Največji tlovenaki dnenik^j
v ZArtiienih državah
Velja za re leto - - -	$6.00 g
Za pol leta.....$3.00
Za Ne« York celo leto -	$7.00
Za inozenutro celo leto	$7.00
GLAS NARODA
listisloYenskih .delavce? y Ameriki«
Hm Unrest Slovenian Daily in the United States.
I—>ed every day except Sundays and legal Hotidayt. 75,000 Readers.
TEUTON: CHslsea 3—3878
Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Foet Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
YZLKTOH: OBelsea
HO. 216. — STEV. 216.
NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 14, 1932. — SREDA, 14. SEPTEMBRA 1932
VOLUME
VELIKA ZMAGA DEMOKRATOV V DRŽAVI MAINE
DEMOKRATJE SO IZVOLILI GOVERNERJA IN DVA MOKRA" KANDIDATA ZA KONGRES
Poročila iz Maine so potrla Hooverja in njegove pristaše. — Demokrat je so prepričani, da jim bo pri novemberskih volitvah zagotovljena popolna zmaga. — Izza leta 1914 ni imela demokrat- Vremenski preroki napotka stranka v Maine nobene veljave. — Republikanci morajo napeti vse sile, če se hočejo obdržati na površju.
Italijanski manevri—priprava za vojno
MILO ZIMO PREROKUJEJO
vedujejo milo zimo. — Od leta 1918 so bi!e zime vedno gorkejše.
Washington, D. C., 13. septem-Pri	— Zve/Jli vremenski prerok,
»ro"t<»gičnega »Hipu 31. KLiieer. je mnenja. <la 1>«i prihodnja zima z« »pet zelo mila.
Opazovanja kažejo, ila se vreme vrsti v nekakih krojili in je ved-iu» nekaj gorklh in za tem nekaj »'t. Kincer pravi. da «I<» se-
' PORTLAND, Me., 13. septembra. - ______	_______
rajšnjih volitvah v Maine so zmagali demokrat je! rayna,,''j 1,lH;;
.	. v •	delka. Joseph .\r
skoro na vsej črti.
Izid volitev kaže, da je manjšinska stranka (demokratska) izvolila governerja in dva kongresni-ka. Oba kongresnika sta odločna nasprotnika pro-hibicije, kar je tembolj značilno, ker je veljala dr-i mrzlih iava Maine za nepremagljivo trdnjavo suhačev. i ;1:,j1?,i »ikakih
. .	^	° J	J	telili hi bilo mogoee .sklepati na
Novi demokratski governer je Louis J. Brann,1 hudo zimo in če ostane vreme v
kongresnika sta pa Edward C. Moran, ki je bil iz- ] noimaiuem	ho letošnja zi-
voljen v drugem okraju ter John C. Utterback, ki n,i'	\ ,
i	... iT	I Sedanja doba. ko je sla toplota
je zmagal v tretjem okraju. V prvem okraju je bil izvoljen suhaški republikanec Carroll L. Breedy.
Brann je dobil vsega skupaj 235,000 glasov. — Njegova večina je znašala dva tisoč glav.
Izza leta 1914 niso imeli republikanci v državi Mai ne nobene besede. Brann je torej prvi demokratski governer izza onega leta. Izza državljanske vojne sta bila v Maine samo dva demokratska go- * ozrar> ol!la(lil°- Po. ™*«terih
krajih so bili hudi nalivi, toda v
vernerja.
Izid volitev v Maine smatrajo nekateri kot zelo slabo znamenja za Hooverja in za republikansko stranko sploh.
Demokratje se že vesele ter so prepričani, da bo Roosevelt izvoljen.
James A. Farley, demokratski kampanjski manager je prerokoval na podlagi izida volitev v Maine ,lar jn tU,li ne Mm' kupovati
ji	-1 i	i • i • r»	i 1 tnj denar, je bolgarska trgovina
da bo prihodnjega novembra izvoljen Roosevelt za prizadeta. Toda ta prepoved
predsednika in sicer z večino desetih milijonov (s<* ne čuti .samo v liolgariji in v
glasov.
Senator Hastings iz Delaware, ravnatelj vzhodnega republikanskega glavnega stana, je rekel, da pomenja izid volitev v Maine možnost Roosevel-' l tove in Garnerjeve zmage ter da morajo republikanci napeti vse sile, če se hočejo vzdržati na površju oziroma če hočejo preprečiti to zmago.
Predsednik Hoover je pozval republikance, naj store vse, kar je v njihovi moči, da si za jamči jo zmago pri novemberskih volitvah.
Vsled demokratske zmage v Maine je cena akcijam na borzi znatno padla.
LETALČEVA DRUŽINA REŠENA
Majhni parnik je rešil celo družino. — Aeroplan je padel na morje 4 0 milj od obrežja. — Nahajajo se v eskimski vasi.
Angmasalik, Greenland]ja, 10.
septembra. — Angleška ribiška ladja "Lord Talbot" je rešila (Jeo. Hutehinsona. njegovo ženo. dve njegovi hčeri in štiri njegove spremljevalce, ki so skušali poleteti iz tXew York a v London.
Kjer je tank za ga.sol in puščal, so se morali spustiti na vodo pri Iteivak fjordu. Aeroplan se je poškodoval ob pečinah.
Hutchinson, njegova družina in štirje spremljevalci so brodili po plitvi vodi na obrežje ter so dospeli v majhno eskimsko vas Kker.
Eskimski lovilci morskih psov no jim pomagali rešiti njihove inštrumente in druge stvari.
Kodanj, Dartsko, 13. septembra. Vseh osem oseb. ki ko skušale poleteti iz New Yorka v London z aeroplanom "{'ity of Richmond", je rešila ribiška ladja "Lord Talbot" in se nahajajo na varnem. Aeroplan pa se je razbil. Ladje je našla Hutehinsona, njegovo družino in njegove {spremljevalce blizu va:^i Eker na (Ireenlamdiji. Iv sreči je bilo v vasi še nekaj v Ekerju stanujejo ljudje samo poleti in jeseni, toda. redkokdaj pozimi.
Ladja "Lord Talbot" je sieer največ- ja med ribiškimi ladjami,
vseh balkanskih državah, temveč j,mla f^ostor ,,a	je 7A'l° omH"
tudi po drugih državah osrednje'"TV tak<> da tbo z<;10 težko s',re' Evrope	J**ti osem oseh na krov.
letnih časov navzgor, se je pričela leta 1D28 po zelo strogi zimi. Od onega časa je bilo ver slučajev abnormalnega vremena in zlasti leta 192<i.
Letošnja vročina je bila srednja in četudi je dosegla po nekaterih krajih precejšnjo višino je bilo skoro povsod dovolj dežja, da se
splošnem je bil dež sorazmerno | razdeljen, da ga je bilo dovolj za polja in vrtove.
TOBAK MESTO DENARJA
Zofija, Bolgarska, 1*2. septembra. — Vsled vladne prepovedi, ... , i	i -	- .. , prebivalcev, kait
da se iz države ne sme izvazati de-	J
Kmalu nato. ko je vlada izJala to odredbo, je dovolila državnim I železnicam, da smejo kupovati pogrebni materijal v državah, ki vzamejo za plačilo tobak. Xa ta način je preteklo leto Lolgarska kupila železniškega materijala v vrednosti $f»fi(>.000 na Poljskem.
Toda vse države ne morejo rabiti tobaka in zato j"e sedaj na Bolgarskem veliko pomanjkanje olja in mazil za železniške vozove.
PORTLAND. Me., 1 3. septembra. — Prvič v osemnajstih letih so republikanci v Maine podlegli pri državnih volitvah.
Volitve v Maine se vrše dva meseca prej kot v ostalih državah unije. Meseca novembra izvolijo le elektorje.
V	državi Maine je bila uvedena prohibicija že pred petinsedemdesetimi leti.
Republikanska kongresna kandidata sta se zavzemala za prohibicijo, dočim sta demokratska napadala osemnajsti amendment — in sta bila izvoljena.
Izvoljen je bil tudi demokratski governerski kan-d dat Brann, je je znan kot odločen nasprotnik pro-hibicije, dočim se je republikanski kandidat Martin skrbno izogibal temu vprašanju.
V	prvem kongresnem okraju je zmagal dosedanji republikanski kongresnik Beedy. Zmagal je pa le z malenkostno večino glasov.
ST. LOUIS, Mo., 1 3. septembra. — Po vseh postajah v Ohio in Indiani, mimo katerih je vozil posebni vlak, je ljudstvo navdušeno pozdravljalo demokratskega predsedniškega kandidata Franklina
Zadnja ladja v tej seziji je že zapustila Anginagwalik in a ko jih "Lord Talbot' ne more odpeljati na Iceland ali pa v kako evropsko pristanišče, hod«) morali vsi skozi zimo ostati v Angmagsali-ku.
Ker imajo prebivalci v Angmag-saliku le dovolj hrane za sebe, bo zelo težko prehra.niti novih osem prebivalcev.
PARAGVAJCI ZMAGUJEJO
Bolivljci so zapustili trdnjavo Boqueron. — Paragvajske čete so o ja cene. — Boji se nadaljujejo.
TEKOM MANEVROV SE JE NAJBOLJE OBNESLA MORNARICA
RIM, Italija, I 3. septembra. — Zadnji italijanski manevri, pri katerih je bila vdeležena armada in mornarica, so bili velikega pomena, zlasti z ozi-rom na to, kar je bilo izvršeno, predno so se manevri pričeli. Predno je odšla italijanska vojaška sila na manevre, so vojaški aeroplani obeh nasprotnih si strank preiskali 'sovražna*' ozmlja in foto-
Asuncion, Paraguay, 13. sept. Ko so dobile paraguavske čete o-jačenja 1:1,000 mož. .so se boli vi j-
ske čete umaknile iz spornega o-j grafirali razne kraje. Vojaški in pravniški krogi še zemlja pri trdnjavi Lioqueron. Bo ( vedno razpravljajo O tem.
livijske eete so bile daleč v Chaeo
pa i»o se morale umak-
ozeml ju niti.
Poročila pravijo, da so se boli v ij.sk e čete. ki so bile v ne prest a nih bojih skozi štiri dni. v.sleil u-t rii jen ost i morale umakniti, kosoi^s«ka država bo skrbela prišla na bojišče sveže para.gvaj- \ «1« dobi kar največ pojasnil
Pravniki trdijo, da je tako postopanje proti mednarodnemu in tudi proli vojnemu pravu. <*'ast-niki pa »zopet trdijo da se more ob času vojne v.se to pričakovati.
za to. glede
ske čete.	| sovražnega ozemlja.
Ta poročila potrjujejo uradno! I-etoSnji manevri so bili tako vojaško naznanilo, da so Paragvaj i hlizu resnične vojne, da ste obe ei zavzeli trdnjavo Boqueron in armadi postavili svoje špijone v uničili 14. bolivijski infanterijski , nasprotnem ozemlju, polk. 1'radno poročilo pa obenem' (»lavni pojm letošnjih manev-prižnava, da se še vedno vrše vro-1 rov je bil obdržati zvezo med Li-či boji v bližini lioquero ter da 1 bij« in Italijo ter braipti Sicilijo, pričakujejo nova bolivij^ka ojače-^Francoski vojaški krogi .so zelo nja. Zanikana pa je bila vest. da ostro kritizirali te manevre in so
je bilo ibstavlje.no prodiranje polkovnika Estigarribia in da se je ust relil.
Paragvajska vlada je tudi odgovorila ameriškim nevtralnim državam. ki skušajo doseči mir med obema državama. Pa ragva ji-ka vlada pravi, da je pripravljena takoj ustaviti sovražnosti, ako ji je dana. jamščina. da Bolivijei ne bodo več napadali. Zadostna jamščina bi bila edlnole, ako se obe armadi razorožite na me.stu, kjer se sedaj nahajata.
ARAKI-V0DJA JAPONSKIH _FAŠISTOV
Organizacija hoče pokazati narodovo voljo, — Stari general A raki zahteva, da se parlament očisti.
RUSKI PETROLEJ
JAPONCI PREGANJAJO ROPARJE
Roparji so odvedli 240 oseb. — Japonci so pobili 200 roparjev. — Kitajci so razstrelili mo-, stove.
