina, Mrs. Mary Walter. Mr. Mike Vintar, Mr. in Mrs. I. Novak, Mr, in Mrs. Prah. Mr. in Mrs. August Svetek, Mr. in Mrs. Preseean, Mr. in Mrs. , Kodrič, Mrs. K. Gabrenja, Mrs. rej ena za to slavnost. Naslikale j Kadunc. Mr. in Mrs. J. Kos, Mr. so jo čč. sestre v Lemontu, 2aj|n Mrs. Strgar, Mr. in Mrs. Vene, Mrs. Mary Bradač, Mr. in Mrs. Vrbančič, Mr. in Mrs. L.
prajs-
Skoro nisva vedela ali
smo prišli prav ali ne, le zakaj | vsi stoje in kriče? Komaj sva j malo prišla k sebi in se zavedla, so naju že obstopili najini številni prijatelji in nama čestitali želeč vse dobro k najini 25 letnici zakonskega življenja.
Kako se človek v takem slučaju počuti ve le tisti, ki je že sam kaj takega poskusil. Komaj sva se malo otresla strahu, je bilo že drugo presenečenje. Odgrnil 3e je zastor na odru in ugledali smo tri otročičke, ki so naju lepo pozdravili in deklamiral je prav lepo sinček moje sestre, Walter Robert, in izročena nama je bila lepa slika, nalašč na-
kar jim Bog plačaj. Najina sestra pa naju je okrasila s cvetlicami, da sva izgledala kot prvič j Novak, Mr. in Mrs. John Jalo-pri poroki. Cvetlice je daroval; vcc> g. 172 St., Mr. John Jalo-Mr. Slapnik, za kar mu prav is- j vcc> Mr. in Mrs. Troha, Mr. in krena hvala., Tudi poročne tor- j Mrs> posch, Mrs. Lavretič, Mr. te ni manjkalo, ki jo je daroval Vegel, Mr. in Mrs. Starman, Mr.
Mr. Zalar ter mu prav prisrčna zahvala.
Vse mize so bile obložene z dobrimi jedili in kar verjeti nisva mogla, da je vse to nama v po-čast in vse brez najine vednosti.
Pred jedjo so Father Bombach molili in na to nama čestitali, za kar jim prisrčna zahvala za vso naklonjenost in prijaznost. Zabava se je nadaljevala do zgodnje ure zjutraj. Zato je najina sveta dolžnost, da se vsem prav toplo zahvaliva.
Največjo zahvalo sva dolžna sestri Katie Robert, ker se je ona največ trudila, da je vse prijatelje spravila skupaj ter Mrs. Ann Pinculic, ker ji je tudi veli-
Ncse, Mr. in Mrs. Preskar.
Končno se prav lepo zahvaljujeva vsem skupaj in vsakemu posebej, če smo kakšno ime po pomoti izpustili naj se nam oprosti in še enkrat hvala lepa in Bog vas živi!
• John in Angela Benčin.
-—o-
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
MALI OGLASI
V najem
se da stanovanje, obstoječe iz dveh sob, kleti in garaže. Vprašajte na 1003 E. 66th Place.
(201)

Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave.
HEnderson 0628
"Poglejte me, gospod. Ali mislite, da jaz ne trpim v dnu svoje duše?"
Gospod Escroval je bil zaenkrat ugnan, toda kmalu zopet zbere pogum, prime Ma-rie-Anne za roko, in ko jo prijateljsko stisne, reče:
"Torej Maurice vas ljubi, vi ljubite njega; vi tvpite, on je skoro umrl, pa kljub temu ga nečete poročiti."
"Tako mora biti, gospod."
"Tako govorite, otrok moj, besede so vam na jeziku in najbrž ste začeli to tudi verjeti. Toda jaz, ki sem hotel poiskati vzroke te neizmerne žrtve, nikakor ne morem najti vzroka. Razložite mi, Ma-rie-Anne, zakaj mora biti tako? Mogoče vas preganjajo prikazni, katere lahko jaz s svojimi skušnjami z enim mahom odpodim. Ali nimate nič zaupanja do mene? Ali nisem vaš stari prijatelj? Mogoče je, da je vaš oče v svojem obupu sklenil nekaj desperatnega! Govorite, začniva skupno borbo! Lacheneur dobro ve, kako zvesto sem mu udan. Govoril bom z njim, in gotovo me bo poslušal."
