Leto XXVIII
13. oktobra 1977
•75 je bil list odlikovan z redom
narod S SREBRNIMI ŽARKI
YU ISSN 0416-2242
Fanfare in kresovi v Krškem
Na slovesnosti v počastitev 500-letnice Krškega bo v soboto govoril Stane Dolanc
Zdaj v Krškem ne štejejo več dnevov, ampak ure in minute, ki jih še ločijo od najveličastnejšega trenutka v letu, od osrednje slovesnosti v počastitev petstoletnice mestnih pravic. Fanfare se bodo oglasile v soboto, 15. oktobra, natanko ob 18. uri in oznanile na Gubčevem trgu zbranemu občinstvu slovesen začetek priredit-
^eta se	POSVETA	— Vsejugoslovanskega po- _
AtenceS7m^eta Marjan Rožič, sekretar zvezne kon- | LJ in Franc Šetinc, sekretar IK predsedstva CK |
J- Pavlin)
sN se
s|°vanski
v »službi” SLO
je v Novem mestu začel tridnevni jugo-Posvet o kulturi in SLO — Posvet je začel   Franc Šetinc
***	delav-
cih tZ^°Vn!akov iz šte' ^deležm na*e dom°vine
hf^keJn T>ega vseiuS°-
Wtun £ P°svet°vanja o °b<Dnbi .. utesni ljudski ie včeraj do-j* *l° v Novem Jeferati rel°vno srečanje
>' m?n°referati ^ pro-pSZVami Poteka v ^nig jf A thtveni dvorani tako še en-svojo večna-
^ c " CK
Pvanje ^tinc,
je začel kn Z sekfetar iz-, - Tv reia Predsed-žhv^ianU*, Slovenije, z f lenju * o kulturnem ^iinin, , narodnoosvo-I? ^ni,em in kultur-k]°uPrav% V. s°eialistični
tii korani žbi- Dejal S Z0?0 v sistem SLO
Sh
in fftnizadjdo
itJci
nega življe-Dnn, ^ituro
Sa£?\.te besede-
^enega 5 istVa našega * Z Stema’ lz ™eh
0r’s katerimi se org<tnizira kot obo
fevan
rožen narod. Gotovo niso to samo teritorialne enote ali civilna zaščita, to je tudi visoka kulturna zavest, pripravljenost vsakogar in vseh, da branijo, kar smo sprejeli kot sistem vrednosti, brez česar ne bi bili samosvoji, pokončni, neodvisni
..Kultura je torej neločljiva sestavina splošnega ljudskega odpora in si brez nje oboroženega boja ne moremo zamisliti,“ je poudaril sekretar izvršnega komiteja CK ZKS.
„Tak pa je bil že naš narodnoosvobodilni boj," je nadaljeval tovariš Šetinc, „saj brigade ne bi nič pomenile, če ne bi imele korenin v zavesti množic, če ne bi bilo terencev, kurirjev, žensk, mladinske in pionirske organizacije, časnikov, ustnih časopisov, prostega gledališča, pesmaric, grafik, partizanskih šol in vsega drugega raznovrstnega kulturnega ustvarjanja. “
Danes in jutri se bo posvetovanje nadaljevalo. Danes popoldne bodo udeleženci obiskali Bazo 20.
ve.
Slavnostni govor bo imel sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc. On je namreč 5. junija lani položil temeljni kamen za delavski dom in on bo dom tudi odprl. Krčani so ponosni na to pridobitev, saj se jim po dolgih desetletjih želja odpirajo vrata prelepega kulturnega hrama, ki naj bi razgibal duhovno življenje krajanov ter jih združeval pri družbenopolitičnem in samoupravnem udejstvovanju. Takoj zatem bodo odkrili spomenik Matiju Gubcu.
Praznik petstoletnice je vez med preteklostjo in sedanjostjo, mejnik, ob katerem bodo ocenili prehojeno pot, dosežke delovnih ljudi pri vsesplošnem napredku in preobrazbi družbenih odnosov.
Na trgu pred domom se bodo med programom na enem odru vrstili nastopajoči, na drugem pa bodo žive scenske slike ponazarjale puntarske čase, izgnanstvo in narodnoosvobodilni boj, mladinske delovne brigade in obdobje izgradnje, radost mladih rodov danes ter nazadnje še
čestitko Krškemu za njegov jubilej. Program so pripravili pevski zbori
500-LETNICA MESTA
Krško, 15. oktobra 1977
osnovnih šol iz Kostanjevice, Leskovca, Senovega in Krškega, mešani
"HIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIUIIIIIIIIIIII1IIIIIIIUII1IIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIŠ
PADLI NA POHODU. S sobotne slovesnosti na pokopališču v Bedenici, kjer so odkrili spomenik padlim Kozjancem. (Foto: V. Podgoršek)
ve mimo delavcev niso sprejemljive
ijq ^, -*	.	—■ ...—-..■. ■-   .. ■.	'	■■	''    ——. .■. ■ ~
akona o združenem delu s papirja v življenje ni opravilo za levo roko: na to so opozorili tudi na
celodnevnem regijskem posvetu 6. oktobra v Novem mestu
' sefp6 •S*ovens*cega centralnega komiteja Zveze komu-
.	» Sein •	ccuuauicgd	tvunmcja z-vczc auiiiu-
■Vh*-^ ih jelnje8°vegpredsedstva se je že v dobršni meri prelila svet	mesecev	na	Dolenjskem. Če je moral
Sh oko	113	^ji	ugotavljati, da „stari odnosi
fQv Pri u	•’ ^a^e-!° jesenske ocene, da je takih odnosov
A c	Uresničevanju	zakona	o	združenem delu vse manj.
KS1 posvetu nai°d-
in m_tavn>kov
kovanju politike v organizacijah združenega dela. Posebej se to kaže pri planiranju, saj usmeritve za naprej dostikrat ne nastajajo na podla-
gi pobud neposrednih proizvajalcev. Seveda pa je možno govoriti, da je
(Nadaljevanje na 4. strani)
zbor Viktor Parma iz Krškega, moški zbor iz Brestanice ter mešana zbora s Senovega in Zdol. Spored bosta popestrili obe domači pihalni godbi. Slavje bodo zaključili z ognjemetom in kresovi, z ogledom delavskega doma ter razstavo Što-vičkovih plaket „Heroji naše revolucije".
J. TEPPEY
Padlim v spomin
Nekdanji borci Kozjanskega in Zagorskega odreda, kalniškega vojnega področja ter predstavniki šestih občin, v katerih je dobil Kozjanski odred domovinsko pravico, so se v soboto, 8. oktobra, zbrali na spominski svečanosti na bedeniškem pokopališču. Tam je upokojeni polkovnik Franc Godler-Blisk odkril spomenik osmim kozjanskim borcem, ki so 12. aprila 1945 padli v Prepolnem nad Žtomirom med pohodom Kozjanskega odreda v Prekmurje. Franc Godlerje bil tedaj komandant 2. bataljona Kozjanskega odreda.
Pred spomenik, katerega avtor je inž. Franc Filipčič iz Brežic, so med slovesnostjo položili vence predstavniki kozjanskih borcev in družbenopolitičnih organizacij iz občin Zeli-ne in Brežic. V bogatem kulturnem sporedu so sodelovali šolarji in kulturne skupine iz obeh republik. Govornik Vinko Brlek, predsednik skupščine mesta Zagreba, je obudil spomine na bratske vezi med slovenskimi in hrvaškimi partizani, ki jih j udje na obeh straneh Sotle še naprej gojijo in utrjujejo v skupno dobro. Pomočnik komisarja Kozjanskega odreda Ljubo Jovan-Saša pa je množici na nedeljski slovesnosti opisal naporen pohod 800 borcev Kozjanskega odreda, ki je še tik pred nastopom svobode zahteval žrtve. Med njimi je bilo tudi osem borcev, la so jim tokrat odkrili spomenik.
POSAVSKI POSVET
Za ponedeljek, 17. oktobra, je v Krškem sklican širok medobčinski posvet, ki se ga bodo razen članov medobčinskega sveta ZK udeležili predsedniki vseh medobčinskih družbenopolitičnih organov v Posavju, predstavnik medobčinskega odbora gospodarske zbornice, družbeni pravobranilec samoupravljanja, predsedniki in sekretarji občinskih konferenc SZDL ter predsedniki občinskih skupščin in izvršnih svetov. V prisotnosti predsednika komisije za družbeno ekonomska vprašanja in socialno politiko pri CK ZKS Albina Mlinarja bodo obravnavali uresničevanje sklepov CK ZKS. in njegovega predsedstva. V popoldanskem delu bo sledila razprava o dohodkovnih odnosih med tozdi v sevniški Jutranjki, v kmetijskem kombinatu Zasavje v Sevnici, tovarni Celuloze in v Imperialu v Krškem ter v brežiškem Posavju in zdravilišču v Čateških Toplicah.
>*stave"aptej priPresa-Nv h* družh,. V lvlienie \l^ar^nockonomskih *io ^ivih rc$jle> •da bi Prižu C,H ^Pravili t . ^P13' K ^tazun, ^SedlIa Hi kn* P°znalo
Se -5itve
nja vredne (npr. v Novo-
trudijo, da v (KZ Metlika, Pa je treba na
SA tos|rux!'.dno obravnavati •Se. zadržati dose-
le "'•'Ba tScniu sekretarja atSkateri a 2K Lojzeta
C *" 'azjdaš"101^0 otIcsti *no»°. da gre pri
SaVaidejo^°H°V na pod"
0 mahi cdtem ko jo 'ne PO svoje. Taki
manj.
pojavi so prišli do izraza pri povezovanju dela in sredstev in novi samoupravni organiziranosti nekaterih dejavnosti posebnega družbenega pomena, nezaupanje pajebilo često »oplemeniteno" z lokalizmi in drugimi z zakonom, medobčinskim sodelovanjem in politiko ZK nezdružljivimi težnjami.
Precej tega navajajo tudi občinske partijske ocene. Iz teh je tudi razbrati, da so delavci še vedno premalo vključeni v spreminjanje odnosov in sploh premalo sodelujejo pri obli-
FRATA: ZBOROVANJE AKTIVISTOV
Avgusta je minilo 35 let od zborovanja aktivistov OF na partizanski Frati. Na tem zborovanju je govoril revolucionar Boris Kidrič. V,spomin na omenjeni dogodek bo v soboto, 15. oktobra, ob 11. uri na Frati skromno srečanje kativistov podokrožnega odbora OF Mirna peč - Žužemberk.
y
mesto KOČEVJE pobrateno s
iuktifiljemvSR Srbiji in Škofjo Loko
BRATSKE TABLE
Kočevju
oktobrska
nagrada
Na svečani seji ob prazniku občine Prokuplje, ki ga slave vsako leto 9. oktobra, so letos podelili najvišje občinsko priznanje, oktobrsko nagrado „Osvo-boditev mesta Prokuplje", krajevni skupnosti Kočevje.
Kočevje in Prokuplje sta pobrateni že tri leta. Čeprav sta oddaljeni, vedno tesneje sodelujeta na raznih področjih. Letos pa je mladina obeh mest osnovala skupno MDB, ki je sodelovala na gradnji avtoceste Beo-grad-Niš in se vmila z akcije kot 5-krat udarna.
Na svečano sejo občinske skupščine v Prokuplju je odpotovala iz Kočevja posebna delegacija KS, ki jo je vodil Božidar Tomič, in je prevzela visoko priznanje.
Krajevna skupnost Kočevje je za praznik Prokuplja na vseh cestah, vpadnicah v mesto, odkrila napisne table, da je mesto Kočevje pobrateno s Prokupljem in Škofjo Loko.
J. PRIMC
JUTRI V KRŠKEM
V mali dvorani delavskega doma v Krškem bo jutri ob 16. uri slavnostna seja zbora delegatov krške krajevne skupnosti. Jubileju mesta posvečen nagovor bo imel predsednik zbora delegatov Stane Nunčič. Na dnevnem redu je še kulturni program in podelitev priznanj zaslužnim občanom.
tf&iil
Proti koncu tedna se bo vreme izboljšalo in nekoliko topleje bo.
Gozd se poslovi s kostanjem
Velja pradavna, nenapisana pravica, da so suhljad, gozdni sadeži, gobe in polhi v gozdu za vsakogar po mili volji No, nabiralca suhljadi skorajda več ne srečaš. Tudi polharjev je bolj malo, z boljšim življenjem je skorajda izumrlo tudi nabiranje borovnic, malin in jagod. Gobe in kostanj pa so ostali Še več, gobarjenje in nabiranje kostanja sta postala sodobna slovenska obsedenost. Na srečo sproščujoča in koristna. Nabiralsko sezono konča kostanj. Bodeči ježek se odpre, v dlani ostaneta debelušna kostanja. Žarkor-java. Dar narave, ki je dala vse od sebe, zdaj pa lega k počitku. (Foto: Janez Pavlin)
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Brž ko je postalo znano, da obišče predsednik republike Josip Broz Tito Francijo na povabilo predsednika Va-leria Giscarda d‘Estainga, so to v francoski metropoli poimenovali političen obisk leta.
Pri tem je francoski tisk postregel z informacijami oo življenju in delu jugoslovanskega predsednika v obsegu, ki je nekatere presenetil, večini pa potrdil izjemen ugled, ki ga uživa Josip Broz Tito tudi v Franciji.
Tito v Franciji
Pri tem poudarjajo, da jugoslovanski predsednik ni samo znana osebnost iz odporniškega gibanja v Evropi in torej medvojni zaveznik vseh tistih naprednih francoskih sil, ki so se bojevale proti nacistični Nemčiji, marveč tudi neponovljiv tvorec vsega, kar predstavlja sedanjo neuvrščeno in samoupravno Jugoslavijo.
Odnosi med državama so dobri, toda v Beogradu kot v Parizu ne skrivajo prepričanja, da jih bo obisk jugoslovanskega predsednika v Franciji še izboljšal in jim dal nove razsežnosti.
Toda sodelovanje na gospodarskem področju je, žal, obremenjeno z našo neugodno bilanco: medtem ko smo, denimo, lani izvozili v Francijo za 127 milijonov dolarjev blaga, samo ga iz te države uvozili kar za 318 milijonov dolarjev. In letošnji podatki potrjujejo, da se tako gibanje nadaljuje, kar vzbuja pri jugoslovanskem partnerju resno zaskrbljenost.
A kljub temu prevladuje prepričanje, da bo mogoče z obojestransko pripravljenostjo to izboljšati in spraviti gospodarsko sodelovanje v bolj razumne in obojestransko sprejemljive okvire.
Pri tem poudarjajo, da bi kazalo zlasti razvijati višje oblike gospodarskega sodelovanja - denimo industrij-
sko kooperacijo, prenos tehnologije, skupna vlaganja in nastopanja v tretjih deželah in podobno.
KONČAN PRVI DEL
BEOGRAJSKEGA
SESTANKA
V beograjskem kongresnem centru „Sava“ se je medtem končal prvi del beograjskega sestanka evropske konference o varnosti in sodelovanju, ki se je po splošnem prepričanju začel v vzdušju razumevanja in strpnosti.
Ta prvi del (ki je biiodprt za javnost) je potrdil splošno in prevladujočo željo, da bi se popuščanje napetosti nadaljevalo kljub še vedno pomembnim razlikam pri ocenjevanju posameznih spornih točk.
V vseh minuli teden slišanih govorih je bilo čutiti, da se predstavniki 33 evropskih držav, Združenih držav Amerike in Kanade želijo izogniti konfrontaciji, da pa hkrati nočejo razvodeniti razpravo z vljudnostnimi frazami, ki ne bi ničesar prispevale k vsebinskemu razvoju detenta.
Razorožitev, torej vojaški vidiki popuščanja napetosti, je bila ob človečanskih pravicah, se pravi enem izmed političnih vidikov - osrednja točka vseh razprav. Pri tem so bila stališča v razpravah nujna in razumljivo različna, saj imajo o obojem, zlasti pa o sedanjem, zahodne drževe drugačno mnenje kot vzhodne.
Toda te razlike niso bile ovira za strpen dialog, dialog, ki se je sicer šele začel in se ta teden nadaljuje za zaprtimi vrati in ki bo, kot pričakujejo v Beogradu, nekoliko zvišal temperaturo v osrednji dvorani kongresnega centra „Sava“.
Ne kaže tudi spregledati izjemno laskavih priznanj, ki jih je dobila z govorniškega odra Jugoslavija ne samo za svoj prispevek k uspešni organizaciji tega srečanja, marveč tudi za mesto in vlogo, ki jo ima v današnjem svetu.
JANEZ CUCEK
tedenski
mozaik
NOVI OBRAZI NASILJA - Na tem drevesu so podivjani desničarji pred letom dni obedi več
študentov bangkoške univerze, ki so terjali več svobode in boljše življenjske pogoje. Od tedaj se je položaj na Tajskem spremenil le v toliko, da vsaj ni več odkritega nasilja na ulicah, zato pa se režim zateka k drugim, manj odkritim oblikam prisile in nasilja. (Telefoto: UPI)
Zastraševanje kmetov s stroški
Pred delavci pač ni mogoče tako manipulirati s številkami in »stroški"_
Temeljne zadružne organizacije so predrage, da bi si jih lahko privoščili več. To je postalo nekakšno geslo tistih, ki bi radi obdržali staro organizacijo. Z njim ni težko prepričati kmetov. Kaj pa ti vedo o stroških zadruge in temeljne organizacije? ! Kako naj se kosajo z računovodskimi strokovnjaki?
strokovnjakov in drugih zaposlenih kot manjša. Mora jih imeti, sicer članom ne more
Tako kaže, da ne bodo uresničeni niti tisti programi, ki so jih v nekatenh kmetijskih zadrugah in kombinatih začeli pripravljati med javno razpravo o razvoju kmetijstva in vasi. Tisti, ki ne marajo sprememb, menijo, da je vihar šel mimo. Če pa kmetje le ne odnehajo, jim postrežejo z natančnim računom kot pred dnevi med zelo resno razpravo, da bi vsaka nova temeljna zadružna organizacija imela letno 600.000 din stroškov. Torej izvolite, kmetje, če ste pripravljeni kriti take stroške!
Pri ustanavljanju novih temeljnih organizacij je precej odpora tudi v drugih gospodar-’ skih organizacijah, ne le v kmetijstvu. Nikjer pa, nimajo tako natančnih računov^ o stroških novih tozdov kot v kmetijstvu. Ne da ne bi imeli strokovnjakov za take račune - pač pa delavcem ni moč natresti takih zastrašujočih številk kot kmetom, ker se nekateri spoznajo nanje.
Ali stroški temeljnih zadružnih organizacij niso odvisni od dela zaposlenih v njih? Če neka organizacija združuje yeč kmetov zadružnikov ali koope--rantov, potrebuje menda več
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
m
OBISKI
V pripravah na osmi kongres slovenskih komunistov, ki bo, kot je predvideno, v začetku aprila prihodnjega leta, nadaljujejo predstavniki CK ZKS obiske po posameznih območjih Slovenije. Kritična analiza razmer je bila tokrat zastavljena na Gorenjskem, obravnavali pa so predvsem prakso uveljavljanja določil zakona o združenem delu v delovnih organizacijah.
ISKANJE REŠITEV
Minuli teden je obiskal celjsko občino predsednik predsedstva SRS tovariš Sergej Kraigher. V pogovorih so razpravljali o dosedanjih izkušnjah pri uresničevanju zakona o združenem delu, družbenih dogovorov ter sporazumov ter uveljavljanju delegatskega sistema in podobnem. Tovariš Sergej Kraigher se je zavzel za iskanje takšnih rešitev, ki bodo le utrjevale položaj delavca v združenem delu in pripomogle k razreševanju medsebojnih dohodkovnih odnosov.
PROSLAVA
Na proslavi ob tridesetletnici študija biotehniških ved v Sloveniji je zbranim spregovoril tudi predsednik slovenskega izvršnega sveta, tovariš Andrej Marinc. Predvsem je izpostavil potrebo po liitrejšem ter načrtnejšem razvoju našega kmetijstva, pri čemer je vloga biotehniških ved neprecenljiva.
POTROŠNIŠKI SVET
Izvršni odbor RK SZDL je obravnaval nekatera odprta vprašanja v zvezi z uveljavljanjem svetov potrošnikov v krajevnih skupnostih ter pri tem kot nezadovoljivo ocenil dejstvo, da ima komaj vsaka tretja krajevna skupnost potrošniški svet. Doslej so v 57 občinah oblikovali le 365 teh svetov, ki bi se morah energičneje zavzemati za interese potrošnikov v določenem okolju.
SEJEM ELEKTRONIKE
Zaprt je bil 24. mednarodni „Sejem sodobne elektronike 77“, ki je bil v Ljubljani. Obiskovalcev te zanimive sejemske prireditve je bilo 65.000, sklenjene kupčije za nekaj deset milijonov dinarjev pa pričajo, da si je ta naša že tradicionalna sejemska prireditev utrla pota tudi v svet poslovnosti.
,/TOVARNA ELEKTRIKE14
Blizu Kladova, kjer že obratuje naša največja hidrocentrala Djerdap, bodo pričeli že sredi tega meseca graditi novo „tovamo elek-trike“ — Djerdap 2. Dela naj bi končali že do leta 1984, na leto pa bo ta nova „tovarna elektrike*1 dajala skoraj tri milijarde kilovatnih ur električne energije. Tečejo že tudi priprave na gradnjo Djerdapa 3, ki naj bi bil zgrajen leta 1990.
MILAN MEDEN
:
■
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
DOLENJSKI LIST
koristiti ali, kot nekateri radi rečejo, pomagati. Sicer pa bi v novih temeljnih zadružnih organizacijah morah člani odločati, koliko in kakšne ljudi zaposliti.
V kmetijskem kombinatu, ki nasprotuje ustanovitvi temeljnih zadružnih organizacij, se prepirajo, ker obrat za kooperacijo ne dobi natančnega poročila, kakšna dela opravljajo zanj skupne službe. Pripravljen je plačati opravljeno delo, ne pa prispevati za kritje skupnih stroškov po nekem ključu. Tako bi tudi moralo biti.
Skupne službe ali osrednje vodstvo pa najprej skrbijo zase. Šele potem pride vse drugo.
TELEGRAMI
BEOGRAD - Predsednik republike Josip Broz Tito je v Belem dvoru sprejel voditelje delegacij in voditelje diplomatskih misij držav, udeleženk beograjskega sestanka v okviru kontinuitete KVSE. Na sprejemu so bili tudi izvršni sekretar ekonomske komisije za Evropo pri OZN Janez Stanovnik, genetalni direktor UNESCO Amadur Maha tar m’Bow, izvršni sekretar beograjskega sestanka KVSE Milorad Božinovič in drugi predstavniki mednarodnih organizacij in centrov.
TEL A VIV - Izrael je zgradil nova židovska naselja na zasedenem bregu reke Jordan. Večina novih naselij je na arabskem ozemlju, ki ga je zasedel Izrael; nova naselja so zrastia prejšnji teden in sodijo v uresničevanje programa, ki ga je sprejela bivša vlada.
BEOGRAD - Z ukazom predsednika republike je za izrednega in pooblaščenega veleposlanika SFRJ v republiki Indiji imenovan Andjeko Blaževič, dosedanji svetovalec predsednika republike za zunai\jepolitič-na vprašanja.
DUNAJ - Avstrijski kancler dr. Bruno Kreisky je izjavil, da bodo poklicali na odgovornost vse tiste, ki so krivi, da so v enem tednu spravili v tujino velikanska devizna sredstva. To bo veljalo za ljudi, je rekel Kreisky, ki delajo v organih družb, ki pripadajo državi, ali v podržavljenih bankah. Odgovarjali bodo za povzročene izgube, ker so špekulirali z denarjem državnih podjetij.
STOCKHOLOM - Institut za seizmologijo v Uppsali je zaznamoval močan potres na območju otoka Tonga v južnem Pacifiku. Potres je imel moč 7,2 stopnje po Richterjevi lestvici.
NEVV YORK - V desetletju 1980 do 1990 bo proizvodnja premoga v vzhodnoevropskih državah, vštevši Sovjetsko zvezo, rasla za 2 odstotka na leto. Tako napoveduje poročilo ekonomske komisije OZN za Evropo (ECE), ki navaja, da je konec sedemdesetih let proizvodnja premoga na tem območju rasla 2,7 odstotka na leto. Računajo, da bodo v vzhodnoevropskih državah v prihodnjem descUetju nakopali skupno več kot 1,2 milijardi ton na ieto.
Tudi razvoj kmetijstva in vasi. Kako bi jih sicer moglo biti od 3000 zasebnih posestnikov med zadružniki in kooperanti le 400 ah 500? Po nekih podatkih naj bi bil zajet v organizirano proizvodnjo vsak drugi kmet. Mnogi pa so podpisali le pogodbe za mleko, da so si zagotovili premijo. A koliko pšenice, koruze, krompiija in drugega pridelajo kmetje organizirano?
Hektarski pridelki pšenice vojvodinskih lanetov so se letos močno približali pridelkom na družbenih poljih. Podobno je pri koruzi in še nekaterih pridelkih. Kaj pa pri nas? Kdo skrbi za to, da zasebna posestva ne bi zaostajala za razvojem družbenega kmetijstva? Kolikokrat je bilo že povedano, da se kmetje lahko povezujejo v najrazličnejših oblikah, id jim ustrezajo, da bi se vsi vključili v sodobnejšo proizvodnjo. Nekateri pa se jim še vedno posmehujejo, češ kdor ni zadovoljen s sedanjo organizacijo, naj ostane zunaj.
J02E PETEK
nekdanji
VPLIVA
direktor
za proračun Združ _ ^ žav Amerike Bert L
se je umaknil	st0j
tožbah, daje ztorm b} položaj še v časih, koje g zasebni poslovn1 . ^ sicer moral poslom
JC M***'	*-- 'J.
ugleda, ne pa
ti po novicah, (*(* tr	^
legajo z vabili zaPre_. 0 Za vsako Predav^Ljo p 2500 dolarjev, Pl“f L*
E,"?«?#'
soprogo... M"«i
mu ne more -
PRIBLIŽNOTEGA
JE DRŽAL tudiMffi brniški delavec Tia , f
lezniški
je
se
nesmrtno
rquin, študentko P p
univerzi Ampak p	^
če je bila dolgo, ^fjii
x~iki je potekla ki P^
m°rala bl °dltt^ ppO0lf
k,e ni vdalo
znancev na francos	^
poslaništvu v PeMPr# slavila prošnjo
ka komunistične p^11^ Kuo-Fenga » presenečenje do
nje, da ostane v j
"študenti
dokler hoče. dejala veselo _ odprla steklenico
IN PRAV TAKOjrft: n »innunsT. tod^rf
NE MODROST, šanje je, če bo nasvet, ki gP Ie mu premieru	^
Beginu njego£	p
gost,
predsednik kaj pomagat-
m
VI
Je,lOdej7Jnekdanje^0^t telju ^™ske odi
židovske edafljl ..z«*?' * S' A*!".
Jasenu Arafatu. ^ bodoči Begin arab ta, natanko
bili nekoč A rafat1^ sveta“...ZneMPr t0fl
nja dokaj točna W
reV“-	M
zadnjeg3
- Ježeš, tovori* Janez, uš vam 1«** P® . da #*
- 0, ti hudte ti, pa sera že	.est®* bom več bodil na te preklete roditeljsK
^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>xxxxxxv^^^;0>>
5» S>X>>>X>>XX\>X>>>>>X>XNVVVVV\VNXVSX>>X\XXXVVVXXVVV>VV>NV*
s
- ALI BOSTE CESTO LJUBLJANA-
ALI Sl MORAM NABAVITI MOTORNO
4xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvvxxxxxxxxxxv\xxxxxxxxxxxxnV'
i\
wt I I* I
St. /40 (1471)
—
So v tnifpV pARO K0linski < ^ Val; ^ev ponovno
— Konec minulega tedna ob pomoči dveh franco-nameščali 17-tonski su-to poletje na popravilu v '"cem;* za8otovilih strokovnjakov naj bi ga J ze pognali. (Foto: Železnik)
METLIŠKA ČISTILNA NAPRAVA - Ob cesti proti Rosalnicam raste v Metliki centralna čistilna naprava, skozi katero bo spreljana vsa mestna kanalizacija; prečiščene odpadne vode bodo potem tekle v Obrh in naprej v Kolpo. Čistilna naprava bo zgrajena do novega leta. (Foto: Bartelj)
?RlnnBANKA -
JSSKK"
vem rw5 banke v No-jita sta na ^est* koman-Noiafc* 12. Občani 111 dvižna? \agali dinarska °eknSfedstvana hranil-
H9 tekOČe ra? Žir° raČUne> Hodu jUne Pa osebne “anka k„ jm8a sredstva. odobravala tudi DfluT kredite.
h1 razen ^banke je vsak J3- uie "k 016 °d 7. do d°lS.ut°b sredah pa od 7.
Se/,
H°m° mesto-
tned ^TOiu so , ■ na ponedeljko-
N^antai Pd *ahk0 Shirali 12,	med	kate-
2<-)	0v-	p. . Pujskov, starih do
C^jla ^anih je bilo skupno te'0*1 tri do ne'Jali od 500 do 750 0(1760 ? mesecev stari pra-JRE?I dOl-10°din. ba0t2ICE.
Pj293Prodaj'4 ioSn,b0ttnem sejmu Je S >31 d Pujsk°v, prodanih 'tež«, 00 32 din za kologram
'imišča
„Na Kočevskem uspešno uresničujete zamenjavo starih kmetijskih . obratov z najsodobnejšimi. Vaša prašičja farma predstavlja eno najsodobnejših rešitev na svetu, ‘ je poudaril na proslavi ob praznovanju 25-let-nice Združenega KGP Kočevje 8. oktobra republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milovan Zidar.'
Nadalje se je spominjal, kako so na Kočevskem ustanavljali po vojni prve družbene kmetijske in gozdarske delovne organizacije v Jugoslaviji. Danes je Kočevska eden najpomembnejših oskrbovalcev z mlekom in mesom Ljubljane in okolice. Nadalje je Milovan Zidar poudaril, da se stari časi, ko je vse izgube v kmetijstvu^ trpel le proizvajalec, ne smejo več povrniti. Vse rizike, pa tudi dohodke je treba pošteno porazdeliti med proizvajalce, predelovalce in trgovino. V govoru se je zavzel tudi za to, da je treba ohraniti in razvijati ne le nižinski svet, ampak tudi višinska območja in tako zadržati kmete tudi na vsem Kočevskem.
Proslavljanje 25-letnice ZKGP se je začelo, ko je predsednica delavskega sveta ZKGP Berta Popit prerezala trak in tako odprla novi hlev za 240 krav-molznic v Koblarjih. Ob tej priložnosti je o kmetijstvu, nje-
Kmetijski nasveti
^eti zatreti „v kali”
-w P0ljih se za traktorji že črtajo dolge brazde, zakaj sejalec ^ SetVe pšenice. Ali bo zdravo kal pognalo seme, ^;-ve.Ahpač?
S* "ttežiiT jkžna vse večje pozornosti tudi v slovenskih,
^ £ tr,nr°dnih predelih14, kamor štejemo tudi Dolenjsko.
C! ^ena ^°Če °Paz'ti, da poljedelci podcenjujejo pomen in ^ Dš* <*obro žetev. Zlasti v deževnih poletjih sneti, te J ^^ro^ ^^ne bolezni, slabšajo pridelek. Je že tako, da se s
I
s
!
S
t
*
.-----> aJ
ta a/^onirane kulturne rastline težje upirajo h škodljivcem, ki jim strežejo po življenju.
C5 s ^eti	ukrep je razkuževanje žitnega semena.
C^eru.$*Ve S3 mora biti brezpogojno deležno. Pa še v taS *drav im ?*080če zanesljivo reči, da bo naslednji posevek ' ^imo dve vrsti sneti, ki se med seboj precej razlite $ivic Sn? . ° £ zlasti, da je pri tako imenovani prašnati •fin 2 »k • v notranjosti kalčka in je zato ni mogoče ^Mnieru • n*01 °bičajnim pripravkom za razkuževanje. V najb°lje seme v celoti zamenjati.
02hnna pšenica, ki jo pri nas daleč največ sejejo,
. je j’ Prašnati sneti tako, kpt je, denimo, jara pšenica.
0(1	^ga	vrsta sneti — trda ali smrdljiva snet,
>jo v k, te ločimo tudi po tem, i Oj “je d0 q su, in se ob mlačvi mUijon'
stati
j^Uževanje uporabljamo jSain Zorosan. Ker so živosrebmi pripravki zelo strupeni, P* todi lahko kaljivost, če se seme navlaži, ie treba odila dede količine, pa tudi
da snetljiva zrna povečini Hj^je d0 ^“su in se ob mlačvi „kadijo“. Vsako od takih zm i %Vo j°nov trosov sneti! In kar je najvažnejše: trdo ** Posta« Sl?et ^ mogoče uničiti z razkuževanjem semena, ki li raz obvezno opravilo pred setvijo.