Tokio, Japonska, 13. septembra. Kot poroča list "Kokumin Siru-bun", se je pričelo narodno patriot ično gibanje, ki ima namen o-čistiti parlament in politiki*
bilo priče -
m
septembra. Na čelu tega gibanja je vojni minister nim morjem. Ker je Italija v pri-! tleneral Sadao Araki Ln ga podpi-jateljskih od noša jih s Turčijo in ra zveza bivših vojakov, ki .štej'* Rusijo, bo mogla za slučaj voj-^ štiri milijone članov, ne dobivati petrolej iz Male Azi-j Organizacija ima namen parla-je in žito iz Rusije.	jmentu pokazati narodovo voljo in
V taktičnem pogledu je itali-ipri volitvah agitirati za kandidn-janska mornarica pokazala, da se te, katerim je pri srcu narodni
t.rdili, da se je italijanska vojska vadila v hrambi proti armadi. ki bi prišla iz Afrike, ker Italijani vedo. da bi v slučaju vojne Francija pripeljala svojo vojsko
črncev iz svojih kolonij v Afriki, j isl rank. To gibanje j+
Poleg tega pa je tudi -znano v to na tajnem sestanku v vojne vojaških krogih, da so imeli ma-: ministrst vu ti. septembra. Na č nevri namen obdržati zvezo s Cr-
GANDHI BO DOBIL NOVE ZOBE
Poona, Indija, 13. septembra. Ob istem času. ko je sprejela angleška vlada poročilo, da namerava indijski voditelj Mahatma i (iadhi pričeti stradalno stavko do smrti, je sedel v stolu pri zobozdravniku v Yeroda ječi in bo v nekaj dneh dobil nove »zobe. Zobozdravnik je imel zelo veliko težavo z ti an dh i jem. kajti napravil mu je več vrst izobovja. toda Gandhi je vse zavrgel.
Gandhi je izjavil, da bo po 20. septembru, ako Anglija do tedaj ne spremeni volilnega sistema v Indiji, pričel s
ZA FRANCIJO
Moskva, Rusija, 13. septembra. Fr aneoska petrolejska družba Petrofina Franeaise s sovjetsko eksportno družbo po-
avgivstom l!t32.
OMEJITEV ŽENUEV
V MANDŽURIJI
zna na naglo k ret at i Ln more presenetiti vskega nasprotnika. Stare bojne ladje Italija zametuje, vendar pa le polagoma, dokler tudi druge države ob drže ladje slič-ne vrste.
Zelo mnogo važnosti polaga vojno ministrstvo na aeroplane, ki jih vedno gradijo. V tem oziru računa tudi vojno ministrstvo na podulično žehiznico v Rimu ter zahteva, da morajo biti predori zgrajeni tako. da hi v slučaju bombardiranja mei-fta vse prebivalstvo moglo poiskati zavetje pod zemljo.
DOHODKI PASJEGA DAVKA
i Harbin, Mandžurija, 13. sept. j Tekom tedna so kitajvki bandit je vrgli s tira štiri vlake in pri tem je bilo ubitih 2(» oseb, 240 pa .so je (podpisala j;^ r<M>arji odvedli. Po celi sever
ni Mandžuriji jih je bilo tudi Harrisburgr, Pa., 13. septembra, godbo za 10,(HM).(M)0 ton petroleja mn0g0 odvedenih, toda njih števi- Za<'»j»li	^t so znašali do-
za dobo* petih let. prieenši z 31. |0 „iano	| hodki paisjega davka nad šest mi-
| Kitajci so razstrelili več mostov 1'jonov dolarjev, j v Mandžuriji v protest proli ja-J potiski okupaciji .Mandžurije. I Japonsko vojaško poveljstvo je proti banditom powlalo svoje čete in pri Tahsingu .s Japonci pobili okoli 2<H) kitajskih roparjev.
Tudi po drugih krajih Mandžurije zasledujejo japonske čete Ki-
Čang-čun, Mandžurija, 12. sept. /enitve med otroei so po postavi državi Mančoukuo prepovedane, stradalno stavka Xova postava določa, da se ^mejo ta^e ** »)ri ttJm P^lužujejo tu in ne bo razun vo<le užival nobe- j dekleta poročiti z 18., dečki pa z aeroplanov. ne druge stvari, dokler ne umrje. 20. letom.
D. Roosevel ta. Povsod so ga pozivali, naj govori, j pa je odgovarjal, da bo imel svoj daljši govor jutri
SRNE HODIJO CEZ MEJO
Vilna, Poljska, 12, septembra.
v Topeka, Kansas, v katerem bo pojasnil, kako bi Ko je rnajst srn iz	»oz;la
i.|	v • i	■	.»,	r .	ruski strani vsi o na pol>ko
bilo mogoče izboljšati položaj ameriškega farmer- str»n. je ruska straža prosila poij-
ja. - Ko je dospel njegov vlak V drŽavo Ohio, je sko stražo, da jih požene nazaj eez
izvedel kandidat o presenetljivi demokratski zrna- ;ufejo. Kt7	s-raŽa lej ^^
j , . . .	.	i hteti ni hotela v»tre*?i. so pričeli
gl V državi Maine.	I Bud streljati na Poljake.
ŠPANSKA IZGANJA
R0JAL1STE
blagor. Ni št' bilo naznanjeno, kako bo ta organizacija .delovala, toda ustanovljena je bilo po vzo-du italijanske fašLstovske organizacije.
Minister cesarske hi.se Kitoku-ro I k ki bo najbrže odstopil še 3>re<l koncem leta, ker ga je bivši minister cesarskega dvora Koken Tanaka, ki je star f)0 let. ostro napadel zaradi njegove politike. Tanaka je zagrozil, da ho izvršil ha-rakiri. ako s*4 ne. uvedejo na cesarskem dvoru nekatere izpre-membe, katere, je sam predlagal.
Tanaka že mnogo let goji veliko jezo na Ikkija. ker ga je njegova stranka pred dvajsetimi leti spravila z ministrskega mesta, ker je poročii gejšo. Sedaj deluje na to, da mi bilo odstranjenih več oseb. ki so blizu ee«arja.
V svojem pismu na cesarja navaja Tanaka imena več cesarjevih svetovalcev, o katrih trdi, da bo nezmožni biti cesarjevi svetovalci. Rekel je tudi, da bo izvršil ha-rakiri, ako se cesar ne bo oziral na njegove pritožbo.
Madrid, Španska, 12. septembra. — Španska vlada je prčela izganjali eastnil«e. ki ko bili udeleženi pri zadnji rojalistični vvsta-ji. Monarhiste votfijo v Afriko.
KORUZA ZA KURIVO
SMRTNE OBSODE V RUSIJI
Schuyler, Neb., 12. septembra. Mnogo letošnjega pridelka koru-
--j ze v Colfax okraju bodo porabili
Moskva, Rusija, 12. septembra. J za kurivo. Mestni očetje so skle-Ruxko sodišče je izopet obsodilo nili. da bodo greli mestno hišo in na smrt osem oseb zaradi tatvine 62 šolskih poslopij s koruzo skozi podržavljenih stvari.	j celo zimo. S tem hočejo pomaga-
Trideset otseb je bilo obsojenih ti farmerjem, da bo koruza obdr-v Simferpolevu, ker so kradle r»o 1 ažla svojo tržno ceno, pa tudi me-železniških vozovih in državnih sto bo za kurjavo imelo manj iz-
kmetijah. Osem jih je bilo obsojenih na smrt, drugi pa so dobili i po deset let ječe.
datkov. tKoruza stane $8 tona, medtem ko je treba plačati za tono premoga t. .. . . _t
\
NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 14, 1932
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.

C1«. Narod." T| Dopisi,
. .	_	Owned and Published by
SLDVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
frtak Sak*r, Prewulenr
I.. Beneriik. Trea*.

Place of buain«** of the corporation	address of above officers:
W. LHito Htrwt,	»ortniKh mi Manhattan.	Nw Vffc City. S. Y.
-GLAS NARODA iVaiee »f the Praple)
l»*uo4 Ejrery I>*y Except Sundays awl Holidays
Zm celo Irt<j velja xh Ajnerlko in
Kanado ...................... W.M
Za xiol let«......................
ZaWrt leta ..................*15°
Za Now York za celo leto
Za ik>1 leta..............
Za inozemstvo za celo leto Za pot Ipta..............
$7.00 $3.30 $7.00 fSJSU
subscription Yearly »»i.no
Advertisement on Agreement
-<llas Naroda" ixhaja vsaki dan irvzrm.Št nedelj iu praznikov.
I>opl*t lire« podpisu in osebnontl se no priolW-ujejo. TWnar n:ij se blagovoli (•oMLJati |»o Mooey Ord«*r. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da so rimu t »ali prejšnje hirali**' naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"I1LAS NARODA". SIS W. 18th Street. New York. N. Y. Trlepbone: CHeltea
PETLETNI PROGRAM V RUSUI
— Velika kriza s*- jo pojavila za sovjetski petletni program.
Smrtna kazen za kmete, ki so zadrževali ali pa kradli živež na državnih kmetijah, drastična omejitev raeij živil in velika selitev kmetov z dežele v mesta. — vse to kaze na tako zelo resen položaj kot leta 19*21, ko je moral Nikolaj L j en in popustiti v svojem sorijalizmu in vpeljati novo gospodarsko politiko.
Na kolektivnih kmetijah vlada velika zmešnjava. — Jasno je, daje bil petletni program prenagljen kot je bila prenagljena naeijonalizacija posestev.
Sedaj se dogaja to, v čemur so nasprotovali Stalinu Mihael Tomsky, Nikolaj Bnharin in R-vkov.
Pozimi leta 1928 je Stalin naložil davke kmetom, ki so bili zelo strogo kaznovani, ako so bili vee dolžni kot kravo ali konja.
; To je bilo dobro premišljeno, in Stalin je s tem hotel samo dovesti kmete v obup, da so Ibili pri volji prepustiti .svoje kmetije, da so bile vključene v veliki načrt kolektivnih državnih kmetij, kar se je z veliko naglieo pričelo spomladi 1929.
Prvi udarec proti temu načrtu je bil, ko so kmetje klali in jedli živino, ali pa jo zanemarjali, t eko«", da gredo y kolektivne kmetije s praznimi rokami.
Posledica tega je bilo veliko pomanjkanje mesa in masti skoro po celi Rusiji in ponekod se to pomanjkanje t*t sedaj čuti.
Drugi udarec je prišel s preveliko gorečnostjo kolek-torjev ki so pobirali živino tako naglo, da je ni bilo mogoče tako hitro nadomestiti s i rak tor ji, da bi obdelovali zemljo.
Vsled tega je na 12,000 hektarih zemlje segnilo vse žito, ker ni bilo živfrie in poljskih strojev, da bi ga pospravili.
Leta 1930 je vlada popisala kolektivne kmetije in določila za vsakega kmeta natančno množino žita, ki ga mora oddati vladi.
Vlada pa je navzlic dobri letini postavila preveliko število, kar je imelo za posledico, da vlada ni dobila za-ostne množine žita in tudi kmetom ni ostalo dovolj žita za prehrano.
Se danes je po vsej Rusiji veliko pomanjkanje žita. Med vlado in kmeti se vodi neprestan boj, vslpd česar kmetje nočejo spravljati žita, ki zopet gnije po njivah.
Kmetje trdno upirajo socijalizaciji kmetij in nočejo obdelovati polja, vsled česar je peletni načrt zelo zaostal.
PerryBville, Pa.
Časi se boljšajo. Depresija bo zdaj pa zdaj izginila. In ti. trpin, bos imel vkratkeui vsega dovolj. Tako nam gospod Hoover neprestano zagotavlja že skoraj tri leta. ToLiko je teh obljub, da delavci moramo biti siti od rsamih obljub. ce drugače nimamo za pod zobe. Tako nas slepijo iu varajo že toliko mesecev, prihodnja zima bo pa menda najstrašnejša v zgodovini. Pa zakaj bi na.s ne slepili, ker se damo.' Ako se pripeti, d«^ kje kaka tovarna ali majna zaro-lia in dobi delo par sto delavcev, je silno dosti hvale in dobroto po v.seh časopisih, če jih je pa kje par -tisoč na cesto vrženih, pa ni niti besedice nikjer omenjeno.