"Ničesar vam ne morem povedati, gospod."
"Kaj, ali ste tako kruta, da ostanete neomajna, ko vas oče na kolenih prosi — oče, ki vam govori: "Marie-Anne, v vaših rokah je sreča, življenje, pamet mojega sina —."
Težke solze zdrče po licih ubogega dekleta, toda kljub temu izvije roko gospodu baronu :
"Ah, gospod, vi ste kruti, ne jaz," reče. "Vi ste brez usmiljenja napram meni. Ali ne vidite koliko trpim, in da mi je nemogoče prenašati nada-Ijne muke? Ne, ničesar vam nimam povedati in tudi z mojim očetom ne morete o ničemur govoriti. Zakaj skušate poslabšati moj pogum, ko ga tako zelo potrebujem, da se borim v mojem obupu? Maurice me mora pozabiti; nikdar več me ne sme videti. To je usoda in niti boriti se ne sme proti njej. Ločena sva za večne čase. Preprosite Maurica, da zapusti deželo, in če neče iti, tedaj mu morate vi, njegov oče, zapovedati, da vas posluša. Pa tudi vi, gospod, za božjo voljo, bežite od nas! Prepričani bodite, da vam prinesemo nesrečo! Nikdar več se ne vrnite sem, kajti naša hiša je prokleta! Sence, ki, ki tavajo nad nami, bodo tudi vas pogubile."
Marie-Anne je skoro divje govorila. Njen glas je bil tako vzvišen, da ga je bilo slišati v sosednjo sobo.
Vrata med sobama se odpro in gospod Lacheneur se prikaže na pragu.
Ko zagleda g. Escroval za-kolne. Toda v njegovem obnašanju je bilo opaziti več žalosti in skrbi kot pa jeze, ko
PrijateFs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9S71
Pripeljemo na dom.
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
▼ Slovenskem Narodnem Doma
PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnlke;
POŠILJA denar v staro domovino toftno, po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle. •
Hollander Ima v zalogi tudi
alovanske znamke.
mmmmm
AMERICAN RADIATOR PRODUCTS
WOLFF HEATING CO.
GRELNI INŽENIRJI
Gorak zrak, para, vroča voda, plin, olje, air conditioning. — Popravljamo vse vrste furneze in boilerje. NOBENE GOTOVINE TAKOJ, PLACATE V TREH LETIH Urad in razstava vseh predmetov na
715 E. 103 ST. GLenviUe 9218 Vprašajte za naSega zastopnika—Štefan Robash
"In njegova kmetija? Kdo bo skrbel za njo?"
"Dobil bo najemnika."
Jn potem, kot bi hotel dati gospodu Escroval u razumeti, da je njegov obisk trajal že dovolj dolgo, začne Lacheneur premetavati pakete, ki so bili namenjeni za vrečo teh potujočih barantačev.
Toda barona se danes ni bilo mogoče zlepa iznebiti, zlasti sedaj, ko so njegove šumenje narastle.
"Govoriti moram z vami," reče precej odurno.
^•■•i*-^* ;;--.■■•■• i'-'
Gospod Lacheneur se obrne.
"Dela imam čez glavo!" odvrne Lacheneur.
"Dajte mi samo pet minut, časa. Toda če nimate časa danes, tedaj se vrnem jutri. In če jutri ne, pa drugi dan, toliko časa, dokler ne dobim prilike, da govorim privatno z vami."
Lacheneur j« uvidel, da bo nemogoče izogniti se temu pogovoru. Podal se je torej potrebi in pritisku, in obrnjen proti sinu in Chanlouineau reče:
ŽENINI IN NEVESTE!
Na levo je filmska igralka Constance Bennet, poleg nje Douglas Fairbanks in njegovai žena. Sončijo se v Benetkah.
reče:
"Vi, gospod, vi ste tu?"
Začudenje, v katero ga je pripravila Marie-Anne s svojim nastopom, je bilo tako napeto, da je Escroval komaj zajecljal nekaj besed y odgovor.
"Popolnoma ste nas zapustili, zato me je skrbelo kako je z vami. Ali ste pozabili na naše staro prijateljstvo? Prišel sem k vam —.' '
Obrvi bivšega mojstra posestva Sairmeuse so bile težko napete.