^ in ,®Vanje uporabljamo živosrebme pripravke, kot sta
i. ZT*— *<uuvu !Wtti|ivuBi, ac acuic iiavia/a, \m
glede količine, pa tudi glede
le8a ptevati navodila l0Pka razkuževanja.
Inž. M. L.
VALVAZORJEVA HIŠA V KRŠKEM. Za petstoletnico mestnih pravic soji vrnili staro obleko. Na hiši so našli štiri fasadne obdelave, sledove različnih obdobij. Odločili so se za drugo fasado, da bi tako ponazorili podobo hiše iz Valvazoije-vih časov. (Foto: Jožica Teppey)
TROFEJA VREDNA SVOJEGA IMENA - Takile korenjaki so še vedno doma v globinah zelenega bisera Dolenjske. 29. septembra se je nasmehnila lovska sreča Sandiju Šviglju iz Krškega, ko je z mnogo truda in ribiške spretnosti komaj -spravil na suho 170 cm dolgega in 28 kg težkega soma. (Foto: Ivo Ovčar)
govih težavah, uspehih in načrtih spregovoril direktor KD Savo Vovk.
Po otvoritvi hleva je bil sprevod kmetijske mehanizacije po ulicah Kočevja, nato pa se je začela osrednja proslava, na kateri je najprej spregovoril generalni direktor ZKGP Zdravko Šaubah, ki je poudaril, da ZKGP z vlaganji v zadnjem obdobju naravnost preskakuje čas. Spomnil se je tudi težav, ki pa so jih z odkritim in kritičnim obravnavanjem yedno premagali.
Predsednik občinskega izvršnega sveta Alojz Petek pa je menil, da je treba pospešiti povezovanje lesne industrije in gozdarstva ter odstraniti vse ovire, ki se pojavljajo. To bo v korist ZKGP in vsej skupnosti.
Na svečanosti je predsednik odbora za podeljevanje najvišjega občinskega priznanja, Šeškove nagrade, Anton Šercer podelil to priznanje Združenemu KGP, in sicer z utemeljitvijo: za izredne dosežke na področju razvoja samoupravljanja, za uspehe na področju proizvodnje in drugod.
J. PRIMC
KfolDCe) po novem
Najprej: nobenega strahu ah panike! Nov izračun katastrskega dohodka (v praksi mu rečejo „kade“), ki se ga v Sloveniji po 13 letih spet lotevamo in ki mora biti, kot to zahteva sprejeti republiški odlok, opravljen do začetka prihodnjega leta, sam po sebi ne pomeni nobenega spreminjanja skupnih davčnih obveznosti kmetov. Potreben je enostavno zato, ker stari izračun po tolikih letih ne ustreza več resničnemu stanju, saj se je v tem času narodni dohodek kmetijstva povečal kar za devetkrat, seveda mnogo na račun višjih cen pridelkov in prireje.
Izračunati na novo katastrski dohodek za 4,5 milijona kmetijskih parcel, kolikor jih je v naši republiki, ni mačji kašelj. Vso to množico njiv in njivic, travnikov, pašnikov itd. je, treba razvrstiti v osem katastrskih kultur, znotraj nje pa v osem bonitetnih razredov. Uvrščanje je
£
— Ko že odhajaš na potovanje — prinesi od kod še malo ^ cenejše elektrike ...!
ž (Maijan Bregar)
S	^
•<XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX/
treba opraviti po merilih, ki veljajo za vsak katastrski okraj posebej.
Občinske komisije za ugotavljanje katastrskega dohodka čaka zatorej obilica opravil, kajti nove lestvice, ki morajo poprej še v javno razgrnitev, naj bi začele veljati s 1. januarjem 1978. Ker bo šlo za denar, za ugotavljanje dohodka z zemljišča, določanje povprečnih proizvodnih stroškov in drugih podatkov, ki lastnike zemljišč še kako zanimajo, lahko pričakujemo, da bo javna razprava živahna, če ne celo vroča.
Vnovično ugotavljanje katastrskega dohodka pomeni tudi, da bo povečini zaenkrat še vedno v veljavi plačevanje davčnih obveznosti kmetov na podlagi ugotovljenega katastrskega dohodka, ne pa na podlagi dejanskega dohodka kmeta. Vendar zakon o davkih občanov že sedaj omogoča občinskim skupščinam, da po svoji presoji vpeljujejo postopno tudi zahtevnejše, a v bistvu pravičnejše obdavčevanje po dejanskem dohodku, kjer se le-ta jasno izkazuje in je v očitnem nesorazmerju s katastrskim dohodkom (na primer pri reji piščancev, cvetličarstvu, drevesničarstvu ipd.).
M. L.
METROPOL:
V VSAKI SOBI RADIO
Novi Hotel Metropol v [ Novem mestu bo, kot vse : kaže, odprt proti koncu no- • vembra. Uvrščen bo v visoko ] B kategorijo, bo pa za Do- ! lenjsko vsekakor objekt, v j katerem bomo lahko spreje- [ mali najzahtevnejše goste. : Hotel s 147 ležišči bo imel 4 j apartmaje, savno, banketno : dvorano, veliko sejno sobo • itd. Kavama bo spremenjena j v restavracijo, vse hotelske j sobe pa bodo opremljene z • vgrajenim radioaparatom in j uro budilko.
iiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimMiiiiiimiiiimiiiiiiiiminiiiimiiiiiiiiiiiimmiiiiiiimii
OBVESTILO O DERATIZACIJI (zastrupljanju podgan in miši) v občini KRŠKO
| Po odloku o obvezni splošni deratizaciji v občini KRŠKO 1 i (Skupščinski Dolenjski list št. 23/70 in 10/76) bo Zavod za 1 | socialno medicino in higieno Novo mesto opravil OBVEZNO § = DERATIZACIJO (Nastavljanje zastrupljenih vab) na območ- = 1 ju naselij KRŠKO, SENOVO, BRESTANICA, LESKOVEC, i 1 KOSTANJEVICA, PODBOČJE in RAKA v dneh od
20. oktobra do 2. novembra 1977.
| 1 I Točna navodila in opozorila bodo objavljena na vidnem 1 | mestu v krajih, kjer bomo opravljali deratizacijo.
Zavod za socialno medicino § in higieno. Novo mesto, = Mej vrti 5 — tel. št. 21—253 i
iiiiiiimiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiimiimimmuiiiiiiiiiiiiiiiI
£XXXXXXXXXXXXXXX'^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\\XXXX\.\XXXXXVXXXXXXXXXXXXWNji
1 SKUPŠČINA OBČINE \ Črnomelj	^
2 Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vpra-/j šanja
RAZPISUJE prosti delovni mesti:
1. RAVNATELJA osnovne šole Črnomelj
2. RAVNATELJA poklicne kovinarske šole Črnomelj
Pogoji:
pod 1: U,PRU, P s strokovnim izpitom in vsaj 5-letno vzgojno-izobraževalno prakso;
pod 2: učitelj z najmanj višjo izobrazbo, strokovnim izpitom in vsaj 5-letno vzgojno-izobraževalno prakso.
Kandidati morajo izpolnjevati tudi splošne pogoje in imeti moralno-politične vrline za delo v pedagoški službi.
Prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa komisiji za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja Skupščine občine ^ Črnomelj.	v
^ Črnomelj, 6. 10. 1977.
^ ^W^'^.V'^XVXXXVXX>XX\XXX>N>X'^XXXXV\XXX^>X'^XX\\XXXXXXX\XXXXVv\XV\XXVWvV^.\XXXX\> ^
ŽG — Špedicija za mednarodni in notranji promet FERSPED, p. o.
Ljubljana
Ljubljana, Trg O F 7
razpisuje
1. prosto delovno mesto
SEFA IZPOSTAVE NOVO MESTO
Pogoji:
— visoka strokovna usposobljenost ekonomske, komercialne, pravne ali tema strokama sorodne smeri
— 5 let delovnih izkušenj pri samostojnem delu v špediciji,
— aktivno znanje enega tujega jezika, ki ga uporablja najbližja sosedna država,
— zunanjetrgovinska registracija,
— preizkus, preden pridobi lastnost delavca,
— družbenopolitična neoporečnost.
2. prosto delovno mesto CARINSKEGA REFERENTA II. ranga
Pogoji:
— srednja strokovna usposobljenost ekonomske, upravne ali tema strokama sorodne smeri
— 3 leta delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
— opravljen carinski izpit
— pasivno znanje enega tujega jezika, ki se pretežno uporablja na tem delovnem mestu.
Prijave na prosti delovni mesti pošljite v 15 dneh po dnevu z objave Komisiji za delovna razmerja pri poslovalnici Ljubija- ^ 4 na, Ljubljana, Trg OF 7.
7	4
13. oktobra 1977
DOLENJSKI LIST
Rešitve mimo... Kongres mladine v Novem mestu?
(Nadaljevanje s 1. strani)
bil le narejen korak naprej pri tako imenovanem podružbljaigu funkcije planiranja.
Član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Ludvik Golob, ki je samostojno spremljal uresničevanje zakona o združenem delu v dolenjskih občinah ter je v ta namen večkrat obiskal delovne organizacije, krajevne skupnosti in politične organizacije, je poudaril, da se strinja z ocenami, ki obravnavajo položaj delovnega človeka, saj se le-te v bistvu ne razlikujejo od ocen izvršnega komiteja. Opazil je tudi, da na Dolenjskem občine različne uspešno in hitro uresničujejo zakon, ter opozoril, da se pri reševanju vprašanj ne bi smeli zapirati v ozke kroge, marveč bi morali v to pritegniti delavce. „Gre za to,“ je dejal, „da bodo rešitve zadovoljile le tedaj, če bodo obdelale interes in položaj delovnega človeka. Take pa bodo samo takrat, če bodo sprejete plebiscitarno, torej če bodo o vsebini odločali tudi delavci."
Dohodkovnim odnosom je na tem posvetu veljala osrednja pozornost. Več razpravljalcev je menilo, da teh odnosov ne bi smeli graditi kot stroškovne odnose, ker taka smer ni združljiva z duhom zakona o združenem delu. Razreševanje teh vprašanj mora postati prvenstvena skrb sindikatov. Naloge nikakor niso lahke, kar občutijo celo kadrovsko najmočnejše delovne organizacije. Zato so menili, da samoupravnih aktov marsikje ne bodo mogli izdelati zslastnimi močmi, brez sodelovanja zunanjih sodelavcev, predvsem strokovnjakov iz vrst ekonomistov in pravnikov. Pomembno je namreč ta ali oni samoupravni sporazum ne le napisati, ampak vanj „vliti“ tudi pravo vsebino. Tega pa z nakupom v nekem centru izdelanega sistema in metode ne bo moč doseči. Bodi še povedano, da so se republiški sindikati od takega pojava že ogradili, meneč, da nakup ali prepisovanje samoupravne interne zakonodaje ni pot k reševanju vprašanj, kakršna načenja zakon o združenem delu. Na novomeškem posvetu so sklenili opozoriti komisije za/ spremljanje uresničevanja zakona, naj pri pregledovanju in ocenjevanju teh aktov pazijo predvsem na to, ali bo v njih ustrezna vsebina.
I. ZORAN
Novomeščani imajo možnosti, da pripravijo 10.
jubilejni kongres ZSMS
Na II. konferenci občinske konference ZSMS Novo mesto (bila je posvečena pregledu dosedanjega dela, kadrovskim spremembam v predsedstvu občinske konference ter sprejemu delovnega programa in sprejemu akcij predvolilnih priprav) je predsednik novomeške mladine Bojan Fink seznanil delegate tudi z možnostjo, da bi pripravili v Novem mestu 10. jubilejni mladinski kongres.
»Neposredni predhodnik današnje Zveze socialistične mladine Slovenije, Zveza slovenske
mladine, je bil ustanovljen 10. oktobra 1943 na Dolenjskem, in sicer v Kočevski Reki,“ je dejal na konferenci Fink, „letos praznujemo 35-letnico ustanovnega sestanka iniciativnega odbora za ustanovitev slovenske mladinske organizacije, in zato menim, da bi 10. jubilejni kongres lahko pripravili mi. ‘
O organizaciji jubilejnega kongresa je razmišljalo predsedstvo občinske konference ZSMS Novo mesto že lani in je predlagalo odboru za pripravo kongresa pri republiški konferenci ZSMS, da bi sprožili akcijo za pripravo. Mladinski predlog podpirajo tudi novomeška občinska skupščina in družbenopolitične organizacije.
fiimmimi .....
1 1
„DOBRODOŠLI V ŽUŽEMBERKU!" Pri spomeniku na Cviblju so vdovo angleškega majorja Jonesa in njeno sestro pozdravili pionirji in predstavniki krajanov. „Doma v Kanadi bom povedala otrokom, kako lepo ste me sprejeli,“ je ganjena rekla gospa Jones.
Bratsko sodelovanje I Prisl«* je nied prijatelje \
k. .».«■
bljanskem pokopališč	^
zadnji poti	Mmep	direk-
Jakšeta,
torja tovarne KiKa, P P ^ Kj. Gospodarske zborni e sednika sveta za ekonom* ^, s tujino pri Zvezni gesp«"®^ niči? nosilca
med drugim	zaslug	*
zastave z zlato lent0> , zasturt narod, reda dela z jeojjft itd., smo se zave^«*,* nas človek izjemni sp® ^ Rodil se je v Novem m .	*
junija ^•J^aktivnovB)^ \k kusnje se je že 19« «*• goVenfle
S/.MI«
jet v Zvezo komunistov. ^
Po osvobodit« je opi Be» vome dolžnosti v ^^Vapot gradu, 1950 pa g* J?	ji	U
zanesla v diplomaajlovagte |(j trgovinski ataše J g® ^ ■■■ Roioii. zatem	^
Odkrili table o pobratenju Doline in Kočevja
„Občina Kočevje je pobrate-	in predsednik občinske skupščine
na z občino Dolina pri Trstu"	Kočevje Savo Vovk. Ob tej prilož-
- Take napisne table so letos	nosti 50 več 510 1judem z obeh
odkrili na vseh cestah-vpadni-cah v občino Kočevje, in sicer na Jasnici, Smuki, Brezovici in Pretrini pri Brodu na Kolpi,
Iger je bila osrednja svečanost ob odkrivanju tabel.
Bratske svečanosti se je udeležila tudi 10-članska delegacija vseh šestih strank, ki so zastopane v občinskem svetu Doline (Italija). Tablo sta odkrila župan Doline Edvin Švab
| Na Dolenjskem in v Beli krajini so prisrčno sprejeli § | vdovo znanega angleškega majorja VVilliama Jonesa |
VIŠJA ODKUPNA CENA KROMPIRJA
Metliška kmetijska zadruga odkupuje krompir od kmetov po 2,30 dinarjev za kilogram, čeprav je republiška poslovna skupnost za krompir določila nižjo odkupno ceno — 2 din za kg. Cena, po kateri zadruga prodaja krompir, je 2,80 dinarja, v to pa niso všteti prevozni stroški. Če bo prodaja ugodna, se lahko kmetje nadejajo doplačila, saj so dohodkovni odnosi v zadrugi zgledno urejeni.
občina KOCEV pobratena
občino 00|,iU PRI TRS
■ 04**0000000000000000*04*00*00000*4****** ■
Skupni cilji: boljši svet
Podelitev šeškove nagrade občini Dolina
Nagrado in plaketo „Jožeta Seška", najvišje priznanje občine Kočevje, je letos razen Združenega KGP dobila še pobratena občina Dolina pri Trstu, in sicer za razvijanje prijateljstva in sožitja med narodi. V utemeljitvi je med drugim poudarjeno, daje sodelovanje obeh občin na raznih področjih utrjevalo rodo-ljubje in humanizem kot bistven pogoj za sožitje in razvijanje prijateljstva ter razumevanje med prebivalci matičnega naroda in obeh narodov dežele Furlanije in Julijske krajine. Občina Dolina je tako prispevala k prijateljstvu in razumevanju med vsemi narodi, ki žele mir.
Nagrado je prevzela delegacija Doline, v kateri so bili župan Edvin Svab, nekdanji župan Dušan Lovrih a in podžupan Marino Pečenik. Ob prejemu nagrade se je za visoko priznanje zahvalil župan Doline Edvin Svab, ki je med drugim dejal:
„V petih letih pobratenja smo doživeli pri vas in v naši Dolini številna srečanja na področju
kulture, športa, šolstva, politike, mladine, obujanja tradicij NOB in drugih. Zaradi njih vse močneje čutimo vez, ki nas druži, vez, ki postaja vedno trdnejša, vedno bogatejša.
To nerazdružljivo povezavo utrjujejo razen jezika in narodne pripadnosti, razen odprte meje med samoupravno socialistično Jugoslavijo in republiko Italijo tudi skupni ideali in cQji,ki so nam enaki, pa čeprav jih uveljavljamo, se zanje trudimo, delamo in se borimo v drugačnih razmerah. Ti cilji so: zavzemanje za mir, enakopravnost, bratstvo in sožitje med narodi; nadalje so to cilji v duhu sklepov zasedanja odposlancev slovenskega naroda, ki temelje na načelih pravičnejšega sveta in taki urejenosti človeške družbe, v kateri si narod in narodi gradijo samo svojo usodo; cilji za uveljavitev take družbe, v kateri bo vsak človek delavec in vsak delavec človek, kot poje naš kraški pesnik STečko Kosovel."
J. P.
f
NAGRADA POBRATENI OBČINI DOLINA - Občina Dolina pri Trstu zelo uspešno sodeluje na mnogih področjih s pobrateno občino Kočevje; ta ji je letos ob svojem prazniku podelila svojo najvišjo nagrado. Na fotografiji: delegacija pobratene Doline prevzema plaketo in nagrado. (Foto: Primc)
C0LEIJJ3KI LIST
i
I
s
s
s
s
S
NOV DOKAZ BRATSTVA -Na vseh vpadnicah v občino Kočevje so odkrili napisane table, da sta občini Kočevje in Dolina pobrateni. Na fotografiji: s svečanosti v Petrini, kjer sta odkrila tablo župana oz. predsednika obeh občin. (Foto: Primc)
bregov Kolpe spregovorili predsednik občinske konference SZDL Kočevje Nace Kamičnik ter predstavnika občine Dolina dr. Lojze Tul in (v italijanščini) Bevi Aqua.
V kulturnem delu svečanosti so nastopili s petjem in recitacijami učenci slovenske osnovne šole Vas-Fara in hrvatske osnovne šole Brod na Kolpi, ki so tako ponovno potrdili zgledno sodelovanje narodov na obeh bregovih Kolpe. Pionirka Boža Skok pa je nato v imenu pionirjev prevzela odkrito tablo v varstvo in obljubila, da jo bodo pionirji in mladina tudi varovali.
J. P.
V TRETJE Z BERTONCLJEM
V Posavskem muzeju v Brežicah so petkov začetek likovne razstave kipaija in grafika Janeza Boljka povezali z glasbenim programom. V intimnem vzdušju polne dvorane sta ga izvedla doma in na tujem uveljavljena slovenska glasbena umetnika violinist Dejan Bravničar in pianist Aci Bertoncelj.
Z Adjem Bertoncljem se je občinstvo prvič srečalo na nedavnem koncertu v slavnostni grajski dvorani, za 26. oktober pa je odlični pianist obljubil naslednji samostojni koncert z novim programom. Za brežiške poslušalce bo tokrat nastopil brezplačno.
LE DVA KANDIDATA ZA TRI
DIREKTORSKA
MESTA
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve pri občinski skupščini Ribnica je že sredi avgusta razpisala prosta delovna mesta za tri direktorje, in sicer za delavsko univerzo, vzgoino-varstveni zavod „Majda Šilc" in glasbeno šolo. V zakonitem roku sta se na vsa tri razpisana mesta javila le dva kandidata, in sicer dosedanja direktorja VVZ in glasbene šole, medtem ko se za mesto direktorja delavske univerze nihče ne poteguje. Kakšni časi se obetajo, ko ni več dovolj zanimanja za direktorska delovna mesta?
V Trebnjem pa v Žužemberku, v Dolenjskih Toplicah na Otočcu ter v Metliki in Črnomlju je Hellen Jones doživela topel sprejem. Ganilo jo je, ko je videla, s kakšnim spoštovanjem in ljubeznijo se pri nas mnogi spominjajo njenega pokojnega moža.
Angleški major William Jones je bil posebno med dolenjskimi in belokranjskimi partizani ter prebivalstvom zelo znana in priljubljena osebnost, ker je bil že takrat, ko NOB v svetu še ni bila priznana, odločno na naši strani. Kot član angleške vojaške misije pri Glavnem štabu je veliko pripomogel, da je resnica o partizanih in njihovi borbi prodrla v svet.
Po vojni je major Jones živel v Kanadi in je večkrat obiskal Jugoslavijo. Prišel je tudi z ženo in sinom. Tokrat je že priletna vdova prišla sama s svojo sestro v spremstvu Mare Rupene—Osolni-
kove, da bi še enkrat obšla kraje, ki jih je njen mož tako ljubil
Gospa Jones ima izreden spomin, saj je o medvojnih dogodkih na Dolenjskem, kjer je sodeloval njen mož, vedela povedati celo podrobnosti. Zlasti pa je bila vesela srečanja z ljudmi, ki so majorja Jonesa poznali Eno takih srečanj je bilo v soboto zvečer na Otočcu. Z .gostjo so se poleg uradnih predstavnikov in gostitelja Marjana Simiča, predsednika občinske skupščine, pogovarjali še Martina Petrič, Milka Kolenc in Boris Plantan.
V nedeljo sta gostji bivali v Beli krajini, kjer je major Jones doživel nekaj nepozabnih trenutkov. Opisal jih je tudi v svoji knjigi Med Titovimi partizani. Tudi Belokranjci so vdovo njihovega prijatelja sprejeli na njim lasten gostoljuben in prisrčen način.
R. B.
S
Dr. Jože Kastelic
DRAGOCENOST - Novec z brežiške razstave o denarništvu keltskih plemen v Sloveniji.
Po sledeh zgodovine
Posavski muzej je kar z dvema razstavama oživil davno dobo, ko so v pokrajini še prebivali Kelti. Vključil ju je v mednarodni posvet arheologov o Keltih v Vzhodnih Alpah. Numizmatični kabinet Narodnega muzeja iz Ljubljane je razstavil keltske novce v Sloveniji, Posavski muzej in graški Joanneum pa arheološko podobo Libne. Z obema razstavama so povezah še tretjo, razstavo keltskih najdb v Novem mestu.
„Druga drugo so lepo dopolnjevale," je z zadovoljstvom dejal predsednik Slovenskega arheološkega društva prof. dr. Jože Kastelic in dodal, da je treba pohvaliti to, da je ob simpoziju izšel IV. zvezek Keltskih študij, in da so udeleženci dobili v roke tudi zvezek Libna. Na publikacije je ob takih priložnostih treba mnogokrat dolgo čakati.
Arheološko društvo je bilo tokrat le pokrovitelj, medtem ko je prej samo tudi organiziralo take kolokvije. Prof. Kastelic je bil vesel pobude, daje kot
organizator nastopil muzej s sedežem v središču keltskega terena, ki sega od Trebnjega do ravnice ob Krki, Savi in Sotli. Zlasti pa mu je bilo všeč, da se je na posvetu zbrala mlajša generacija, polna vneme in poguma, kar je zelo obetavna poteza.
Brežice so se izkazale kot gostoljubno mesto. To so potrdili udeleženci simpozija iz vseh sedmih držav, iz Italije, Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Madžarske, Poljske in Čehoslovaške.
J.T.
iimiiiNimimmiiMmimiimMiiimimiiiimmmiimiiiiimiiimimimmimiimiiiimimimiiiiimmis
OBELEŽJE DELOVANJU SKOJ V KRUPI
Črnomaljska mladina in borci pripravljajo skupaj z RK ZSMS za soboto, 29. oktobra,
obiskali preds	jane.	0
otvoritev spominskega obeležja ga zavoda iz w	$
“»?■* ZjTsLmm «*Ž
stojni referent v “ vBeogof riatu za zunanje zade.® jUg# nato do 1958 pm«*®gg5i vanske ambasade	(Jo
vprašanja v Etiopiji. Ju 1963 svetnik ambasade * za ekonomska vpr^J* 0 njegova zadnja maciji so bili posli ,059 do Siriji in Jordaniji od "
Obogaten z zunanje trgovine, J'® 'La najP*1 dela v državni d*Pl^J0vi>i<’ ! 2 direktor za M«	£
Metalki, nato pomoern ^ k# g, direktorja Smelt v J 1966 pa je na Krkino	«
pomočnik	vsest'*’
Zaradi svoje deiavn«.	%
skega znanja in Pre^vn,oč^ »2 prepričanja ter zaupJ pjt jj) alistične družbe J® ^0ve®^ J® deval napredne to „podai^ $ in jug«l°vamtega^oVj [J
Osebno je bil bre borec za pravico, ^ z na)Ve^ pravljen vedno pomaga kcjjain* s,
E* tTSVTjj* n'r‘
^	fniH	odlikovanj?	j	sa
svoji 60-letnici «jni Pa ,
sednika Tita, mu lani izročil* mesta.
4. oktobra je Kog o0
skala delegacija seviu	^J
ne, ki jo je vodd g $ občinske k°nfe skupio' Franc Pipan. V tel ^ bili še predstav^ ^ kulturne skuPn° ’ gasil8*? sveta in sevnJSkefjVt društva. Sevmčane siovj znani voditelji ° nijt j cev, med njuni venskih organizajj sice ^ Zvvitter, tajnik M.
bora inž. EinSPf Ugotovili so vrst« ^ ^ sodelovanje, kjer
m°S°če n*Sih
gostovanj3 k““Ueinbra %
Predvidoma nove Q ^
podpisali ^	ob^o
tenju med sevnišK? ^
enim od naši rojaki na Kor
prhdlogiz
Krajevna ^“f^Trn*0.? iz Novega
predlagala KS -^telj5*5 ,,ti navezali te snej 5e P jjaji do Pf .1 naj bi kasneje P ^5 nja. Izvršni svet g ^ p oktobra razpra Fj oi ^ in v načelu
čanov. Zagreb3tt £0oOp*t’ predstavila tako. blizgje rt
.ysstf^
niško društvo.	.
MET
včrN° p&m
pokrajinskemu komiteju SK( v Krupi, lqer je ta komite SKOJ delovd v letih 1944 - 1945. Obeleže bo odkril predsednik RK ZSMS Ljubo Jasnič, ki bo imel tudi slavnostni govor.
z *riPJ !n oi4 ( ustanovitve
novembra v	pKl	'
čanost. Ob tej [05čo	1
krili spomin^« pbij	sl«*
čevi hiši, kje* L
St. 40 (K71)
mla danski Pezelj)
Pionirskih
povzpeli ^0 na
J Pa so izpovedali
flJA BREGAR ŠENTJERNEJ
Iz ITPP v Ribnici smo prejeli pismo naslednje vsebine, ki ga je podpisalo 21 članov kolektiva:
- Ves četrtek, to je bilo 29. septembra, smo vseh 8 ur sedeli. Okoli pol osmih smo sedele in sestavljale termostate za peči in štedilnike. Tega dela je bilo za kake pol ure. Ostali delovni čas smo izkoristile v „prazno“.
V petek, 30. septembra, smo menjali trak in to so se spomnili šele po malici. Ko je bil trak zamenjan, so ugotovili, da ni vrat (litine). In zopet nič. Poslali smo voznika viličarja na upravo po sekretarja. Ko se je vrnil, je povedal, da bodo prišli z uprave. Počakali smo pol ure. Ker ni bilo nobenega, smo voznika ponovno poslali, a se je komercialni začudil: ,,Kaj ni bilo še nikogar? “ Ko se je voznik viličarja drugič vrnil z uprave, ga je pričakal tov. Putre, predsednik sindikata, in ga lepo nadrl, zakaj hujska delavce, da bodo vse v zvezi s tem oni sami uredili, saj imajo dovolj šefov.
V soboto dopoldne smo pripravili in navrtali vrata. To so delali trije delavci. Ostali pa zopet nič - mešajo zrak. Popoldanska izmena je to uporabila in ostalo jim je nekaj še za ponedeljek dopoldne. Mi smo prišli v ponedeljek, 3. oktobra, popoldne, Ker so oni vse nare-
dili, kar je bilo materiala, smo mi zopet menjali trak. Dopoldanska izmena je danes, 4. oktobra, naredila 50 peči, čeprav jih, kadar je material, naredimo tudi po 80 do 90. Danes na srečo ne menjamo traku, ker ni materiala za noben artikel več. Prav zdaj, ob 17. uri, je pripeljal tovornjak emajl stranice za peči, da bomo malo postorili, da bo delovni dan prej miniL Za krajši delovni dan pa smo poskrbeli tako, da smo poslušali glasbo iz tranzistoija.
Ker nimamo dovolj dela v proizvodnji, so delavce z osemletko začeli jemati iz hale v pisarno. Tam je potemtakem več dela kot pri nas v proizvodnji. Res je žalostno na našem Ugaiju! Takšnih tednov je bilo že veliko in kaže, da jih o še več.
Opomba uredništva: Vabimo odgovorne v ITPP, da glede na to pismo v časniku pojasnijo delavcem, zakaj ni materiala.
pisma
in
odmevi
ie
mre
A
^vat.. kot SMO ZAČELI
Je.minilo natanko Ta riff0vitve naše Zveze 8 datuJi smo pionirji OŠ Počastili s pionirsko
smo iz-razrednih programe in ime-. sestanka delega-skupnosti. Konferen-s	nJa Predsedni-
j® Mb T ° delu- ug°-
j-. “O. da je bilo delo 1 opravljeno. Po kraj-Drf>gramu je vodilna elane novega od-Potem tudi izvolili smo obiskali razne * kultumozgodo-
»ečanjN°B “ ^ BREDA GAČNIK oopismea pionirskega odreda Savo Kladnik Sevnica
«°NFER®cAIN
na dan pionirjev, tri konference: . in konferenco po«,,* .S?51* smo nove o bodočem US** posameznih sm° Si šolarji po cena osmih razredov "» Goijance. Gozdna
'-•ospodični. popolnoma naš
Mestuemu
otroci ta m 1,4 Prazn 0 Pripravlja-*****
ij°4ošbr°15-oktob-
Pevfu1^0 vadi j Dalma‘ S^ga zbo^0,za nastop •>«..	13	v	kulturnem
Tl nirim J _
ui Kgmu D * v ^turnem 'A pjA Vo dan prej
»kpjf* v goste V	°mo	z
Srp.-««
IN vi?te može> ki JSč, jS*1« (Valvazor, “ C s° pre^	^’ in bor-
\ 4rfmPSčevali izselj^
!o IJerija	zrtv°va-
> tS &VOb°do. Dra-
NzS°’ ^
* tv9i veliki praz-
R°n^ VOGRINC barski krožek
HVALEŽNOST: s pesmijo in plesom so Belokranjci pozdravili slovitega partizanskega kirurga (prvi z desne).
Partizanski kirurg Barron v Semiču
Obisk britanskega kirurga, ki je med vojno operiral 10.000 naših ljudi
1. oktobra so obiskali Semič primarij Šabec, profesorja Derganc in Zdravič in drugi zdravniki ter sestre plastičnega oddelka Kliničnega centra v Ljubljani, z njimi pa so bili tudi prof. J. N. Barron s soprogo, prof. N. J. Glanville s soprogo in prof. G. Lister, ki je bil isti dan priletel iz New Yorka v Zagreb in prišel z letališča naravnost v Semič.
Gostje so si z zanimanjem ogle-	muzeja v Semiču, domača folklorna
dali krajevno zbirko Belokranjskega	skupina pa jim je priredila na trgu v
DAN PIONIRJEV OB STANETOVEM SPOMENIKU - Svoj dan so pionirji OŠ Komandanta Staneta iz Draga tuša praznovali pri spomeniku narodnega heroja. V kulturnem programu so obudili
spomin na legendarnega komandanta, na bližnji jasi pa so imeli
Eionirsko konferenco. Pregledali so uspehe dela, jih kronali s pode-tvijo plaket, značk in pohval ter sprejeli z vso odgovornostjo in ogromno volje nove naloge. Pionirski praznik so končali z obiskom Muzeja NOB v Semiču.
Premalo prostora za CSŠ
V petek, 30. septembra, smo imeli učenci Centra srednjih šol Črnomelj redno letno konferenco OO ZSMS, ki so se je udeležili tudi naši profesorji in tajnik TTKS Črnomelj.
Po poročilu o delu OO seje razvila razprava, v kateri se je izkazalo, da smo bili precej aktivni. Pri idejnopolitičnem izobraževanju sta se izkazala klub OZN in marksistični krožek.
Dijaki smo izdajali informativno glasilo Mozaik ter literarno gasilo Plamen. Pevski in recitacijski krožek sta nastopila na mnogih proslavah. Zgodovinski krožek je med drugim pripravil nalogo z naslovom Partizanska gimnazija v Črnomlju. Komisija za varstvo okolja se je s svojim Zbornikom vključila v akcijo vini-škega kluba OZN Zeleni planet Na šoli so delovali še: šahovski, strelski, foto krožek, enota prve pomoči in
šolsko športno društvo. Razveseljivo je, da se je veliko število dijakov udeležilo M DA.