Tukaj v Alleghany County smo imeli hunger march avgusta, ker so Emergency Association lie-lief znižali brezposelnim družinam od na $2 na teden. To še za enega človeka, ni dosti. County commissioners ko se drli. da ni de narja. .Naši delegat je .so preti lagali. da bi tistim znižali plače, ki imajo dva tisoč pet .sto letne plače, pa so rekli, da to je čez post sivo, da to ne gre. Nam seveda ni čez postavo gladu umirati. Denarje pa dosti za plin ali tsolzne bombe. k repel ee in krogi«'.
Tiad bi vedel, ee bi kapitalist mogel živeti z dvema dolarjema na teden s familijo? Mogoče ne | vedo tega. da oni ne bi mogli živeti brez nas, mi pa lahko brez njih ?
Ko je bil 1. marca Lindberghov sin ukraden, ga .je na tisoče po-licmanov in agentov Iskalo, in vsi časopisi so bili polni o tem. menda po celem svetu. Seveda, bil je Hin bogatih sta riše v. Ko pa na tisoče siromakov in njih otrok gla* <lii umira, nihče ne protestira proti temu. Ali nima siromaško dete iste pravice do tega sveta, kot jo ima Lindbevghov .sin ?
Kot izgleda, bo stavka v lili-noisu menda kmalu končana. Seveda, zmaga bo menda na strani kapitalistov kot je vselej. Pa še •vedno bodo pre m o gar.j i v lllinoisu gospodje v primeri s premoga rji v Pennsvlvaniji.
Ako tukaj rudar zasluži dva dolarja, je gospod. (VI tone premoga plačajo danes od 30 do 34 in eetntov.
Tukajšnji premoga rji se ne it-Ktrašijo vsake male plače. .Mislim. ako pride 10c od tone. bodo tmli ponižno sprejeli. Tako so vendar lani pokazali v naši stavki.
Delavske slojre ne bo in je ne bo, pa če se prav mi glavo postavimo. Zakaj? Zato. ker vsakih par delavcev hoče svojo stranko. Eden naprej, drugi nazaj, tretji na levo. četrti na pravo. Dokler ne bomo vsi vlekli v eno smer. nam ne bo treba dosti kruha jesti.
Tako je dragi eitatelj! 8 trezno glavo premisli, in povej, če ni rets tako! Pozdrav!
POZIV
—————» •i
NAROČNIKOM
Vse naročnike, ki se niso odzvali na poslane jim opomine prosimo, da po možnosti takoj poravnajo naročino. Ko m ur to začasno ni mogo če, naj nam sporoči.
Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri-morani vstaviti nadaljno pošiljanje lista. Uprava "Glas Naroda"
Barberton, O.
Poletje se bliža h koncu. Sezo ni piknikov bo kmalu odklenka-lo. istotako pa tudi komarjem, ki so nas nadlegovali in zbadali tekom poletnih dni. Družabnost, ki se je v poletni sezoni vršila, odzu-naj ter v prosti naravi, se bo prenesla in nadaljevala doma1 in po raznih društvenih in narodnih domovih.
Zatrjuje se. da morajo biti za dirkače, plačave in druge atlete, vitki in nepredebeli ljudje. Na zadnjem pikniku tukajšnjega j razpravljala v društva Triglav, št. 48 S. X. P. J., ki se je vršil 4. soptembra, so se med navzočimi prirejale nekake dirke. In pokazalo se je. da med najboljše dirkače je štel Mr. Li-kovič. tajnik društva. Po postavi je pravi hrust in debeluh, toda to ga ni oviralo pri dirki, kajti pognal se je v dir kot drugi, ki iso bili suhe in vitke postave in Mr. Lik o vie je v vee slučajih odnesel prvenstvo. Torej tisto ne drži. da morajo biti za dirke samo vitki ljudje.
Tudi iz bližnjih »naselbin, so rojaki naprošeni, da ae po možnosti odzovejo in jposetijo to zanimivo prireditev.
Tudi tukaj smo se zadnjic zanima li za solnčni mrk ter smo z veliko nestrpnostjo pričakovali nenavaduega pojava. Baš tiste dni je pa vladala peklenska vročina. ki je v raznih, krajih zahtevala človeške žrtve. Nekateri trdijo. da je vročino povzročil solnčni mrk ill je torej tudi indirekt-no kriv tza žrtve, ki so podlegle hudi vročini. Ako je to res bi bilo boljše, da bi se bil pojavil tam okoli liožiea in nam tedaj privabil ne.kaj toplih dni. ki bi jih bil sleherni vesel.
Od prijatelja Pogorelca sem čc-stokrat sprejel kaj poročila iz Willard. Wis. Opisal mi je razne zanimivosti o farmarskem življenju med našimi rojaki v tistih krajih. Zdaj sem ipa sprejel nepričakovano poročilo, da se je po. nesrečil in da se nahaja v bolnišnici v Chippewa Falls. Wis. Ka-Kakor izgleda, so se zli duhovi zavzeli. da mu povzročijo še več t upi jen ja. Komaj prispe iz bolnišnice in se malo okrepča, pa mora zopet uay.it j. I "pa m, da bo prijatelj Pogorele tudi to nesrečo junaško prenesel in popolnoma o-kreval.
POZIV VSEM KULTURNIM DRUŠTVOM!
Ker ni mogoče dobiti nataui"--nih naslovov naših kulturnih društev. se vljudno naproša, da javijo najkasneje do 20. septembra t. I. nai spodnji naslov značaj svojega delokroga te.r .naslov društven«' pisarne oz. tajnika. Y posies* pridejo j>ev>ka. dramatična, telesno-kultutna društva, že obstoječe jugoslovanske šole in narodne čitalnice.
Tekom prihodnjega meseca bodo razposlane okrožnice pripravljalnega odbora ".Jugoslovanske kulturne zajeduice" i v *e naprošajo vsa društva, d« nemudoma javijo zgoraj zaprošeno informa-eijo na naslov:
Marian Pfeifer,
200 Beverley Road, Flatbush.
Brooklvn. X. Y.
NEVARNOSTI SUROVE NARAVE.
Ko sem zadnjič eital v Zgago-vi koloni Pogorelčevo pismo, ki ga je pisal Zgagi in nato zopet Zgago v odgovor, sem dejal sam pri sebi: — To sta pa dva prava filozofa. Želel bi. da bi saj mesec dni koloni iti bilo bi dovolj veselja in zabave.
T'pam. da se še kaj takega po-
Xihče ni bolje spoznal kot ameriški pionirji, da je narava zelo kruta v svoji surovosti. Ko so iskali svobodo, so ti pionirji odšli iz Evrope ter so dospeli v deželo, ki je bila bogata na naravnih virih. Toda ko so razvijali te možnosti. so ise morali boriti z velikimi težkočami.
V Ameriki so naleteli na razna zelišča, ki so jim bila prej neznana. Med njimi je bil i udi tobak. Kmalo so pa opazili, kako Indijanci tobak z užitkom kade, vsled česar so posneli to njihovo navado. Tudi njim je prijal. Kadili so seveda surov tobak.
Dandanes pa ni treba več ka-
—	Kako lepo obleko imaš. drš-ga prijateljica!
—	Dobila sem ji), ko nii je bilo 24 let.
—	Poglej no kako s.» moda ponavlja, zdaj je tvoja obleka zopet
moderna.
• *
V deželi prohibicije:
—	Aretirani ste. Sem tihotapec alkohola v policijski službi.
—	TakoVas pa raje jaz aretiram. Sem namreč policist v službi tihotapcev.
*
—	Moj mož j«- strašno ljubosumen in neprestano se zaradi lega prepirava. Večkrat sem mu že zagrozila. da pobegnem od njega.
—	Xe ravnate prav. draga soseda. Morate mu enkrat zagroziti, da ostanete pri njem. pa bo pomagalo.
—	Cilj. prijatelj, ali je res. da ima tvoja žena vedno zadnjo be-sedo '
—	Vedno ne. Včasih namreč zaspi zvečer pred menoj.
Žena stopi v kuhinjo iu vidi. kako mož poljublja kuharico.
— Ti poljubljaš kuharico? 1'strelim te. ali pa jo takoj odpustim in bom raje kuhala ;-ama.
i HI) III. Uit se s«* Kil, lilliC'M »o- ...	x , ,
„ . , , ' , . ,diti surovega tobaka, javi v Zgagovi koloni, kadar pri- ,, ... . T . .. ..
.	, , . .1 Kadilci Luck v Strike cigaret so
jateli Pogorele okreva ter bo imei	...	A , .
' ' ... j .	,.	. i spoznali, da surov tobak nima vee
Mož ustreli.
skesano:
lJ
a me raj t
dovolj moči in dobre volje do pi sanja.
Pozdrav!
Frank Troha.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANE SLJTVO IN TO&fO KAXQR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM r
V JUGOSLAVIJO
Din 900 I to |00
Din 400 Din 500
Din 1000 Dla 6000 z«
$ 4 —
$ 5.90 .. $7J0 .$ 9.50 $18^0 $91^0
V ITALIJO
Ur 100 -_________________* 5.80
Ur 300..............-$11-40
Lir 300 ____ i___________iMJD
Lir 400 _______________________
Lir 800 ...........
Lir 1000
453.—
.....
vHJI* snM^tov kot zeoraj navtMn«.
Urah <*«xi>ljui«in« tm boli« pogtj«.
IZPLAČILA V AMIRlftKIH DOLARJIH
£a Izplačilo t 5 JO morate potUtt-% 6.70
»» »» $10.00 " *	flOAO
"	flfti)0 " » _ 815.90
>>	830 i)C » » _HIJB*
"	#884)0 " " _HU«
m i» hojo	» _fffl ff
praiemnlk Aobi » cUmn kraja »■rt«*41^ v doUrjUi.
m<nfu^p m CAPV« l-«TTp«t M pr^oIftta,


Ocorge Chervan.
Kolikor mi je znano, bo v tej jesenski sezoni iu tekom zimskih dni preoej živahnosti na društve- j neui polju v Harbcrtonu. Od časa 1 do časa se bodo prirejale razne prireditve, ki bodo nudile slovenskemu živi ju. da bo imel dovolj zabave in razvedrila ter da bo vsaj včasi malo pozabil na težke dni. ki nas mučijo .skozi zadnja leta.
Prva prireditev v jesenski sezoni se bo vršila 24. septembra zvečer v dvorani tukajšnjega Samostojnega društva "Domovina". Vprizorila se bo burka v treh dejanjih. "Davek na samce". Vpri-zori jo društvo "Majnik". št. 28, S. D. Z. Omenjena burka bo ne-kaj .povsem novega v Barbertonu. in ker se lJarbertončan ie radi smejemo. bo to kakor <nalašč za nas. Prepričan sem. da bo to nekaj takega, da nam bo smeh še solze privabil v oči. Ker se je vodstvo društva odločilo, da bo šlo 10c/r čistega prebitka za brezposelne v naselbini, je pričakovati velike udeležbe.
Gledališče—Glasba-Kino
"THE CRASH".
Včeraj so začeli predstavljati v I4oxy Theatre na 7. Ave. in 50. ce.sti v Xew Vonku film "TILE CRASH", v katerem igrata glav- j l>roees. ni vlogi Ruth Chatterton in <ieo. r
»n
Urent.
Tekom fil matija, je bilo objavi j« no. da sla ise Miss Chatterton in j Rrent zaročila, ko je bil pa film j dovršen, se je vršila poroka. Film prikazuje nevvvorške milijonarje, ki so takrekoč preko noči obogateli ter so tekom borznega poloma vse izgubili.
iXastopajio tudi: Paul Cava-
pozna
' mesta v cigaretah, kajti Lucky i Strike so ustvarile nov proces i praženja. v katerega je vključena | tudi uporaba uitravioletnih žar-I kov.
' Vsled t»»ga ni v Luckies .surovega tobaka in so zato najbolj mile eigarete.
lztlelovalci Luoky Strike kupujejo po visem svetu najfinejši tobak. Izvedeni nakupovalci iščejo po največjih svetovnih tržiščih najboljši domač iu turški tobak. Xi čuda. če je tobak v Luckies bolje kakovosti kot je bil oni. ki so ga kadili naši predniki.