"Zakaj mi nisi povedala o časti, katero mi je izkazal baron Escroval, Marie-Anne?" reče z resnim glasom Lacheneur.
Ona je hotela odgovoriti, toda ni mogla; namesto nje je odgovoril baron:
"Saj sem komaj prišel, moj dragi prijatelj."
Gospod Lacheneur sumljivo pogleda naj prvo svojo hčer, potem pa barona.
"O čem sta neki govorila, ko sta bila sama?" je mož premišljeval.
Toda kakor je bil videti nemiren, pa je znal obvladati položaj, z vso prijaznostjo, ka-koršnje je bil vajen svoje dni, povabi barona Escrovala v sosednjo sobo.
"To je moja sprejemna soba in moj kabinet obenem," je dejal z nasmehom.
Ta soba, ki je bila precej bolj obširna kot prva, pa je bila enako borno opremljena; toda v njej je bilo več polic s knjigami in večje število malih paketov.
Dva možka sta bila na delu, da sta sortirala razne svežnje in pakete.
Eden je bil Chanlouineau.
Toda drugega baron Escroval najbrž še nikdar ni videl. Bil je še mlad fant.
"To je moj sin Jean, gospod," reče Lacheneur. "Precej se je spremenil odkar ste ga zadnjič videli pred desetimi leti."
Res je bilo. Moralo je biti že deset let, odkar je videl baron sina Lacheneurja.
Kako čas hitro beži naprej! Zadnjič ga je videl kot otroka. Danes stoji pred njim mlad mož.
Jean je bil pravkar dvajset let star, toda njegova suhljata postava in n'jegova brada sta ga delali precej starejšega.
Bil je visoke postave in dobro oblikovan in na obrazu se mu je bralo, da poseduje precej inteligence.
Toda na človeka ni naredil posebnega vtisa. Njegove nemirne oči so vedno nekaj iskale okoli sebe, in njegov smeh je izdajal, da je mladi mož ua vsak način precej pretkan.
Ko ga je oče predstavil se je globoko priklonil; toda vse na njem je kazalo; da ni pri dobri volji.
Gospod Lacheneur nadaljuje:
"Ker nimam več sredstev na razpolago, da vzdržujem Jea-na v Parizu pri študijah, sem ga poklical domov. Moj pogin bo mogoče blagoslov za njega. Ozračje v velikem mestu ni dobro za kmečkega sina. Mi kot norci pošiljamo sinove v mesta, kjer jih učijo, da se upirajo svojim očetom, toda v resnici v mestih naše sinove samo ponižujejo."
"Oče!" ga prekine sin, "oče, počakaj, dokler nismo sami!"
"Gospod Escroval ni tujec med nami."
Tudi Chanloineau se je moral strinjati z Jeanom, kajti
se posestvu; stanoval bom lahko v lovskem gradišču, kjer sem tako dolgo prebival. Toda premislil sem se in zavrnil ponudbo. Ko sem tako dolgo užival premoženje, ki ni bilo moje, hočem sedaj ustvariti svoje lastno."
"Mogoče ne bi bilo prav, če vas vprašam, kaj nameravate storiti?"
"Ne, ne! Začel bom z barantanjem."
Escroval ni mogel verjeti lastnim ušesom.
"Barantač?" ponavlja.
"Da, gospod. Le poglejte na one pakete v kotu!"
"Toda to je blazno!" vzklikne Escroval. "Ljudje si s ta-.kim delom niti dnevnega kruha zaslužiti."
"Motite se, gospod. Vso stvar sem dobro premislil. Dobiček znaša trideset odstotkov. Poleg tega pa bomo trije, ki bomo prodajali, kajti en sveženj bo nosil Chanlouineau, drugega pa Jean.
"Kaj? Chanlouineau?"
"On je postal moj družabnik v podjetju."
Jack Hamilton, 17 mesece star iz Jackson Heights, je bil proglašen za najbolj čvrstega fantiča pri njegovih letih. Kakšen bo šele leta I960, ko bo star 20 let.
zaporedoma je dajal znamenja gospodu Lacheneurja naj molči.