Na konferenci smo izvolili novo predsedstvo; predsednica je dijakinja 3. razreda gimnazije Mateja Horvat Izvolili smo tudi komisije za kulturo, idejnopolitično delo, inforamci-je, SLO, zabavo in šport Sprejeli smo še program dela za tekoče leto.
Tare nas prostorska stiska, saj smo celo za konferenco morali najeti prostor v gasilskem domu. Gimnazija in ESS imata pouk v dijaškem domu, kar gotovo ne vpliva dobro na kvaliteto dela. Tudi telovadnico mora CSŠ najemati pri OS in je zato telesna vzgoja ob neprimernem času, kar je še posebej problem za vozače.
Zato vsi težko pričakujemo začetek gradnje novega šolskega centra.
J. FORTUN CSŠ ČRNOMELJ
* \. - • • ••
■ « * >.•-«■1 i
. m v. * \ ijr, 'i*
, *	\V»	tJ;	*:
Semiču sprejem s harmonikarjem Lojzom Željkom in spremljevalcem Tonetom Plutom iz Mladice. Po ogledu muzeja so plesali na trgu kolo in bili zelo sproščeni, saj so se takoj pomešali folkloristi in gostje in se zavrteli. Zatem so obiskali zidanico, kamor sta jih povabila Franc Jakša z Gabra in njegova žena, na Smuku nad Semičem pa so imet piknik, ki je trajal do večera.
Profesor J. N. Barron je bil med vojno kirurg v bolnici v Bariju, kjer je operiral nešteto partizanskih ranjancev. Med temi jih je veliko prišlo z zasilnega letališča, ki je bilo med vojno med Kras inčem in Gribljami v Beli krajini. Po osvoboditvi je prišel v Beograd, kjer so ga že čakali polni vlaki ranjencev. V tem času je operiral 10.000 ranjencev, toda prof. Barron pravi, da jih ni imel časa šteti, ve samo to, da je operiral od jutra do noči. Za svoje zasluge je bil odlikovan od predsednika republike Tita z redom jugoslovanske zastave z zlatim vencem.
Prof. J. N. Barron ima tudi velike zasluge za razvoj plastične kirurgije pri nas v Jugoslaviji, saj je prvi oddelek za plastično kirurgijo ustanovil ravno on v Beogradu, kmalu zatem pa še v drugih mestih, tako v Ljubljani in Maribora.
Jugoslavijo zelo rad obišče in pravi, da če bi se še enkrat rodil, bi bil gotovo kirurg, toda ne britanski, pač pa jugoslovanski. Tudi to pot je obiskal Jugoslavijo z namenom, da s svojimi kolegi J. N. Glansvillom, G Listrom, R Aclandom in T. Cantre-lom pokaže našim strokovnjakom za plastično kirurgijo nove dosežke na tem področju, predvsem pri operacijah roke.
FRANC DERGANC
NOVE ZNAMKE
Poleg znamk na temo KVSE (Konferenca o evropski varnosti in sodelovanju, ki je v Beogradu) ki so že dane v promet bo Skupnost jugoslovanskih PTT izdala letos:
£5. oktobra priložnostno serijo 6 znamk pod naslovom ..Muzejski eksponati - Ljudska glasbila*1. Prikazana bodo ljudska glasbila naših narodov. Cena serije bo 33,80 din. Znamke bodo natisnjene v Zavodu za izdelavo bankovcev v Beogradu v tehniki dvobarvne gravure v p dah po 9 znamk.
26. novembra bo izšla v istem zavodu natisnjena serija 6 znamk iod imenom »Stoletna umetnost v ugoslaviji - Avtoportreti slikam jev“. Tudi tej seriji bo cena 33,80 din.
Za obe seriji bodo izdane ovojnice prvega dne (FDC).
S
lo je vse, kar je predvideno, da bo izšlo letos, če ne bo spet kaj dodano, kakor je skoraj vsako leto.
KOČEVJE
»Dolenjski list« v vsako družino
__________________________________
~ Čudovito jesensko sobotoje izkoristilo 70 novomeških medvedkov in čebelic s ne>*mi vodnicami vred za izlet pod Trško goro. Godz je bil kot pravljica, poln skrivnosti, j^i storii, s”3 PreJernost delala še prikupnejšo. Na sliki jih vidite, kako tekmujejo v zadevanju jr Pretnostne igre z žogo in iskanje „zaklada“, pred odhodom domov pa piramidni ogenj - . eves t*r	taborniških	pesmi	ob	spremljanju	kitare	—	vse	to	jim	je	napolnilo
iz foto krožka osnovne šole Katja Rupena)
PROTESTNO PISMO
Učenci osnovne šole i [ Kočevje so na svetovni dan| [ varstva živali 4. oktobra' »letos poslali na ambasado! 5 republike Italije v Beograd! J protestno pismo. Protestirali ] ► so proti množičnemu ubi-i
Sejanju in mučenju ptic v! w Italiji.	;
13. oktobra 19*/7
DOLENJSKI LIST
Naš (ne)delovni dan
Pismo delavcev iz ITPP v Ribnici
■
I *
*
*
t „PESA VELIKANKA" bi £ lahko rekli pridelku Toneta S Potočarja iz Bučne vasi. Ko £ je lastnik peso potegnil iz £ zemlje, je bila s cimo dolga
s er
j čez meter, težka pa je
Igre narave S
Narava je že ničkolikokrat dokazala, da je neprekosljiv mojster pri ustvarjanju, oblikovanju. Posnetki lepo kažejo, da je pri svojem delu lahko tudi hudomušna. Tako je Dularjeva jablana v Novem mestu otroke razveselila s sočnimi sadeži, ki po obliki še najbolj spominjajo na ruske babuške (na sliki zgoraj, mlad hruškov nasad v sadovnjaku novomeškega taksista Kotarja pa se je posul z nežnimi cvetovi. Naa sliki levo: Jani si ogleduje za ta čas kaj nenavaden spomladanski okras. (Foto: J.
CVET IN SAD — Babje po- ^ letje se je poigralo z naravo. ^ Tako so se ponekod poleg s zrelih jabolk pojavili na ^ jablanah tudi cvetovi. Posne- >
kar 10,2 kilograma v
> (Foto: M. Gošnik)
tek je iz Livolda pri Kočevju % v sadovnjaku Alojza Kordi- J*
ša. (Foto: France Brus)
/o
ljubljanska banka
Z ljubljansko banko do stanovanja
V Ljubljanski banki lahko dobita zakonca od letos še „dodatno družinsko posojilo" do zneska 14.000 din za premostitev težav pri gradnji.
Izdatna injekcija v težavah
Ljubljanska banka, podružnica za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, je letos z nekaterimi ukrepi še bolj kot doslej olajšala pot do stanovanja vsem tistim, ki jih še vedno tarejo takšne ali drugačne stanovanjske težave. Pomislili boste, da dodatno družinsko posojilo ni nobena novost, ker že poznate najrazličnejše oblike bančnih posojil za reševanje stanovanjskih težav občanov. To je sicer res, vendar se je oblika in način odobravala teh posojil spremenila in razširila, tako da lahko govorimo o bistvenih izboljšavah kreditnih pogojev.
Kakšna je torej letošnja prva in izdatna ..injekcija" Ljubljanske banke, ki naj kupcem novih stanovanj ali graditeljem hiš pomaga čez mnoge ostre čeri, zlasti seveda denarne? Sklep o dodatnih stanovanjskih posojilih občanom omogoča, da dobi največ 70.000 din dodatnega posojila vsak občan, ki sodeluje z banko tako, da ima pri njej vsaj 30.000 din stanovanjskega posojila na podlagi varčevanja, ali pa da je dobil vsaj 50.000 din stanovanjskega posojila na podlagi prodaje konvertibilne valute oziroma na podlagi vezave domače ali tuje valute.
Lahko pa dobijo takšno posojilo tudi občani, ki imajo v Ljubljanski banki v obdobju zadnjih petih let na hranilni knjižici, na tekočem ali deviznem računu vsaj šest mesecev v dinarjih ali devizah najmanj 20 % zaprošenega posojila. Še več ugodnosti pa ima tisti, ki prejema svoje osebne dohodke ali pokojnino pri LB, saj mu v tem primeru zadošča, da ima na hranilni knjižici ali na tekočem računu samo 10 % zaprošenega posojila. Na tak način banka pomaga s posojilom vsem tistim, ki jim je zmanjkalo denarja za dograditev hiše, če se je stanovanje, ki so ga nameravali kupiti, podražilo, pa tudi tistim občanom, ki bodo z rekonstrukcijo zgradbe pridobili nove stanovanjske površine.
Pomembna ugodnost pri dodatnih posojilih je tudi v tem, da lahko zakonca dobita družinsko posojilo, se pravi vsak po 70.000 din. Obresti za to posojilo so 6 %, vrniti pa ga je treba najkasneje v 10 letih. Vemo, da mladi, ki zidajo, kupujejo stanovanje ali obnavljajo hišo, težko zmorejo vse sami. Vedno je dobrodošla tudi pomoč staršev in sorodnikov. Na to smo mislili tudi v Ljubljanski banki. Pri najemanju dodatnih posojil vam lahko pomagajo tudi člani ožje družinske skupnosti, ki jim banka pod posebnimi pogoji odobri ,,dodatno posojilo". Na tak način vam Ljubljanska banka ponuja pomoč v stiski, na vas pa je, da izberete najboljše.
Vsa pojasnila dobite v vaši poslovni enoti Ljubljanske banke.
TECTYL CENTER
Vozniki!
ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO'ZUNANJI IN NOTRANJI PREMAZ Z
»VALVOUNE TECTYL0M”
VAM OP RA VI
PETER PERDEC
A VTOMEHANIK POD TRŠKO GORO 90, TELEFON 068-22-372 GARANCIJA ZA OP RA VLJENO DELO
TECTYL CENTER
POŽARNA SKUPNOST j
■
-v	a
Uovo mesto, esta herojev 27
■
■
■
bja vi ja prosto el o v no mesto
m
■
AJNIKA SKUPNOSTI j
■
■
OGOJI:
■
najmanj končana srednja : šola ali poklicna gasilska : šola,
| — najmanj dve leti delovnih | izkušenj.
/O	ljubljanska banka
• — delo za nedoločen čas s
■ 4-urnim delavnikom,
| — poskusno delo traja tri j j mesece.
| Objava velja do zasedbe de- ] j lovnega mesta.
■ ■ »■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
'	‘	I
KADROVSKA KOMISIJA LJUBLJANSKE BANKE,
PODRU2NICE NOVO MESTO,
objavlja za nedoločen čas in s polnim delovnim časom naslednja prosta delovna mesta:
za enoto Novo mesto:
1. REFERENTA ZA DINARSKE POSLE s prebivalstvom
Pogoji:
ESS, gimnazija ali upravno-administrativna šola ali pedagoška gimnazija ali srednja komercialna šola in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj; delo je v izmenah;
2. DVA REFERENTA-VHODNA INFORMATORJA
Pogoji:
ESS, gimnazija ali upravno-administrativna šola ali pedagoška gimnazija ali srednja hotelska šola ter tri leta ustreznih delovnih izkušenj ter pasivno znanje najmanj dveh tujih jezikov; delo je v izmenah;
3. REFERENT ŠTEVEC Pogoj:
dokončana osemletka in do enega leta ustreznih delovnih izkušenj (pri moških kandidatih odslužen vojaški rok).
Prošnje za sprejem na delo z življenjepisom ter dokazilom o šolski izobrazbi pošljite Ljubljanski banki — podružnici Novo mesto, kadrovski komisiji. Rok prijave je 10 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 40 dneh po objavi.
I
ŠOLSKI CENTER ZA GOSTINSTVO NOVO MESTO
ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA na osnovi sklepa z dne 29. 9. 1977
razpisuje
prosto delovno mesto
KNJIGOVODJA KUPCEV IN DOBAVITELJEV
ali
KNJIGOVODJA OSNOVNIH SREDSTEV
Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu OD centra. Pogoji:
— ekonomska srednja šola in 2 — 3 leta delovnih izkušenj ali
— druga srednja šola in 5 let delovnih izkušenj na takem ali sorodnem delovnem mestu.
Pismene prijave s podatki o strokovni kvalifikaciji in delovnih izkušnjah — dosedanjih zaposlitvah pošljite v 15 dneh po objavi na naslov -Šolski center za gostinstvo, Novo ^ mesto. Društveni trg 1.	^
£xXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXvV\.XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\<
/XVS>XXXXVVXX\XXXXXXXXV>XXXN>>XXXXX>XXXVVXX>XXX>XVXV\>XXXXXXXXX>X>XXXX>XXXX\XXVCVVVVN>X y
\
farmacevtika
kemija
kozmetika
zdravilišča
n.sol.o. Novo mesto
KRKA
5 SVET SKLADA KRKINIH NA6RAD
VXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^XXXXXXXXXXXXXXXXXX'^
LJUBLJANSKA BANKA -PODRUŽNICA NOVO MESTO, Kadrovska komisija,
| objavlja za študijsko leto 1977/78
1 štipendijo na ekonomski fakulteti
Prednost imajo kandidati višjih letnikov.
Prošnje za štipendije na obrazcih DZS 1,65 z overjenim prepisom zadnjega šolskega spričevala in kratkim življenjepisi som naj kandidati v roku 15 dni po objavi pošljejo ^ Ljubljanski banki — podružnici Novo mesto. Kadrovski \ komisiji.	^
K >>>XSX>^>>XVXN>XXXX>>>N>NNXXVVXV^X\VNXXX>>XXXXXXVSVXXX>X\XXXXXXVCVVNXXVXXXXVXX\VXXXV/i
DOLENJSKI LIST
NOVOTEKS, tekstilna tovarna.
Novo mesto, n. sol. o.
TOZD TRGOVINA, prodaja tekstila.
Novo mesto, o. sub. o.,
Foersterjeva 10, Novo mesto
PONOVNO RAZPISUJE prosto delovno mesto
-DIREKTORJA TOZD
(ni reelekcija)
Pogoji:
— da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori,
— da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomsko-komercialne smeri,
— da ima tri ali pet let prakse, od tega vsaj polovico na vodilnem ali vodstvenem delovnem mestu,
— da je moralno in politično neoporečen.
Ponudbe s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela, dokazili o izobrazbi in praksi je treba dostaviti v 15 dneh po objavi razpisni komisiji za imenovanje direktorja tozda Trgovina.
Udeleženci razpisa bodo obveščeni o izbiri v petnajstih dneh
I
*
V
s
I
*
s
N
s
H
s s s * * s . * * s v s s s s * *
ž po odločitvi delavskega sveta tozda.	ž
r	r
<XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'.XXXXXXXXXXXXXXX\<
za dijake Dolenjske
razpisuje
NAGRADO KRKE
za leto 1978
srednjih šol z geografskega
področij
Namen nagrade KRKE jee spodbuditi dijake k razisko j mu in ustvarjalnemu delu.
TEME ZA SREDNJEŠOLCE
1. Šege in narodni običaji na Dolenjskem
2. Neznano partizansko leposlovje -
3. Upodabljajoča umetnost na Dolenjske
4. Sodoben način poslovne koresponden s(l0.,
5. Sinteze oziroma izolacije biolosko-ak	,
h
H
V
ki
vi
| .
< ini
6. Varstvo reke Krke in njenih pritokov
7. Možnosti kmečkega turizma na Dolenj
8. Modernizacija kmetijstva na DolenjsK ^jn|, (j
9. Problematika delovne sile v novomesK ^
10. Zdravilne rastline na Dolenjskem
11. Čebelarstvo na Dolenjskem
B. POGOJI:
rafSke9a j
Na razpis se lahko prijavijo dijaki srednjih šol z 9	ju, ^
področja Dolenjske. V nalogi m°rajo biti n^V	jn vezanf	**
uporabljena literatura, naloge morajo biti tip a	najkasneie	JN
Kandidati morajo poslati svoje naloge v 3 izvo	^ij3'
do 5. aprila 1978 na naslov: ,,KRKA , farmac	^e,oje*
kozmetika, zdravilišča - 68000 Novo mesto,
45 (za Sklad Krkinih nagrad).	pa	osn°vl
Materialne stroške v zvezi z nal°9am'.bon^ boCj0 na|os6 predhodnih dogovorov nagrajencem povrnili, ce izdelali posebej za razpis.	.	jtl	na9r^
Nenagrajene naloge lahko Svet sklada 1 odkupi.	.	da
Prosimo vse kandidate, predhodno povežejo podrobnejših
, ki se želijo odzvati raz(* j zara^! j Svetom sklada Krkini n tua|pe j
in eventl,a
informacij, opredelitve naloge
mentorske pomoči.	„	jP|a.	Av’°r	*
združenega de a
Nagrajene naloge so last organizacije zarubingvesti. 11, ima pravico, da nalogo objavi, mora pa obvez je bila naloga najgrajena z nagrado KRKE-
= 2.000 din = 1.800 din = 1.600 din
KRKINIH NAGRAD bo ti*!*0
api
///'
c«"'"
C. NAGRADE:
Višina nagrad:
1. nagrada
2. nagrada
3. nagrada
Slavnostna podelitev maju 1978. leta
/#/#/#///#/////#////////#/
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
„LABOD", tovarna oblačil NOVO MESTO TOZD„LOCNA"
Delavski svet TOZD „Ločna" ponovno
RAZPISUJE prosto delovno mesto
.DIREKTORJA TOZD
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnieva .p,
njo:	.	ekon°wnif
— da ima visoko, višjo ali srednja izobraz #1 tekstilne ali strojne smeri z najmanj jj jtjh; p izkušenj na vodilnih ali vodstvenih del°vn' j^alv
— da ima take osebnostne in moralno-poli*'® ^	0 zagotavljajo uspešno delo in razvijanje z d
TOZD;	.	.^,1	sp*0*
— da je s svojim dosedanjim delom doK» vodenja in organizacije dela.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazi razp
vanju pogojev najkasneje v 15 dneh po naslov:
„LABOD", tovarna oblačil TOZD „LOČNA"
(Za razpis direktorja TOZD)
Cesta herojev 29 68000 Novo mesto
.XXXXXXXXXXXXX\XXX\XXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXX'.XXXXXXXVXXXXXXXXVNXX
'i9 (H‘
obja«1
I
0fU
I#
kultura
in
izobra-
ževanje
S" fazdTohr kulturna deJ
teki«? 'zobraževaniu
smelo biti
MUZEJ NOB - Pod
BERAČ, relief — lipa, 1976. - Dela mirenskega a Leskovca bodo tudi na razstavi, ki jo bodo drevi d - uPravne stavbe tovarne zdravil Krka v Ločni, vsa raz-v pa so iz fonda trebanjske galerije.
'i letos šolska društva
Hum,
republikah so “-umetniška druš-torišče načrtne 0|e- na Slovenskem
** S uunoK -
i .°°nim ni moč hva-
zato bo
tu^i v pred-%b n;?Javno8tiZK.
^ni J°^njkljivostim kaj-
% časi L	ma erno, še
usta	°^etaj° s sko-
išk?!, janjem ® sroj---, ^ev v osnov-
metniških Jei
® srerfn-L ^ev v 05111 lotiti v	Kako	se
„ so :rreški občim,
taktih Sol Predstayniki blizu
■
& s*«
Mii;* J® zbranim očrtal °V‘ .Sopredsednik 1Je> ^Pin pri
bodU ^^metoiška
krožki Vala vse tožkovne dejavnosti,
P^ bo moral biti
lutkarskem in
Delo
vezano
le na šolo, ampak bo moralo izhajati iz potreb krajevne skupnosti, zato bo nujna povezanost z družbenopolitičnimi organizacijami in tozdi. V okviru KS bo treba najti tudi možnosti za denarno podpiranje šolskih kulturno-umetmških društev.
Društva morajo ob ustanavljanju sprejeti rokovni program dela; že iz slednjega naj bi bilo razvidno, h kakšnim smotrom teži društvo. Prej ko ne bi moralo biti v osredju odkrivanje in razvijanje kulturno-umetni-ških nagnjenj učencev, pravilno vrednotenje umetnosti, razvijanje medsebojnih odnosov in doživljajska pripadnost amaterskemu delu na področju kulture, ki se ne bi smelo končati s šolanjem.
Društva (ustanovili naj bi jih v šolah do konca leta) bodo imela pravilnik, samoupra-vljalske organe, ime, pečat, članske izkaznice (ZKO Novo mesto jih je že pripravila) in podobno, pobude za delo naj bi prihajale iz vrst učencev, men-torji in vodje sekcij bi bili le usmeijevalci.
D. R.
Vartet je navdušil
tn«i! .	/
e iz Sovjetske zve-l godalni kvartet) j teden za naše prava posla-lutove turneje po
kulturnih s Kon-
mladi, so na-zadnjega sedeža
streho
cen-
1 delavcev sev-dn iTenter naj bi Pa nai £0nca leta>do
,3°. takrino je bo0
^Je pedagoških, gospodarskih pa bo tudi v
Hnjfg0Vim
« ■‘eno delo stro-Pedagogov in
^•EbeU novi tolski
talilnic • a smotrno iz-V^Sje delavn«c, za > finančno-
k, vanje ,. Poslovanje, 4Sekt°v in na!
0 tul !i,prist°jn°sti
za nove sr	. kliko razbe-
?a________
le poeno-
vprašanja, standard ;v določa-in po-
Presajevalci vrednot
Ob 25-letnici obstoja svojega društva so se slovenski književni prevajalci prejšnji teden za dva dneva napotili v Koper na delovno srečanje. Na njem so ponovili, da šteje prevajalska dejavnost v bistvu za umetnost, vloga prevajanja pa je tudi, da razvija narodovo kulturo, širi njegovo obzorje in prinaša iz tujih logov zglede, ob katerih se lahko oplaja domača literarna tvornost Predvsem pa je prevajanje posredovanje estetskih vrednot, ne le golo prestavljanje besed iz enega v drug jezik.
Predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič je na tem srečanju prvič podelil Župančičeve listine - priznanja za najboljše prevode. Prve Župančičeve listine so dobili prevajalci iz slovenske literature: Gustav Krklec za prevode v hrvaščino, za predove v ta in druge jugoslovanske jezike ter jezike drugih narodov pa: Dimitrije
Vučenov, Aleksandar Spasov, Roksanda Njeguš, Fran Petre, Tone Potokar, Muris Idrizovič, Istvan Bodricz in Slavko Mihalič.
Vrhunskemu prevajalcu in pesniku Otonu Župančiču, čigar 100-letnico rojstva bomo praznovali prihodnje leto, so bile posvečene osrednje vitrine na razstavi prevodov v avli koprskega giedelišča. O Župančičevi 100-letnici je tekla beseda tudi na občnem zboru Društva slovenskih književnih prevajalcev, opravljenem v tem slovenskem pristaniškem mestu.
Na kratko bi lahko ugotovitve in razmišljanja, ki jih je bilo slišati na letošnjem srečanju prevajalcev, strnili v misel, da je naša kulturna in nacionalna eksiste-neca mogoča samo ob popolni odprtosti svetu. Tako pa je že prvi dan razmišljal slovenski pesnik in prevajalec Ciril Zlobec.
V KOČEVJU :
Likovni oddelek
V sredo, 14. septembra, je Kulturni klub Kočevje ustanovil likovni oddelek, ki ga bo vodil mentor in slikar Rado Meglič.
Sklenjeno je bilo tudi, da bodo kočevski literati sodelovali pri otvoritvah na vseh likovnih razstavah, kjer bosta razstavljala slikar Rado Meglič in Kipar-naivec Matija Glad, pa naj bo v Sloveniji ali v drugih naših republikah.
Likovni oddelek bo po programi^ vključeval tudi ljubitelje likovnega ustvarjanja (slikanja ah kiparjenja), ki bi se želeli seznaniti s to likovno zvrstjo. Pomoč pri njihovem delu jim bodo dajali znani akademski slikarji in kiparji iz Ljubljane. V poletnih dneh bodo pod vodstvom strokovnjakov organizirali slikarsko kolonijo ter skupinsko razstavo. Sodelovali bodo člani Združenja amaterskih likovnih skupin.
Jubilej povojnega amaterizma
Zveza kulturnih organizacij Slovenije bo proslavila 30-letnico svojega delovanja po vojni — V okviru Borštnikovih srečanj bo en dan posvečen amaterskim snovanjem
23. in 24. marca 1947 je bil v Ljubljani prvi kongres Ljudske prosvete Slovenije. Med delegati, ki so sodelovali s svojimi referati, je bil tudi Rudi Kranjc iz Novega mesta, tedaj izvoljen za kongres v Brkinih. Iz Ljudske prosvete je kasneje nastala Zveza Svobod in prosvetnih društev, obe pa sta predhodnici današnje Zveze kulturnih organizacij, ki s programom nadaljuje tradicijo predvojnih Svobod.
in z izrednim zanimanjem sledili izvajanju del H. Villa-Lobosa, D. Šostakoviča in A. Borodina. Kljub temu da je razumevanje komorne glasbe za mlade poslušalce dokaj težavna stvar, je bilo v dvorani Doma kulture čutiti tiho zbranost. S svojim do skrajnosti izdelanim, čustvenim muziciranjem so se predstavili Mihail Sekler, Boris Kušnir, Igor Suliga in Aleksander Osokin. Do kraja disciplinirani kvartet je dokazal, da je njegova dognana ansambelska igra plod temeljitega dela.
Všeč jim je bilo pri nas in navdušeni so bili nad mladimi poslušalci, ki so jih kljub zahtevnemu programu zavzeto poslušali do konca. Izrazili so željo, da bi se še vrnili v Novo mesto, da bi spoznali naš kraj in ljudi, ki žive v njem. To pot za to ni bilo časa, morali so naprej, kajti v tem trenutku jim že ploska občinstvo v Latinski Ameriki. 9 g.
Ta jubilej bo Zveza kulturnih organizacij Slovenije proslavila od 27. do 29. oktobra. Za prireditve in proslave je izbrala kraje v severovzhodni Sloveniji: Lendavo, Mursko Soboto, Gornjo Radgono in Ljutomer. V teh prekmurskih in obmurskih mestih bo kar 24 glasbenih, likovnih, filmskih, dramskih in drugih prireditev. Zaključna prireditev bo 29. oktobra v Murski Soboti. Zanimiva bo tudi pregledna razstava o razvoju organizacije, ki združuje amaterske kulturne snovalce.
Amaterska snovanja bodo zastopana tudi na tradicionalnem Boršnikovem srečanju oktobra
„20GICA MAROGICA44 ZA NAJMLAJŠE
Ob tednu otroka so se najmlajšh spomnili tudi novomeški kulturni delavci in 7. oktobra povabili v Dom JLA lutkovno skunino KUD Koban-ci iz Maribora. Mariborski lutkarji, ki so se pred kratkim vrnili iz Avstrije, kjer so uspešno zastopali Jugoslavijo na srečanju lutkarjev iz vse Evrope, so uprizorili znano igro „Žodca Marogica'1. Na treh popoldanskih predstavah so razveselili okoli 1500 osnovnošolcev in malčkov iz vrtcev. Za slovenski kulturni praznik bo ta lutkovna skupina v Novem mestu gostovala z „Zvezdico zaspanko".
v Mariboru. Soboto, 22. oktobra, so celo predvideli za dan
amaterske gledališke ustvarjalnosti. Na Boršnikovem srečanju bodo nastopili Hoijulci z Javor-Škovimi „Manevri“. Na posvetu o slovenskem amaterizmu, ki bo tega dne v Mariboru, pa bodo sodelovali tudi dr. Bratko Kreft, Polde Bibič in Marjan Belina.
LUTKE ZA NAJMLAJSE - Takole zbrani v dvorani Doma JLA v Novem mestu so učenci iz osnovnih šol in malčki iz vrtcev 7. oktobra sledili zgodbi o žogici Marogici. To znano lutkovno igro so uprizorili mariborski lutkarji. (Foto: J. Pavlin)
Združitev štirih novomeških šol in stopiške osnovne šole v eno delovno organizacijo je prinesla nekatere prednosti, pedagoške in gospodarske. Prav to združevanje pa je ustvarilo stanje, ki je videti prav nenormalno: združene novomeške šole premorejo namreč prav toliko sredstev in kadrov kot vse druge osnovne šole v občini Zato so se začele razprave o tem, kako v prihodnje.
Predlogov je več. Po prvem naj bi ustvarili še dva podobna „centra“, kot je novomeški: enega nakaj bi tvorile šole na vzhodu, drugega pa šole na zahodu občine. Nekateri se ogrevajo, da bi novomeški „center“ povečali z nekaterimi okoliškimi šolami, za kar so se le-te šole tudi že same izrekle. Še najbolj sprejemljiv pa se zdi predlog, da bi se v eno delovno organizacijo združile vse osnovne šole v občini.
Združevanje naj bi izvedli že kmalu. Syet za vzgojo in izobraževanje pri občinski konferenci SZDL je menil, naj bi takoj pripravili predloge in z njimi nakazali možnosti ter oblike nadaljnjega združevanja osnovnega šolstva. V razpravi bodo preučili vse možne inačice združevanja in pri tem posebej tehtali, kako se bo združevanje „ujelo“ z zakonom o združenem delu.
Kako veliko osnovnošolsko delovno organizacijo bo dobila novomeška občina, je zadeva - tako je slišati - nekaj mesecev.
I.Z.
Osnovne sole pred združitvijo
Povezovanje osnovnih šol pripravljajo v vseh dolenjskih občinah
Tintorettovim „Miklavžem“ že od sredine letošnjega poletja brnijo gradbeni delovni stroji SGP Pionir. Izkopi so v glavnem opravljeni in tla pripravljena za betoniranje temeljev, na katerih bo do prihodnje jeseni zrasel novi muzej NOB in ljudske revolucije. Nad gradbiščem tudi že »poplesuje44 velikanski žerjav, ki ga uporabljajo pri gradji tega kulturno- zgodovinskega objekta. (Foto: I. Zoran)
O povezovanju dela in sredstev na področju vzgojno-izobraževal ne dejavnosti resda ni gromkih in vse družbene dejavnike pritegujočih razprav, so pa prav tako zavzete kot na številnih drugih področjih. 2e kar
NAKLJUČNA
PODOBNOST
Ne i newyonki založnik je izdal knjigo ,JVič in spet nič". Gre za nekaj sto popolnoma praznih strani in ta knjižni „nič“ ne bi bil čisto nič zanimiv, ako se vanj ne bi obregnila neka belgijska založba, ki je že prej izdala podobno knjigo „Spominov trpina brez spomina“ - in zato tožila ameriškega založnika zaradi „kraje duhovne lastnineS tožbo ni uspela, kajti sodnik je razsodil, da je vsebinska praznina splošen pojav in je ne ščitijo avtorske pravice. Morebitna podobnost s precej slovenskimi literarnimi umetelnostmi je zgolj naključna!
FILM „KRKA ŽIVI44
V torek so na seji novomeškega izvršnega sveta razpravljali o podpisu pogodbe z Z. F. A. Unikal Studiem iz Ljubljane za snemanje dokumentarnega filma „Krka živi“. Film bo posnela ekipa z režiserjem Boštjanom Hladnikom, direktorjem fotografije Miletom de Glerio, komponistom Bojanom Adamičem in scenaristom Mirčetom Šušmeljem. Film naj bi bil narejen, do 10. oktobra 1978, zanj pa naj bi odšteli 1,350.000 dinarjev.
neobhodne so zlasti v času, ko na Dolenjskem iščemo najrazličnejše samoupravne, organizacijske in dohodkovne rešitve, da bi kar najbolje ravnali v skladu z zakonom o združenem delu.
V teh razpravah si šolniki hkrati z drugimi dejavniki prizadevajo v vsaki dolenjski občini poiskati rešitev, ki bo ugodila tako pedagoškim kot samoupravnim in dohodkovnim normam. To je pri povezovanju osnovnega šolstva, za to namreč gre, toliko pomembnejše, ker navsezadnje ni smoter teh združevanj oblika kot modna novost, marveč vsebina z novimi odnosi.
O združevanju osnovnih šol v eno ali več delovnih skupnosti razpravljajo v črnomaljski, novomeški in trebanjski občini, sadovi prizadevanj pa so vgrajeni tudi v politične ocene. Bržkone je tako tudi v metliški občini, vendar pa tega tamkajšnja ocena izrecno ne poudarja. V Črnomlju so z iskanjem nove samoupravne oblike že tako daleč, da bodo, kot je slišati, povezovanje osnovnih šol lahko izvedli že z novim letom. Podoben smoter ima tudi Novo mesto, kjer pa so predlogi o tem, koliko delovnih skupnosti naj bi poslej imeli, še v javni razpravi. (O tem pišemo v posebnem sestavku.)
UMETNOST BANGLADEŠA -V Modemi galeriji v Ljubljani so odprli v ponedeljek razstavo sodobne grafike Bangladeša. Na razstavi, ki bo na ogled do 23. oktobra, so prikazana prizadevanja umetnikov, ki svoje grafične izpovedi navezujejo na tradicijo in sodobne, tudi zunaj-azijske tokove.