Tobak je postaran, in čistilni kateremu je podvržen, se da izraziti z besedami: — "It's Toasted".
Proces praženja da Luckies mi-lobo. kakoršne ni v drugih riga-retah.
Cživajte torej cigareto, v kateri ni surovega tobaka:
Koga bi rešt! čoln potopil.'
vas doma ]>rav
Nevaren požar v Tržcu.
Dne	avgusta zjutraj okoli
3. je nastal pri po-estniku Sirov-naugh. Lois Wilson. Henrv Kole- niku Gustavu v Tržcu ogenj v goiter in Helen Vinson.	jsnodarskeih poslopju. Goreti je za-Za oder je pripravil upravni. čela. tudi hiša. vendar se je gasil-ravtiatelj Frank ^'ambria 'Fiesta'. Godbo je priredil Dimitri Tiom-
kin. kot solisti pa nastopajo Joseph Griffin. Miriam Lax. Margo. Tito Coral ter Miss Florence in Alvarez. Pozabiti ne smemo Rosy baleta, pevskega zbora in 32 Roxvettes.
Koxy Theatre orkester zaigra 5 pod vodstvom Davida Rossa overturn iz Gomezove opere "11 Gua-ranv".
Udobno Hitro
Poceni
Lahko danes potuje vsakdo, kdor je dobil potrebna navodila od veščega zastopnika. Da ne boste imeli na potovanju nobenih zaprek, pišite za brezplačna pojasnila na —
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
216 West 18th Street New Yor^, N.Y.
u.M mP h
cem od Sv. Vida \n Jurovca. ki so takoj prihiteli na pomoč /. motorno brizgalno. posrečilo ogenj v toliko omejiti, da je na hiši zgorelo samo ostrešje. Gospodarsko poslopje je zgorelo do tal. Skoda, ki jo je povzročil požar, znaša okroglo GO.000 Din. a posestnik je bil zavarovan le za malenkost. Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen. Orožniki vršijo stroge poizvedbe.
Žena v čolnu: — najprej, če bi se Otroke ali mene.'
Mož: _ Sebe!
*
—	Kdo pa je pri iza prav gospodar/
—	Moja žena komandira seveda otrokom, služkinji j*su. mački in kanarčku, z zlatimi ribicami pa lahko počnem jaz. kar hočem.
Priznaj vsem. da .si slab. vsi ti bodo verjeli, obsodi druge —
vsi te bodo .sovražili.
*
Ljudje hočejo pokazali, tla so boljši od drugih liajčešče s tem. da prezirajo druge, zakaj bi pa naj
bili drugi slabši, ne vedo.
*
Težko živiš, če Jjubiš lepoto Lii dobroto, lahko pa žive listi, ki žive na račun te ljubezni.
*
—	Ko sem šel včeraj pozno ponoči mimo vaše hiše sem videl razsvetljena vsa okna. Ali .ste povabili veliko družbo na večerjo.'
—	Nikakor ne! Ampak moja žena se bo vrnila jutri s počitnic iu če bi potem opazila, tako majhen račun za elektriko, bi takoj vedela. tla zvečer nisem bil nikdar doma !
*
Nevednost je nujen pogoj človeške sreče; priznali j'* treba, da
jo cesto kaj dobro nadomešča. *
—	Zapomni si. sinko: v današ-jih časih kupuje siromak za gotov denar, srednji stan na obroke, boljši ljudje pa ostanejo sploh — dolžni.


DRUŠTVA
D NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" m now ni« StautYfly MČ M tli Slovenci t nil okoMci
— ------M -------.

========
CENE ZA 6CLA5E SO ZMfltyffi
lij-, . • - f . - 7
in raduj
se pretlno <si
Smej se srečen!
Če si sklenil, da se boš šele tedaj smejal, ko boš srečen, ti smeh
ne bo nikdar raz j a nil obraza. *
V prejšnjih časih ko se skoro neprestano vršili čudeži. Dandanašnji pa čudežev ni več.
Sedaj niti luna ne mrkne, ko izvolijo papeža.
Edinole laški kanoni pokajo. *
Sedemdesetletni Clemenceau j« imel na deželi, kjer je preživel, zadnje desetletje svojega življe nja. mlado, lepo prijateljietj, eij« tridesetletni mož ne je mudil večinoma v Parizu. Clemenceau jo je lahko precej ■ redno obiskoval dvakrat na teden.
Xekega dne se je net al z nekim prijateljem. Ta ga je hipoma vprašal :
—	Gotovo vas zadržujem in bi rajši šli k svoji mladi pri jate-Ijiei? ;
—	Danes to ni mogoče danes je »tari pri njej, — je zagodnijal Clemenceau.

moor
HEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 14,1932
V H HRETHRRTOS:
Na okim jc cvetela ri»ža ib*odni-("M. (M Tom i j«, nisi moj*el priftko-\iiii. da hi ru/uwol, kaj mu ho pn-Uesla in kaj jionieiii. Ker čeprav je bil Tomi lep mlad mo/. lepši kit •»ur marsikateri. »4 nikdar ni kaj |*o»ehjiefra aelel o luiaju ali pripi sov al uesrevo skrivi jeni buciki ali xeroval, <Im v mu ho tiMa želja izpolnila. ki jo je imel, kadar je videl. tla .x* je zvezda utrnila.
Nasprotno pa je bila Linda if I- natančna /a rail i mlaja in skriv-Iji nih biwik in utrinjajoeih /ve/d. Zelo redilo je miaJila o M'o-ii betoni j i- roii u*odniei. Skrbno , • to r.izl i/iln Tomi ju.
"Čeprav hi ti ne bilo iuie 'Tommy . hi to hila roža usodniea. Zaradi tvojega imena pa je »m* |h»-m brin roža usodniei. Tomi. dragi.i u'i .slišiš, kaj ti pravim/"
Tomi jo je .NMnjavd olaMidoval.
"Linda — povej irti jioitenn — ; I' sva n* poročena Itojini se. da -» ne bom neki dan ihudii in videl da je hiio v.-e le sen. (>li. kaki si lepa!"
Kir je Linda hila ženska, ihu je dovolila	minut, da je poslu-
šala. kako lepa je in kako čudovito je, tla sta ona in Tomi poroee-110 Potem <.»• je vrnila k Moji roži.
"Ali *e ne s|tomiiijaš. Tomi/" Tomi je te/ko mislil. "Ne morem re«*i, da se. Mrs. Kulton. Ali ni in enerpriena mala prn»j«ču-a! .Mi rodi .<»ail ali vsaj daje zelenja-
VI' ;
Linda ga j«' re*uo pogledala. I o pa je bilo vseeno, ker Linda j<-lil« ljubka- uajrti ga je (»ogledala kakorkoli.
"Podaril hi mi j»> /,a boiič. Toll.i. Zalo je roža iiModniea. In ker me ljubiš, uspeva tako krantio. Dokler me lioš ljuhil. b<> zejenela. če li,e Ihiš |.,i nehal, bo \>ahnila."
lotiti m veroval v to. da bi hila H;, la rastlina, ako je uspevala ali usihala- v kakšni /.ve/i z njegovo ljubeznijo do Lillde. Pojeg tega. da je bil mlad /.akon.-ki mož. je bil t di zeli« moder. Vedel je, da Lin-da veruje v rožo usodtiieo. Saj je \erovala v marsikaj: da mora t. d*>n«i noti o vstati ali pa ho ra/o-e,:rona. Da bo, če ubije zrcalo, se-h ni let nesreče, in da ji bi. če dene Mt iri|H»re*mo deteljieo v svoj «»e\eljček. to prineslo še kaj. ne salu« madežev na nogavicah.
Tomiju je bilo prav. kar je Lin-d;» verovala. Kar je zadevalo Lin-<io. mu je bilo sploh \>e prav. Z novim zanimanjem je ogledoval rož« n sodnico. Nenadoma >e je |>a »zrl na uro. "Zenka. saj je osem ura proč* Poljubi svojega nwža in ga pošlji na delo, dokler ima še dovolj moči. da te zapusti!"
Tako je hegonija zelenela in cvetela. In Linda jo je gledala in kakšenkrat blažena še(>etala : 4,To-uii me ljubit Tomi me ljubi!".... Zalo. ker je bila Linda, in ker je verovala v marsikaj.
Tomi pa je šel k vrtnarju, kjer zvedel, da je amonijak koristen za rastline, ki bujno uspeva-j,'\ re jim previdno gnojiš z gnojilom. ki je zanje.
ROZA USODNICA
In tako je tudi ravnal. Lijidi pa m zinil niti he*ediee o tem. ker je pa-" poznal svojo Liudo lu če hoče Linda verovati v to. da mala lu-itlina kaj ve o njegovih čustvih tki nje — d-'J»ro — potem mora vejjdar pri-1 »e vat i. da b-» mala ro->:a vzorno opravljala svoj, ]»<*»lan-uvo v življenju....
In tako je minilo prvo leto njunega zakona.
Drugo leto je bilo brez posebnih dog'wllja jev. Tomiju «o dvakrat /višali plačo. Dvakrat sta pre--•■'ija. Vsakikrat v večje iu lepše stanovanje. In roža usodniea ,>f je .vlila z njima. Postala je celo vsj.kdanja šala med njima — šala .ki se ji je Linda natiho sme-iida.
Ko pa je Tomi naznanil: "Dobili smo urno plavolasko v pisarni," je koračil naravnost k nknu, a \cs olajšan vzdihnil. ko je videl, begouija uspeva.
Linda je morala priznati, da ro-; /o bujno ra-te da kar prekaša sa-i me >ebe. "Sreea zate. fant! Rože usod nice imajo kakor žene — še->t; čut!" je vzkliknila. Pozneje ti-«ti vtčer |m je poudarila: "Ce hi me nehal ljubiti,- bi mi roža to go-t:.vn povedala! In s težavo bi se • .»tavičil zaradi plavolask, če bi /aei-la hirati!" je trmasto pristavila.
Zato se je Tomi, kadar se je >pomnil. >krivoina splazil k oknu in pognnjil begoniji. "Bolje je, da UstVežiš ženom iu jim ohraniš dobro razpoloženje. Posebno svoji Lii di." sj je mislil. V dveh lefili zakona je namreč spoznal, da Lin-(liiiiu bistrim inVni nie ne uide. N.'emn je bilo to prav. kakor mu je l ilo sploh v*e prav. kar je Linda imela ali začela.
I/ malega stanovanja je postalo vetje, potem še večje:; nazadnje p. . k > >ia bil;i tri leta (»oročena.
e«*la hiša. In mala be«;onijji. ki mi ji zvesto stregli, je /.rast I a veli::« in prišla v novo hišit.
Morda jo je Linda še tniutam pogledala iu šepetala: "Tomi me ljubi, Tomi me ljubi." Morda je pa uiti pogledala ni. Takrat je u*ič smatrala Tnnijevo Ijubezeu kar za samo po sebi umevno stvar.
"Preveč za samo po sebi umevno." si je Tomi kakšenkrat mislil, a tega .-.j ni mislil prepogosto, ker j.' bil preeej zaposlen. Arhitektsko podjetje, za katero je delal, je začelo eeniti njegove načrte za eed-ne poletne hišice, ki so se dale posla viti .i .skromnimi stroški. Njegove življenje pa je bilo tudi preu-dobiio. da bi preveč razmišljal. Imel je razkošen dom. lepo ženo. i.idio in sijajen avto. Da. živel je čisto udohii'i!
Ko pa je bil že skoraj eno leto hišni poMistnik. zakonski mož pa skoraj štiri, se* mu je naenkrat začelo dozdevati, da se mu predobro P d i —. To odkritje ga je tako iz-iienadilo, da ,-,e je zaupal Lindi.
"Cuj. Linda, kaj je z nami?"
"Z nami ?"
Linda, ki si je belila glavo 7. \prašanjem, kako hi zabavala in poftreg-la svojo družbo za bridge, g^ je poslušala samo na eno uho.
"Nič. kaj ee biti! O dragi, rada hi vedela, če so ostrige zelo dra-
ge!"