Toda Lacheneur teh znamenj ni videl ali jih pa ni hotel videti, kajti nemoteno je nadaljeval:
"Mogoče sem vas dolgčasil, gospod, ko sem vam neprestano pripovedoval: "Kako sem zadovoljen s svojim sinom! Uspešen bo v svojem življenju." Ah, bil sem brezpame-ten oče! Prijatelj, ki je nesel povelje Jeanu, da se vrne, mi je v mojo žalost povedal vse. Ta vzorni mladi mož, ki ga vidite pred seboj je zapustil igralnice, da lahko poseča plesne dvorane. Zaljubil se je v neko zgubljeno gledališčno plesalko, in da se dekletu prikupi, je šel na oder in si namazal obraz rdeče in belo.
"Nastopati na gledališkem odru ni zločin."
"Ne, toda zločin je slepari-ti očeta in si prilastovati čednosti, katerih človek nima. Ali sem ti kdaj odrekel denar? Nikdar! Kljub temu si se pa zadolžil vsepovsod, in danes si dolžan najmanj dvajset tisoč frankov."
Jean povesi glavo; očividno je bil jezen, toda bal se je svojega očeta.
"Dvajset tisoč frankov!" ponavlja gospod Lacheneur. "Pred enim tednom sem jih imel, danes nimam niti franka. To svoto morem dobiti le potom plemenite pomoči vojvode Sairmeuse in njegovega sina."
Te besede iz ust Lacheneurja so začudile barona.
Lacheneur je to opazil. Z vso iskrenostjo in zaupnostjo nadaljuje:
"Mogoče vas je to, kar sem povedal, začudilo? Že razumem zakaj. V prvi jezi sem izgovoril vsakovrstne grožnje. Tako sedaj sem se pomiril. Kaj naj pričakujem od vojvode? Da mi podari Sairmeuse? Je bil nekaj trd, priznati moram, toda to je že njegova navada. V srcu je najboljši človek."
"Ali ste ga šli morda obiskat?"
"Ne, toda govoril sem z nje-givom sinom. Šel sem z njim v grad, da pokažem na predmete, katere bi rad dobil za sebe. Oh, ničesar mi ni odrekel. Vse so mi ponudili. Izbral sem, kar sem rabil — pohištvo, obleko, perilo. Vse bodo sem pripeljali, in kmalu bom zopet veliki gospod."
"Zakaj pa si ne bi poiskali druge hiše? Ta —
"Ker sem zadovoljen s to kočo, gospod. Postavljena je tako, da služi mojim namenom."
In po daljšem molku nadaljuje Lacheneur:
"Ce bi rekel, da je bil vojvoda Sairmeuse prijazen, bi rekel premalo. "Bil je poln pozornosti na mene. Na primer, ko je opazil kako Marie-Anne pogreša svoje cvetlice, je obljubil, da jih bo dal presaditi na naš vrt, in da bo vsak mesec pošiljal nove."
Kot vsi strastni ljudje je gospod Lacheneur pretiraval. Ta zadnja njegova opazka je bila preveč, kajti vzbudila je temne slutnje v Escrovalu.
"Sveta nebesa!" vzklikne, "kaj misli ta nesrečni mož izvršiti kak zločin?"
Escroval se ozre na Chanlouineau in njegova bojazen se še poveča. Ko je slišal imena markiza, vojvode in Marie-Ann£, je postal Chanlouineau ves rdeč. t
"Sklenjeno je," nadaljuje Lacheneur z nekakim globokim zadovoljstvom, "da mi izročijo deset tisoč frankov, katere mi je zapustila moja botra. Poleg tega so mi rekli naj jim povem svoto, ki je dovolj velika, da se odškodujem za moje naporno delo na posestvu tekom dvajsetih let. In to še ni vse. Ponudili so mi službo upravitelja na. Sairmeu-
Vojaško letalo obstreljuje na tleh ležeče vojake, ki pridno vračajo streljanje. Seve, to je bilo samo na vojaških va jah pri Manassas, Va.
Fantički v Jersey City, N. J. so hoteli postati trgovci, veliki trgovci. Hoteli so prodajati lemonado na cesti. Policija je rekla, da morajo imeti licenco. Obrnili so se naravnost na governerja, ki jim je pisal, naj kar gredo s kupčijo naprej. Če bo pa policija delala kake sitnosti, m j pa njega pokličejo.
Poleti so v modi očala z otemnelimi šipami, da varjejo oči pred pekočimi sončnimi žarki. Da so pa bolj privlačna, so jim začeli dajati še razne okraske^ kot vidite na sliki.