GOSTOVANJE IZ LJUBLJANE - V Novem mestu je v ponedeljek gostovalo Mestno gledališče ljubljansko z delom Mirka Zupančiča ,,lz taKe smo snovi kot kranjski komedijanti1'. Prireditev ie bila abonmajska in za druge obiskovalce.
V LITERARNI KOLONIJI - V Gradišču v Slovenskih goricah so se nedavno spet zbrali pisatelji in pesniki začetniki iz raznih krajev Slovenije v tradicionalni literarni mentorski koloniji. Iz Novega mesta se
je tega srečanja udeležila Marjeta Dajčman, ki dela v Ljudski knjižnici.
ARHEOLOGI NA VRANJU -Strokovnjaki Narodnega muzeja iz Ljubljane opravljajo arheološka izkopavanja in raziskave na Vranju v sevniški občini. Dela potekajo na najdiščih okrog Ajdovskega gradca. Že dr. Peter Petru je dognal, da je bilo Vranje v pozni antiki pomembna postojanka.
Spanec - nobelov nagrajenec — Letošnjo Nobelovo nagrado za književnost je švedska akademija znanosti in umetnosti namenila španskemu pesniku Vincentu Alexandru. Pesnik, ki je v svetu in tudi pri nas malo poznan, se je uveljavil zlasti na špansko govorečih območjih.
>3. oktobra 1977
Stran uredil: IVAN ZORAN
DOLENJSKI LIST
*00000000000000000000000000000000000*0000000000000000000000000000000M00f000JW '
VPIS V 1. RAZRED
OSNOVNE SOLE NOVO MESTO obveščajo, da bo J vpis v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 1978/79 £ po naslednjem razporedu:	£
TOZD OSNOVNA ŠOLA BRŠLJIN:	J
— v ponedeljek in torek, 24. in 25. oktobra 1977, od 8. do £ 17. ure.
TOZD OSNOVNA ŠOLA GRM:
— v ponedeljek, torek in sredo, 24., 25. in 26. oktobra 1977, £ od 8. do 17. ure.	£
TOZD OSNOVNA ŠOLA „JANEZ TRDINA" STOPIČE:
— v četrtek, 27. oktobra 1977, od 8. do 17. ure;
I
— v ponedeljek in torek, 24. in 25. oktobra 1977, od 8. do J
na podružnici DOLŽ
— v petek, 28. oktobra 1977, od 8. do 12. ure;
na podružnici PODGRAD
— v petek, 28. oktobra 1977, od 13. do 17. ure.
TOZD OSNOVNA ŠOLA „ KATJA RUPE NA":
17. ure;
— V sredo, 26. oktobra 1977, od 8. do 12. ure;
na podružnici MALI SLATNI K
— v sredo, 26. oktobra 1977, od 13. do 17. ure.
TOZD OSNOVNA ŠOLA JV1ILKA ŠOBAR-NATAŠA":
— v sredo in četrtek, 26. in 27. oktobra 1977, od 8. do 17. g
ure;
na podružnici SIRČNA VAS
— v četrtek, 27. oktobra 1977, od 13. do 17. ure.
Vsaka šola bo vpisovala otroke svojega okoliša, rojene leta jj 1971 in pogojno tudi otroke, rojene do 30. junija 1972. 4 Starši naj prinesejo k vpisu otrokov izpisek iz rojstne J matične knjige.	£
0000 0 0 0 00000000 0 0000 000000000000000000 0 0^k
TAM Maribor, TOZD belokranjska železolivarna in strojna tovarna BELT Črnomelj
RAZPISUJE
prevoz materiala na relaciji BELT — železniška postaja Črnomelj in obratno z nakladanjem in razkladanjem materiala.
Kandidati morajo izpolnjevati sledeče pogoje:
1. kandidat mora biti pri pristojnem organu registriran prevoznik;
2. zagotoviti mora, da bo ob vsakem času imel na razpolago vozila, ki bodo zmožna količinsko in pravočasno opraviti nemoten transport materiala na omenjenih relacijah;
3. zagotoviti lastno delovno silo oz. mehanizacijo za nakladanje in razkladanje;
4. zagotoviti vozila, ki imajo skupno nosilnost najmanj 151, od teh mora biti najmanj 1 traktor, vsa pa morajo imeti možnost kipanja;
5. priložiti dokazilo, da ni v kazenskem postopku;
Pismene ponudbe naj bodo označene z „Za razpis prevozov" in jih je potrebno dostaviti najkasneje 15 dni po razpisu.
Podrobneje se kandidati lahko seznanijo s pogoji v komercialnem sektorju TOZD BELT.
Trgovsko podjetje Sevnica, p.o.
Sevnica, Glavni trg 25 Odbor za medsebojna razmerja
objavlja:
naslednja prosta delovna mesta:
1. KNJIGOVODJA osebnih dohodkov
2. REFERENT za nakazila in blagajno
Za zasedbo objavljenih delovnih mest se zahteva, da kandidati poleg splošnih izpolnjujejo še naslednje pogoje: pod 1: ekonomska srednja šola z najmanj 2-letnimi izkušnjami na področju osebnih dohodkov, pod 2: ekonomska srednja šola z najmanj 2-letnimi izkušnjami na področju finančnega poslovanja.
Prošnje sprejema kadrovsko splošni sektor podjetja 10 dni po dnevu objave.
$
Komisija za medsebojna razmerja v združenem delu ž
pri KZ TREBNJE	^
I
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. poslovodja v samopostrežni trgovini Trebnje
2. kmetijski tehnik v trgovini Trebnje za prodajalca sredstev za varstvo rastlin
3. dva gostinska delavca za samopostrežno trgovino Trebnje
4. dva trgovska pomočnika za trgovino Trebnje
5. trgovski pomočnik za trgovino Mirna
6. skladiščni delavec za trgovino Trebnje
Pogoji:
Pod 1: končana poslovodska šola s triletno prakso. Poskusna doba dva meseca.
Pod 2: končana srednja kmetijska Sola. Poskusna doba 1 mesec.
Pod 3, 4 in 5: končana poklicna šola z dveletno prakso in odsluženim vojaškim rokom. Poskusna doba en mesec.
Pod 6: nekvalificirani delavec z odsluženim vojaškim rokom. Poskusna doba 1 mesec.
Dežurni
poročajo
OSUMLJEN ROPA - Preiskovalni sodnik novomeškega okrožnega sodišča je minuli teden odredil pripor za 37-letnega Nikolo Jurjeviča, je osum-oropal
Jožeta Adlešiča pri vi niškem kampu.
por za 3 7-letnega Nikolo Jurj 37, iz Gornje Dubrave, kije ljen, da je minuli ponedeljek i
Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Pismene prijave z dokazili sprejema KZ T rebnje, Baragov trg 3, T rebnje.	^
^ .\XXXXWXXXXXVX\.X\.XXXXXXVXXXX\X\XXXXV\.VXVXXXXV\NXXXXXXNXXXNXXXXXNXXXXXXXXXXXXXVXXVXXXXX\2 yxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxv r.
'i Komisija za medsebojna delovna razmerja pri | »Surovini" — TOZD Celje, Mariborska c. 63
| objavlja naslednja prosta delovna mesta pri poslovni \ enoti,Surovina", Maribor — Brestanica:
1. plamenski rezač pri poslovni enoti Brestanica — zasedba 1
2. NK delavec pri poslovni enoti Brestanica — zasedba 1
Pogoji:
Pod št 1: KV delavec z opravljenim izpitom za avtogeno rezanje, delovne izkušnje 3 (tri) leta, starost nad 18 let, poskusno delo dva meseca.
Pod št. 2: NK delavec z možnostjo pridobitve kvalifikacije, odslužen vojaški rok, poskusno delo en mesec.
Osebni dohodek se formira po samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka, osebnih dohodkov ter ostalih izplačil. Stanovanja ni.
Kandidati naj pošljejo vloge v roku 15 dni po tej objavi na naslov: ..Surovina" Maribor — TOZD Celje, Mariborska cesta 63, 63000 Celje.
RAZBIJAL STEKLENICE IN PEPELNIKE - Minuli torek so no' vomeški miličniki pridržali do iz-treznitve Antona Kocjana iz Podturna, ker je razgrajal in razbijal steklenice ter pepelnike v spodnjih prostorih kavarne na Glavnem trgu. Prav gotovo bo pred sodnikom za prekrške manj junaški.
KOZOLEC JE GOREL - 5. oktobra popoldne je gorelo v Megle-niku pri Trebnjem. Iz doslej še nepojasnjenih vzrokov je ogenj uni čil kozolec Ljubljančana Toneta Grošlja, skupaj s kozolcem pa je zgorelo tudi seno, ki ga je tukaj hranil domačin Ludvik Zupančič. Škodo cenijo na 25.000 din.
RAZGRAJAL PO KUHINJI Miličniki iz Dolenjskih Toplic so petek pridržali do iztreznitve Marjana Caroviča iz Stroče vasi, gosta „toplic“. Sredi noči je namreč razgrajal po hodniku in kuhinji.
*
H Z
Kronika o gradu
France Cankar iz Kočevja
je te dni dokončal	, .
gradu Fridrihštain. G adJ ?„bilin,epoFri **■»
skem, ki je
skrival svojo že"0	0jj.
Deseniško p»dfe»®*T
1422
zgodovina gradu je zanimiva.
France Cankar Paj“z^
le	5	»da*
ampak je skupaj .	^
cem Ivanom HltlJe. nnra0j. katerimi občasmm P . shiral in ureial izK°P . 5
ne ter čistil ruševine
skromnimi
zato, ker sta. toh2 nap* kot ljubitelja m brez ^ de, ampak zato, ^ prepričala, da bre ^
nih nasvetov ne smetar
KRVAV DAVEK TUJE NEPREVIDNOSTI
Minulo sredo zvečer se je zgodila huda prometna nesreča na magistralni cesti pri Trebnjem. Anton Pirc iz Ljubljane je zapeljal tovornjak s priključka v Trebnjem
Frid
Lep
Ce
4je
l^en » it tkip
’sob
astoi
*si
mili.
Jek
"totlN
N<
1$
•i.461
S
A
Uje,
N
Si
iz zagrebške smeri pripeljal z osebnim avtomobilom inž. Slavko Gerjovič, doma iz Dobove pri Brežicah. Slednji se je zaletel v zadnji del tovornjaka, nato pa ga je odbilo na levo. Pri trčenju se je voznik Gerjovič, ki med vožnjo ni uporabil varnostnih pasov, tako poškodoval, da je umrl že na kraju nesreče. Gmotno škodo cenijo na 22.000 din.
2 Po trinaj | kronika gradu*# i zaključena. Del® % fotC’ | zen besedila tuji f grafi), skic in
^ kronike upa, da je ^ i sodelavci (P*ed!^W Turističnega društta ^ ie) v besedi in sliKJ ^ t
£.0 0 FdMgsSJ
že izginilo m kar hitro propada.
Kronika gaj* 1FjJ tf štajn je pri av^5ke v«* lahko črpa
kogar zanima usoda**£
du8od	začetka njegov^
nje leta
gi stoletja, ko so
stili.	J-V
jS s*
j4o kKI Na
j | proti Ljubljani, takrat pa je | je) v	%
P
* Si
SC
dal
NAROČNIKI OGLASOV!
N
bo
Redni rok za oddajo og
pisov in drugih naroč^ ot?
do vključno petka, do ponedeljka do 14.
r
Glasbena šola Črnomelj z dislociranim oddelkom v Metliki
razpisuje naslednja prosta delovna mesta s polnim delovnim časom za nedoločen čas:
1. DVA UČITELJA ZA HARMONIKO (SU, PU ali P)
2. UČITELJ ZA TROBILA - PIHALA (PU ali P)
3. UČITELJ ZA KITARO (SU, PU ali P)	^
i
^ Prijave z dokazilom o strokovni usposobljenosti pošljite na j? Ž naslov: Glasbena šola Črnomelj v roku 15 dni po dnevu ^ \ razpisa.
«
Odbor za medsebojna razmerja DES Ljubljana
TOZD Elektro Novo mesto b. o.
Novo mesto Ljubljanska 3
/ - ~ objavlja
naslednja prosta delovna mesta:
1. 1 SAMOSTOJNI KNJIGOVODJA
za dela na blagajni TOZD
Pogoji: Srednja izobrazba splošne ali ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj
2. 1 SAMOSTOJNI KNJIGOVODJA
za dela na salda kontih
Pogoji: Srednja izobrazba splošne ali ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj
3. 1 NEKVALIFICIRANI DELAVEC
^ za Nadzorništvo v Črnomlju
Pogoji: Splošni pogoji
4. 2 NEKVALIFICIRANA DELAVCA
za Nadzorništvo v Novem mestu
Pogoji: Splošni pogoji
5. 2 POL KVALIFICIRANA DELAVCA
za Nadzorništvo v Novem mestu
Pogoji: polkvalifikacija, elektro-tehniška smer
Delo se za vsa delovna mesta združuje za nedoločen čas. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka v TOZD. Stanovanja ni.
Pismene ponudbe z dokazili o šolski izobrazbi, delovnih izkušnjah, kratkim življenjepisom in navedbo dosedanjih zaposlitev za delovna mesta pod 1. in 2. pošljite v petnajstih dneh po objavi na gornji naslov.
15-LETNICO NA DOLENJSKO -
■ečanje^
ZA
bljanskega učiteljišča iz leta 1962 petnajstletnico mature na Dolenjskem.	v
ziral Vili Petelin iz Šentjerneja, ki jih je P°Pe ti T$° Pleterje ter na Tolsti vrh v zidanico Ivana Tur
so
em. Sreč
x anen po oDjavi na gornji iid>iuv.	*	--—  	-----
£	2	sko res spoznali z vseh platt. (Foto: F. Brus;
DOLENJSKI LIST
Št. 40 (1471)
•>: Sh>4°0 m-R,IloSk.i: 60 GJ>ar 2mri7Bfireznikar 5i
•iK^kKMevjaso 01 eki^. Posamezniki, * in JJf P^jeli diplome, Na fotogra-^ eL feta mladink “"»»rije. (Foto: J.
Kočevja (30.
prireditve J kočevske obje bilo največ
Pionirke
Prvenstvo je bilo dvoboj
UsPeh mladih novomeških atletov v dvoboju z vrsto ljubljanske Olimpije [    ----------------------------------------------------------------
pričakovati,
^enstvu^iatletskem ekipnem I £ genije za mladince
eJS*.? P°merilo devet
»soboto V°N m 4 ženske)’so ^Pniki o, V°-mesto PrišU le
sit no^ lPP^6- Kladivar je 4o ekin"161 v	član-
ki Da "j P^enstvo, ostali Hii. ^tnosti niso pojaviti štadionu bratstva in
lN	postala dvob°j
Hurenc?h cm domačini. V obeh feta	zmagali domači.
!;55:l2.6no Z rezultatom Ni® p fantJe Pa dekle* l. ,Presenetljiva je ta* letih in^3tl .01imPija je v za dri elypo, ki se je S5°Pfle brp, ,aVru Vltu Tokrat so 5*"1 in u«n ^^e tekačice na V 150°minto jih je stalo
1000 m, 1500 m in 5000 m). Osebni rekord na 3000 m je dosegel Stepan, lep boj pa smo videli v teku na 400 m in v štafeti 4 x 100 m, kjer je Stupar v finišu premagal slovenskega reprezentanta Godniča.
Pri dekletih lahko pohvalimo tekačico na 1500 m Alenko Kastelic, ki je s časom 5:21 dosegla dolenjski rekord za vse kategorije.
J. P.
£'.Blaiiče^lta,tLnaiih sta 16>°
e nov ^ti0,0m z ovirami, Cujn fotjp, 30(30
i.jc nov	111	z
m Cumfi? Jski rekord, in *k» it. ir.i?lka v metu kopja. V
J?J« Kapš z 9:01,3
KONJENIŠTVO: ODLIČNA PETRA
Novomeščan Jože Antončič se je ob koncu tekmovalne sezone udeležil tudi zadnje večje konjeniške prireditve, in sicer v Beogradu. Na državnem prvenstvu, ki je bilo 9. oktobra, je v konkurenci 11 najboljših moštev v Jugoslaviji osvojil z neizkušeno Petro odlično tretje mesto. Premagal je celo letos najboljšega voznika Slaviča iz Ljutomera in njegovega Ariela ter vse slovenske predstavnike.
rekorder že
eti
'rekorde
ima še na
,K^^NaSKA
organi,;!?,3 slovenije je 7.
p^SivfLiubljan‘raz-
in iih tlska, radia in
ttii, «kazni(^fr55lila z akciJ0 k1nudi 7V* , z ugodnost-do imeli iLas,niki izkaz-
Lle‘oš?jem ietu
hcJ na ta	pa	kaže,
J novih članov ZVMa dobila
*n&,^?2lCN0
TRTNEM dnevu
so imeli dijaki športni dan, ^“merili v nasled-m. moški: 60 m: Stu-
2:07 b?ZJ 81 56,0, 800 kroela (3 kg): z mesta: 60 m: 7,60 m 180 cm. L. D.
KEGLJANJE: BARIČEVA IN JARC
Na kegljaškem prvenstvu mešanih parov v disciplini 2 x 100 lučajev sta zmagala Krkina igralca Jarc in mladinska državna reprezentantka Baričeva. Vrstni red: 1. Barič-Jarc 815 (407, 408), 2. Poljak-Klemenčič 812, 3. Tratar-Rožič 784 (vsi Krka), 4. Bukovec-Maraž (Mercator, Trebnje) 773, 5. Arh-Spiler (Krško), 736, 6. Lopatič-Zobarič (Brežice) 735, 7. Jurman-Verstov-šek (Brežice) 734, 8. Mezgec-Hoče-var (Mercator) 729 itd. Nastopilo je 15 parov.
N. G.
CRNOMALJKI V EKIPI DOLENJSKE
V Črnomlju je pred leti veljal ženski rokomet za najboljši šport. Po nekajletnem mrtvilu pa je začelo vaditi precej deklet, najboljše pa prihajajo celo na trening zvezne ekipe. Zaenkrat sta največ pokazali Švajgerjeva in Štalcarjeva. Obe sta se uvrstili v ekipo, ki nastopa v slovenski ligi.
PREMALO IZKUŠENE — Novomeščanke, najmlajše članice v II. zvezni ligi, so se kar dobro upirale precej bolj izkušenim Tržačankam. Na sliki: vrsta „Krke“ s trenerjem Janezom Mohorčičem po enem izmed številnih treningov, na katerih se pospešeno pripravljajo na nastope v višji ligi, ki se bo začela 15. oktobra. (Foto: Janez Pezelj)
Bor imel v gosteh Novo mesto
Odbojkarski klub iz Novega mesta gost slovenskega kluba Bora iz Trsta — V obeh konkurencah zamejski rojaki boljši — Povratni srečanji januarja 1978
Nov kamenček je vgrajen v mozaik prijateljstva in sodelovanja s slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji. Novomeški odbojkarski klub (Pionir - moški, Krka - ženske) je navezal stike z italijanskim drugoligašem, slovenskim odbojkarskim klubom Borom iz Trsta in imel v soboto prvo srečanje v Dolini pri Trstu, tisti Dolini, ki je pobratena s kočevsko občino.
Gorjanc, Brigita Zevnik, Tanja Furlan in še nekatere.
V Italiji, nepomirljivem odbojkarskem rivalu Jugoslavije, ki nam je prekrižal račune ne le na kvalifikacijskem turnirju za zadnje olimpij-
V prijetnem, medsebojno naklonjenem vzdušju sta merili moči najprej ženski vrsti. Igralke Bora, ki uspešno igrajo v drugi (B) italijanski ligi, so s hitrejšo igro, boljšim blokom in napadom gladko premagale neizkušene novinke naše druge zvezne lige - igralke Krke, ki jim je za nameček (zaradi službe) manjkala še tehnična igralka Biljana Pilič. Kljub porazu s 3:0 (8, 14, 4) je vredno za dobro igro pohvaliti obetajoče mlade igralke, kot so Silva
oraza, ki bi bila lahko zmagi
oCf 2vezna '>9aša izgubila in sta sredi lestvice — Lepa zmaga „Krke", ki je «— V|la neposrednega tekmeca za vrh — Dobra igra Sevnice in Dolenjske
n.
110 ',.ZVez!le ^§e s*3 izgubili obe ekipi z Dolenjskega, jt v'iprVenstven možnosti za zmago. Tako sta Krka in Inles kJePi telcm; e ^bele. Zanimivo je bilo v slovenskih ligah. Krka SeVmi)re.ma8a^a Obalo, ekipa Ribnice je izgubila šestič hv^Sisra#!-. ,an' so premagali Maribor, Brežičani izgubili v zenska vrsta Dolenjske je dosegla drago zmago, fcto izgubile.
Rc«.
^Paso
^'fSLAV1JA M9(10:8)
igralke
osvoji-
Resda
(Foto
AFETA - Na i teku Kočevske-
SO mladih
bilo največ 56) ter mla-. (24), med-članov.
štafeta: tke štafe-Kočcyje; 1. Krpič posamezno: ržavni repre-
in posa-ter zlata, Pokala v zmagovalca v 'Ha.",1 pa leni ml,adincih, pre-Uv ekipni® e>nmaz‘ja-
uvrstitvi.
se lahko nekoliko izgovorijo na slaba sodnika, za poraz pa so a v veliki meri kriva dekleta sama. Slabe tri minute pred koncem srečanja, ko so imele priložnost, da rezultat popravijo, so sprilo nepremišljene igre izgubile žogo in po zanesljivem zadetku solidnih Kutinčank tudi srečanje. Pri Krki so dosegle zadetke Kregarjeva (8), Hodnikova (2), For-škova (1), Bonova (2), Kostanjškova (1) in Jerinova (3).
SENJ - INLES 23:22(10:10)
V izredno izenačenem srečanju so imeli gostje precej možnosti za zmago, najbrž pa jim je ušla zaradi nekoliko nepovezane igre v napadu. Po tem porazu so-Ribničani s petimi točkami na sedmem mestu.
Inles: Gelze, Ponikvar 2, Abra-hamsberg 1, Ilc 4, Radič 10, Žik, Kaprov, Troha 1, Gabrijelčič 2, Pucer, Putrle 2, Laibacher.
KRKA - OBALA 30:26(14:11)
Stojišinova četa je pred okoli 200 gledalci odlično zaigrala, zlasti v napadu, kjer je v prvem polčasu pokazala nekaj lepih akcij. Zdi sc, da je slabši del moštva vratarski del ekipe, ki je bil v soboto precej nerazpoložen. Proti koncu srečanja je prišlo do nekaterih nešportnih scen, ki jih sodnika najbrž nista hotela videti, kar bi lahko tudi pokvarilo lepo rokometno predstavo.
Krka: Kobe, Ristič 3, Kopač 5, Adlešič 1, Hudelja 5, Grabrijan 3, Piltaver, Gorišek, Svetič 4, Pungcr-čič 9, Dejak, Košak.
PRULE - RIBNICA
36:20(16:10)
Gostje sso bili domačim kos le nekaj minut. Vse njihovo znanje je prenehalo pri rezultatu 3:3, ko so povsem popustili, tako da so igralci Prul dosegali zadetke kot za šalo.
Ribnica: Gelze, Fajdiga 2, Janež 3, Lovšin, D. Andoljšck 2, Maršič 1, Mate, Troha 1, Hočevar, T. Andolj-šek 8, Tanko 3, Rus.
MARIBOR - SEVNICA 21:27 (9:13)
Sevničani so v Mariboru po lepi igri premagali domače, ki so upali na zmago. Gostje so k počitku odšli s štirimi zadetla prednosti, v nadaljevanju pa so igrali zanesljivo in zasluženo zmagali.
Sevnica:	Skobrne,	Reberšak,
Gane 5, Barič 1, Jazbec 1, Kersnič, Mlakar 3, Stariha 6, Možic.
DOLENJSKA -LJUBLJANA
14:13(7:8)
Tik pred koncem je kazalo, da se bosta ekipi razšli z neodločenim rezultatom, vendar je iznajdljiva Kovačičeva dosegla zadetek in je zaslužna za pomembno zmaga
Dolenjska:	Judež,	Foršek	2,
Kovačič 4, Švajger 1, Rešetič 2, Kovačič 4, Skoda 1, Gorišek, Kobe, Stalcer 1, Zagorc 2, Frančič 1, Kos.
KOČEVJE - ETA 19:24(11:11)
Se nekaj minut pred koncem prvega polčasa je kazalo, da imajo domače igralke precej možnosti za zmago. Ko pa je domačim pošla sapa, so gostje začele z zelo hitro igro in ekipi sta odšli k odmoru pri neodločenem rezultatu. V nadaljevanju so bile gostje precej boljše in so zasluženo zmagale.
Kočevje: Stafnič, Mišmaš 2, Var-dijan 2, Novak, Radosavljevič 4, Turk 2, Benko 3, Oven, Jeric 7.
M. G.
NA SEMINARJU 60 UČENČEV
Minulo soboto je Zveza telesno-k uit umih organizacij iz Novega mesta pripravila v športni dvorani prvi del seminarja za pomočnike voditeljev rokometa pri šolskih športnih društvih. Na šesturnem seminarju je sodelovalo 60 učencev in učenk iz osnovnih šol, predavali pa so Janez Štrukelj ter republiška sodnika Kobašlič in Erjavec.
KOŠARKA:
50 PIONIRK VADI
V okviru ženske košarkarske vrste, ki je minulo tekmovalno sezono v kadetski republiški ligi končala na odličnem drugem mestu, ie začela delati pionirska šola. Na osnovnih šolah v Novem mestu vadi okoli 50 članic šolskih športnih društev, čez dober mesec in pol pa se bodo lahko pomerile na turnirju, na katerem bodo zbrali pionirsko košarkarsko reprezentanco Novega mesta.
ske igre, temveč tudi na nedavnem evropskem prvenstvu v Helsinkih, je odbojka - lepotica športa, kot jo športni strokovnjaki imenujejo po uvedbi moderne igre in novih pravil, zelo čislana. Sodelovanje v njeni ligi jamči kakovost in to so v soboto dokazali igralci Bora, ki jih vodi znani odbojkarski delavec in športni dopisnik Ivan Furlanič. Novo-meščani so od časa do časa prekosili same sebe; pri tem zaslužijo pohvalo zlasti Tone Graberski, Miloš Primc, Bojan Vemig in Rado Cotič. Vendar več kot enega seta niso mogli iztržiti. Rezultat 3:1 (7, 13, -11, 11). Postava Novega mesta: Goleš, Cotič, Medle, Babnik, Primc, Vemig in Graberski.
Povratni srečanji bosta januarja prihodnje leta, ko imata italijanska in jugoslovanska oz. slovenska liga zimski odmor.
M. LEGAN
ŠOŠKOVA OSMA
Konec minulega tedna je bilo v Kranju na kegljišču Triglava republiško prvenstvo za posameznice. V konkurenci 28 tekmovalk je dobro metala Novomeščanka Soškova in se z 807 podrtimi keglji uvrstila na osmo mesto.
TAVČAR ZMAGUJE
Na hitropoteznem šahovskem turnirju sevniškega šahovskega kluba za avgust je nastopilo devet igralcev. Zmagal je Tavčar, za njim pa so se uvrstili Zupan, Derstvenšek, Blas itd. Po osmih turnirjih vodi Tavčar. Zbral je 96 točk, sledi Derstvenšek (63), Maurer (55) itd.
PRVIČ TEKMA PLAVALCEV
Pred kratkim je bilo prvo tekmovanje v plavanju v novem kočevskem bazenu. Organizirala ga je komisija za šport pri občinski konferenci ZSM. Udeležilo se ga je 30 mladincev iz 7 osnovnih organizacij ZSM.
Rezultati: moški 50 m kravl: 1. A. Novak 31,7 (gimn.), 100 m kravl: 1. A. Novak 1.103 (gimn.); 200 m kravl: 1. T. Prelesnik 3.00.5 (gimn.); 50 m hrbtno: 1. M. Petrič 43,3 (gimn.); 50 m prsno: G. Svete 44.0; 100 m prsno: 1. Z. Spoler 1.35.2 (gimn.); štafeta 4 x 50 m: 1. gimnazija A 2.18.8.
Zenske: 50 m kravl: 1. V. Volf 46.0 (Klub študentov), 50 m prsno: 1. B. Jakopin (klub študentov) 50,2.
Janko Goleš
Odbojki je ime mladost
V času, ko novomeški odbojkar Janko Goleš praznuje 25-letnico, odkar je prvič „uradno“ udaril po žogi, moška odbojka zaskrbljujoče pojema. Kje so vzroki, kakšno je trenutno stanje? Na vprašanja je odgovarjal direktor Novolesovih skupnih služb Janko Goleš, nekdanji državni reprezentant, najmlajši, obetaven igralec v I. zvezni ligi.
Danes Janc, kot ga kličejo tovariši, navzlic zahtevni službi, uspešnemu predsednikovanju sindikatu delavcev lesne industrije in gozdarstva Slovenije, še vedno oblači dres, trenira moštvo in opravlja tehnična ter blagajniška opravila. Je nekakšen poslednji romantik iz zlatih časov novomeške odbojke. In ko danes vozi na tekme tudi po enkrat mlajše klubske tovariše, soigralce, rad pove o močnih Dolen-
čevih servisih, izredno spretnem Soncu, odličnem tolkaču Simiču, pretkanem Mediču, iznajdljivem pokojnem Bergantu, „očetu“ novomeške študentarije Pučku, svojih vrstnikih Lapajnetu, Breščaku, Potrču, Bergerju in drugih. Žal so našteti odbojkarski mojstri domala vsi (so tudi izjeme) pozabili na čase, ko so z vsem srcem prisegli odbojkarski žogi.
„Odbojka,“ pravi Janko, ,je gibanje, tovarištvo, mladost, sprostitev. Je nekaj, kar me veže k mreži. Se vedno mi nudi iste užitke kot v študentskih letih in tudi delovne obveznosti mi je ne morejo preprečiti. Pustil bi že tekmovalno in se posvetil rekreacijski igri, toda fantje mi ne dovolijo. Vendar pa na osebno zadovoljstvo lega senca. Ime ji je resnost soigralcev.**
Trdijo, da bi z Jančevim odhodom odbojka pojenjala. Bržkone je v trditvi veliko resnice. Nedvomno pa je res, da je zaslužen tudi za zadnji uspeh v Kamniku. Precej nepripravljeno vrsto je na močnem turnirju pripeljal na tretje mesto. Brez težav so premagali drugoligaša Enotnost, pošteno oznojili Fužinaijeve igralce.
„Ne, naš uspeh ne pomeni, da vlada v slovenski odbojki mrtvilo. Je le dokaz, da je naša ekipa izkušena. Sestavljena je iz visokih igralcev, ki so v povprečju največji v slovenski ligi. IN kadar nam steče, smo nevarni. Ce bi bili mlajši resnejši, če bi redno delali, če bi imeli več telesnih moči, bi se vsi ,če-ji* zagotovo lahko spremenili v nastop v zahtevnejši ligi. Spričo skromni izbiri igralcev in neresnosti pa imamo druge na-črte.“
Nič kolikokrat so se odbojkarji pogovarjali o pomladitvi. Ostajalo je pri načrtih. Klubu so nekateri očitali, da se boji novih moči, ki bi spodrinili starejše.
~ 13. oktobra 1977
Stran uredil: FANEZ PEZELJ
Vehar opeharjen
Minulo soboto in nedeljo so Novoteksovi kolesaiji sodelovali na zadnjih dveh prireditvah republiškega pomena. Vozili so za gorsko prvenstvo SRS in na XX. jubilejnih dirkah ,4*0 Po-murju“.
V gorskem prvenstvu je na 5 km dolgem vzponu na Pohorje v zelo izenačenem boju osvojil Srečko Vehar tretje, Bojan Stih pa peto mesto, Branko Papežje bil deseti, za prvim pa je zaostal samo za štirinajst sekund.
Med starejšimi mladinci je bil na 15 km dolgi progi Zrimšek sedmi, Turk pa osmi. V nedeljski tekmi je bila najbolj zanimiva dirka med mlajšimi mladinci. Na 80 km dolgi progi so nastopili ta čas najboljši v Sloveniji, in ker je dirka veljala tudi za republiško prvenstvo, so bili boji zelo shudL Prvi je bil Vehar, Stih peti, Papež šestnajsti. Žal pa so sodniki, bržkone namerno, naredili hudo napako, ki je Veharja po končanem tekmovanju v skupni uvrstitvi potisnila na drugo mesto. Sodniki so Rogovemu kolesarju Herlecu podarili drugo mesto (tako je postal prvak), drugouvrščenega v dirki pa potisnili na tretje mesto.
Starejši mladinci so vozili na 100 km dolgi progi. Zrimšek je bil četrti, Turk sedmi.