T' :ni pa ni vedel in se tudi ni brigal za cene ostrig. Nezčidovo-I jen je zaeel zbirati in loviti bese-d.. s katerimi bi izrazil svojo ne-j^iclovoljnost.
"Zdi se mi. da najino življenje l»Ostaja dolgočasno, da nima vsebina, Linda, .laz delam — ti gospodinjiš — a kam prideva.'"
"Kam prideva f"
Sele zdaj je zapazil, da ima Li.1'da čudno navado, da njegova vprašanjo |K>navlja- odgovore i»a (ia prepušea njemu.
Zopet je poizkusil: '"Kani prideva — midva — ne Mr. in Mrs. Fulton, ampak Tomi in Linda! — Mislim —."
Začel je mešati, ker prav za pr«v ni vinicl. kaj hoče. Njegove ideje nUo imele oblike, ampak so ostale le čustva.
"Pri moji veri." je bukni]. — "Življenje ni več zanimivo. Linda, ali me ljubiš.'"
Linda je od rnenuja. ki ga je M->tavljala. privzdignila glavo. Za kaj Tomi ne more počakati- da bi končala s svojim jedilnim listom t iu se odločila zastran ostrig. Zakaj je začel tem nenmnom pogo voi oni!
"Seveda." je dejala, "ne morem l-.i razumeti, o čem govoriš. Saj vendar ni treba, da je življenje venomer zanimivo. Preveč bi na* utrudilo. Tomi. ali misliš, da h.i piščanec v kisli smetani prav tako dober kakor ostrige.' S piščancem bi lahko porabila teletino in —.**
Tonu je stopil k radiju in ga >pnji!. in že je začelo vsevprek rjo-vtfi in ropotati. Kaj ga briga te-lelina in piščanec v omaki! — On hoče —.
Prav za prav ni vedel, kaj ho-
r-iaa'^xi-'-antttiieaBaiiEwsiwiii'i win iiii'jSkJ !kl:'	......TiiT-r^i.......iii" m.....mm irrnni—ai— mrn—ir iniiiiMiMi i
imajo velik uspeh
t	i * ■' C '
.a.	- . ^ - >	O
ii

ljubi 7'' Njegove - lastne besede so
ga prewenetile.
Linda se je silno začudila: — "Kaj za )>oga ti je? ZdLs se mi hud kakor medved. Ali se ne počutiš dobro
Tomi je bil hud — zakaj, tega ui vedel. Dražilo «ra je, ker se je e.itil prevaranega, nečesa -okrad<*-iH-ga.
"Popolnoma dobro se počutim/* je kratko odgovorih "Nikdar >.c nisem bolje. Apropos, ali dobro u-s j reva roža usodniea .'"
"D<ibro.'" Lindi je bilo težilo oiltrgati svoje mJ>li od Tomija i'» se pe<"ati z begoijijo. "Zakaj.' Da. mislim."
"To je čudno, neverjetno." je dejal mirno, poltiho. Potem se je obrnil in šel iz sobe. Linda naj si mi.'li. kar ji je drago. Za spre-lecmho l:<i dobro, če bo malo mislila nanj.
\ svetil, kjer je živel Tomi od devetih zjutraj do petih popoldne-j" bilo dosti mož. ki so v zakonu pogrešali* ljubezen, ln kaj so storil . Tomi je .prav dobro vedel, kaj: da so si zopet preskrbeli zanimivih doživljajev .Iu ne da bi si Temi kdaj želel doživljajev take v;>te. Ljubil je Liudo — strastno s«- jt- spomnil ua to. WUdar se pa) ni mogel zadovoljiti s tem. da bi živel topo. pusto, dolgočasno živ-Ij-nje.
Prihodnji mesec je Tomi nekajkrat telefoniral, da ga ne bo k večerji — ker ima čezurno delo v pisarni, in Linda si pri tem ni nič mislila.
Ko je Tomi jwizno ponoči prišel domov- je večkrat stopil k njeni postelji in čakal, da ga bo vprašala kaj takega, česa r se mož nadeja <>d žene. zlasti, če ga dolgo ni bilo domov. Linda pa je vedno mirno, nedolžno spala in ga ni nie vpra-šrla. in življenje v Fultonovi hiši je nemoteno, neskaljeno šlo naprej.
Vlom v škofijski grad na Betnavi. »lak velikega požara. Proli kraju požara so hiteli tudi gasilci iz
DRV (II DEL S LEDI
ARETIRANI AVTOBUS
V Milanu se je zgodila t.» din zanimiva aretacija.' Ko sta hotela dvo potnika v avtobusu izstopiti
ie. Življenje je )>oteka!o enolično iz dneva v dan. dela v delo ill' 12 aVtobllNIl, Čigar Vrata SC odpililjo L:uda — da. Tomi je spoznal - »vtomatwno s posebno pripravo-s*..- je veliko 1 olj zanimala za svojo
Kakor javljajo iz Maribora, so ueanani tatovi vlomili v škofijski grad na Ketnavi ter tulnesl med drugim sedem dragocenih preprog. mnogo posteljnine iu drugih predmetov. Vlomilci so bili nemoteni, ker v onem delu gradu, kjer so vlomili nlkdo ne stanuje.
Žrtev strupenega plina na dnu vodnjaka.
Pri posestniku -lerdanu v Prekopi pri Kostanjevici -n kopali vodnjak. Delo je bilo zelo naporno. ker je tamošnji teren kame-nrt. Morali sn z eksplozivnimi snovmi ra-Zstreljevati skalovje in <o izkopali vodnjak že metrov globoko. Ker se je v globini n;i-bralo |K>luo kamenja, so -e t/.aeeli pripravljati. d;i ga odstranijo iu nadaljujejo kopanji*.
Da bi bolje videli, so spustili v vodnjak .svetil j ko. Cim je ta dosegla dno. je nenadno ngasnibi. Ker so hoteli delo hitro končati, se je s.piistil go-pinbir po vrvi v globino. Ker se gospodar iz globine i vi oglasil, m* je spustil' kmalu za njim še eden delavcev. Tudi ta se ni več oglasil. Vsem se je to že čudno videlo, vendar pa s<> -pustili v vodnjak še tretjega, ki je tudi umolknil. Šele zdaj se je vsem. ki so bili v bližini, zazdela zadeva sumljiva. Nekaj je bilo treba ukreniti, kajti onim v vodnjaku se je moralo na vsak način zgoditi nekaj zlega.
Po kratkem posvetovanju se je
avstrijske Radgone s svojo ino-torko na avtomobilu. Vozili m» ne skozi Apačko kotlino do vasi Ži-hercev. Ker pa so naposled spoznali. da je požar daleč za hribi, preko katerih ne hi mogli /. vozilom. so se vrnili. Pri tem pa so bili napadeni od družite ponočnjakov. ki so metali na avto in ga>-ilee ko|e in kaiucnjc in lahko ranili gasilca Uudolfa Satleja iz Radgone, (iasilci -o avto ustavili in lekli za pobeglimi ponočnjaki, dokler jim ni uspelo upeti v>,aj enega, da se na t a način izsledijo š«- ostali sokrivci. Izkazalo s.- ji da .je- bil glavni krivce neki 'J0-let-ni -lože!" Virkule, avstrijski državljan. rojen na Dunaju, ki se zadržuje v vasi Zepovcih kot |
TSM LABQMT BLOVUm	» P. j. »
KNJIGARNA GLAS NARODA
216 West l&th Street New York, N. Y.v
u
99
POVESTI in ROMANI
Amerika, povsod dobro, doma
najbolj« ....................................«5
Aptatnr (Kersnik) br<>5..................M
Andrrj llofer ......................................JJ#
Beneška vedeževalka .........................
B«lsrajski biser ....................
Brli mecesrn ..........................
Bele nori. mali junak ..............
Ballian*ko-Turšk:» vojska .....
Balkanska vojska, s s'iLni:ii
Boj in 7maca. potest ..............
Blagajna Velikega vojvode
Belfegor ................................
Boy, (roman) ..................
Buriika vojska ....................
Beat in dnevnik ....................
Božično darovi ....................
brezposeln delavec. Seveda se je i
Božja pot na Bledu ...........
.Jožef Virkule izgovarjal s pi ; Boija pot |ia Šmarni gori
nost jo Ter da je bil naščuvan od 1
' Cankar:
svojih tovarišev, starih od 1> <;re>,,ik l^nard. hroS.
do 2:1 let. s katerimi je ]iopiva!	Mimo življenja ..........
Vis večer. Koliko lio ta zagovori	tivljenje .........
______Komatil irne duše ......
<lržal. bo ugotovilo sodišče.	I
f Čarovnica .........................
i Cvetina Borograjska ....
Tragična nesreča mladega orož-1
nika.
Pred dnevi se . ■ hudo ponesrečil splošno priljubljeni orožnik Kadivojevič Štclan. prideljcn o-rožniški postaji v (iornji Lendavi. Kadivojevič je imel službeno pot iz (inrnje Lendave do državne meje. Ko je izvršil svojo dolžnost. se je vračal počasi na'a.;.
družbo in dnevno nakupovanje pisanih malenkosti in za tisoč drugih stvari kakor zanj. lu nj.^ova i-ezadpvoljiiost je rastla
katero upravlja voznik, je zakri-} eii! nekdo izmed potnikov: — **Ne odprite vrat. meni je nekdo nkra-del deuarnieo!" Potnik.i sta se seveda jezila in z.ihtvala, da jima
lu obrnil se je zopet k Lindi:	avtobusa takoj odpre vrata,
"Midva postajava topa drug nasproti drugemu, mislim. Preveč se zanašava na to. kar je samo po st*hi umevno. Nekaj izgubljava, ne-i:i.j. kar ji* bitno. Linda. zakaj ne — .**
Zopet se mu je zateknilo. izgubil je nit. lovi! je besede. On je nil Tommy Fulton, stremeč mlad t• govski duh. ne pesnik, in ni znal povedati, kar je čutil, zato je nerodno končal :
"No. dobro, če si zadovoljna—*'
Linda pa je bila popolnoma zadovoljna. kar se je videlo iz njenih bc#*ed. ko mu je rekla :
"Imava svoj dom- Tomi. zdrava sva denar hraniva, in mislim, da imava vs<\ prav vse. kar želiva."
Gledal jo je. Vse.' Ne, nima vsega, kar želi, kje je še to I Pogreša začimbe, radosti, pobude za življenje. Ž^li nekaj, kar je imel, ko je vzljubil in dosegel Lindo, ljubko Lindo, ki si je ob utrinjajoči se zve-zdi na tihem kaj želela. In — ali si Linda še kaj želi, kadar se zvezde utrinjajo? Ali je popolnoma zadovoljna? Zdelo se mu je, da so pretekle cele večnosti, odkar se jt moral iz .srca smejati njenim iniJim vražam. Čutil je. da se Linda ne bripa več ta znamenja, da ne veruje več- vanja, in ob ti misli se je čutil osamljenega; Liudo. ki jo je poročil, Lindo in. njene mlaje, Lindo in njeno rožo usodnieo je polagoma izgubljal.
Spomnil se je, da je na begoni-|0 popolnoma pozabil. Ozrl ne je po sobi.
"Kje pa je roža usodniea? Kako čuješ nad mojimi čustvi brez
rože!"
"Rože?" Linda je zrla v prazno. Totem se je zasmehljala. "Oh, ti meniš mojo begonijo? Zunaj na verandi je."
Linda, ki je za vsako stvar vedela, kje je, ni videla, kaj se godi v dtyBi gje^ega moča.
"In ali jo kdaj pogledaš in're-uei: Tomi m ljubi — Tomi me
spustil v vodnjak, še četrti, ki pa	-Med potjo se je hotel v gozdu od-je bil toliko previden, da si je o-	p očiti. Poiskal si je deblo, na ka-krog Ust in nosil zavezal cunjo,	tero bi sedel. Ko je hotel odlo-namočeno v jesih. Cim je ta dose-	žiti še puško, se je nenadno spro-gel tla. je našel vse tri na dnu	žila in krogla-je zadela Radivo-vodnjaka v popolni nezavesti za-	jeviča tik vratu ter izstopila nad radi strupenega plina, ki (se je na-1 nosom. Strel mu je razklnl hra-bral na dnu. Takoj je obvestil o	do ter odtrgal kos \/ nje. obenem nesreči one. ki so bili zunaj, in	pa mu je razmesaril .je/.ik in levo vsi >,e lotili reševanja, ki* pa je le	lice. (Jraničarji. ki so čnli strel, so počasi napredovalo, ker ni-o imeli	takoj prihiteli na kraj nesreče ter primernih naprav. Reševalec v	našli mladega orožnika ležati v vodnjaku je vsakega ponesrečen-	krvi. Nudili so mu prvo pono ra posebej navezal na vrv iu dal	ter ga takoj odvedli v holnieo.
znak. naj oli vodnjaku stoječi po-! ,	.	.	. . -
. i 1 in>"k i »d be so tako strašne, da je
tegneio. Tako >e je posrečilo iz-i ,	- , ...
'	. okrevanj«* dvomljivo.
vleči vse tri ponesrečence na svet-( lo in na-jMisled je prilezel i/, globi-f ne še reševalec.
kc* morata izstopiti. Voznik je jmi-klical ua pomoč stražnika. Straž iiku je bilo iieriMluo. da bi kar sredi ceste izpraševal in pregledoval vse potnike. Zato je rekel vozniku, da bo aretiral kar ves avtobus z vsem kar je v njem iu ukazal voz-n-ku. naj zapelje avtobus na najbližjo stražnico. Potniki so svedai ugovarjali, vendar ni nič pomaga-lo. Potniki na cesti- ki so čakali na zvezo z avtobusom, so kaj začudeni gledali, ko je drvel avtobus mimo njih. ne da bi se ustavil. Ko je pri-j l<lial avtobus na stražnico, so pre-i iskali vse potnike, vendar deuarnieo niso našli. Pač pa je policija našla med potniki dva stara .znan-cn ki pa denarnice nista imela. — Končno, so jo še lepo. polno našli pod nekim sedežem v kotu avto-1 lutsa. Potnik je dobil listnico na-J z?} ,vsi ostali so bili vljudno iz-! pnščeni- svoja dva stara znanca pa j-;- policija pridržala.
Ponesrečenci so bili tri ure v vodnjaku. Eden ponesrečencev. Tgnae Rabzejj. doma Iz Prekope pri Kostanjevici, je kmalu po rešitvi podlegel zastrupljen ju. čeprav mu je še bilo sreč. ko so ga potegnili iz vodnjaka. Ostala dva sta bibi dolgo časa v nezavesti. Hitro so poklicali zdravnika, ki je nudil ponesrečencema prvo pomoč. Eden od obeh se je zavedel pozno zvečer, drugi pa šele naslednjega popoldne.
¥
Napad na radgonske gasilce.
Iz Apač poročajo: 20. avgusta je izza vrhov obmejnih Slovenskih goric žarelo nebo kar je bil
Z nožem nad žensko.
2S. avgusta zvečer se je pojavilo pred hišo posestnika štrav.sa v Ko-trivnici pri Podplatu več kmečkih fantov iz iste vasi. Zahtevali so. naj pride mladi Stravs ven. Stravs je stopil iz hiše in vprašal fante, ka.i želijo. Kant je so ga takoj zgrabili in so <_:a hoteli ustreliti. Ko je njegova letna sestra, delavka \*«*ža Strav-sov.i opazila, da grozi bratu nevarnost. je prihitela iz hiše bratu na polnoč. Napadalci pa so jo prijeli. Posestnikov sin Rudolf Majcen je izvlekel nož. odrezal Strav-sovi desno uho in jo zabodel v prsi. Hudo poškodovano Stravso-vo so prepeljali v celjsko bolnico.
Čebelica ...........................-.........-
Črtice iz življenja na kiuHib
.35
...44 .J*
.811
...C3 4#
.6«
.35 .2« .20
M
..75
.25 43
.25 JU J5
Drobiž, in razne povesti —
Spisal Miirin-ki ....................8«
Darovana, zumtuviiifka povest ........
Dekle Kliza ........................................
Dalmatinske povesti .........................35
Dolga roka........................................... .50
Do Ohrida in Bitolja ........................
Doli z orožjem ..................................A®
Dve sliki: — Njiva; Starka
........(Mešlto) .......................................
Devica Orleanska ..............................-5®
Duhovni boj .......................................
»
Dedek je pravil; Marinka in £kra-teljcki ..........................................
Elizabeta ..........:..................................35
Fabijola ali rekev v Katakombah.....45
....35 ...6»
.....50
..1.20
.....40
.....6«
.1,—
.....73
...JO 40
.....50 .....40
• O E N A v
DR. ummh BERILA JE ZNIŽANA
Angleškorsloven&ko Berilo
(SNOUSH imriNI EEf Oil)
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
m
, i.

cmr
murne«
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. ?.9th Street New York, N. Y.
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
Fran ltaron Trenk Filozofska zgodba Fra Diavolo ........
Gozdovnik (J ZVKZKA«
Goispodarica sveta ..........
Gostilne v stari Ljubljani
Grška Mitologija ..............
Gusarji ............................
Gusar v oblakih ..............
fladži M u rat (Tolstoj) Iffi papeža, vez. Hektorjev meč
H ed v ika ...........
Hudi rasi. Blag* duše. veseloigra .75
Heieua ( Kiuetora » ...........................
Hudo Brezdno |H z*-.i ................3."»
flumorske. Groteske in Satire ,
vezano .............-.........................
broširano ......................................60
Izlet g. Brourka .............................1.2«
Izbrani spisi dr. H. Dolenca .............M
lz tajnosti prirode ...........................-50
Iz modernega sveta, tnlo vez.....1.60
Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger:
J /.vezka ....................................1-50
Igračke, broširano ..............................-80
Igralec ................................................-T3
-lagnje .................................................—5®
Janko in Metka (z^ otroke i ............^'<0
Jernač Zmagovat. Med plazovi ......—50
Jutri (Strugi trdo vez .......................75
Jurčičevi sp.'si:
Popolna izilaja vseh 10 zvezkov,
le|n» vezanih ............................—
6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer
broširano ....................................
.75
Juan i.Mserija I Povesti iz npaimkega življenja .........
...................................Jf
Kako se sem jaz likal
(Aleaovec) I. £vezek _______—--------M
Kako sem se jaz likal
(Alesovec; II. tv. ....................6i
Kako sem se jaz likal
(Ateftovect III. zvezek -..........M
Korejska brata, povest iz miJonov
v Koreji .............-....................J«
Krvna os veta —---------—-------------.30
Kmečki punt (Šenoal ......................~M
Kuhinja pri kraljici gosji noiirl .-5f
Kaj se jc Markam sanjalo .............25
Kazaki ......................-........................--M
Krlžev pot patra Kupljcnika -------70
Kaj se je izmislil dr. Oks ...............45
Levstikovi zbrani spisi ...................-ft
1. zv. Pesmi: Ode in elefije: So-nelje; Romance, balado Is
legende; Tolmač (Levstik ------.70
5. zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike -----------------
Trdo vezano ..........................
Ljubljanske slike. HiSnl lastnik. Trgovec, Kupčijskl st rožnik. Uradnik, Jezični doktor, Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik, itd. Lov na ženo (roman)
Lneifer .........................
Marjetica Materina žrtev
Mojo življenje ___________U
*tlll V A I O D A"
MEW YORE, WEDNESDAY, SEPTEMBER 14, 1932
____■
m LASOE8T SLOVENE DAILY In 0. 8. JL
""vsakdanji kruh
i ROMAN IZ ŽIVLJENJA-
Za Glai Naroda priredil I. H.
3	(Nadaljevanje.)
—	Ti si prava, — pravi Maks in jo opazuje z občudovalnimi pogledi.
Z mehko roko ga prime za podbradek.
—	Ali ti ugajam? To je prav. fantič!
Maks mrmra nekaj nerazumljivega. Da ga je imenovala "fantiča". ga je vjezilo. Ali ni vedela, da je bil že skoro osemnj.st let. tako star. kot ona? Da je bil poreden in drzen, ji je hotel dokazati. Med zmedo nog, ki so bile tesno stisnjene v ozkem prostoru, poiše«' njeno nogo, poseže malo višje in jo všoipne pod kolenom.
Z glasnim krikom pade Bert a nazaj. Mina jo naglo prime, obenem pa tudi poseže po košari tz jajei. ki se je pričela gibati.
Kmet se obrne: — No, kaj pa je?
Mina j« bila zelo jezna na brata. Berta pa se .-meje iz celega grla — to je bila šala! (><1 tedaj naprej gleda Berta Maksa vedno * porednimi očmi.
Pripovedujejo si še to in ono. Prerešetali so ves vaški pogovor. Berta pove marsikatero šalo — in kaj vse ni videla in .slišala! Samo ko Ober/.an omeni nekega njenega fanta, ni hoteda slišati.
—	Se tega mi manjka. — kratko zavrne Oberžana. —- vein, kako je ž njim. Zato sem hči p»voje matere. Ne. ne. — v nekakem zgražanju istresa glavo. — poprej hočem še življenje okusiti.
Mina ni mogla nato ničesar reči, saj je ni niti razumela. In tako se molče vozijo zadnji tlel poti.
Solnee je predrlo in je stalo veliko in .svetlo nad poljem. Daleč tam za solnčnimi žarki je stala domača vas. Že davno je ni bilo več videti in vendar gleda Mina nazaj, dokler se ji oči ne Kasol-zijo.
Neizmerno draga so se ji zdela domača polja, nad katerimi j«* vel veter. (Ki modrih Mitrekovih gozdov je prihajal prijeten duh. Mina vzdih ne in globoko potegne ta vonj, kot bi ji hotele počiti prsi. Lastavice so že odletele, prazne mi bi' brzojavne žice med drogi, na katerih so navadno zaporedoma se tie le — bele prsi pri prsih. Globoko v dolini pa vidi sivo čapljo; najbrže sj; je izgubila *»d svojih tovarišie. Mini ise (začinili osameli ptič. Berta pa glasno za-klič: llnrš, huš, pttf! — Stegne roko kmetu preko rame, zgrabi za bič in poredno prične pokati. Ptica razkrili peruti iu se dvigne visoko v zrak. da jo je bilo kmalu videti še le kot majhno točko pri solncu.
Mini se zazdeha. Zt-blo jo je in bilo ji je. kot bi prečula celo »oč; prav nič dobro ji ni bilo. Saj tudi re^ ni dobro spala. Sinoči je šla po večerji v nedeljski obleki k sosedom po slovo. Ko je prišla domov, je .slekla praznično obleko in je še do polnoči materi pamagala gnesti te.sto. je s uro vitli maslom namazala kožice, naee-pila drva in pomila kuhinjska tla. Nato je še v svoji čumnati |hk1<»-žil v košaro svoje »zadnje stvari in ko je konečno legla v posteljo, jo je vedno motila Kina, s katero je delila posteljo. V.sako uro je (dišala biti v izvonikii. Nenavadna mešanica veselja in žalosti ji je preganjala spanec.
Bleda in zamišljena je »sedela na vozu; izgledala je starejša kot je bila v resnici. Finžgarjevi Bert i pa nikdo ne bi prisodil osemnajst let l/gleda zelo mlada, .sveža kot vrtnica in ravno tako lepa. Njeni plavi lasje se svetijo kot žida. N<rsila je gladko počesane s čela. Samo na vrntu si je zvrtila dva kodra. S tsvojimi modrimi oč-jni je veselo gledala v svet. Njen pogled je bil otročji.
Ko dospe .voz vrh klanca, je malo nižje doli ležalo pred njimi malo niewto i dvema zvonikoma, mestno hišo in z obokanim mostom preko reke; tedaj se dvigne Berta. Veselo vzklikne:
—	Vid h, vidiš tam rdečo hišo? To je železniška postaja — to je železnica, tukaj se bomo peljali proti Ljubljani.
(Njen obraz žari v veselem pričakovanju, njeni plavi lasje ji vihrajo v veselem vetru. ol>e roki stegne, kot bi hotela že objeti »rečo.
Mina prikima, ne da bi kaj rekla.