VODI VOJNA VAS
V II. kolu črnomaljske rekreacijske lige v malem nogometu so bili doseženi naslednji rezultati: Adle-šiči - Belt 2:6, Kanižarica - Kot 1:1, Dobliče - Iskra 2:0, Lokve -IMV 1:2, Vinica — Begrad 0:6, Dragatuš - Vojna vas 2:3. Trenutni vrstni red: 1. Vojrta vas 4, 2. IMV 3. Kanižarica 2,4. stari trg 2 itd.
ŠPORT NA VASI
Prvi dan v oktobru smo prebivalci krajevne skupnosti Birčna vas naposled uresničili dolgoletno potrebo in željo ustanovili smo športno društvo. Izvolili smo delovno predsedstvo in se dogovorili, katere športne panoge bomo gojili v tem in naslednjem leta Poleg nogometne sekcije ki deluje že nekaj let, smo ustanovili šč rokometno, odbojkarsko strelsko, šahovsko in sekcijo za namizni tenis. V vseh sodelujejo tako fantje kot tudi dekleta. Veseli smo tudi vesti, da bomo morda dobili pred OS v Birčni vasi športno igrišče.
Začeli smo in upamo, da bo delo nove športne organizacije sprejeto dobro in z razumevanjem
MIRA SUCEVlC
,»Morebiti je v tem tudi kanček resnice. Toda odbojka je težak šport. Učence sicer lahko navdušimo za odboje o, toda mreža je visoka, udarci težki, gol in koš pa kaj kmalu lahko doseže tudi prvošolec. Priznam pa, da nam ni uspelo pridobiti večje število mladih. To se nam ta čas močno maščuje.sZato smo letos na osnovni šoli Katja Rupena organizirali odbojkarsko šolo.
V športu je danes sodobno združevanje kakovostnih igralcev. Uspeli so rokometaši,košarkarji, igralke rokometa, odbojkarjem pa je menda spodletelo.
„Na žalost. Povezali smo se z ŽužemberčanL Poudarjali smo, da gre za kakovost, za šport, za odbojko, ne za sedež, mesta funkcionarjev. Menim, da pogovori še niso zaključeni, zakaj pogovarjamo se tudi s Trebanjci, Črnomaljci. Zadnji čas je, da odbojko postavimo na trdne noge. se enkrat poudarjam: ne gre za špekulacijo, pač pa za prihodnost dolenjske odbojke.’*
Janko Goleš misli na prihodnost športa, ki mu je poklonila toliko lepega. Misli tudi na preteklost, obenem pa meni, da prihodnost odbojke pomeni postati večkratni slovenski prvak, postati nekajkrat najboljši v pokalnem tekmovanju SRS, zmagati na turnirju, kjer nastopajo najboljše mestne reprezentance iz Jugoslavije. Prihodnost je lahko takšna, kot je bila preteklost, kot časi, ko so Luka pa Miran, Samo pa Mičo in kopica Marjanov osvojili peto mesto v državi. Torej: preteklost
naj bi postala prihodnost. Če bo, naj potem ne bi bilo med obema nikoli več tako obupno velikega prepada. Janc meni, da zadnji vlak novomeške odbojke, čeravno nekateri menijo že nekaj let, dru-gače, še zdaleč ni odpeljal. Upajmo, da res ne.
JANEZ PEZELJ
DOLENJSKI LIST
  iiimiiiiiimiiiiiiiimimiiiiiiiiimiiiiiE
tisti
1 miiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii =
POMEMBNO OPRAVILO — Igrivo letanje čebel od cveta | j do cveta je zelo pomembno opravilo, saj omogoča, da se | j cvetni pran prenaša in da nekatere rastlinske vrste ne odmro. | j Pri tem pomembnem, a tudi sladkem opravilu je zalotil | i čebelo Janez Papež iz Kočevja. Fotografija čebele, ki tone v | i opojni belini .odprtega cveta, mu je lepo uspela. In ker vedno | § poskušamo najti tudi kakšno pomanjkljivost v prispevkih, § i namenjenih rubriki TISTI HIP, da bi navdušencem za foto- i I grafijo pri tem pomagali, moramo tokrat omeniti ostrino: | i ostrina Papeževe slike je že na meji kritičnosti. Še malo, pa | i bi lahko dejali, da je slika neostra. Prav to pa je velik pro- | i blem pri fotografiranju iz bližme. Za tovrstno fotografijo je | i nujno, da kamero naslonimo na trdno podlago {najboljši je | i močan stativ) in zaslonko čimbolj zapremo. Tako dobimo | i zanesljivo bolj ostro sliko, kar je pomembno zlasti, ko nega- | | tiv močno povečamo, da dobimo izrez, ki nam da nekaj | i dodatnih centimetrov.
iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiMiiimmiiiimiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiii
DolenfsM
________________________liri	pred 2Dleti )
Ne potrebujemo kimavcev (
ŽE PRI izbiri kandidatov so naši delovni ljudje pokazali, da | jim ni vseeno, kdo bo bodoča štiri leta zastopal volilno enoto v = občinskem in okrajnem ljudskem odboru. Tako je tudi prav. Na | vodstvu občin in okraja ne potrebujemo ljudi, ki do sedaj niso ^ pokazali volje do dela v korist skupnosti, ne potrebujemo | kimavcev in raznih zastopstev zaradi razmerja. Potrebujemo § delovne, požrtvovalne ljudi, ki bodo dali vse sile za napredek = komune, republike in države, ki bodo dostopni in dojemljevi za | pametne in koristne predloge vplilcev.
OD NEPRESTANIH požarov v zadnjih letih so ljudje na | Krasincu že čisto zbegani in prestrašeni, otroci pa že čisto = živčni. Vendar zločinska roka ne odneha. V noči 7. oktobra je § spet gorelo. Ni nobenega dvoma, da bo tudi sedanji požigalec § Krasinca kmalu v rokah pravice, medtem ko je prvi že dobil = plačilo.
PET LET izkušenj s pridelovanjem tobaka v Beli krajini je že | za nami. Uspehi so zagotovljeni. Lep pridelek in dobra kvaliteta = tobaka v Tribučah in v Gribljah nam dovolj jasno dokazujeta, | da je pridelovanje tobaka v Beli krajini donosno, ker imamo | zelo ugodne podnebne in talne pogoje.
TUDI NA dolenjski progi je čedalje več novih modernih = vagonov. Med njimi je v zadnjem času tudi nov vagon drugega § razreda z mehkimi sedeži. Lep, udoben vagon in potovanje v | njem mnogo bolj prijetno kot v starih kratkih vagonih s trdimi s ozkimi klopmi. Toda koliko časa bo potovanje v takih vagonih | udobno? Ne dolgo, in to po krivdi potnikov. Kaj vse ne spravijo = ljudje v vagon! Košare, koše, orodje, polne vreče, nahrbtnike, | kokoši, zajce in drugo, da o številnih kovčkih ne govorimo. Vso | to obširno in neprimerno kramo potnik razloži povsod.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA | 16. oktobra 1957) =
m
SVETU OKOLI
NEVESTO ZA AVTO - Kaj
si je neki Mahmud iz Teherana v resnici želel, ko se je poročil z 22-letno Golonbar, se je pokazalo kmalu po poroki. Ženin je namreč nevesto prodal lastniku ene od javnih hiš za 55.600 dinaijev v perzijski valuti, za denar pa si je kupil nov avtomobil, katerega si je že dolgo želel. No, kaj dolgo ni užival v vožnji: policija je njegovo prekupčevanje odkrila, zdaj pa mu bo sodnik dokazal, da se do avtomobila ne sme priti s prodajanjem nevest.
UVAŽANJE PESKA - Pisali smo že o arabskih petrolejskih magnatih, ki uvažajo pesek iz Francije za svoje bazene; pred kratkim pa je svet obletela vest, da tudi v Avstraliji kupujejo pesek. Avstralski pesek potrebujejo za čiščenje jeklenih tankov za radioaktivne snovi. Puščavski pesek, kakršnega je v arabskih deželah več kot česar koli drugega, po mnenju strokovnjakov ni uporaben. Da ne bodo na tihomorskih otokih začeli uvažati morske vode, pri nas pa denimo potočkov? !
KORISTNA ŽOGICA -
Tenkovestne igralce golfa je hudo zaskrbelo, da tudi oni onesnažujejo okolje, saj v naravi izgube nemajhno število žogic, ki so modernemu času ustrezno narejene iz skorajda neuničljivih plastičnih mas. Takih bo nov proizvod neke londonske tovarnice hudo dobrodošel. Izdelali so namreč žogico, ki se čez čas pod vplivom padavin razkroji. Še več, razkrojena deluje kot gnojilo.
UPORNI DELAVEC - Hudo borbo je prestal zidar Gene jz Dallasa, da je obdržal svoje delovno mesto. Računalnik podjetja, v katerem je bil zaposlen, mu je dal kar štirikrat odpoved zaradi — nosečnosti. Užaljeni možakar je šel na pregled v klinični center prvič pa drugič, in šele tretjič so odkrili, da je z Genom vse v redu ter da je v hudi zmoti le računalnik na kliniki. Le-ta je tudi posredoval podatke o nosečem delavcu podjetniškemu računalniku.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Tatovi so bosi na delo hodili
(T atovi) kradli so prošli teden v novomeški okolici po večih vaseh, tako n. pr. v Brusnicah, Valti vasi, okoli Slatnika in na Drski, oddaljeni komaj četrt ure od Mesta. Nekaterim ondotnim prebivalcem pokradi so veliko obleke, kakor tudi druzih rečij, a vsem le v drugem koncu hiše, kjer so čutili, da nihče ne spi. Poznati je bilo, da so bosi na delo hodili, ker se je drugi dan na zidu še sled blatne noge poznal. Da ne bi jih kdo domačih pri tem poslu motil, privezali so rjuho čez vrata, prislonili kol, kluko pa zavezali. Soditi je, da jih sestoji veča tolpa in to domačih ljudij, ker so jim hiše tako poznate. Do sedaj jim niso še na sledu; žandar-merija prijela je par ciganov, pri katerih pa ni bilo nič sumljivega najti.
(M i n o 1 i) torek 10. oktobra so pripeljali iz Dunaja v Ljubljano zemske ostanke moža visoke učenosti in neutrudljive delavnosti,
Kaj je vražjega j v rdečih laseh? j
■
■
V mračnih časih še ne j tako oddaljene zgodovine, • ko je bil človekov duh glo- j boko zakopan v predsodkih, :
E' veljalo, da imajo rdečelasi ■ j rdje nekaj hudičevega v j svojem značaju. Včasih je j bila dovolj le barva las, pa j sta romala nesrečnica ah i nesrečnik pod težo dodatnih ] dokazov o čarovništvu na ■ grmado, plameni so použili \ nič krive zlato rdeče lase in j razsvetlili resnico o strahotni j nevednosti in neumnosti.
Še dandanes v mnogih j manj razvitih kulturah rdeči • lasje uživajo slab sloves, v j modernih družbah pa je od { zloglasnega vpliva rdečih las • na človeka ostalo vsaj to, da : so rdečelasci hitro raz- { burijivi ljudje, rdečelaske pa j strastne ljubimke.
Ali je sploh kaj v vsem : tem , »modrovanju“ o rdečih • laseh?
Izraelski raziskovalec na ■ področju psihiatrije Michael : Bar je na nedavnem kongre- j su v Honolulu zatrdil, da j nekaj resnice v starih pred- j sodkih vsekakor je, čeprav j seveda v bolj mili in bolj člo- j veški obliki. Študija, ki jo je j opravil na Šavlatskem psihia- j tričnem centru, je pokazala, i da je pri rdečelascih štirikrat • večja verjetnost kot pri ■ drugih	, »hiperaktivnega
sindroma". Oznaka pomeni f razvoj določenih lastnosti: hitra vznemirjenost, kratkotrajna pozornost, hitro razočaranje in povečana agresivnost.
Študija sicer nima še dokončne veljave, vsekakor pa daje nekaj zanimivih izsledkov, še posebno ker jo je izraelski psihiater opravil v moderni ustanovi. Preučeval je skupino rdečelasih otrok, pri katerih značajske črte še niso bile povsem razvite, ter to skupino primerjal z drugo, v kateri ni bilo rdečelascev.
Bar meni, da nam zgodovina tudi po svoje priča o hiperaktivnem obnašanju tistih ljudstev (Vikingov, Ircev), med katerimi je ! veliko rdečelascev.
im
Vesoljske jadrnice so še najbolj podobne ogromnim zmajem.
Velika jadra v vesolju
Tovore z drugih planetov bodo vozile jadrnice
Prvi grami kamenja, kj ga je človek prinesel z drugega nebesnega telesa — z Lune — so bili glede na stroške poleta skoraj nepredstavljivo dragi. Že takrat se je oglasil gospodarski račun, ki po svoje kroji tudi pota znanosti, in strokovnjaki so dobili nalogo izdelati cenejša med-planetna transportna vozila, katerih zmožnosti naj bi bile tudi glede velikosti in teže tovora res velike.
Konstruktorje je premislek pripeljal do vesoljskih ,jadr-nic“. Zamislili so si naprave z ogromnimi ,jadri“ iz posebne folije. Namen jader-bi bil lovljenje sončnega vetra, ah drugače povedano, sončna energija naj bi vozilo poganjala, kadar bi bilo to potrebno zaradi spremembe smeri ipd. Površina vesoljskih jader naj bi po računih znašala 700 kvadratnih metrov.
Prve vesoljske jadrnice bodo poslali na preizkušnjo v vesolje čez kakšnih pet let, lahko pa tudi prej. Poskusna proga bo potekala med Zemljo in Luno; če se bodo vozila dobro obnesla, bo NASA dala zgraditi celo floto.
Vesoljske jadrnice imajo v nadaljnjih ameriških raziskovanjih vesolja že določeno mesto in nalogo. Med drugim naj bi pomagale pri prenosu materiala, ki ga bodo na Marsu nakopale nove samodejne naprave. V letu 1986 pa naj bi prenesle snov s Hellijevega kometa; takrat bo ta najbliže Zemlji.
Pljučnica spet smrtno nevarna
Ugled, ki si g|«g«*
izkazal v boju z najbolj jeno in najnevarnqso pljučnice, k?jopova°c , riia imenovana Pne™.,
CetW se je pred leti Pl.
in tam vrsta odp ^ ^ racij teh mikrob >	.
s penicilinom ter^id modernejšimi antibiotiB jali zmagovalci.
m
|	ostanke bivšega dvornega svetnika Jernej Kopi-
|	tarja. Ob istem času pa so tudi pripeljali iz
I	Dunaja v Beligrad truplo Vuk Stefanoviča
|	Karadžiča.
(Svet) je premajhen. Amerikanom namreč |	svet premajhen postaja. V mestu Ncvvjorku in
|	sosednih mestih je mali prostor, kjer bi se šolaiji
|	igrali, toliko drag, da jim bolje kaže na šolski
|	strelu nekatera dvorišča narediti. Streho napra-
|	vijo čisto plitvo ter naredijo železno ograjo in
|	tam so igrališča - Na neki hiši napravljen je lep
|	vrt s krasnimi nasadi.
(Ogla s.) Deček, kateri ima veselje do |	pekovskega obrta in je 15 - 16 let star ter
I	lepega vedenja, sprejme se takoj v poduk. Kje,
|	pove vredništvo tega lista.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. oktobra 1897)
Župan je bil nekdaj zelo pomembna oseba, zato ni bil na to mesto izvoljen kdor-sibodi. Navadno so izbrali takega, ki je imel veliko veljave, da so vsi poslušali njegov svet, ako je bilo potrebno.
Toda marsikateri župan je svojo veljavo zamenjal z mošnjo in na ta račun pridno slutil novce. Zavoljo tega ni čudno, da je bil župan vedno bogat. Imel je obilo zemlje, ki so jo obdelovali drugi Trgovino in krčmo je vodil sam, le v delo je vpregel domače. Vsi so mu morali streči in s tem je tudi na zunaj kazal svojo veljavo.
Za berače in občinske reveže je bil tak župan lahko šiba božja. Če je bil dobrega srca, mu je preskrbel kaj toplega, ko je krulilo v praznem želodcu. Večkrat pa so reveža na županov ukaz možje postave kot biriči izgnali iz občine in fare.
Dandanes imamo druge župane, ki urejajo in vodijo krajevne skupnosti. Eden od
Županstvo
teh je Jože v Daljni vasi, pa sem ga vprašal o tem.
„Kaj bi ti pravil,“ je začel, „saj kar naprej pišem papirje in prošnje za gradnjo, za pota, za pitno vodo in tisto, ki popravlja."
Vzel je v roke kup papirjev in razkladal: „Vidiš, že nekaj let ima pol- vasi njive in travnike večkrat pod vodo. Na sestanku smo sklenili očistiti strugo potoka, ki poplavlja. Bager je kopal in pri tem polomil staro jablano, ki -je visela nad vodo. Zdaj me pa gospodar zavoljo tega toži “
„Tudi jaz bom tožila, ako ne boste popravili mostiča za moj travnik," se je oglasila ženska, ki je vstopila.
„Sedaj imate osušen travnik, nove cevi in zemljo. Le zasuli boste sami, pa bo," jo je Jože prepričeval.
trNe bom in to je moja zadnja beseda," je odvihrala iz pisarne.
Molče sva vstala od mize, si sposodila lopati in v pol ure zasula tiste cevi za mostiček. Vidite, tudi to je županstvo.
MARTIN KRPAN
Zdaj pa prihajajo ^ joči glasovi oe™ odpoi
prevmokokov, taciljnU) „
samo proti pe . tudi proti Yecin\ pqjava tikov. Prvi pn^ ^
odpornih	yer*
žili v Juž«
durbansla tioinisru otrok od starosti do dveh let, ta> pljUi
nadvse trdo, ^ pa sta Trije so umrli dva vala po izredno d
zdravljenju.
Še slabše no^ce soPJ
Johanesburga-Nekega	j
pred operacijo na ^ tednov zdravili‘ * 10f bolezen se je takpj P^ ponovno P°)®f J. deluf pokazala, da so banu.ff
Eakterijekotv^
rije so bile vznermrij* ^ ne proti penicilin« antibiotikom*	—
i»
Epidemiolog^
Zaenkrat je.st^P J
narave, saj so ^ ne primere le	,
še to v res lzJf^;stvoA L rih. Vendar £* vrsto baktenJ P aepi^,
ljudje, kakor skl Pdejstvu
David Fraser P .aVj]a % je bakterija P^ je , , johanesburgu, ^ pu j L
500km oddaljfltreb0 f r> opozarja na v vidnosti.	^
i
'o
i ' i
raj
»*]]
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXNXVVXXXXXXXXXXXXXXXXXNXXXXXXXXXXXXXXXXXVVXXXXXVVX\XXXXX
rispell flA0 * J
Tako so P 0o^' p* j
in samo	kr<*' je*
a prav V tr0v j; f je oglas* pSp«r so obstal*i r ^ j
*sitev
Pfejšnje križanke
		..		-	ir.	-r
K	O		G.	A	M	3
0 Ps O	G	L	O	D	1	r
	6 N	& i	m o	A M	K £	A T
r; A R	ii BE T	g p i	c e M	T A	/J e »M.	O
K	A	2	l	M	1	K
f\ Im	L A	O D	T €	/V	O	1 /A
	R.	A	V	€	L	
prgišče
misli
ZvRSEVAtEE GL.MESTMV ODSOTNO
SINJSKA
IGRA
PLANET
VENERA
STINOSIIB
t)ELNALO(£
OTOK V IRSKEM MORJU
DEL
OBRAZA
Kosini
deltor
lEMOCNOSl
frmesto
TIPKALO
GR.CRKA
EVR.
OTOŠKA
OEZELA
MESNA
LLQ
IT. LUKA
VElfBITSKI
PRELAZ
ŠIVALNI
PRIBORI
PODZEMNI
■PREHOD
CIMOSOV
AVTO
REDKEJŠE
2.IME
PREBIVA L£C ISTRE
A  ......... Illllltllllll....IIIIII1III...I1IIIII1IIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIII1IIII1IIIII1IIIII1IIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIII1II1II
Opominjam se, kje sem bila leta 1646.”
% žjv|Vt*^enc' Posebnega zdravljenja duševnih težav res spominjajo svojih prejš-. jenj? _ Ka^o vpliva sojenje krivoverki leta 1646 na žensko sedanjega
-----------------------------------------------  časa?______________________________________________________________
<o£0rniiska
Uteč t; •
Ha ’ .* Je ponosen na
Dsennf, * “P0™*. ki " na svojo celico.
S. VVEIL
5,0	ničesar.
^jajcp . ’ .k je znesla eno kakor da
cel asteroid.
M. TWAIN
i ''''''''i^iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^iijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiinniuiiininiiiiiiiniiiiniiiiiniiiiiiniiiinniiiiniiiiiuiiiiiiju
nomadskih plemen. V tem vidi Helen Wambach enega od močnih dokazov, da morda le gre za kanček resnice.
SANJARIJE KOT RESNIČNOST
Bolj previdno se obnaša tera-pistka Marcia Moore. V nekaj letih svojega delovanja je odkrila več kot 3000 ljudem njihova prejšnja življenja, vendar kljub temu pravi, da je vse, kar pride iz človekove duševnosti, upravičeno, izmika pa se odgovoru o resničnosti „ugle-danj“.	_
Brez dlake na jeziku so drugi psihologi, ki v novi terapiji vidijo = nevarno drsenje moderne psiho- = analize v mistične vode. Mnenja E so, da so prejšnja življenja, obu- 1 jena med psihoterapijo, le poza- 5 bi jene zgodbe iz filmov, stripov ali = romanov.	‘	’
terapije s le modna m
Psiholog Alexander Rogawsky 5 je verjetno še najbliže resnici, ko 5 pravi, da se naivneži rojevajo S vsako minuto in da se za vsako S stvar najde kupec.
Spominja se, kako ji je pop- = kovina ovila vrat ter jo skoraj 1 zadušila.
i
pisateljica Nancy Shiffrin je vedno s težavo v "t članke in knjige. Nikakor ni šlo za običajne a* ® Pisat r m Procesu> kakršne poznajo sicer tudi drugi df^ljenjen, CJ1’ temveč za svojevrstno psihično zavoro. Med ,%rtonu Ps^1'čne težave pri zdaj slavnem Morrisu
težav^6	enem °d sestankov ugledala, kje leže korenine
j0 "?j M bilo'	je daleč nazaj v preteklost, v 17. stoletje,
nji je bil° •°'iena zara(^* verskega razkolništva. Edini dokaz ves čas kfn dnevnik, katerega pa sodišče ni našlo, čeprav eje p0Vzr .j S3 bodo odkrili. Ta strah je več kot 300 let ° al že omenjene pisateljske težave.
fe'kakot ne? ! pisa-
Je samo ena od šte-
načine: običajne odkrite pogovore o težavah, meditacijo in hipnozo, bodisi s posameznikom ali z
CPlhiatrinainna Heteri posku-1 jo°h!?taPijo Pretln- K1 -'Se, bolj manjšimi skupinami.
Pre8$v Freiirt osnovi gre k«, A, že “ ov® o vplivu boj; °bnašL°Z jenih dogod-p^no VS ^asHh, z vse „ Jasko teorijo o Sama w0vnem vtele-15 le« Se je rodnrapij?. prejšnjih 9Uhn^> na širfu a v ^vropi pred Se raz' tJ*Sh l? Etatom v Zdru-
^^"JPevajo t nek.daj nadvse
* iščein te Vec Je Amcri-
»o^dušev^ *i?renine svojih "* bi? Prejšnfiv. *• v ta^0 inie-*edanj^stZlvljenjih: stisk ^ke s? ampak prete-tbnju lllodeme„n S0 rodile v °scb-C\ lSa,SV0ta> ^pak v Ptetj^tekem r ’ državljanu
p
K^P2d?aZERjI
^ta4 AVNlKI
^ uPorabfVrS>nega zdra' Jajo različne
11111............
V mnogih primerih hipnote-rapisti, kakor jim tudi pravijo, potujejo od ene psihiatrične klinike do druge in za lepo plačilo nudijo svoje usluge. Med znanimi hipnoterapisti sta tudi zakonca Dick in Trenna Suthpen, ki med drugim trdita, da sta že bila poročena pred kakimi tisoč leti, zdaj pa to odkritje prodajata tudi na ploščah za zdravljenje na domu. Dick Suthpen lahko naenkrat hipnotizira 150 ljudi; v hipnozi naj bi potem vsak posameznik odkril težave prejšnjih življenj, ki vplivajo na sedanje duševne stiske, napetosti in spolne probleme.
Med hipnoterapisti je tudi nekaj psihiatrov in psihologov, katerih ime v tej znanosti nekaj pomeni. Odlikuje se Netherton, ki je teorijo obogatil z uspešno zdravljenimi travmami, do katerih naj bi prišlo med samim porodom.
Kot primer navedimo Diane Strom, zensko v srednjih letih, ki jo je preganjal stalen strah pred finančnim pdomom. Med zdra-
vljenjem pri Nethertonu je v hipnozi podoživela trenutke poroda; porod je bil težak, saj je otroku ves čas grozilo, da ga bo popkovina zadušila. Ta strah naj bi se med odraščanjem prelevil v otipljiv strah pred finančnim polomom. Diane Strom zdaj menda ne boleha več za tesnobo, kakršna konec koncev vlada povsod tam, kjer je kopičenje denarja edini cilj.
SO IZKUŠNJE PREJŠNJIH ŽIVLJENJ
RESNIČNE?
Ali moremo imeti izkušnje, do katerih so pacienti prišli v času hipnoze, za resnične: So prividi mučnih trenutkov iz davne preteklosti res odsev resničnega dogajanja?
Na ta vprašanja psihoterapevti nočejo neposredno odgovoriti. Mnenja so, da se je sama teorija pokazala za uspešno ter da ni za zdravljenje samo odločilno, ali je v vsem tem početju kanček čudežne resničnosti reinkarnacije. Na terapijo gledajo le z uporabnega stalisča.
Psihologinja Helen Wambach se že pet let ukvarja z zbiranjem in analiziranjem poročil o prejšnjih življenjih. Kot posebnost navaja, da se nihče od pacientov ni poistovetil z znanimi zgodovinskimi osebnostmi v svojih prejšnjih življenjih. Pacientov, ki bi menili, da so bili nekdaj Napoleon, Kleopatra ali kralj Salamon, ni. (Če bi bili, bi najbrž ne hodili svobodno okoli!) Analiza je pokazala, da se običajno spominjajo življenj, v katerih so bili navadni kmetje, lovci ali pripadniki
(P
■vi 'i ■
111111111111111111111111111111111, i, 11,11111,111111,11,11,111111111,11111111111111111111111111111111111111111111111111111 ii 111111111111111111111111111111111111111111111111111111 n 111111111 u 1111111111111111111111111111111 m 11111111111111
2A OČETOM
«ar*-
T‘“/m * \| Vte
0lim~ -V))
m
%
i
L»>'
f l .
t A
236
Tedaj sta planila proti njim iz trave jaguar Ul jaguarka, ki sta se bila tam gostila z ubito Uiočvirsko srno. V strahu, da bi jima kdo Ugrabil plen, sta bila pripravljena napasti tudi celo četo ljudi. Indijanci so kriknili in se vrgli v protinapad. Nobeden se ni več zmenil za Bojana in Zorana. »Beživa!« je tedaj vzkliknil Zoran v slovenščini in trenutek nato sta že teginila v goščavi.
237
Tekla sta, kolikor so jima dovoljevale mlade noge ter ovijalke in korenine mogočnega drevja. Nič ju ni zanimalo, kako se bo končal spopad med dvema razjarjenima jaguarjema in štirimi Indijanci. Izkoristila sta tako nepričakovano srečno naključje, ki jima je omogočilo pobeg tudi brez uporabe morilnega orožja. Srci sta jima divje razbijali v prsih, a odnehati nista smela.
VASA ZGODBA
NE JOČI, MAMA
Sedela je za mizo in zvončkljala s pletilkami. Bilo je že pozno, oči so se ji kar same zapirale, a je še vedno čakala moža. Po kuhinji je dišalo po dobri večeiji.
„Že pred uro bi se moral vrniti z dela,“ je premišljevala, „pa ga še sedaj ni. Včasih je res rad zamudil kosilo, če je delal v dopoldanski izmeni, vendar pa večerje nikoli..
V spominu je obudila minula leta, kar sta poročena in živita skupaj. Ni našla trenutka, ko bi njen mož zamudil večerjo. Zadnje dneve je bil še toliko bolj pozoren do nje in je skrbno pazil, daje ne bi s kakšno nepotrebno malenkostjo razburil. Ce večerja še ni bila gotova, ko se je vrnil domov, je mimo sedel in jo srečen opazoval, kako se že precej široka v pasu vrti pred štedilnikom. Videti je bilo, kako je ponosen, ker bo kmalu oče.
„Vsak čas bo prijokal na svet sad najine ljubezni, imena pa še nisva izbrala,“ se ji je misel vrnila v sedanjost. Nič kolikokrat sta poskušala najti ime, ki bi bilo obema enako všeč, vendar sta se vedno malo sprla, čeprav ne povsem zares.
Pred hišo je zapeljal avto in se ustavil.
„Le zakaj ga ni odpeljal v garažo? “ se je tiho vprašala in v mislih dodala: „Najbrž se ga je natreskal. Tako torej! Jaz ga čakam, on pa popiva. Nalašč mu ne bom takoj odprla, naj se kar malo prezrači zunaj. Svež zrak mu ne bo škodil
Pozvonilo je. Dolgo in zateglo.
„Ha, najbrž misli, da že spim, ker mu taKoj ne odprem ...“
Ponovno je pozvonilo, še daljše in zateglejše je bilo zvonjenje. Ni se ganila. Nekaj malega maščevanja pa vendar zasluži, da bo vedel drugič zamuditi cele dve uri.
Odprite, odprite! se je oglasilo zunaj.
;,To ni njegov glas ... Morda je z njim kateri od njegovih prijateljev," jo je prešinilo, v srce pa se ji je ukradel strah. Ni več čakala. Vstala je in počasi odšla k vhodnim vratom. Odklenila jih je in se nasmehnila, češ naj kar vidi, da ji ni bilo hudo.
Toda pred vrati ni bilo moža, pred njo je stal samo njegov sodelavec. Bil je bled in ni mogel takoj spraviti besede iz sebe. Prehitela gaje in vprašala: ,,Kje je Marko? “
Za kratek čas je zavladala težka tišina, potem pa je sodelavec s hripavim glasom spregovoril:	„Milena,	bodi
pogumna ... tvoj mož ... veš, zgodila se je nesreča .. . Markoje ...“
„Kje je? ! Kie? ... V bolnišnici? ... Kaj seje zgodilo? “
„Ne, ni v bolnišnici. Milena, bodi pogumna! ... Tvoj Markoje .. .mrtev!“
Zadnjih besed Milena ni več jasno slišala, a vedela je, da se je zgodilo nekaj strašnega, nekaj hudega, nekaj neizbežnega. Ves svet se ji je v hipu podrl. Zvilo jo je in zlezla je skupaj. Glavo je pritisnila k tlom, kakor da prisluškuje, ali je še kje kaj ostalo ...
Bil je sončen dan. Vračala se je s sinkom s pokopališča. Otrok je tekal okoli nje ter veselo čebljal. Odsmihala se je njegovim nasmehom.
„Da, cel očka je tale moj mali Markec,“ si je dejala. Ob spominu na moža jo je stisnilo pri srcu. Solze so ji prišle v oči. Prav tedaj je k nji pritekel Markec.Zazrl se ji je v obraz, in ko je videl solze v materinih očeh in žalost, je tudi njemu hudo seglo v srce. Vendar je začutil, da mora nekaj storiti, da mora bolečino odgnati.
„Ne joči, mama“ je rekel, „veš tudi jaz bom velik, kot je bil očka; priden bom in vedno te bom imel rad!“
Oklenil jo je okoli nog. Milena ga je dvignila k sebi v naročje in tesno privila k sebi.
„Ne joči, mama, ne joči!“ ji je Markec šepetal v uho, „saj imaš mene.“
„Da, Markec, tebe imam,“ je zašepetala. V bolečino je toplo posiialo. Kot da se ponovno oglaša sreča.
MIHAELA AVGUŠTIN
A i
OSAMLJENCA
Ob 500-letnici Krškega
jrrnreimr
oktobra 1977
DOLENJSKI LIST
Mir 1 Sa, ^ehpli.,..
°d &zVid™ »o ; °star,; koder so se
i8’lSe £*■ Spotoma
°'X' *« Rke' ki "ai
'lxkS,krrj;u-.
msm
2a nesreč *<uge ‘n Puntov Zibelka Bohoriča in Dalmatina ®canii še praznoverje Sava izgublja prvenstvo Revolu-narna misel plamti Izgnanstvo, vrnitev, svoboda
Petstoletn i k vse
/
lepši
in
i v ■
mlajši
Tt
llNlK
IKI IZ PRETEKLOSTI V PRIHODNOST
K *r
C« bil° rnett ,et/ odkar ie to- rr)o^ne Pravice, svoj grb
^nega sodnika, ki so
. •* svoje srede. Sod-
'zvolitvi priseči Habs-
mesto je bilo tedaj v
je z mestnim
urejal in reševal
cemer ga grajska go-
Prav nič ovirati.