Peljejo se po drevoredu črešnjevib dreves, ki stoje po vrsti ob cesti. Malo o ven el ih listov je še na drevju in še ti so pripravljeni, da odpadejo Ko je M na šla zadnjič po tej poti, je bilo poletje in najemnik, ki je ravno trgal češnje, ji je dal nekaj prgišč najlepših tešenj. Pri spominu na to re ji sline poeedijo po listih. Vsa rdečica
}i izgine iz lie; iehxW. ali kaj je bilo tam. se ji »krči.
Poljska tišina je ostala za njimi; na skednjih v predmestju so lie razbijali stari crpH, pa tudi ropotanje mlatilnega stroja se je vmešavalo v»ih Zdaj tudi že frčijo ognjene iskre iz odprte koračnice. Tele *e splaši in se komaj še zdrži na tresočih nogah.
Kole*« škripijejo po tlakovani cesti, šipe pri oknih šklepetajo vrata trgovin se odpirajo, nekdo se pripelje napsroti na kolesu, ivonec zabrni. Ljudje stoje ob »strani, šolski otroci se kriče zapodijo za vozom Tele žalostna zamuka, kot bi klicalo na pomoč.
—	Drži gobec! — Kmet Obržan jezno dvigne bič.
Tam na voglu je hiša mesarja, pred njo plitev jarek z mastno, nmazano tekočino; kosei telet in slanine, klobase in krvavi drob visi v oknu Rdeče zavese na vratih nenadoma vzplapolajo v vetru m se pokažejo na m*to kot požrešni jeziki.
Tele dvigne užesa izbuli oči in iz prsi *e mu »zvije nenavaden ffla* ter hoče skočiti. Skočilo .bi z voza. ako ga Maks ne bi bil rav-90 zgrabil za zadnjo nogo.
—	Brr — bi! Pro k let« žival! — ne h udu je kmet.
—	Po krvi diši, — pravi Berta in dvigne nos. kot bi hotela bolj« dišati.
II.
Med potom sta oklenili med seboj iskreno prijateljstvo. Mina ♦i misli, da sama ne bi mogla prenesti dolgega pota. Tako dolgo se m Ae nikdar vozila z želemico. V vozu tretjega razreda je bilo zelo vro£e; pot ji je lil s čela. Mod ra prazni« na obleka, ki ji je služila poleti in pozimi. je je oklepni)« kot oklep. Da je mogla odnesti s «eboj vse svoje stvari, je spodaj še oblekla vsakdanje obleko. Kakor je bilo zjutraj hladno, tako hudo je -pripekalo opoldansko jesensko solnee. Majhne šipe so se svetile, da skoro nd bilo mogoče gledati skozi okno. BrezšteviLni praški so plesali v solnčnih žarkih in debel« plast premogovega prahu je ležala po tleh, po klopeh in po ljudeh. Mini m> je zdelo, kot bi morala izrak pregrizti; noben dih ji ni bil lahek.
Popoldne *e pripeljete v glavno mesto. Berta. ki je neprestano gledala skozi okno. .prične glasno kričati, da vidi brez števila hiš.
so vkioke kot gradovi in zvonike. Mini je zelo tesno pri srcu. Svojo tovariaico potegne za krilo, jo prime za roko in jo 2aprosi: Hl —•- Oatani pri meni 1 Bert« prikima.
—	Pojdi s menoj k Reze k »vi m, tam te nič ne stane. Posreduje
in bo tudi tebi preskrbela dobro mesto. Pojdi z menoj •
■ ito-: k 5' ■.	\
Berta se pri tej ponudbi veselo udari po kolenih; saj ni vedela, kam bi drugače šla. In če za to tudi ne bi skrbela, saj je slišala, da so 11a postaji napitki: "Dom za mlada dekleta, ki iščejo jdužbe*' — vseeno je bilo boljše, iti s poznanko. Zato objeme Mino in Mina ji trdno stisne roko.
Na postaji so bile vse zmedene. Pehali so ju. suvali, zmerjali, vpili, c-uiejali se njima — konečno se rešite iz gnječe. Pridete na ulico in tam stopiti, naslonjeni na steber poulične železnice ter plaho opazujete mimo hiteče morje ljudi.
(Dalje prihodnjič.)
NAJPOCUMNEJSI PISMONO-Š! NA SVETU
v \
FRANCOZI SE VRAČAJO K BRADAM
Pismonoše. ki nosijo pošto na majhni kanadski otok Piefron, 1110-lajo vsak dan pozimi in .spomladi pr« veslati 12 km dolgo pot po morju, po katerem plavajo velikanski kosi ledu. Prebivalci otoka -o v resnici lahko ponosni na svoje pi>mouoše. ki jih še nikdar niso pustili na cedilu, pa naj si je d'\jalo morje še tako zelo. Otok Picton leži v Northumberland skem prelivu v morski ožini med Novo Škotsko in otokom princa Kdvarda. V.sako zimo iu spomlad >e izpostavljajo pismonoše, ki prinašajo na otok |M»što. smrti. Pismonoše moraj namreč preve>lati dolgo progo v 1 »osebnem majhnem čolnu, ki je precej odporen proti sunkom ledenih plnšč. Ne glede na to. da je že veslanje zelo naporno, pa zadenejo pismonoše mnogokrat na strjene ledene gmote, ki so delti h po več metrov. Kadar prive-•dajo d i tako debelih ledenih gmot. jim ne ostane drugega, ka-1 or tla potegnejo čoln iz vode na ledene plošče in ga vlečejo po le-it» naprej. Včasih pa nastavi vihat no morje ubogim pismonošem pri.ve pa-ti. Od vseh strani jih mi-mali oklenejo debele ledene plošče. Takrat morajo pismonoše pokazati kaj znajo, sicer jim ledene plošče f enim samim udarcem lahko zclro-V čolniček. Pismonoše pa ne prevažajo le pisem in zalmjev, ampak tudi potnike.
Letos spomladi je umrla na celi-••1 stara ženica. Umiraje je pove-lala svojo željo, tla bi bila rada pokopana na otočku Picton, kjer -c je rodila. Drugo jutro je v resnici prišlo (i pLsmonoš, katere so poklicali po telefonu in kateri so |-ri peljal i z otoka Imlnega mladeniča. katerega so poslali naprej \ bolnišnico. Nato so položili krsto '. mrtvo ženo v čoln in odveslali l.azaj na otok. Celih 10 ur so se borili z morjem, preden so srečno •listali na otoku. Pismonoše mnogokrat prevažajo bolnike in zdravnike, pa naj bo vreme še tako slabo. Neko«" se je zgodilo, da sta si' dva pridna pismonoša bila z morjem celih l(i ur. Opoldan sta odrinila od brega, po dveh urah pa sc ju zajele velikanske ledene plo-si*e. Vso noč sta brezuspešno trudila. tla bijirišla naprej. Prebivalci na otoku so zažigali velikanske kresove- ki naj bi jima kazali po-tioči. v katero smer naj veslata. Ker kljub temu psimonoša nista l-rišla na otok, se je odpravila 1 tisebtia ekspedieija na po nun". Pa tudi ekspedieija ni ničesar opravila. Sele ob 4 zjutraj se je ubn-irima ]iLsmont»šema po.-ref'-ilo, da "te s skrajnim naporom prodrla ♦oliko noprej do otoka, tla so jih j losegli otočani in sprejeli v svoj I'l'ogo večji in varili čoln.
Poziv!
Francija je dežela- kjer so se moški pred leti liajdelj branili odložiti svoje brade. Še danes se ni izkoreninilo naziranje, da je moški z brado tlika svojega spola in d«; brada, resnično prispeva k lepoti moža.
Toda moda je krut tiran, ki ne vpraša, kaj je lepo, kaj ne. Njo vodijo drugi interesi. In tako so mtiiali Francozi, hočeš, nočeš, podrediti imperativu zadnjih let ter opustiti košate brke in brade. —-Zdaj [»a nastaja v tem pogledu prevrat. Letošnje počitnice v po-lelnih mesecih so mnogi Francozi izrabili tudi za to. da zrevlueio-nirajo sedanjo modo gole brade. Na pariških buljvarjih se fx »javlja čedalje več brati- v letoviščih pa I:«je /.<+ težko najdeš moškega br.j7. brade.
Kaj je vzrok, tla .se je brada, takti čez noč zopet priljubila Francozom .' Nekateri pravijo, tla so moški siti zamenjavanja z žen-ski:-111 i in si I »ode zato pustili rasti br<:de. Francozinje .so namreč vn-*-t< privržeiike tako zvane **eton-ske" glavice, ki jih dela podobne (tečkom. Starejši gospodje, ki se i:»>e nikdar h »teli lomiti od svojih častitljivih lirad pa triumfirajo. češ. naposled smo le zmagali mi! in kakor je ob takšnih priložnostih navada med Francozi. s»* je našel celo duhovit feljtonist- ki je v bradi našel snov za kramljanj" ter je začel dokazovati, da je brada pri moških ne le lepotnega, ampak tudi velikega zdravstvenega jiemena.
Poraščena koža. pravi kraniljač. ščiti obraz preti navralgijami. zobnimi boleznimi in prehlajenjem. Neki zdravnik je po gradnji železnice v Lavgnu pre iskal iiO delavcev, ki so si dali postrici in obriti brade ob enem in istem ča-oii. Dognal je. da se je pri 36 delavcih zratli tega zdravstveno stanje poslabšalo. Nadlegovalo jih jej prebijanje in zobne bolezni.
Delavci v Lavgnu pa ni»o edini dokaz, da s-» brade resnično koristne za moško zdravje. Preiskave angleških vojakov v svetovni vojni so n. pr. pokazale, da so vo-j;»ki. ki so se brili, bolni. Vobče so torej bradači zdravej.ši in krep-kciši od golob ra dee v, ki jih kanijo sedaj p »staviti na sramotni oder.
SAMOMOR ZARADI ZAVAROVALNINE
Pred dunajskem trgovskim sodiščem se je začel te dni proces, ki spominja v mnogem na znano ob-iavnavo proti nedavno umrlemu*1 lipičnemu povojnemu izumitelju Mareku. Gre V.n zavarovalnico "Fiume", ki noče izplačati dedičem tvorničarja Wilheima pogo-tieno vsoto 100,000 šilingov z utemeljevanjem, da je zavarovanec* ki se je da! zavarovati za življenje, sam povzročil svojo smrt.
Letos konec februarja je tvor-ničar Willheim zgorel v svoji vili. Njegova smrt je bila .strašna. Po podatkih rodbine, je v svoji pi->aini manipuliral s petrolejem, a kt r je imel protezo na nogi, je zasipi ob neki predmet, ki je povzroči! požar. Ogenj je bil takoj v začetku tako silen, da si ni mogel pomagati. Sele po dolgem klicanju nn pomoč sta prišla njegova hči in zel ki pa sta našla namestn očeta ot. tasta — gorečo plamenico". Skušala sta sra rešiti z vodo- a vse It bilo zaman. Tvorničar je zara ■ opeklin čez nekaj ur p-'mllegel.
Zavarovalnica pravi, da je način 1 vorničarjeve smrti .-poren in se je postavila na .»tališče, da je \VilI-hrim izvršil sajnomor. in sicer zategadelj, tla bi preskrbel svojcem visoko zavarovalnino. Z«-lo sumljivo je zlasti dejstvo, da ie sklenil zavarovolno pogodbo kotnaj štiri I teiine preti .smrtjo. Kakor .-e je 1 1.: knaduo izkazalo. j»* dal pri >kle-f panju te pogtwllie tudi nekatere ne-■re.'nične ptnlatke. Živel je v finančni st^ki. njegova vila je bila Stenski zemljevid Slovenije na m<4
Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zate naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "G. N."
ifrcmt-n v llmiit>urj|
■ur
ZEMLJEVIDI
t5. septembra:
IJrPTuen v • •f»»-rt>oijrp In Hamburg- v Cherbourg i
16.	septembra:
«>l>iiipi4- v t'herltourc v Havre
17.	septembra:
Itiithii tr.lj.mii v l.i» vre Volt-ndum v IbiuhfM Augustus v Gctiuvu
20.	septembra:
I.eviathan v CberLourg Puns v Havre
21.	septembra:
Aijuitani.1 v t*h«-rlu>iirg
22.	septembra:
Stuttgart v Cifrlx.urg In v !*» emen D. uts. hian.l V t.lnrb»arg in v lluiubur«
23.	septembra: Majesti,- v Ch-rhourg Western la iul v Hutr*
24.	septembra:
KATI*lt.\l.\ V TT.ST I-af.»j^ne v lli»r<-Uotter.Jam v	mir M„.
Cl»*\ elaiiii v Cliuri« uig In 25 septembra: Km-.i-a v • *h«-rl>
Hdm'ui/
zarubljena in zavarovalnici .je zagotovil. da je zdrav- čeprav je bilo več tlrugih zavodov zavrnilo niegovo zavarovalno ponudi*) k»-r jc bil bolelien. Končno se je ujro-ovilo, d.1 je mož nekoč pad» l ;-estne železnice, jiadec pa je samo simuliral, da je dobil otlškotlnino. l'i <li pri smrtni borbi j»* baje mir-čakal kaj bo zgorel pri živem telesu, čeprav bi bil lahko legel na tla in skušal pogasit i ogenj na -t bi.
Proces je tako zapleten 111 za-notan, da je moralo sodiš»"e o«lgo-liti razpravo zaradi zaslišanja nekaterih prič in zaradi ugotovitve nekaterih dejstev, ki naj dogode'e •s\etlijo od vseli strani, da pride i a dan dejansko stanje.
Diiu papirju s platnenimi pregibi ....................................................7-5«
Pokrajni rotni zemljevidi:
»ravska Banovina ............................
Slovenske <>ori«-e, dravsko ptujsko polje ......................................39
Ljubljanske in mariborMke oblmtll .it*
I'ohorje, Kozjak ............................JN
Celjska kotlina. Spodnje «lo%rn-
sk» posavje ....................................JI
1'rekniurje in Medumurje .............31
Canada ................................................4»
Združenih držav, veliki .....................41
Mali .................................................12
rg lii v Bremen
28.	septembra:
I'rej, I lai -ling v Mavri*
29.	septembra:
H^refig ria v t heil-onrg <ier». v Ste-I».^n ^ Htetnen New Viirk v Cberle.urg m
i0. septembra:
ih»n-ri<- v ■ "h tI«>» rg Mirin^ti-nka v liavre
v HMtiu g
Nova K v ropa
.JUt
FRANCOSKI NARODNI SPORT
S0YJETI IN KNJIGE
Sovjeti so v zadnjih letih silno povečali sovjetsko književno pro-
Kibolov ima v Franciji že 700 let j mnogo prijateljev. Kralj Filip je 1. 1270. izdal poseben zakon, s katerim je uredil lovske pravice in z njim vred tudi dal pravila za ribolov in preprečil veduo bolj i*e razširjajoče tajno lovljenje rib. — v na ribe .s trnekom pa se je v Franciji razvil šele v 18. stoletju.
d l ie in slovarje za angleški, nemški. francoski- italijanski, španski.
'T"ijiwi»u A.11 i/.rt iiu »Hf- rr 1 a.	. . -ti	...
, , •• m 1	1 takrat je postal ribolov največja
ilukcijo. Tako je imela književna! , • . . . , -T
, , -- . .	,	moda m bogate in plemenite gospe
»rodukega leta 1923 vrednost 79,, •	, , -- 1 -
v,-	iiLso sramovale z roko prijemati
milijonov rubljev, v letu 1931 pa'•	. , ,T
, ...	' ..	1 .črve 111 jih natikati na trnek. A
P* književna produkcija ze pre-' - , . .	,
1 1 /	,	u°bi je tudi madame Pompa-
pgla vrednost 4o0 nul,jonov rub- (]our uve^la ijetno novost. lu
Ijcy. \ letošnjem letu je sovjetska K;(a-ske je	pripeljati tako
državna zalozba izdala enciklope- , , . . , -	, , .
1 zvane zlate ribice, ki so jih takrat
nazivali "kitajske ribice". Tudi te
,. , . A .... .. , . z;ate ribice so Francozi lovili s tr-
n inunski, poljski, turški m finski , ___- - . , - - -
• -i r» 1 x • • j 1 v, 1 nekom in iz teh časov izvira veliko jezik. Poleg tega je izdala nemško-' , , . „
1 - ■ -1 - 1 1	- ,	.navdušenje Francozov za ta sport.
ruski vojaški leksikon 111 franco- n	, , . . — . ,
1 , , . , . .,	. JJanes se delavei in meseani. ka-
>ko-mski tehnični leksikon. Vsi •	,	, . .
.. , ... ... . . ,t 1 nar gredo poleti na dopust, najraje
ti slovarji SO izšli v skupni nakla-' ,,„„„-	.	'
, .... . , ' . zabavajo z ribolovom. To upošteva di 1 milijona izvodov. 17 slovar-' , -	,
. v ,. , m j- v . celo francosko časopisje, ki pnna-jev pa je se v tisku. Tudi časopis- . , ..	1	-
- . 0 . ,. ...	i sa poleti vse polno zgodbic in za-
ju posvečajo Sovjeti veliko paznjo.l • •. .-	. „ . ... .
. . , .' _ * : . nimivosti z ribolova. Humorusticni Tako ureja sedaj zalozba Pravde n-.. vi 1 • . »_
. .. .	, . ,	l^ti pa obdelujejo skoraj samo ne-
venkansko tiskarno, ki bo v veli-' rof^e ribice
kosti in najmodernejših strojih pre-J
segala vse evropske tiskarne. Tu-'----
d i po drugih podeželskih večjih MLADENIČ išče stanovanje 8 mestih grade Sovjeti velike tiskar-5 hrano. — Pišite: "Mladenič", ne in sedaj je v obratu že 1500 c o Glas Naroda, 210 W. 18. St., tiskarn, v katerih je zaposlenih' Hew York, N. Y.	, <
74,000 tipografov.	1 (3xl4,15&16)	»
POZOR, ROJAKI
Iz naslova na lists, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte tora* da se Vas opominja, temveč obno. vile naročnino ali direktno, ali pa pri enem sl-rdcčlta naših zastopnikov
Zemljevidi:
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma. Indiana. Montana, Mississippi, Washington. Wyoming, vsakl [mi .................
Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, \Vc»l Virginia, Ohio, New \ork — Virginia. Ohio, New V«rk — vsaki IK) .................................................4«
CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco. Jacob La us h In
COLORADO
Denver. J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. 8aftW Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J Bayuk
INDIANA
Indianapolis, Louis Banlcb ILLINOIS Aurora, Mary Butchar Ch.cago, Joseph Bllsh. J. Bevčlč. J. Lukanich, Andrew SpUlar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblct. r. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle. J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborlcb
KANSAS
Qirard, Agnes Močnik Kansas City, Frank 2agar
MARYLAND Stey<»r. J. čeme Kitzmiller, Fr. Vodoplrec
MICHIGAN Calumet. M. F. Kobe Detroit, Frank Stular
aONNESOTA Chisholm, Frank Oou2e, Frank
Pucelj
Ely. Jos. J. Peshel. Fr. Sekala E?eleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povie Virginia. Frank Hrvatlch Waukegan, Jože Zelene
MISSOURI
St. Louis. A. NabrgoJ MONTANA Klein. Job" R. Rom
Ronndup. M. M. Panlan Washoe. L Champa
NEBRASKA Omaha. P. Broderlck
NEW YORK Gowanda. Karl Strnlsha Little Falls. Frank Maale OHIO
Barberton. John Bal ant. Joe Cleveland. Anton Bobek, Chaa Karilnger, Jacob Resnlk, John S)ap-nlk. Euclid, F. Bajt Qirard. Anton Nagode
Naročilom je prnožiti denar, bodisi v gotovini, Money order al! poštne znamke po 1 ali 2 centa. Čf pošljete gotovino, rekomandirajt* pismo.
"GLAS NARODA" •
81« W 1» «ftreet NEW YORK

t. oktobra:
1!- «!•- K«:.n (Jrjssf H<»m;i \ Mr-..,»-n M i!h .1 uk W»-ij«l,i n
1! ivrr-v 11 a v r** *-rn >a l!rt*uifn
% ll:mil.ii!» in <*h^rlx»urg
Ii.Mil.tn,- mh lli-r
V I l;i \ rt*
* *h-r!f.|irjf
ll.i\ re •rn»-ii
i llamliurg '■rl...urs
»ur .Mer
Lorain, Louis Balant in J. KuirSf Niles. Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngs town Anton KtkelJ OREGON
Oregon City. Ore.. J. Kobln-*
PENNSYLVANIA Ambridge, Frank JakJ^
Bessemer, Mary Hribar Braddock. J. A. Germ BridgeviUe, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Ciaridge. A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. .to.
van šele
Crafton, Fr. Machek Eiport. G. Previč, Louis Zupan
člč. A. Skerl]
Farrell. Jerry Okorn
Forest City, Math Kamln Oreensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank ¥ renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polantz. Krayn. Ant. TauielJ
Luzerne. Frank Balloch Manor. Fr. Demshar Meadow Lands. J. Koprlv&ek Midway. John žust Moon Run. Frank Podmiliek Pittsburgh. Z. Jakshe, Vine. ' J. Pogafiar Presto. F. b. Demshar Reading. J. Pezdlrc Steel ton. A. Hren Unity ?ta. In okolico. J. 8kerll Pr. Schlfrer West Newt«m, Joseph Jovar wiilock, j. feteroei
UTAH
Helper. Fr. Kreta« WISCONSIN
Milwaukee. Joseph Tratnik tn Joa Koren
Sheboygan, Leo Majcen (WEST ALUS Frank Skok WYOMING Rock 3prtngs, Louis Taocl^r DtamondvUle. Joe RoUch
4.	oktobra:
«"h.imil.ti!
5.	oktcbra:
AI.lui el. iiia Manhattan G. oktobra:
iM-esden V tin A i Iter t Itallin \
T. oktobra:
< Hympi. ■2. oktobra:
I'.uis v Havre
Ilex V n<..t
Siat-n.l.ini v l:<.ul.,gne 9. oktobra:
OtlumbiiH v Kremen
12.	oktobra: i:in-..j.a v Ftcemen Vi'l,r.\XI.\ v Trst
13.	ovtobra: '••T'iri Firemen X'lUitania v < 'iiei M.ujiImii ^ \ I laml'urg
14.	oktobra:
Af.ij.--ti. v Cllerhourg "5. oktotra: 1-ifiiyrtlH v Havre
t'-'iit.- 1 r;i r.«1»- \ C.-rma Volenti;, m V I'oil log lie Sllr
20. oktotra:
He tie Fran re v ll:ivre Hererie.-i ri.. v <*lierl> IJrf-nen v Hremen Ivuts.li].im| v Ilaml-urs ?l. oktobra:
H«.merit- v Clierl-.ur«?
St. I...iti* v Hamburg
22- oktobra:
Augustus v r;..no«
rt« 11 ertla m v Ib.ul«>gne sur Aler
27.	oktobra.-
Xew Vi.rk v Hamburg General Vfm Steulten
28.	oktohra: • 'Ivmpii v Cherbotire
29.	oktobra: SATI'ltXI.V v Trst Kuroi... v Hremen
Vrfndam v Boulogne «>iir Aler
"K
Ilr^rnen
POCENI, UDOBNO in HITRO
bodo potovali v stari kraj oni Slovenci. ki se bodo udeležili
JESENSKEGA IZLETA
rta najno^elšem. najudobnejiem in
najmodsrnejš^n. parniku
Francoske Linije
"CHAMPLAIN"
4. Oktobra 1.1.
NIZKE CENE IU. RAZREDA
!>.. Havre »m« ..............S C9.SO
Železnirit Havre tlo I.jubljane H 73
I>«> Havre '.i nazaj samo .... lllfl
1 hj l.jubJJ.".iir in iittzaj samo.. la^.tM) <l»f \ek dodatno.)
vsa i-ojaenila n parniku. pfitnln listih, i«erii>:tih. ilil. jii>ite takoj na:
LEO ZAKRAJ5EK
General Travel Service 1^59 SeconJ Ave. New York. N. Y.
alt pa na
Sreneh J&te
1» State Street. New York