D° KUGE IN PUN-
*&**» postalo mesto, >avarouat-*:)osta'/'t' obzidje in i ■ rki sn ' ?red tur^ko nevar-4le i, ^^okrat pustošili
fc',6-s,ole,iaso!i
* V iw J časa oddahnili rki sDpt 1 Po,°vici 16. stolejta
Še rir.i,fov1rn'li in po tistem 9° služilo obrambnim
novega veka so nesreče. 1542 so škodo kobilice, ku9a in sejala smrt
Unori n?letiu so se po fiftn,. 2atiranih kmetov,
9o9s;^renašatj kriv'c in
23 mn°ge uporni-
• febh,aPn ^r5kem. Bilo je lr> S,ovj!-Okoli dva tisoč
Prebni; , lh upornikov se je jalo 7 Vidma na desni namenili so priča-ki naj bi se jim polju. Meščani prodajali smod-
nik za uspešnejšo obrambo. Puntarji pohoda še niso dobro začeli, ko so v meglenem dopoldnevu 5. februarja zagledali pred seboj plemiško vojsko. Umaknili so se za mestno obzidje. Uskoki so jih napadli šele popoldne. Presenetili so jih z zahodne strani in uporniki so doživeli strahoten poraz. Umikali so se proti Savi in mnogo jih je utonilo. Tako se je končalo zadnje dejanje največje tragedije v zgodovini hvraških in slovenskih kmečkih uporov.
KRŠKO, ZIBELKA BOHORIČA IN DALMATINA
V zgodovini Krškega je pomembna tudi reformacija. Na meščane je vplival Primož Trubar sam, ki je služboval v bližnji Loki pri Zidanem mostu in v Šentjerneju. Deželni stanovi so podpirali širjenje nove vere. V Krško je prišel tudi pridigar Weyler, vendar je moral že prihodnje leto mesto zapustiti. Nove vere pa s tem ni bilo konec in meščani so volili celo sodnika protestanta. Luteranstvo se je ohranilo do začetkov 17. stoletja.
V Krškem sta delovala dva znamenita reformatorja, Jurij Dalmatin in Adam Bohorič. Dalmatin se je rodil 1547 v Krškem, umrl pa je v Ljubljani 1589. Študiral je v Nemčiji, pri čemer so mu pomagali kranjski deželni stanovi in vojvoda VVittenberški ter Primož Trubar. Na njegov predlog mu je deželni zbor zaupal prevod svetega pisma, ki ga je izdal v več knjigah. Tiskanje so mu omogočili deželni stanovi Kranjske, Koroške in štajerske. Biblijo je prevajal deset let.
Dalmatin je dobil prvo učenost pri Bohoriču v Krškem. Adam Bohorič je bil doma iz Brestanice, kjer se je rodil 1520. Študiral je v VVittenbergu, v Krškem pa je dvajset let vodil šolo v svoji hiši. Njen začetek sodi v leto
Ob 500-letnici Krškega
MEJNIKI IZ PRETEKLOSTI V PRIHODNOST
1551. Poučeval je sinove dolenjskih graščakov, pozneje pa je bil poldrugo desetletje ravnatelj stanovske latinske šole. Bohorič je bil Trubarjev sodelavec in je veliko pisal. Poznamo ga kot sestavljalca prve slovenske slovnice pod naslovom »Zimske urice".
ZA NESREČAMI ŠE PRAZNOVERJE
V 17. stoletju je Krško doživelo dva huda potresa: v letih 1628 in 1632. Leta 1629 je mesto prizadela povodenj, kuga pa je kar trikrat pustošila, najprej 1626. leta, nato 1636 in zadnjič 1646. Takrat so sezidali cerkev svete Rozalije, da bi jih obvarovala te nadloge.
V Krškem je 1693 umrl pisec Vojvodine Kranjske Janez V. Valvasor. Hišo, ki jo je kupil in v njej zadnje mesece prebival, so letos obnovili in ji z novo fasado dali podobo iz Valvasorjevih časov. V tej, največji hiši v mestu je bila pozneje hiralnica.
V 17. in 18. stoletju v Krškem tudi ..čarovnicam" ni bilo prizanešeno. Praznoverje je rodilo velike procese, žrtve pa so bile meščanke. V kapucinski kroniki je zapisano, da je v začetku 18. stoletja sramotno copranje spravilo krško mesto na slab glas. Po teh virih so za časa župnikovanja Ivana Jurija Tratnika obsodili čarovništva 20 do 30 žensk, med njimi hčere in žene meščanov ter mestnih svetovalcev. Sežigali so jih na grmadi.
Sodno oblast je Krško izgubilo v
19.	stoletju in od takrat naprej so župani prevzeli skrb za mestno premoženje, sodniške posle pa so prevzeli na thurnski graščini. Meščani so se večinoma preživljali z rokodelstvom in obrtjo. Največ je bilo usnjarjev, krojačev, čevljarjev in gostilničarjev, poljedelstvo in živinorejo pa so postopoma opuščali. Mesto je bilo zelo živahno ob sejemskih dneh, sejmov pa je bilo tedaj že kar pet. Krčani so v tistih časih imeli tudi svojo mestno gardo, predvsem za slovesne priložnosti. V dobi čitalništva so prirejali igre, pa tudi mestna godba je večkrat nastopala.
SAVA IZGUBLJA PRVENSTVO
Železna cesta ob Savi od Zagreba do Zidanega mosta je bila zgrajena 1862. leta in je naznanila čas hitrejšega tehničnega napredka. Štiri leta pozneje so oba bregova Save povezali z lesenim mostom in tako se je brod za vedno umaknil z rečnega brega. Sava je bila živahna trgovska pot še iz rimske dobe, saj na Drnovem še danes vidimo ostanke nekdanjega pristanišča. Dokler ni bilo železnice, se je promet v glavnem odvijal po reki. V Krškem so imeli celo ladjedelnico. V pristanišču v Zatonu so bile številne gostilne. Po Savi je v 19. stoletju plulo precej ladij. Gradili so jih iz hrastovega lesa. Bile so velike in plitve, nanje pa so baje lahko naložili tudi po deset vagonov blaga. Plovba po Savi je bila nevarna. Ogrožale so jo skale ne le pri Krškem, ampak tudi pri Brežicah. Za vleko ladij so prebivalci ob Savi posojali živino. Včasih je bilo dovolj sedem parov volov, včasih štirinajst, kadar pa so bile ladje posebno velike in težko naložene, so jih vlekli celo z enaindvajsetimi volovskimi pari.
REVOLUCIONARNA MISEL PLAMTI
V	času po prvi svetovni vojni v Krškem ni bilo bistvenega gospodarskega napredka, razvijal pa se je levi breg, kjer je tudi danes osredotočena industrija. Revolucionarno delavsko gibanje se je začelo šele okoli 1937. leta, ko so zgradili na Vidmu tovarno celuloze. Za politično življenje v Krškem med obema vojnama so značilni medstrankarski spori in borba za oblast. Med naprednimi društvi je bil močan zlasti Sokol. Socialistične ideje so v Krškem širili največ delavci, ki so se vozili na delo v Zagreb. Revolucionarno gibanje v tem delu Posavja je spodbudil Maks Stermecky, ki je pridobil za napredne ideje zlasti mladino, delavce, študente in vse tiste, ki so se morali težko boriti za vsakdanji kruh. Zaradi revolucionarnega delovanja so Stermeckega preganjali in ga zaprli v Sremski Mitroviči. Toda seme, ki ga je
posejal, je padlo na rodna tla. Tako je že leta 1939 delovala v Krškem skupina komunistov, ki se je povezovala s partijskimi celicami v Brestanici, na Senovem, v Brežicah, Starem gcadu, Dobovi, Velikem Podlogu in Gorici. Zvezo s pokrajinskim komitejem KPS za Štajersko sta v Celju vzpostavila Franc Preskar in Rado Kaplan. Zaradi dvojne izdaje so člane te revolucionarne skupine po okupaciji zajeli Nemci, jih zasliševali, mučili in 30. julija 1941 ustrelili v gozdovih Dobrave ob cesti Brežice-Bizeljsko. Prvi krški borci so si morali sami izkopati grob. Tamkajšnji logar je.slišal strele in zaznamoval njihov grob. Skupina krških partizanov je bila prva skupina borcev, ki so jo Nemci uničili v Sloveniji.
IZGNANSTVO, VRNITEV, SVOBODA
20.	oktobra 1941 so se v Krškem že pojavili lepaki o preseljevanju Slovencev, jim obljubljali raj v rajhu ter zahtevali popolno pokorščina Tedaj je precej Krčanov zbežalo iz preselit-venega pasu na Štajersko in v Ljubljansko pokrajino. Večina pobeglih se je nato pridružila Osvobodilni fronti in aktivno sedelovala v NOV. Prebivalstvo so začeli izganjati 1. novembra. Največ ljudi so izselili v Nemčijo, Šlezijo in na Saško. Zbirno taborišče za posavske izgnance je bilo na brestaniškem gradu, od koder so odpeljali tisoče v razna evropske taborišča.
Izgnanci so se začeli vračati junija 1945. Našli so zapuščene, uničene domove, na katerih so štiri leta gospodarili Kočevarji. Začeli so obnavljati svoje domačije in se vključili v vsesplošno obnovo domovine.
Po osvoboditvi se je začelo Krško naglo razvijati. Razmahnila se je zlasti industrija, pa tudi v kmetijstvu so bili doseženi lepi uspehi, zlasti v sadjarstvu in vinogradništvu. Na levem bregu Save je zrasla ogromna tovarna celuloze in papirja, tovarna žvečilnega gumija, konfekcija Labod, na desnem bregu pa Kovinarska, specializirano podjetje za industrijsko opremo, v Brestanici elektrarna, na Senovem tovarna gradbenih žerjavov in tovarna valovite lepenke, v Kostanjevici Mizarstvo, kovinska industrija in obrat Iskre. Še bi lahko naštevali obsežne
investicije v gospodarstvo, obrt, kmetijstvo, pa tudi v komunalno dejavnost, šolstvo, zdravstvo, kulturo in turizem, ki pospešujejo razvoj občine.
Leta 1975 je bilo v krški občini zaposlenih 7.582 delavcev, lani pa že 7.925. Med zaposlenimi je Ž348 žensk, kar znese skoraj 30 odstotkov.
V	občini je 17 organizacij združenega dela z 12 tozdi, 13 tozdov s sedežem OZD zunaj občine in 24 delovnih enot, katerih matične organizacije imajo sedež v drugih občinah.
Občina Krško šteje 26.800 prebivalcev, od tega 13.200 moških in 13.600 žensk. Aktivnega prebivalstva
je 48 odstotkov, s	^
preživlja še 30 odstotkov j _g qo0<^
Z narodnim dohodkom	**
narjev na Prebivalc^,!Liseto ^ k ( lani uvrstila ?a. pf* ji Jjnii obč>J med šestdesetimi sloven . jgtei*1
mi. Skupen d™.ž^n'Jjnariev.	%
že presegel milijardo dun L. „j5h t
Ob naštevanju naiznačiin°
Ob naštevanju najz'	re)t#
datkov iz mozaika veli	,ufl otf
ki sestavljajo današnjo po	^
ne, pa ne smemo P^^Sa' jedrske elektrarne na rav	v0ji e
Tudi to gradbišče posp^J tempo Krškega in mu daje r ^
DVOJNI JUBILEJ
IG IVI ,, S A V A “ KRŠKO
»
sodobnega časa.
—    —
68270 KrSko, Gasilska A
500-LETNICA MESTA KRŠKO 30-LETNICA IGM ,£A V A " KRŠKO
Sedanja delovna organizacija IGM ,/Sava" Krško je bila ustanovljena leta 1947, ko je takratni okrajni ljudski odbor Krško ustanovil okrajno gradbeno podjetje „OGRAD" Krško, in sicer za izvrševanje vseh v gradbeno stroko spadajočih del. Leta 1955 je delovna organizacija dobila novo ime GP ,£ava" Krško. V toku svojega delovanja so se h GP ,JSava" Krško pripojili še: gradbeni odsek KZ Videm, GP „RE-MONT" Senovo, DOLOMIT" Brestanica. Iz G P ,£ava" se je leta 1960 izločila mizarska delavnica današnje ,jSplošno mizarstvo" Krško. Kasneje smo kupili še gramoznice Drnovo in Brege, kamnolom Gunte. V letih 1966 in 1967 se je začela opuščati gradbena operativa in izvršil se je prehod na specializirano proizvodnjo betonskih prefabrikatov. 1970 je naša delovna organizacija dobila sedanje ime: Industrija gradbenega materiala ,JSava", Krško.
Specializacija in dolgo-
ročna usmeritev v zaokroženo celoto, to je od načrta, peska, gradbenega materiala, betonskih prefabrikatov do prevoza in montaže, temelji na ugodnih lokacijskih pogojih industrije gradbenega materiala na Krškem polju, kjer je nahajališče glavne surovine v gradbeništvu, to je gramoza. Zaradi ugodnih lokacijskih pogojev in surovinskega vira gramoza se je industrija gradbenega materiala v okviru naše IGM ,£ave" močno razvila, tako da daleč presega lokalne okvire in je s svojimi izdelki poznana daleč po Jugoslaviji. Na tej osnovi vidi naš kolektiv IGM ,JSava" v skladu s srednjeročnimi plani in usmeritvami možnosti za dolgoročni in pospešeni razvoj.
Rezultati v srednjeročnem obdobju 1976 — 1980 so ugodni. Doslej smo že poskrbeli za modernizacijo drobilnega sistema na separaciji, nabavili smo stroje za izdelavo betonskih cevi, stroje ja železokrivnico, zgradili skladišče in obratne pisarne. Vendar z vsem tem še nismo zadovoljni. Treba je še marsikaj, še letos pa bomo zgradili halo
za proizvodnjo betonskih cevi in železokrivski objekt. Skupne službe se bodo prihodnje leto preselile v nove prostore poslovno stanovanjskega objekta, ki je že v gradnji.
V letošnjem letu smo v IGM ,£ava" opremili jedilnico in poskrbeli tudi za toplo prehrano na delovnem mestu. Poskrbljeno je tudi za rekreacijo delavcev na morju. Odločili smo se za nakup novih stanovanj.
V IGM ,£ava" dosegamo uspehe zaradi več dejavnikov. Eden izmed teh je tudi samoupravno odločanje po delegatskem načelu, saj se sleherni delavec zaveda svoje pomembnosti ob delu in ustvarjanju rezultatov dela.
Uresničevanje zakona o združenem delu poteka po načrtih. Sedaj teko priprave za izdelavo samoupravnega sporazuma o združevanju delavcev in izdelavo novega statuta.
S temi podatki želimo opozoriti na prizadevanje sicer majhnega kolektiva v Krškem, za katerega pa nihče ne more trditi, da je nepomemben, saj imamo zelo dobre možnosti za razširitev proizvodnje in tudi
za izboljšanje tehnologije dela.
Kaj proizvajamo v IGM ,JSava" Krško? Stropne opažne betonske plošče po sistemu OMNI A z vgrajeno armaturo za stanovanjske objekte in za industrijske objekte do 10 m dolžine. Ti elementi so lahko polne plošče ali rebrasti stropi za različne obremenitve, če so stavbe že projektirane za klasične strope, lahko v IGM ,£ava" predelamo projekte in nudimo strokovno pomoč pri vgrajevanju. Proizvajamo tudi podstavke za sanacijo dotrajanih lesenih električnih drogov, gradbeni del mon-
tažnih transformatorskih postaj (hišice) moči do 630 kV a. Razen tega izdelujemo drobne betonske elemente, blokete različnih dimenzij, velike robnike, male robnike, tlakovalne plošče različnih velikosti ter mejnike. Ob tem pa trenutno lahko postrežemo potrošniku tudi z raznimi betonskimi elementi po naročilu, separiranimi gramo-zi za visokorazredne betone, peski za omete ter z industrijskim kamnom. Izdelujemo pa še stropne nosilce po sistemu OMNI A za različne razpone in obremenitve, kakor tudi montažne betonske temelje za
transformatofi^jflif
na jeklenih 3	jerr)o_
drogovih. >z jp podP tipske oport zidove. .MtfiefflJ
pa izdeluierp0 ^n'5* tehnično 'n .	0 °?
dokument1 j nabijamo gradben
DOLENJSKI LIST
J3. oktobra 1977
DOLENJSKI LIST
Ob 500-letnici Krškega
TOZD GRADBENI SEKTOR
TOZD TOGREL KRŠKO
*^rpdeDlovne orga' testo ir-9 Plonir Novo
k <fe/o^ e/e devet TOZD HI) siu?P skupnost skupke Tnrn posluJeta tudi &ini 9 J ^dežema v ^Zt) ^sko. To sta Po L;radbeni sektor HrJe 3lede na reali-y>ina 0r„/a. naivečja te-j«To^acija Pionjrja
^ e/em Varna gradbe-00* ^ko ^ptov TOGREL
<pakete- „ teme'ini n^ ? na / Pa ne delujeta
"5 kV tern^Č/u občine
} Sst/ r^eJr sta svoje de-
•h $ Sh rpn V1' prek ob-
!S % i»9%lnb'iŠkih in cel° "J Lede ni anskih meia-
Alfo 1,"*? objektov, 3». Jtor KrŠkn^J1- Gradbeni izvoi j?1'6 cfe/ai/n ' ' ^/j/ro n/e-n°sti označili ta-
todnja
v	stan°vanjskih
Mlof 'Atrijskih ob-
m<lnla
m°stov in nadeni D
Jeh0v energetskih ob-
//7 fU-
* /ektov ter
SiJr:tnih in re-
kj-n^edljektov-* i/e ToznVrStah 9ra'
IN tasposobna
S)*del°ian1uena ddaL
"itL ^tOV n SV°Jlh uPa *ud' obrt-
I * Ž. projeiff° e,ovanju s iBN/fe f,/w,/ biro Pa \\%nletne ;*-Zemati tudi pOj	enirin9	sto-
■SSj!!?' dosežkov ' mtah 3ra-
/m6 Pa do fenes m° raznolikost
■ - -
gradenj in sposobnost delavcev — gradbincev. V Krškem so zgradili več stanovanjskih blokov, v Brežicah pa stanovanjske stolpnice za trg ali že znane kupce. Stanovanjske bloke so zgradili tudi v Sevnici in na Senovem. V Krškem so zgradili še skladišče za TOZD Imperial, novo tehnično in servisno halo za Slovenija avto, v Leskovcu skladišče za vino, v Šentle-nartu pri Brežicah obratne prostore za Slovenija vino, zgradili pa so tudi tovarno
silikatne opeke za Salonit iz Anhovega.
Pri gradnji cestno prometnih objektov so se najbolj izkazali ob izgotovitvi mostu z nadvozom v Krškem, ki je bil obenem tudi najzahtevnejša tovrstna gradnja. Pomembni pa so tudi objekti v sklopu izgradnje tovarne celuloze ter ceste v okviru izgradnje Plinsko parne elektrarne Brestanica. Pri izgotovitvi tega izredno pomembnega energetskega objekta so sodelovali z gradnjo obratne-
ga objekta, skladišča goriv, objekta kemične priprave vode, stikališča in vrste drugih objektov.
Med večjimi gradbenimi deli so pomembni tudi turistični objekti, med katerimi je hotel Donat v Rogaški Slatini vsekakor eden največjih uspehov, sodelovali pa so tudi pri izgradnji znanega hotelskega objekta v Zakopanih na Poljskem.
Med največje in najpomembnejše objekte, ki jih je gradila temeljna organizacija Gradbeni sektor Krško pa nedvomno sodi izgradnja obrata magnefit-ne celuloze v tovarni Djuro Salaj v Krškem. Posebno pohvalno je dejstvo, da je gradnja potekala brez zastojev in kar je še posebno pomembno — vsa dela so bila zaključena mesec dni pred dogovorjenim rokom. Gradbišče je obsegalo preko 30 posameznih objektov, posebnost gradnje pa je v tem, da je potekala na zelo zgoščenem kompleksu, kjer je bilo potrebno rušiti stare objekte, kljub temu pa je proizvodnja v tovarni celuloze tekla nemoteno. S to izgradnjo se je bistveno povečala proizvodnja celuloze, saj je letna zmogljivost od dosedanjih
57.000 ton zrasla na
161.000 ton.
• ••
SGP Pionir Novo mesto je leta 1970 ustanovil'p Tovarno gradbenih elementov TOGREL, katere razvoj je bil zasnovan predvsem na področju montažne gradnje z lastnimi armiranobetonskimi elementi. Prvi uspehi dobro načrtovane naložbe so bili vidni že v naslednjem letu, ko je bilo
prodanih že prvih 10.000 kvadratnih metrov pokritih površin. V začetku je obrat zaposloval 22 delavcev, osnovni proizvodni program pa je bila ločna armiranobetonska hala. Danes 140-članski kolektiv beleži uspehe pri prodaji novih tipov montažnih hal: z dvokapno streho in z ravno streho. Razen tega pu izdelujejo tudi montažne ploskovne elemente za stanovanjsko gradnjo. To so montažne stene, ki jih montirajo na betonske skelete, narejene po sistemu tunelskih opažev.
Letna realizacija, ki znaša 60 milijonov dinarjev, je
za majhen kolektiv TOZD Togrel izredno velika, še večje pa so potrebe trga, tako da delajo v dveh izmenah, v času viška sezone pa celo v treh. Potrebe po delovni sili v konicah pokrivajo z izposojanjem delavcev iz drugih TOZD. Vendar problemi glede delovne sile kljub temu ostajajo nerešeni, zlasti jim manjka strokovne delovne sile. Nove delavce bodo skušali pritegniti z ureditvijo nastanitve, do novega lea pi bodo zgradHi tudi nove poslovne prostore s prostori družbenega stan-oarda, kot so kuhinja, jedilnica in garderobe. Uredili
Ob 500-letnici Krškega
TOZD GRADBENI SEKTOR in' .
TOZD TOGREL
OEI\IUn
KRŠKO
bodo tudi okolico in skupno z IGM Sava in TOZD Gradbeni sektor Krško asfaltirali pristopne ceste.
Omenili smo že novi program, s katerim so pričeti graditi letos, to je sistem hale z ravno streho. Prvi tak objekt je proizvodna hala tovarne Labod, TOZD Libna Krško, ta-isti sistem pa uporabljajo tudi pri gradnji stranskih obratov Krke v Novem mestu.
rezerve (ločna hala), v Krškem za tovarno Impe-rial dvokapno halo za proizvodnjo žvečilne gume in skladišče (2.800 kvadratnih metrov), obenem pa zaključujejo dela na športni hali v Malem Lošinju ter gradijo objekte za Transport Krško in za brežiški Agroservis.
mira (3.000 kvadratnihm trov), tovarno preprog mara v Drvarju (dvo P hala s 7.000 kvadnvmi metri površine) ter število manjših obj
Sodelovali bodo tudi pri izgradnji novega hotela v Čateških Toplicah.
Da delavcem Temeljne organizacije Togrel dela ne bo tako kmalu zmanjkalo.
pove tudi dejstvo, da imajo vse proizvodne zmogljivosti do maja 1978 že povsem zasedene. Gradijo tovarno opečnih izdelkov v Cazinu (ločne hale.— 6.000 kva-
dratnih metrov površin), v Veliki Kladuši tovarno stavbnega pohištva (dvo-kapni sistem hale — 7.400 kvadratnih metrov), v Kočevju skladišče Zavoda za
V načrtu imajo izgradnjo cele vrste objektov in sicer bodo zgradili v Koprivnici proizvodno dvorano za Podravko (4.400 kvadratnih metrov), ločno halo za Papirkonfekcijo Krško (2.000 kvadratnih metrov), dvpkapno halo za Tehnomehaniko iz Marija Bistrice v hrvaškem Zagorju, športno dvorano (ločna hala) v Samo boru, ločno halo za Jedinstvo iz Janko-
Več teh omenjenih gradjji je že v teku, druge P *0.
SS SSgs Z %	,
eno- ali večetazne^ ^	>
Posebna karakterlStl	p
ne hale je, da se uporM	P
predvsem za zahtevnejše
vedbe,
p™v£d"LtX * p*
proizvoanm uvu.»~ ■ t etažnih terminalov za P hodno vskladiščen/e.
mercator hoteli - gostinstvo
TOZD »SREMIČ” KRŠKO -20 LET
NOV HOTEL -ZELJA IN POTREBA
Podjetje Turist hotel ,JSremič", Krško, je bilo ustanovljeno leta 1957, ko je bil odprt za takratne čase izredno moderen hotel B — kategorije. Stavba je bita prvotno namenjena zadružnemu domu, vendar je skelet stavbe stal nedograjen več let, nato pa so objekt dokončali in ga zaradi potreb Tovarne celuloze „Djuro Salaj" preuredili v hotel. V dvajsetih letih obstoja podjetja se je poleg hotela Sremič kot centralnega objekta razvilo še šest delovnih enot v Krškem in v Kostanjevici. Dvajset let pa je za hotel, ki je danes prav tak, kot je bil ob pričetku obratovanja, seveda dolga doba in je le-ta ne le premajhen, temveč tudi že zastarel, za primer vzemimo samo sobe brez kopalnic in sanitarij.
Večletne želje kolektiva in družbenopolitične skupnosti ter potrebe združenega dela so leta 1971 privedle do priprav za izgradnjo novega sodobnega hotelskega objekta. Isto leto se je kolektiv hotela Sremič" združil s podjetjem „Slavnik" iz Kopra, toda ne za dolgo. Že po dveh letih je prišlo do odcepitve in je kolektiv posloval samostojno vse do novembra 1976, ko so se odločili za združitev z ljubljanskim Mercatorjem. Z referendumom je bila 29. marca 1977 sprejeta odločitev, da gostinstvo Mercatorja ustanovi novo delovno organizacijo: „Mercator hoteli — gostinstvo, n. sub. o. Ljubljana", v kateri gostinci iz Krškega nastopajo kot TOZD ,£remič Krško".
Zaradi vse večjih potreb po nočitvenih kapacitetah in po sodobnem gostinskem in hotelskem objektu v Krškem se je v oktobru 1976 pričela gradnja novega hotela B — kategorije. Izvajalec del SGP Pionir TOZD Krško je pričel gradnjo v izredno slabih vremenskih razmerah in na težkem terenu in ima danes po enajstih mesecih za seboj spet novo delovno zmago, ki ponovno potrjuje visoko strokovno usposoblje-
nost gradbincev.
Novi hotel razpolaga z 72 eno-in dvoposteljnimi sobami, štirimi apartmaji, ima tri konferenčne in klubske sobe s po 80, 40 in 20 sedeži, dve restavraciji z 270 sedeži, aperitiv bar, štiristezno avtomatsko kegljišče s pivnico, v kateri je 100 sedežev, nočni bar s 110 sedeži, savne ter frizerski salon in bo kot tak nudil svojim gostom vse udobje. Z izgradnjo hotela pa bodo dani dobri pogoji za hitrejši razvoj gostinstva in turizma v krški občini, kot tudi v Posavju in širši dolenjski regiji.
NOVE NALOŽBE
Vendar srednjeročni plan razvoja z izgradnjo tega hotela še ni izčrpan. V TOZD ,JSremič Krško" načrtujejo tudi nove naložbe za izgradnjo hotela v kosta-njeviškem gradu. Tu so namreč dani vsi pogoji za razvoj turizma, tako izletniškega kot tudi stacionarnega. Izredna lega Kostanjevice, okolica, kulturnozgodovinske znamenitosti in čist zrak bodo prispevali svoje. Bodoči hotel v Kostanjevici bo imel tudi srednjeveško restavracijo, komfortne tujske sobe, rekreacijske in ostale pomožne objekte. V načrtu je tudi izgradnja restavracije z aperitiv barom v Krškem (na
desnem bregu), z okoli 80 sedeži. Gradnja objekta je že v teku in bo predvidoma zaključena do 1. maja 1978. S to restavracijo, katere predračunska vrednost znaša 2,7 milijona dinarjev, bo rešen tudi problem sodobnega gostinskega lokala na desnem bregu Save. Obstoječi obrati, ki uspešno poslujejo, pa so poleg hotela v Krškem še Obrat družbene prehrane, gostilna Cetin ter bife „Mini", v Kostanjevici pa restavracija „Pod Gorjanci", lokal „Grajska klet" in pa mednarodna vinoteka, kjer je razstavljenih preko 1000 vrst vin z vseh kontinentov, kupcem pa je na voljo preko 120 vrst vrhunskih jugoslovanskih vin po izredno ugodnih cenah.
NAČRTNO VLAGANJE SREDSTEV IN USPEŠNO POSLOVANJE
Lani (1976) je kolektiv hotela Sremič Dosege! 13 milijonov celotnega dohodka, letos ga bo 17 milijonov, za prihodnje leto, ko bo novi hotelski objekt že polno obratoval, pa predvidevajo 35 milijonov celotnega dohodka. Za primerjavo naj omenimo še število nočitev; leta 1974 jih je bilo 10.000, 1977 pa že kar 30.000. Z izgradnjo novega hotela in delavskega doma v neposredni bližini so nastali idealni pogoji za razvoj kongresnega in seminarskega turizma ter poslovnega turizma v Krškem. V perspektivi bosta ta dva objekta seveda tesno sodelovala. Nadvse pomembne za razvoj turizma in gostinstva so vsekakor tudi prometne zveze, ki so v tem primeru zelo ugodne, zelo močno pa se čuti bližina Zagreba in utrip skoraj milijonskega mesta. Seveda je zagrebško zaledje za krške gostince izrednega pomena. Glede poslovanja v SOZD Mercator so delavci TOZD Sremič Krško izredno zadovoljni, saj se pozitivni rezultati kažejo že sedaj, kljub kratkemu času sodelovanja.
KVALITETNI DOMAČI KADRI
Če gledamo povprečje, je kolektiv hotela Sremič zelo mlad, saj je več kot polovica zaposlenih mlajša od 27 let. To so v glavnem kvalificirani delavci, vzgojeni doma, kadrovska politika pa tudi v bodoče predvideva vzgojo in zaposlovanje kadrov iz domačega kraja. Zato se ni čuditi, da je interes za poklic natakarja in kuharja večji kot v prejšnjih letih, kar je v Sloveniji redek, če ne celo izjemen primer, to pa gre seveda pripisati med drugim tudi dobrim delovnim pogojem.
Izobraževanju posvečajo v hotelu Sremič posebno skrb in imajo trenutno trideset učencev in štipendistov v gostinski in hotelski šoli ter na ekonomski fakulteti. Zato se jim ni treba bati večjih problemov zaradi kadrov ob pričetku obratovanja novega hotela, kjer bo skupno zaposlenih 62 delavcev.
Neskromen dokaz o kvaliteti kuharjev in natakarjev iz Krškega so tudi uspehi na različnih tekmovanjih in gostinskih zborih, od koder so prinesli domov vrsto priznanj, diplom in pokalov. Kot pohvale posebno vredno dejstvo pa naj zapišemo še, da imajo v krškem hotelu najhitrejšega in najspret-nejšega natakarja v Sloveni-
m
ji, ki ta naziv uspe^0
že štiri leta zapori
NAJLEPSEDAB'^
Srednjeročni^^ f
ja občine	K
stinstvu m inČe^L
membnornest,jf
vsi plani tea -zepp v
gostinstvo iti rftal3 načini Krško
membna 9°P #/, ki P jn noga. No* h paČK^p
k' b namenu da-
svojemu nam ajiepfo(p vembra, paJ>° V otfjp rilo kolektivu p0djejl ob 20-letnici P ^k°-500-letnici me*’^*
 '	M ibt*1*’
Prilogo	.	Krik#?	s/jnc
ob 500-letni01 Jožica TeppeVn
14
DOLENJSKI LIST
St. 40 (1471)
POTA
m s um
Dežurni
poročajo
KAJ BO Z ŽAGO? - V noči na minuli torek je nekdo ukradel motomo žago „Stihl“ gozdnega obrata Trebnje. Žago so prejšnji dan uporabljali gozdarji v gozdu pri Železnem, nato pa jo dobro sknli, vendar za tatu premalo. Škode je za 9.000 diru
S POSTAJE MILICE K ZDRAVNIKU - Nekdo je v petek dopoldne odpeljal z dvorišča trgovine KZ v Brslinu kolo z motorjem, last Franca Bobnarja iz Hrušice, p. Jesenice na Gorenjskem. Dejanja je osumljen 25-letni poštni delavec brez zaposlitve Novomeščan Milan Gorenc, ki ga sicer nekateri poznajo tudi kot , .novinarja" (tako se je namreč predstavljal ljudem). Gorenc se je nato s kolesom odpeljal v Kostanjevico, vendar mu je ob vrnitvi zmanjkalo goriva. Izpred doma gasilcev v Mokrem polju si je nato „izposodil“ motomo kolo Cirila Judeža s Pristave in se odpeljal proti Novemu mestu. Pri tem so ga opazili nekateri občani in ga po zaslugi voznika nekega tovornjaka tudi prijeli. Ob tem se sporočilo novomeških miličnikov, da so ga tudi dan zatem zalotili na ukradenem motorju. Ker je kazal znake neuravnovešenosti, so ga odpeljali k zdravnikom.
OB TORBICO IN DOKUMENTE - Neznan ropar je v soboto v Kolodvorski ulici v Novem mestu napadel Dorotejo Peivanja, 60 let, iz Ljubljane in ji iz rok strgal torbico, v kateri je imela 100 din in dokumente. Pervanjeva je med prerivanjem padla na tla in se laže poškodovala. Ropar je po dejanju izginil v temo.
NEVLJUDNA OBISKA - Minuli teden je nekdo vdrl v nedograjeno zidanico na Mavedenu, last Ivana Marinča iz Koprivnika. Odnesel je motomo žago „atihl“, vredno 8.000 din, iz kleti pa še 50 litrov vina. Podoben obisk so imeli tudi v hiši Ladislava Čmeta v Kotu pri Semiču. Tat je na „skrivnem“ mestu našel ključ in odnesel iz hiše 1.920 din ter žepno svetilko.
VZROK POŽARA V LEŠNICI: NEPREVIDNA IGRA
Novomeška UJV nam je tik pred zaključkom redakcije poslala še naslednje ugotovitve o požaru v Lešni-ci, ki ga omenjamo na drugem mestu. Uničen je del ostrešja, gmotne škode pa je za 120.000 din. Vzrok požara je po vsej verjetnosti neprevidna igra z vžigalicami.
jz sodne prakse
VIRI N
Huda žeja ga je izdala
Ljudje, ki so čakali jutranji avtobus, so v „Zasavja" prijeli Ivana Takača
skladju
SPOMINI IZPRED PETIH LET — Toliko časa je namreč preteklo, kar je naš tednik pod skorajda identično fotografijo (le da je ta „sveža“) objavil naslednje vrstice: „Še mesec, dva in Novo mesto bo dobilo semafore .. . Prejšnji teden so pri Industriji obutve že vkopavali kable“. Dodajmo le še, da o semaforih ni ne duha ne sluha, da pa je bilo navedeno križišče te dni ponovno razrito. Zlobneži pravijo, da so iskali ostanke takrat vkopanih kablov za semafore. (Foto: Budja)
»Delaven” za kar 103 delavce?
Na okrožno sodišče v Novem mestu je bila pred kratkim vložena obtožnica zoper Franca Petrišiča iz Sremiča, delavca Agrokombinata Krško, DE Posestvo Sremič, ki ga bremeni, da si je na nezakonit način prilastil preko 130.000,00 din. V času, ki ga navaja obtožnica, je bil Petrišič zaposlen pri omenjeni organizaciji kot skladiščnik in evidentičar.
Vse se je začelo že pred petimi leti. Obtožnica pravi, da je Franc Petrišič od januaija 1973 pa vse do predlanskega avgusta sestavil in računovodstvu predložil v izplačilo 103 obračunsko izplačilne liste, v katerih pa je navajal tudi osebne dohodke za delavce, ki v tem času pri Agrokombinatu sploh niso bili zaposleni. Nadaljevanje zgodbe je po obtožnici povsem jasno: Petrišič je zatem na blagajni dvignil denar, od katerega si je na podlagi lažnih obračunsko izplačilnih listov prisvojil 132.120,70 din. Potrebno je bilo le še ponarediti podpise vodje DE „Posestvo“ in seveda delavcev, ki jih ta čas v organizaciji sploh ni bilo.
V nadaljevanju pa obtožnica Petrišiča bremeni še dveh kaznivih dejanj: da je 2. oktobra iz vinske kleti „Posestva“ prodal 118 litrov mošta in si iztržek v znesku 944,00 din tudi prisvojil in daje predlanskega septembra in oktobra ob izplačilu osebnega dohodka delavcem odtegnil dodatek za prehrano. Znesek prisvojenega denarja: 4.839,90 din.
Ob takšnih ugotovitvah, še posebej tistih, da posameznik v delovni organizaciji sam obra-
OGENJ UPEPEUL LETNO HIŠICO
V petek je v Brezovici pri Šmar-jeti zgorela letna hišica Ljubljančana Aleksandra Kvedra. Čeprav so vaščani takoj poklicali gasilce iz Novega mesta, na pomoč pa so prišli tudi prostovoljni gasilci iz Smarjete, je ogenj hišico povsem upepelil. Škodo cenijo na 80.000 din. Po dosedanjih ugotovitvah je do požara prišlo zaradi slabe električne napeljave, tako da so biU nekaj časa brez toka tudi prebivalci Brezovice in okolice. V času požara lastnika ni bilo v hišici
čunava in izplačuje osebne dohodke, kar zakon tudi prepove-
duje, je okrožno javno tožilstvo Novo mesto poslalo delavskemu svetu krškega Agrokombinata dopis, s katerim ga opozarja na navedene pomanjkljivosti in neizdelan sistem notranje kontrole uporabe in razpolaganja z družbenimi sredstvi.
Senat okrožnega sodišča v Novem mestu je 35-letnega Ivana Takača iz Belišča obsodil na leto dni zapora zaradi vloma v trgovino podjetja Zasavje v Brežicah.
Ivan Takač je 14. januarja letos pripotoval z avtostopom v Brežice. Lakota, mogoče tudi sla po pustolovščini (Takač je že star znanec na sodiščih) sta ga privedla do tega, da je s sekiro odsekal ključavnico na vratih trgovine, nato vlomil v drug prostor (skladišče), kjer se je hotel založiti z vsemi dobrotami. Tako si je v kartonsko škatlo in vreče naložil več salam, likerja in ostalih stvari v skupni vrednosti nad 4.980 din. Toda to mu ni bilo dovolj. Iz nezaklenjenega predala blagajne
Senat sodišča združenega dela v Novem mestu je minuli teden po ustni obravnavi zavrnil trditev Dušana Vrstovška, zaposlenega v tozdu ljubljanske Iskre Upori iz Šentjerneja, da ga je navedena organizacija oškodovala pri vsakomesečnem izplačilu osebnih dohodkov za okoli 1.000 din.
Vrstovšek je to utemeljil z odločitvijo delovne organizacije, ki mu je znižala oceno neposredne učinkovitosti od 116 na 100 odstotkov, kar je pomenilo
tisočaka manj pri mesečnem izplačilu osebnih dohodkov. Takšna odločitev je bila po Vrstovškovem mnenju nepravilna in tudi nezakonita, saj pošto-
Gasilci obakrat uspešni
V Boštanju obvarovali hišo, v Lešnici pa velik hlev
Rdeči petelin izbira že ponavadi ob najbolj neprimernem času. Tako je bUo tudi pri Hrovatovih v Boštanju, v* ponedeljek dopoldne pa še pri Čolnarjevih v Lešnici.
Pri Hrovatovih je ogenj planil skozi ostrešje barake tik hiše v torek, 4. oktobra zvečer, ko so bili ljudje že v hiši. Posredovanje boš-tanjskih gasilcev je bilo urno, tako da je bila akcija pri kraju že pet minut po izbruhu požara. Vsakdo je prihitel v gasilski dom, brž ko je bilo v temi na hribu videti plamene. Na pomoč so pri3i tudi sevniški gasilci, vendar njihovo posredovanje ni bilo več potrebno. Ob malo večji smoli, predvsem vetru, pa bi vsi skupaj imeli obilo dela, da bi obvarovali zraven stoječo hišo, verjetno pa tudi ostda poslopja strnjenega naselja. Do požara je prišlo zaradi samovžiga mrve.
Kljub oddaljenosti so bili v ponedeljek uspešni tudi novomeški gasilci pri gašenju požara na velikem gospodarskem poslopju Ivana Čolnarja z Lešnice. Čeprav je bilo vse skupaj sredi belega dne, zaradi zapo-
slenosti izven kraja doma ni bilo ljudi, ostal je le gospodar, ki pa je moral prenehati gasiti, ker ga je poškodoval strešnik. Avtomobilska cisterna novomeške brigade je spet dokazala, kaj pomeni voda, kije brž pri roki. Šempe trski gasilci so pripeljali nekaj svoje opreme kar v zdomskem karavanu. Kljub gorečemu ostrešju je številna čreda živine ostala dokaj mirna pod betonsko ploščo, pa tudi požar se ni razširil na bližnji senik in ostala poslopja. Zgorelo je le nekaj slame in desk ter del ostrešja.
A ŽELEZNIK
pek ni potekal po določilih ustreznega samoupravnega akta, marveč je šlo po predlagateljevih besedah le za „ročno“ sestavljeno oceno njegove učinkovitosti.
Po daljši razpravi in zaslišanju prič je sodišče ugotovilo, da čeprav ocenjevanje res ni potekalo dobesedno po navodilih, postopek ni bil bistveno kršen. Senat, ki mu je predsedoval Vladimir Bajc, je namreč sodil, da lahko vrednotenje delavčeve učinkovitosti poteka tudi mimo faz, ki jih Vrstovšek navaja kot nujne: da predlagatelja ocenjujeta vsaj dva ocenjevalca (v Vrstovškovem primeru je bil le eden); da predlagatelj oceno vidi in ji ima pravico oporekati itd. Takšno možnost pač dopušča samoupravni sporazum o enotnih in skupnih osnovah za delitev dohodka, kjer je za oceno neposredne učinkovitosti režijskih delavcev (sem sodi tudi Vrstovšek) obvezen le sistem, ne pa tudi postopek. Izrečena sodba še ni pravnomočna.
liiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHMiiiiiiiiniiimimniiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiniiimiiiitiiiiiiimiiiiiiinji
Nova zvezna in republiška ustava sta bistveno spremenili določbe o družbenoekonomskih in političnih odnosih ter poglobili in učvrstili vlogo delovnega človeka v združenem delu pri odločanju o pogojih in rezultatih njegovega dela. S tem sta se ustavi usmerili k nadaljnjemu razvoju samoupravljanja, k širše-
sodišča so torej instrument uresničevanja vloge samoupravljalcev in tako pomenijo v našem druž-bpnem sistemu podružbljanje sodne funkcije. Zato ne sme biti skrb za ustavnost L", zakonitost ter za razvoj celotnega pravosodnega sistema samo na delavcih v pravosodnih organih, ampak mora postati skrb vseh delavcev in delovnih ljudi, zlasti pa njihovih družbenopolitičnih organizacij.
Ustavna preobrazba sodstva
mu urejanju družbenih odnosov s samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori in drugimi samoupravnimi akti.
Nadalje pa sta ustavi omogočili, da delovni ljudje na samoupraven način rešujejo spore, ki nastanejo s samoupravnimi odnosi v organizacijah in ki jih delovni ljudje sami urejujejo. Prav zato so bila uvedena v sodni sistem poleg rednih sodišč kot organov državne oblasti tudi samoupravna sodišča.
Slednja so rednim sodiščem enakopraven družbeni organ in zajemajo vse oblike in vrste sporov, ki nastajajo iz samoupravnih razmerij in za katere je najbolj primemo, da se razrešujejo na samoupraven način povsod tam, kjer državna inter-potrebna. Ta
Na teh idejno-političnih izhodiščih temeljijo zakon o sodiščih združenega dela, zakon o samoupravnih sodiščih in zakon o rednih sodiščih; zadnja dva zakona je sprejela skupščina SRS na svojih zborih dne 20. 4. 1977. O ustanavljanju in delovanju samoupravnih sodišč je Dolenjski list objavil že več prispevkov, zato v tem le nekaj o spremembah, ki jih je prinesel novi zakon o rednih sodiščih.
Slednji določa, da so sodišča pri opravljanju sodne funkcije neodvisna in sodijo po ustavi, zakonu in samoupravnih splošnih aktih. To pomeni razširitev pravnih virov, ker v sedanjem zveznem in republiškem zakonu o sodiščih splošne pristojnosti zadnji pravni vir ni bil omejen. Zakon določa, za katere zadeve
so redna sodišča pristojna, da izrekajo kazni in druge kazenske sankcije storilcem kaznivih dejanj, da spremljajo in proučujejo družbene odnose in pojave ter dajejo predloge skupščinam in samoupravnim organizacijam za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale. Sodišča tudi proučujejo probleme sodne prakse in dajejo občanom pravno pomoč V zadevah, za katere so po zakonu pristojna. Ponovno so poudaijena temeljna načela za poslovanje sodišč, kot: javnost, zbornost, neposrednost, udeležba sodnikov porotnikov pri sojenju, pravica do pritožbe in drugo.
Velike spremembe so v organizaciji pristojnosti sodišč. Funkcijo rednih sodišč bodo opravljala temeljna sodišča, višja sodišča in vrhovno sodišče SRS. Tako bodo table na sodnih zgradbah, na katerih so imena občinsko sodišče, okrožno in okrožno gospodarsko sodišče zamenjane s tablami, na katerih bodo napisana ' nova imena sodišč, to je temeljno sodišče, višje sodišče. V sestav rednih sodišč so vključena okrožna gospodarska sodišča; slednja torej prenehajo poslovati kot posebna vrsta sodišč.
(Dalje prihodnjič)
Stefan simoncič
S vencija ni nujno
      minimum   miimm iiimiin
VOZIL PO SREDI CESTE -Slavko Ljubi iz Loške vasi je v petek popoldne peljal avtobus „Gorjan-cev“ proti Diganjim selom. V ovinku pred vasjo mu je po sredi ceste pripeljal naproti z osebnim avtomobilom Peter Smajdek iz Regerče vasi. Navzlic poskusom Ljubija, da se trčenju izogne, sta se vozili zadeli. Lažje ranjena je bila sopotnica v osebnem avtomobilu Martina Gričar, medtem ko je gmotne škode za 30.000 din.
TRČIL V NASIP - V soboto dopoldan je Ferdinand Garič iz Zagreba pn Medvedjeku zapeljal na bankino, od tam pa po nasipu navzdol, kjer je zadel v nasip podvoza. Pri trčenju je lažje poškodbe dobila sopotnica Natalija Garič, ki je bila pnvezana z varnostnim pasom. Gmotne škode je za 8.000 din.
NEPREVIDNO S KOLESOM -
nedeljo popoldne peljal osebni avtomobil prot Šentjerneju, se je konča-'stan'
.je 1
zaneslo na bankino, po nekaj metrih
la
gozdu
z neprostov
P:
je vzel še 658	delu
nil, da bo po napornem
popil še ka^,n° ^vci, ki*0
bilo zanj usodno, »lave- ,
v zgodnjih jutranjih ^ trgovino čakatina a ^ skladišču opazili luč m
tudi prijeli ter ga izroči n
nikom.
Na obravnavi je djjj dejanje zanikal, trd J ^ sije hotel le pogasiti ^ napolnjene vreče in škatla, kot tudi izjave f bile dovolj, da ga J $ obsodilo na leto din P a tem je upoštevalo njego ^
kaznovanost, volajf^
liščino pa mu je ^ tuj:
-člansko družino „,|i la je sam zaposlen.^
za 3 to, daje
ni pravnomočna
Mimo navodil, pa vendar prav
Za ocenjevanje delavčeve učinkovitosti je nujen le sistem, ne pa tudi postopek — Sodišče ZD v Novem mestu obravnavalo Vrstovškov predlog
HITRO POSREDOVANJE - Požar v Boštanju (na sliki) je pokazal vzomo pripravljenost prostovoljnih gasilcev, nekateri so prihiteli tudi iz oddaljenih krajev in sproti prevzemali svoje dolžnosti v desetini. (Foto: Železnik)
OSTALI BREZ Pl Številnim,, oprav meških ulicah se družil še prekop ^,
ponovno
šoferjev.
prep
Sentjemcjčan Alojz Gorenc jo je v
Sedeljo popoldne srečno odnesel V entjemeju je s kolesom neprevidno zavijal s stranske na prednostno cesto tako, da je zadel v avtomobil Ivana Sukljeta, ki navzlic zaviranju nesreče ni mogel preprečiti. 46-letnega Gorenca so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
NEPROSTOVOLJNO ..PRISTA-LI“ V GOZDU - Vožnja Rudolfa Mlinariča iz Novega mesta, ki je v
ff
Most prei infarittonf
Oktobrski «* jgl*’ 1
že proPfffL
Znova teče b<^a J,
metu (novomeškem. # da). Ne /emo, ^ podatek, toda . iz ust tistih,> h »Jv# metni ureditvi jo / da bo stan oy& oktobra zaprt 5
sta bila	kot
v 1977. Toda
fl
n
d
n
n
ti
s
00*
x 197 V Vost#
mo in vidimo, * starem. P«^0’ nekje zataki
blem, kje bodo itd.
Po dosedanjih LfliO, .
je zamisel oje v()d0. D
mostu padla	.
bo iz simbolike t
gedija’? Dobiove,JJ $
potreben oon ^
govora že.jLgastanji* dni pa za tije«
ga je že
časi,	ra^d°vrati	i?fl>
Zima je V^ed sta0 J t da jo bo h10/Kdo
meški m«1 na
v stari	pti|
vedno več.	*
K
S
c
it
S
5
J
ki.)®
vasi je v soboto? Muh ^ ca obračunavaj . tflf .• Ur
Kja iz avtobus
Zagrebu,
voznika ose-	ikmv
at*
pred
je na pUnin ‘
itiemeju,
oljnim pristankom v ri Petelinjeku ga je namreč
"I
vožnje pa je avtomobil zdrknil po nasipu, trčil v drevo in končno pristal v gozdu. Ob nesreči so se voznik, njegova žena Kristina in sin Rudi poškodovali, gmotne škode pa je za 40.000 din.
roko. Tudiob f šen
16
DOLENJSKI LIST
Stran uredil: BOJAN BUDJA
St. 40 (1471)
EETRTKGIV INTERVcIU
Vse je trikrat zavozlano
Kot ocenjujejo strokov-letos v novomeški ob-» . P'311 družbene stano-Ltf^^gradnje precej za-joJa, Vemo, da težki mili-čakaJO, da kupci iščejo SVania’da Pa bo dokon-a v najboljšem primeru Lra2Po.lago še 62 stano-Eb KaJ je z gradnjami, j, je povedal Julij tajnik samoupravne anjske skupnosti.
«Cobnč°inSena0bmOČjU
K
“luzhp U gradi 186 devam stanovanj, predvi-Pa še začetek grad-
Sradnji
samo 186
»»)
ve f
»Morali bi gradi-anj. pa jih ima-
n en t- X-- 18 stanovanj-fiičiti ni ' . bi hoteli ures-
^Cnem 12^adnje v sred-fali ta w obd°bju, bi mo-Va^> h le? ?ad*ti 350 stano-Pfipravliot- Pa bi morali
? Vstaxbna
700
-j-	—
»."^aljajih 700 do -zS^jskih enot.“ Zastojev?	do takih
1,111 v-^ac*i’ da bi lahko —s n Jf * že ^amo zazija	se Pojavljajo
^njenimi	zvezi s sPre'
dvetna Predpisi. Pred ^rti v • °ma, ko so bili ti N mooi; f avi> Projektanti ne 2 ,požtevati dovo-. re hrupa, vseh za-
stanovanj m no urejati kom-
htev glede zaklonišč itd., kar je bilo uzakonjeno kasneje. Tako nastajajo zdaj težave pri pridobitvi dokumentacije in dovoljenj za gradnjo. Čezmeren hrup je na primer ena od ovir za gradnjo na Cesti herojev in na Zibertovem hribu. Po drugi strani so težave zaradi zahtevne kompleksne gradnje novih naselij s trgovinami, vrtci, ambulantami itd. Odpravljamo stare grehe s tem, da te stvari gradimo v naseljih, kjer je že veliko stanovanj, medtem pa v novonastajajočih predelih zmanjkuje za novogradnje, ki jih pa zahteva zakonodaja." Težave imajo povsod, pri nas pa so toliko večje, ker smo hitro razvijajoča se občina, kjer je potreba po novih stanovanjih zelo velika/1
— Na več sestankih je bilo že rečeno, da bo potrebno — ker denar čaka neizkoriščen — hitro priti do rešitev. Ah je bilo zadnje čase glede tega kaj narejenega?
,JPrišlo je do premikov. Glede kompleksne gradnje na Cesti herojev je obljubljena lokacijska dokumentacija še v oktobru, nato pa običajna pot do gradbenega dovoljenja ni več daleč. Računamo, da bi še pred koncem leta na tistem predelu lahko zapeli stroji. Dogovorjeno je bilo tudi, da se uredi kompleks za nadaljnjo družbeno usmerjeno gradnjo na Drski.“
— Kaj je z Ragovim? Občani menijo, da bi tam lahko z manjšimi zadržki začeli graditi novo naselje - zakaj ne upoštevate te pobude?
„V sedanjem trenutku je potrebno z Ragovim čakati. Imamo informacije, da je ena od variant za bodoči drugi pas avtoceste projektirana prav čez ragovsko polje. Dokler to ne bo razčiščeno, nima smisla vlagati tam v načrte za gradnjo."
RIA BAČER
k
Graditelji so ob živce
V Šentjerneju so se za cement že stepli — „Tako slabe cementne sezone po vojni še ni bilo," pravi poslovodja
AJDA JE SPRAVLJENA - Te dni so povsod želi ajdo in jo spravljali z njiv. Družina Štefana Brulca iz Gor. Kronovegp s pridelkom ni zadovoljna. Ančka (prva z leve) je rekla: ..Prehitro je bil mraz, pa je ajdo vzelo. Se kar vsiplje ..(Foto: R. Bačer)
Mercatorjeva prodajalna v Šentjerneju je znana po dobri založenosti z gradbenim materialom od Krškega polja tja do Suhe krajine, vendar letos številni kupci zaman prihajajo po cement in opeko. Kot je povedal poslovodja Alojz Bambič, niso dobili niti 30 odst. pogodbenih količin cementa. Na mesec bi potrebovali vsaj 300 ton, zgodilo pa se je, da so ga dobili le 15 ton.
Kupci, ki že od aprila čakajo ria naročene količine, izgubljajo živce. Zgodilo se je, da so se stepli, ko je pripeljal kamion cementa, da so vreče iz tovornjaka grabili in raztrgali. Nič bolje ni letos z dobavo opeke, prav tako s strešniki, čeprav je
tovarna pred nosom.
Pa cena? Zanjo tako rekoč nihče ne vpraša. Letos se gradbeni material ni veliko podražil. Poslovodja Bambič meni, da so cene morebiti za 5 odst. višje. Toda kaj pomagajo stalne cene, če blaga ni! Zadnje čase je na primer izredno povpraševanje po pečeh in napravah za centralno gretje. Naročila od junija meseca še niso dobavljena. Kupci čakajo v mrzlem.
Edino, kar je v letošnji gradbeni sezoni boljše, kot je bilo prejšnja leta, je založenost z apnom in železom. Težko pa je trgovcem tolažiti stranke, ki so podrle staro hišo, računajoč, da bo do zime zgrajena nova, pa še cementa niso dobile.
Referendum - vsakdanja praksa v »Labodu”
Ker so zgodaj začeli, jim prilagajanje novemu zakonu ne dela težav — Pred dnevi so ustanovili TOZD Komerce, ki bo za vseh pet proizvodnih tozdov prevzel velik del administrativnih poslov
Dosedanjim tozdom Ločna-Novo mesto, Libna-Krško, Delta-Ptuj, Tip-top—Ljubljana in Temenica—Trebnje se je 27. septembra pridružil nov tozd. Za vse bo opravljal komercialne posle, skladiščno in transprotno službo ter posle v zvezi z industrijskimi prodajalnam.
..Referendum o ustanovitvi novega tozda Komerce smo imeli 26. septembra, dan kasneje pa volitve v organe upravljanja. Od take organiziranosti pričakujemo več reda in direktne odgovornosti, proizvodnjo pa
V SOBOTO NA AKCIJO
V soboto, 15. oktobra, bo na žužemberškem pokopališču prostovoljna delovna akcija. Kopali bodo jarek za vodovodni priključek, urejali okolje, da bo videti lepo. Mrliška veža je že dobila novo ostrešje in fasada Za razsvetlitev pokopališča bodo na mrliški veži namestili reflektor. Vabljeni, tokrat na delo!
ODDALJENI POTREBNI POMOČI
Na Lopati pri Hinjah pridno delajo priključke vodovoda, potrebno pa ra bilo pomagati tistim krajanom, Ki so oddaljeni od v in bi morali sami iz 60 metrov jarka, če 1 vodo v hišo. ~ naj bi krajani p< mu tudi pri pri ključ
smo razbremenili tiste administracije, ki jo lahko poenotimo^ je povedal Milan Bratož, pomočnik glavnega direktorja tovarne Labod.
Letos so v tej tovarni že dvakrat analizirali poslovanje in preverjali stališča glede nove organiziranosti. Izkazalo se je, da je usmeritev pravilna. S prilagajanjem zakona o združenem delu praksi so prišli že tako daleč, da imajo gotove samoupravne sporazume o združevanju delavcev v TOZD. Ponekod so bili ti že sprejeti, v proizvodnji pa bodo imeli glede tega referendume v oktobru.
Novembra bodo na vrsti novi referendumi, in sicer sprejem sporazumov o združevanju TOZD in OZD ter sporazum o
pa
ki so oddaljeni od vodovodne trase in bi morali sami izkopati tudi po bi hoteli dobiti predlagajo, igali drug druge-kih.
imela „Krka” posnemovalce?
^rka je prispevala okrog 1,5 milijona dinarjev za otroško varstvo in si zagotovila 20 mest za otroke zaposlenih
Naj poudarimo, daje tovarna Krka doslej edina delovna organizacija, ki se je zaradi velikih potreb odločila dodatno prispevati za gradnjo otroškovarstve-nih ustanov. Ima tudi kadrovske probleme, zato sije s posebnim prispevkom zagotovila 20 mest v vrtcih, s katerimi sama razpolaga.
■*. Veg —s» varstva v novomeški občini namenja letos 'U. j( .sredstev za investicije po občinskem dopolnilnem 1,1 sredstvom je dala poseben prispevek tudi tovarna
>^\rebah po vrtcih °bčini, posebno
. ne gre več stvari znane in
^ie n°vih » Čim hitreje
fek^rtecnaDrskiza ^‘978 Sp®5ld0mab°janu-
fetaHntr0ke-Hkrati
b0lJa nove gradnje, s > ktu začeli v prihod-
Sjo
nirana je gradnja vrtca v Bršlji-nu in v Šmihelu, medtem ko so intenzivni pogovori tudi glede gradnje vrtcev v Žabji vasi in v Ločni.
in gradnjo, načrte, vrtca na
K b, kot [ anuitete bo i {Slnie1 Trohov dinar-v 22 leto bo na razpo-
fo^a^,«onir je
Sjjr
^DPio?LIKA
‘Svel NlR
U "°v°meških delov-a , P Pionir je v k|ni pi^ 2a 6
‘«60 "'*ne	pa	kažc na
j ou^nov Si UstvariU 80
17a potnega dohod-
^^■e‘ošnie^Uijonov čistega Poslovanja za-Pogojev skoroda z lanskim, da je bila
. 'pa7 J“'
nske v *	za ^4 0l*st.
tem času.
K	aŽcj°,
4
^San!C'ia 2a 123 odst. več-
VEDNO NEKAJ CVETJA - Spomenik padlim na Drganjih selih je vedno lepo oskrbovan. Vsaj skromno cvetje ga krasi in tudi okolie je urejeno. Drganjci so glede tega lahko za zgled tistim, ki bodo spomenike krasili samo ta mesec. (Foto: R. Bačer)
Zakaj brez imen?
Ob nedavni oceni delegatskega sistema v novomeški občini so bile na voljo cele plahte številk, iz katerih naj bi zainteresirani videli, katere delegacije in v kakšnem številu so bile zastopane na sejah posameznih interesnih	skupnosti.
Nesklepčnost je bila splošna bolezen, to smo ugotavljali večkrat, kljub temu pa sta samo občinska zdravstvena skupnost in skupnost za zaposlovanje dali na razpolago razumljive podatke. Navedli sta ime delegacije, medtem ko so v vseh drugih SIS obšli imena in namesto njih vpisovali številko posamezne delegacije.
Če te kritiziramo ali pa hvalimo, potem ne bi smeli biti anonimni. Ne more vsak občan vedeti na uradno številko svoje delegacije, zato tudi taki podatki njemu nič ne povedo, ker ne more številk klicati na odgovor.
Tako „rokavičarstvo“ gotovo ni primemo, če hočemo zares v delovanju delegatskega sistema popraviti, kar nam ne gre in kjer škriplje. Zadoščeno je sicer formalni plati:	interesne
skupnosti so dale podatke, nekateri to številkarstvo imenujejo celo analize! Vprašanje je, kakšni so ti podatki po vsebini in komu lahko služijo.
Najbolj bodo občani po tej poti obveščeni, da sta bili v vseh interesnih skupnostih največkrat prisotni in aktivni delegaciji „Krke“ in Novolesa, za njima IMV, da pa so gostinci in obrtniki skoro vedno manjkali. Niso hoteli biti zraven, ko se je odločalo.
RJA BAČER
urejanju medsebojnih razmerij med TOZD in delovno skupnostjo skupnih služb.
Po besedah Milana Bratoža so trenutno najbolj zasedeni s pripravljanjem aktov, ki predstavljajo urejanje dohodkovnih
NOVIM NALOGAM NAPROTI
29. september je pionirski dan, ki ga nestrpno pričakujemo vse leto in ga želimo preživeti kar se da lepo.
Vsem so se letos razširila usta v nasmeh, ko smo zvedeli, da se bomo ponovno srečali s Kekcem. Za darilo nam je šola plačala skoraj pol vstopnine in tega dne smo že navsezgodaj uživali v Kekčevih ukanah in vragolijah. Iz Doma JLA smo po končani predstavi krenili v šolo, kjer smo dobili malico, nakar so pionirji prisostvovali pionirski konferenci, mladinci osmih razredov pa konferenci OO ZSMS. Pionirji smo najprej prisluhnili kulturnemu programu, potem pa besedi predsednice PO, kije podala poročilo o delu v preteklem šolskem letu. Novi delovni program bo zahteval od vseh kar največ marljivosti in prizadevnosti.
Na konferenci so bile podeljene tudi bronaste in srebrne značke učencem in mentorjem za sodelovanje v natečaju kluba OZN ..Zeleni planet".	T
VLADKA MERZEL 8a OS Milka Šobar-Nataša
odnosov, zavedajo pa se, da so na področju osebnih dohodkov bolj šibki. Lovijo .se, kako v praksi izpeljati oceno delavčevega prispevka k ustvarjenem dohodku.
Labodovce zaenkrat preganja samo čas, kljub temu da so zakon o združenem delu začeli resno obravnavati že takrat, ko je bil v osnutku. Vsi potrebni akti bodo sprejeti do konca leta, je pa nekaj težav tehničnega značaja, vendar niso tako pomembne.
PRITOŽBE CEZ KRUH
V Šentjerneju dobe kruh vsak dan med 9.30 in 10. uro. Kdor je takrat v tigovini, lahko kruh kupi, kdor zamudi, ni gotov, če ga bo lahko jedeL Zjutraj do nove pošiljke kruha sploh ni Ni pa to edina slaba stran kruharske zadeve. Ni izbire kruha. Čeprav so naročila za raznovrsten kruh, dobijo zelo malo žemelj, kruh nasploh pa je po sodbi Sentjer-nejcev zelo slabe kvalitete. Štruce so včasih tako trde, „da bi lahko s kamionom zapeljal čeznje, pa se jim ne bi poznalo,” je rekel eden od domačinov. Gotovo je pretiraval, ampak pritožbe so!
Novomeška kronika
ZDAJ POVSOD HITIJO - Pozna se, da se bliža občinski praznik: na vseh gradbiščih hite dokončevati dela. Poznavalci novomeških razmer pa trdijo, da bo potrebno tudi letos uro pred otvoritvami pomesti za delavci, ki so komaj zapustili stavba Nič čudnega, če se potem pokaže kakšna hiba.
VISIJO KOT PIJANCI - Napisane table so sicer malenkost, vendar so turistom in redoljubnim domačinom zanesljiv znak skrbi za urejenost mesta, dede tega je v Novem mestu slabo. Da ponekod v svetlobnih napisih manjkajo črke, je stara stvar, novo pa je, da nekaj napisnih tabel visi na hišah, kot bi. ‘ bile vinjene. Naibljižjo si lahko ogle-' date pri Dolenjski turistični zvezi.
PONOČI SE SPRAVLJAJO NAD TABLE - Na več konceh mesta, zlasti pa na Grmu v bližini šole, je večkrat čez noč poškodovanih veliko prometnih znakov. So zviti, obrnjeni in kažejo narobe itd. Čeravno jih popravijo, so znaki poškodovani. Taka (domnevajo, da je mladostniška) objest dela veliko škode.
OSTALI SO BREZ VODE - V Slančevi ulici in še ponekod drugod v Naselju Majde šile je prejšnji teden več hiš ostalo brez vode, ne da bi jim to prej sporočili. Če že gre za okvaro in popravila, ki so neogibna, bi morali ljudi vsaj obvestiti, da bi poprej natočili vodo v posode.
TRŽNICA JE BILA V PONEDELJEK - dobro obiskana, povsod pa so ponujali kostanj; veljal je od 5 do 7 din. Grozdje je bilo po 13,70
din, hruške po 17 din, slive po 15,80 din, jabolka po 7 do 9 din, banane po 11,30, solata po 8,50 din. Na merice pa je bilo dobiti špinačo radič in malo motovilca. Naprodaj so bile tudi čebulice tulipanov in rož za jesensko setev.
TA TEDEN DVOJČKI - V novomeški porodnišnici so prejšnji teden rodile: Rozika Šturm iz Ragovske 8
- Simona, Daria Lamut s Ceste herojev Simono in Damjano, Danica Retelj, Nad mlini 42 - Matejo, Kristina Hren iz Ulice v brezov log 2
- Gvida in Milena Zupan z Zagrebške 12 - dečka.
Ena gospa pravi, da bo letos za občinski praznik vprašala občinske može, kako da vsako leto na ta dan odpiramo vrsto novih objektov in lokalov, v tridesetih letih pa nismo mogli poskrbeti za novo prodajalno kruha. Pekarija na Glavnem trgu kljub vsem novostim ostaja naša sramota.
‘3. oktobra )977
Strnn urediln: RIU HJICFR
DOLENJSKI LIST
17
Stran uredila: JOŽICA TEPPEY
DOLENJSKI LIST
Zadolženost se povečuje t
VESELJE NAJMLAJŠIH. S srečanja predšolskih otrok v brežiškem otroškem vrtcu. V tednu otroka so jim priredili tudi lutkovno predstavo in z njo je mariborsko lutkovno gledališče gostovalo tudi v osnovnih šolah na Veliki Dolini, v Brežicah, na Bizeljskem, v Dobovi in Globokem. (Foto: Jožica | Teppey)
Pomagati tam, kjer se zatika
Pozornost komunistov v brežiški občini se osredotoča na gospodarski razvoj. O njem bo tekla beseda tudi na konferenci, ki je napovedana za 20. oktober. Komisija za družbenoekonomske odnose je k pregledom petletnega poslovanja in razvojnim načrtom temeljnih organizacij dodala svoja zapažanja.
Med kolektive, ki so v minu-
lih petih letih uspešno poslovali, sodi Tovarna pohištva v Bre žicah. Zaposleni rešujejo vse probleme samostojno, nadaljnji razvoj pa so si zagotovili še z dopolnilnimi proizvodnimi programi. Tudi Agraria ima jasno začrtano razvojno pot. Za vseh pet let nazaj beleži uspešne rezultate. Ima vse možnosti za krepitev kooperacijskih vezi, pozornost pa naj bi namenila še zlasti pridelovanju in predelavi živil.
Za Čateške Toplice ugotavljajo zadovoljivo gospodarjenje v preteklem obdobju, priporočajo pa jim kadrovsko okrepitev ter čvrstejšo samoupravno in ekonomsko organiziranost. Razvojni program bodo kos uresničevati sami.
TISOČ
EVIDENTIRANIH
Kljub temu da v brežiški občini evidentiranje še ni zaključeno, so v krajevnih skupnostih in delovnih kolektivih doslej evidentirali za prihodnje volitve že okoli tisoč občanov. Sekretar občinske konference SZDL Vinko Jurkas je pojasnil, da z evidentiranjem zamujajo zaradi tega, ker v tozdih niso pravočasno imenovali koordinacijskih odborov za predvolilne priprave. Evidentiranje bo zaključeno v novembru.
Slovin se usmerja v nove dejavnosti in nakazuje uspešno razvojno pot. Tudi za ta tozd velja, da se mora še bolj povezovati z zasebnimi kmetovalci. Gozdnemu gospodarstvu priporočajo združevanje v večje gru pacije.
Proizvodnja Opekarne je perspektivna, vendar trenutno problematična zaradi zalog izdelkov Tozd je hkrati v kadrovski zagati, ki jo bo moral reševati Salonit Anhovo in obenem zagotoviti prodajo izdelkov z
ENOTE SO SE TAKOJ ODZVALE
Zadnjič smo zapisali, da delavci v enotah premalo skrbijo za to, da bi denar za stanovanjsko izgradnjo zbirali in namensko uporabljali v domači občini. Na kritiko občinskega sveta Zveze sindikatov v Brežicah so v enotah zaposleni delavci začeli ukrepati in se zavzemati za to, da bi ta denar ostal doma, da ne bi odtekal na sedeže delovnih organizacij zunaj občine. Tako so se pri škofjeloškem Šeširu dogovorili, da bodo vrnili denar iz leta 1976 in 1977 in ga poslej nakazovali brežiški stanovanjski skupnosti.
Odzvala sta se tudi Petrol in Služba družbenega knjigovodstva, medtem ko Elektro Krško tega ne sprejema. Po njegovem mnenju bi mu razdelitev denarja po občinah zmanjšala možnost za stanovanjske kredite.
vzpostavitvijo službe za raziskavo tržišča. Za Tovarno avtomobilskih prikolic IMV ugotavlja komisija, da ji bo še treba nuditi vsestransko podporo občinske skupščine in OZD. Brežiški tozd potrebuje strokovno okrepitev. Nujna je tudi vključitev v razvojni program Industrije motornih vozil v Novem mestu.
Med kolektivi, ki jim nadaljnji razvoj ni zagotovljen, je našteta Agrotehnika tozd proizvodnja. Z izdelovanjem kosilnic in drugih kmetijskih pripomočkov ne more začeti, dokler ne bodo dograjeni proizvodni prostori, za kar pa še manjka denarja.
V manjših kolektivih se večinoma ubadajo s kadrovskimi težavami, iz česar izvirajo številni ekonomski in samoupravni problemi, ki jih pogosto sami ne morejo premostiti. Povsod tam je predvidena širša družbena pomoč.
J.T.
NOVO V BREŽICAH
Z DAVKARIJE ODHAJAJO. -V davčni upravi so zaskrbljeni zaradi bega delovnih moči v gospodarstvo. V upravi občinske skupščine so namreč ravno ta mesta zelo izpostavljena, niso pa zaradi težavnosti in večje odgovornosti bolje nagrajena. Ko zaposleni primerjajo prejemke z osebnimi dohodki drugod, ugotavljajo, da so marsikje za manj izpostavljeno delo bolje nagrajeni. To je tudi glavni vzrok, da menjajo zaposlitev.
ZAKON NAJ DOLOČI! - Občinski svet Zveze sindikatov in služba pravne pomoči predlagata, da bi z zakonom opredelili način uresničevanja delavske kontrole v temeljni organizaciji združenega dela. Če bodo te stvari prepuščene tozdom, da jih bodo sami vnašali v samoupravne akte, je upravičena bojazen pred preveč raznolikimi rešitvami in pred neučinkovitostjo. Zakon naj bi še določal, da je samoupravna delavska kontrola kolektivni organ, ki sprejema sklepe na
BREŽIŠKE VESTI
Inšpekcija je odpovedala
Gospodarjenje pod lupo j - Kier so v kadrovski 5 kos sami ■
sejah, vseboval pa naj bi tudi določilo, kdo ne more biti član tega organa.
SREČANJE V VRTCU. - Na igrišču vzgojnovarstvene ustanove v Brežicah so se danes teden sešli malčki iz ottoških vrtcev v okoliških šolah. Toliko jih že dolgo ni bilo skupaj. Potem, ko so se naužili igre na prostem, so jih popeljali na lutkovno predstavo, s katero je gostovalo mariborsko lutkovno gledališče. To je bilo darilo najmlajšim v tednu otroka.
DELAVCEV SE MANJKA. - Letos pričakujejo prve vidnejše sadove rekonstrukcijo mizarskega obrata Dekorlesa v Dobovi. Proizvodnjo so delno že organizirali v dveh izmenah, čeprav je primanjkovalo dclav-cev. Spremenili so tudi proizvodni program, zmanjšali serije in omejili raznolikost izdelkov. Število zaposlenih bodo povečevali do 1980. leta. Lani so jih imeli 70, čez štiri leta pajil^bo že 110.
zagati,
so v niso .w ukrepati
Komite občinske konference ZK v Kr&em je prvič v zadnjih letih ocenjeval rezultate gospodaijenja v prvem polletju skupno s predsedstvi sindikalnega sveta in SZDL. Ob številčnih podatkih SDK pa so ugotavljali, da samo to nikakor ne more biti osnova za politično oceno stanja in razmer, ki jih je uvodni poročevalec, predsednik skupščinskega izvršnega sveta ing. Franc Juvane, označi) za vse prej kot ugodne.
Združeno delo ni na tekočem pri spremljanju uspehov in težav, zat0 počaSJ Storilnost se ne povečuje — Dohodka je več kot lani, kupček z ostankom P________________________________
sami v okviru svojih DPO * samoupravnih organov^
ZGOVORNE ŠTEVIL^
Podatek, daje min«*? P°fc 2o8? na ,,pravih počitM«* y o5činl
osnovnošolcev, /l®. razveseljiv, sg
3 306 ie vsekakor raz*
pomeni 62 od.st°tk^j°eč odS° ? lili ie še vedno najvet ^ ali*
zasluženi	s.sv°*	:jj,	je	bilo'
sorodnikom, 553	na 0toP
kolonijah Pn,Ne'“T0va Po6lDt Lošinju. Tamka)šnj |a yse sv$ ška baza je ze ?°kaffrimel]a«i prednosti, ki Jih «”*! Poreč« ^ prejšnjo v Materadi p Zapi^®? L^ravajošeppopota^T^ naj še to, da je bd°°°
72 odstotkov soaam^kakofVrf
otrok in da bi JihJuto dvstven» ko ne bi bili nekaten iz razlogov odklonjeni.
IGRAČKE ZA
VRTCE •
Organizacije oZ“.°f gaj0 v $ jateljev mladine dosegaj občina iz ^ Vne b%5° uspehe, ki Paj£nle in b’S1
če bi bile zaprte vase zgolj
dejavnost osredot	kot.50.!,
čajne enkratne1
primer novo*e v>5kem ai Tudi DPM v savskem bregu:se itega zdfK
da. Pred kratkim smo
Četudi so nove obračunske metode pokazale kar za 103 odstotke večji dohodek kot v lanskem polletju, je njegov ostanek veliko manjši, zadolževanje gospodarstva pa je vse večje. S tem še naprej upada njegova reproduktivna sposobnost. Čeravno vse kaže na to, da delovna storilnost ne raste, so s 6-odstotno rastjo zaposlenosti že sedaj presegli plan, neodvisno od storilnosti pa marsikje rastejo tudi osebni dohodki.
Slišali smo še to, da so v šestih mesecih dosegli šele 24 odstotkov od za celo leto načrtovane prodaje na tuje, da pa je izgub na srečo vse manj. Ob vsem tem smo na seji zvedeli že za poskuse prvih „vsebinskih“ ocen sedanjega stanja, z upravičeno pripombo oziroma zahtevo, da bi moralo združeno delo svoje poslovne in proizvodne uspehe ali neuspehe vendarle bolj „tekoče“ spremljati in ob
s
Zasebni delodajalci pogosto zamujajo pri sklepanju pismenih pogodb o delovnem razmerju. Tako večkrat mine po več mesecev od dneva, ko je delavec začel delati, pogodba pa še vedno ni podpisana. Včasih delodajalec na hitro zahteva od delavca, naj „nekaj“ podpiše, ker mora odnesti „tisto stvar“ na občino. Dogaja se celo, da delodajalec delavcu niti ne izroči izvoda registrirane pogodbe in jo drži pri sebi vse do prenehanja delovnega razmerja.
So tudi primeri, ko delodajalec ne prijavi delavca pri socialnem zavarovanju, zato se kasneje pojavljajo težave, če delavec zboli ali se ponesreči. Do prepirov prihaja tudi pri prenehanju delovnega razmerja, ko delavec ugotovi, da ima vpisane premalo delovne dobe. Včasih manjkajo tedni, drugič celo meseci od nastopa službe. Razumljivo je da take zamude povzočajo hudo kri. Delovna inšpekcija odkrivanju tega ni bila kos, zato sindikati v Brežicah predlagajo, naj bi v prihodnje delodajalci sklepali pismene pogodbe v prisotnosti inšpektorja za delo ali pred drugim občinskim organom.
KRŠKA GODBA ZA JUBILEJ
Sindikalna godba na pihala iz Celuloze je minuli petek slavila dvajsetletnico obstoja. Zdaj šteje 30 članov, ki igrajo pod taktirko kapelnika Draga Gradiška. Godba se je letos na tekmovanju v Artičah odlično izkazala in dobila za svoj težavnostni razred zelo dobro oceno.
Tokrat je povabila na slavje obletnice tudi pihalne orkestre z Raven na Koroškem, iz Prevalj, Radeč in s Senovega. Ti so v soboto sodelovali v sprevodu od Hočevarjevega trga na desnem bregu Save do trga pred delavskim domom na levem bregu.
ZA 42 VAGONOV MANJ GROZDJA
V vinski predelovalni kleti krškega Agrokombinata v Leskovcu, kjer so lani stisnili v pijačo 102 vagona grozdja, bo letošnja količina za predelavo komaj kakih 60 vagonov. Če upoštevamo, da je grozdja to jesen kakih 70 odstotkov manj, je ta količina sorazmerno velika in pomeni, da se vse več zasebnih vinogradnikov odloča za prodajo grozdja. Spoznali so, da se s tem znebijo odgovornega kletarjenja.
Odkup grozdja je tudi edina pot do poenotenja kakovosti vina. Izkušnje kažejo, da tega sicer ni mogoče doseči, saj je cviček v vsaki zidanici malo drugačen. Kupci zahtevajo ustaljeno kakovost, zato predelovalni obrati postopoma prehajajo samo na odkup grozdja.
morebitnih težavah kar se da hitro ukrepati.
Iz tovarne celuloze in papiija „Djuro Salaj" so opozorili na nekatere sistemske težave, ki jih njihovemu trgovanju povzroča neskladje med uvoznimi carinami in izvoznimi premijami. Kovinarji so ponovno postavili vprašanje kreditiranja kupcev njihovih proizvodov, rudarji s Senovega pa opozarjali na težave pri prodaji nekaterih vrst premoga.
Čeprav so to problemi, katerih rešitev prav gotovo ni stvar občinskih družbenopolitičnih organizacij, pa so v gospodarstvu stvari, ki bi jim te morale biti v oporo in spodbudo pri reševanju. Mislili so predvsem na bolečo stagnacijo delovne storilnosti, ki je nedvomno v veliki meri povezana z izostanki z dela, tudi „bolniškimi“. Na to je sicer že pred časom opozorila problemska konferenca sindikalnega sveta, v bazi pa vidnejšega napredka še ni opaziti. Koliko notranjih rezerv lahko v združenem delu pripišejo prav temu, naj čimprej ovrednotijo
S.
s°
*9ni
Ni
Zna
b
S
Spu
i
*d'
tis:
Ha
n
H
'JllSt;
“Pia
li
H
MATIJA GUBEC. Kip puntarskega voditelja.Ms ^^^j l. 15. oktobra, odkrili v Krškem, ie delo	k
Kralja. Na sliki prizor med poskusnim posl^ J \ trgu pred delavskim domom. (F oto: Jožica PPC
KRŠKE
POZIV KRAJEVNE SKUPNOSTI - Z geslom , .Napravimo naše mesto lepše!" so se občani Krškega lotili zahtevnih priprav na praznovanje petstoletnice mesta. Opozorila krajevne skupnosti niso ostala brez odziva in tako tudi prebivalci stanovanjskih blokov ne čakajo, da jim bodo drugi uredili in zasadili okolico. Mnogi zasebniki so že polepšali hiše. Slavnostni dan bodo dočakali z zadoščenjem, da so napravili, koli-
kor so mogli, in tako omogočili
S je t no počutje sebi in gostom, ki do prišli na praznovanje v njihovo mesto.
JUBILEJNE ..INFORMACIJE** - Uredniški odbor sindikalnih ,,In-formacij** je sklenil novo številko, ki bo izšla ta teden, v celoti posvetiti 500-letnici krških mestnih pravic. Obsežna številka prinaša poglavitne dogodke iz mestne zgodovine ter celoten pregled poteka priprav na ta visoki jubilej in vsega, kar so v okviru programa uresničili in kar še bodo do konca leta. Za tako vsebino
novice
■i.Aiii tudi
A' Zlt°’ S f
*> - jjfe
ZŽSJSL načrtov
ske
letu.
fSce^ŽSMS.tj^^g dinske dejavn isVfLM
Olliaivv	.	qD
ročjih.Nekako bnoš ^ vedujejo tudi P zdol, »
^.KSnoV^-10 i
7aOOZSMS^-b,n0 Utežno Uterarno
POD STREHO , predvidenih0^
boi°
plavanja	da bi
..malo	Ujet.
vključili nov KJ
TITOVA PODOBA, Akademski kipar Vladimir Stoviček s plaketo predsednika Tita, ki jo je izdelal za delavski dom v Krškem. (Foto: Jožica Teppey)
šolstvo po meri združenega dela
Sevnica: kako z malo denarja do najnujnejšega šolskega prostora
tuj^tobra so člani komisije za dograditev šole in nakup opreme
(EK
jJ s predstavniki krajevne ‘hužbenopolitičnih
so vztrajna prizade-HP š°le za usmerje-
^^kešok
^nje. V Sevnici so
kaževa
- [zPeljali združitev po-^ovjip ® Plačilne stroke in ie ’ Pa tudi nadaljnje a usmerjeno izobražena J° I?zveseljivo. Priza-
1 »»ndTi "ajti P°dP°ro
^o^čmt10Vmmi ljudmi S* 'f ^dolr°St0rska stiska šole
i^i tiev£? znana- Trenutno «* C^ost tretje izmene, ni ..Smerjeno izobraženo	ga	tudi za
Nvidenp ° ,aževanje. Za vse 3o nxM°8e bi šola potre-i Zanad7'l|niC' Obstaja mož-|S'a.	0	sedanjega po-
^ ^je Pripravah na po-^ bo tr ?evanJa samopri-°otreba,kot je bilo na
skupnosti, nekaterih delovnih organizacij obravnavali probleme
po šolskem prostoru tudi z vidika sodobnih izsledkov pedagogike. O tem seje treba temeljito in javno dogovarjati. Javna raz-
ENAKO KOT DOSLEJ
Delegati občinske konference SZDL v razširjenem sestavu z delegati družbenopolitičnega zbora občinske skupščine so na konferenci 28. septembra predlagali občinski skupščini sprejem odloka o podaljšanju samoprispevka za gradnjo šolskih in otroško varstvenih objektov. Sedanji samoprispevek se bo iztekel konec leta. Po predlogu konference naj bi tudi vnaprej še pet let plačevali po 1,5 odst. od osebnih dohodkov, tako da se bo nabralo 57 milijonov dinarjev.
sestanku
večkrat
potrebe
proučiti
kot
** *Ualčko	. ~ Ob tednu otroka je sevniški vrtec spet odprl
i	^	s*cer	niso v njem v varstvu. Tovarišice so se
na ’	Pa je bil, žal, pičel,
ir.-. Prostor za varstvo spet zelo dolga-8a- (Foto: Železnik)
prava v združenem delu in krajevni skupnosti glede predvidene porabe sredstev novega samoprispevka je že stekla ta teden.
A. Z.
STILLES: BOLJE ORGANIZIRANI
V Stillesu dobro poteka akcija uresničevanja zakona o združenem delu. Konec septembra so dopolnili tudi samoupravno organiziranost. Tovarna ima poslej dva tozda: tozd Stilno pohiStvo in tozd Notranja oprema ter seveda skupnost skupnih služb. O tem so se delavci izrekli na referendumu 22. septembra. Trenutno zelo zavzeto pripravljajo nov sistem nagrajevanja. Pred časom so bili pobudniki posebnega strokovnega posveta, na katerega so povabili ugledne strokovnjake iz Ljubljane, sodelovali pa so tudi predstavniki drugih sevniških kolektivov.
SEVNIŠKI PABERKI ,
GLAVO V PESEK - Sevniška krajevna skupnost je že v začetku poletja dala Komunalnemu stanovanjskemu podjetju ponudbo, da bi spravili smrdeči Florjanski potok v cevi. Sedaj je tu že jesen, odgovora, takega ali drugačnega pa noče in noče biti.
STRAH PRED PREPIHOM - V sevniški osnovni šoli se ne bojijo zastonj že običajnega prepiha. Velika okna so namreč vzidana tako, da jih lahko že večji prepih vrže iz stene naravnost na hodnik. Prosvetni delavci imajo zato še dodatno odgovornost za mlada življenja.
TRGOVINA JE BLIŽE - Kdor ne utegne v gozd, vseeno ni prikrajšan za dobrote narave. V trgovinah je namreč tudi dovolj kostanja. Minuli teden je bil kilogram po šest dinarjev.
si:vni&i:i vestnik
NI LAHKO GRADITI — 32-člansld kolektiv trebanjskega Krojaškega podjetja si gradi nove proizvodne prostore. Vrednost naložbe znaša 3,20 milijona dinarjev, za kar so morali dati skoraj polovico lastne soudeležbe. Ko bi tako gradili tudi veliki! (Foto: Železnik)
Dogovor eno, življenje drugo
Razvoj malega gospodarstva je v tekočih gospodarskih načrtih zapisan med tiste, ki bi morale imeti prednost. Obrt namreč na splošno hudo nazaduje, zato tudi družba poskuša spodbujati k naglejšemu razvoju.
Vendar, je to res? V marljivem kolektivu trebanjskega Krojaškega podjetja so lani z zanimanjem listali po Gospodarskem vestniku, ko je bil objavljen družbeni dogovor bank o večji skrbi za malo gospodarstvo. Kako tudi ne, kolektiv je bridko izkusil neustreznost svojih delovnih prostorov v stari šoli. Stavba je za proizvodnjo izredno nefunkcionalna, polizdelke morajo nositi sem in tja po stopnicah, ne manjka pa še drugih sitnosti Odločitev za gradnjo novih proizvodnih prostorov je bila zato več kot nujna.
Pri iskanju denarja pri banki so naleteli, milo rečeno, na gluha ušesa. Ljubljanska banka jim je odgovorila, da nima denarja. Slednjič jim je Beograjska banka, ki se je pojavila v pokrajini, odobrila 1,3 milijona dinar-
tri pare je vredna dobra volja
Kolinska je kmetom doplačala razliko za lanski krompir — Optimizem tudi letos
^odk **ski •	•
Hi L°r' trebaVl-S cen* krompirja dobivajo kmetijskogospodar-V ^Pir n e kronske zadruge te dni zadnje doplačilo za
H°.leZaptibijfika; saJ
ali 3 bllZn° 140.000 pr0H?are pri enem
Mar je wrompir'
Is
p
ne bodo posebej,
if
v
r r,f
namenili
s°-
prj|wna tudi glede ne *ži rok
nSe W °m kmetiJ-
Jt** vL Enje bo tudl
k> zZt J0* drugim -
L la v _ ai dobrega sode-°*ti in trdnih
S>CPonikU na Mirni
Cv Pretekld°brega sode’
“j. N. klosti in trdnih p'° 22o"|. Prevala
V Sim,! dlnariev kilo-
B rt ,	^	P31
dala£Skt razlike in Je obnovljen to-
varniški valj že prispel iz Francije, kar pomeni, da bo tovarna spet lahko delala z vso zmogljivostjo, inž. Anton Kotar kljub novim skrbem ni skrival optimizma. Mogoče je pričakovati, da bo tovarna uspešno predelala letošnjo letino.
Po sklepu poslovne skupnosti za krompir bodo sedanje cene veljale do 20. oktobra, takrat pa naj bi se po vsej veijetnosti še znižale. V evropskem merilu je krompiijeva letina rekordna. Izvozne cene našega krompirja so sicer sproščene, vendar bo težko kdo kaj prodal čez mejo, saj je celo v sosednji Italiji krompir cenejši kot pri nas. V zahodnih krompirjevih11 deželah so letošnje odkupne cene 2 in celo trikrat nižje od lanskih.
Dober je tudi jugoslovanski pridelek, saj ima samo Vojvodina, kjer nekdaj krompirja sko-
rajda niso sadilili, letos 30.000 ton tržnih presežkov. Krompir iz južnih krajev sili tudi k nam. Najbolje se ga branimo z nizko ceno, menijo pri poslovni skupnosti za krompir, kjer so določili tako začetno odkupno ce-
sezoni.
Prevozi iz vseh krajev
Temeljite priprave na novo krvodajalsko akcijo
Pri občinskem odboru Rdečega križa v Trebnjem so sredi priprav za jesensko krvodajalsko akcijo, ki bo od 27. do 29. oktobra.
Skupine za odvzem krvi bodo prišle najprej na Mirno v prostore zdravstvene postaje, in sicer 27. oktobra. Odvzem bo od 6. do 14. ure. Naslednji dan bodo delali v Trebnjem, zatem pa še v Mokronogu. Prizadevajo si, da tokrat ne bi bilo treba več čakati na vrsto, zato prosijo vse, da se po možnostih držijo razporeda.
Mirensko Kolinsko
 |n	_____________ tozd Tovarna za predelavo krompiija v glavnem ves čas
Sl v tovarnm Prikolice s krompirjem. V petek je menjalo lastnika okrog 120 ton pridelka, trak y ® vsako sekundo kilogram krompiija. Kakovost pa je žal prav slaba, v tovarni pravijo, “flost kar za 1 odstotek nižja od lanske. Na sliki: vsak želi čim prej priti na vrsto.
jev po 12,5-odst. obrestni meri za dobo pet let in pol! V omenjenem družbenem dogovoru bankirjev pa je govora o najkrajši šestletni dobi, obresti pa tudi ne bi smele biti višje kot 10 odstotkov.
Trebanjski krojači sedaj zidajo, hkrati pa jim je jasno, da bo treba še precej zategovati pas, kot ga je že bilo treba za poldrug milijon lastne soudeležbe! Kljub predvideni hali, ki raste v trebanjski trgovinski coni, bo najhujša že prva anuiteta v višini 749.000 dinarjev, zatem 710.000 in na kraju 380.000. Kdorkoli pozna konfekcijo, ve, da z nitjo in šivanko dandanes ni več lahko služiti Trebanjski krojači so po lanskem zaključnem računu vseeno namenili v sklade 680.000 dinarjev. Sedaj jih je 32 po številu, do konca leta pa želijo povečati število zaposlenih na 50. Čas bi bil, da bi družbeni dogovor bank o pospeševanju malega gospodarstva in prakso pretresel kdo v gospodarski zbornici!
A. ŽELEZNIK
KRVODAJALCI
REKORDERJI
V trebanjski občini imajo vrsto krvodajalcev, ki so že prejeli značke Rdečega križa za petindvajsetkrat darovano kri. Na nedavni krvodajalski proslavi so letošnja najvišja priznanja prejeli: Janez Gartnar iz Trebnjega, Rudolf Golob iz Gorenje vasi, Anton Grabnar iz Mokronoga, Lado Grozde iz Vrha.
Družina
krvodajalcev
Pri občinskem odboru Rdečega križa v Trebnjem hranijo dolge sezname zglednih krvodajalcev. Družina Kovačičevih iz Krtine vzbuja že lep čas pozornost: staršem se redno pridružujejo otroci, letos pa bo dal kri tudi zet.
Na bližnji krvodajalski akciji bo iz te hiše po vsej verjetnosti darovalo kri šest ljudi. Gospodinja Terezija (hkrati je tudi uspešna predsednica krajevne organizacije Rdečega križa v Šentlovrencu) je ob obisku zatrjevala, da jih bo letos šest, skratka vsi, razen malega vnuka, za katerega pa je stari oče Jože trdno pripričan, da bo sledil čez desetletja. Svoje čase so h krvodajalstvu pregovorili vsakogar, ki je še bival pri tej hiši, tako, da jih je iz te hiše dostikrat čakalo v vrsti tudi po osem.
„Sebi človek ponavadi ne škodi rad,“ de z vso prepriče-valnostjo predana aktivistka Rdečega križa Terezija v potrdilo tega, kako ponavadi prepričuje druge, naj darujejo kri, češ da se sama, kot vsi drugi v družini, tudi po odvzemu krvi dobro počuti. Sama je darovala kri že 23-krat, mož Jože 13-krat, sin Jože 8-krat in hči Magda 5-krat. Tako bo šel letos tudi zet, ki je dal kri že dvakrat, ko je bil pri vojakih. Lani je sinu manjkalo borih pet dni do polnoletnosti, zato ga niso sprejeli, letos pa prav gotovo ne bo težav. Tudi darovanje krvi je v tej hiši družinska zadeva in prav je tako.
no, ki le za silo pokriva proizvodne stroške. V skladu s predhodnim dogovorom s pridelovalci krompirja se je Kolinska tako in tako obvezala za dokončni obračun po odkupovalni
A. ŽELEZNIK
KRI ZA SOČLOVEKA - Pri Kovačičevih, brž ko kdo odraste, postane tudi krvodajalec. Stari oče je prepričan, da bo enako tudi s tem vnukom.
TREBANJSKE IVERI
Na Mirni naj bi ob 6.30 prišli na odvzem krvi najprej krvodajlci iz Gradbeno opekarskega podjetja, ob 9.30 iz Dane, ob 10. uri iz IMV, ob 13. uri pa še iz Kolinske in KPD Dob. Iz bolj oddaljenih krajev bo peljal avtobus iz Šentruperta ob 7. uri. V Trebnjem bodo 28. oktobra pripravili pet avtobusnih prog, kjer bo odpeljal mali avtobus iz Dolnjih Ponikev ob 7. uri, iz Dobrave pa veliki avtobus ravno tako ob 7. uri. Postanki bodo vmes v vseh krajih ob poti. V promet bodo vključili tudi šolski avtobus iz Velikega Gabra, ki bo odpeljal iz Repelj ob 8.1 S; v Sela-Sumberk naj bi prispel ob 8.30. Četrti avtobus bo krenil iz Velikega Gabra ob 8.30 uri, pobiral bo krvodajalce v smeri Šentiovrenca, Velike Loke in Stefana. Peti avtobus bo vozil iz Dolenje vasi pri Čatežu, odhod bos ravno tako ob 8.30. V Trebnjem bodo pričakovali krvodajalce iz Trima in Novolesa ob 11. uri, iz Laboda pa ob 12. uri.
Odvzem krvi v Mokronogu bo 29. oktobra od 6.30 do 13.30. Tod bodo vozili na treh avtobusnih progah. Ob 7.30 bo krenil iz Štatenberga, drugi iz Jelševca ob 8.30 in tretji iz Brune vasi ob isti uri. Za delavci iz Iskre je predviden čas ob 10. uri. S strpnostjo in dobro voljo vseh bo tudi ta akcija lepo uspela kot vse dosedanje.
V TEM TEDNU STREHA - Pri Kolinski na Mimi pričakujejo te dni monterje mostarskega „Soka“, ki naj bi nad vsipnik postavili streho. Naval kmetov na odkup je strašanski. Zaenkrat je bilo vsem vreme naklonjeno. Zal je kakovost krompirja slaba, škrobna vrednost je kar za en odstotek nižja od lanske, kar obeta precejšnje težave pri skladiščenju.
GOSPODARSTVO V ŠTEVILKAH?
Celotni prihodek gospodarstva trebanjske občine v letošnjem prvem polletju znaša 642,3 milijonov dinarjev ali 47 odst. več kot lani. Porast dohodka je še večji, namesto lanskih 56,7 milijona dinarjev v istem polletnem obdobju letos 140,7 milijona dinarjev; to pomeni v indeksu kar 248. Tudi čisti dohodek ni od muh: 111,6 milijona dinarjev, žal pa je za akumulacijo ostalo le 15,4 milijona dinarjev.
IŠČEJO NOVE PEVCE - Mirenski moški pevski zbor (letos je dobil plaketo občine) je začel z jesenskimi vajami. Vrsta pevcev poje v zboru že dolga desetletja. Z veseljem bi sprejeli v svojo sredino nove glasove. Kdor začne enkrat zahajati v ta tovariški kolektiv, mu ostane zvest
ŠE BLAGO, PA BO - Novotehna je lepo uredila ograjen prostor za gradbeni material v razvijajočem se trebanjskem trgovskem centru. Žal je v njem zaenkrat videti še bolj malo blaga, imajo pa vse možnosti, da zasujejo graditelje vseh vrst z vsem potrebnim. Le-ti se ponavadi ne ozirajo na letni čas.
KAJ JE ZIDANICA? - Tako tisti pri spomeniškem varstvu kot številni obiskovalci vinskih goric opažajo, da rastejo vikendi prav žalostnega videza. Najprej ponavadi zrastejo prav skromni temelji, na koncu pa je vse skupaj podobno starim transformatorskim postajam. V veljavi je občinski odlok, ki določa, kako naj bi gradili, le inšpektorji, kot kaže, premalo zahajajo v gorice ...
TREBANJSKE NOVICE
Uk dkiobra 1977
SLan uredil: ALFP.ED ŽELEZNIK
DOLENJSKI LIST
19
v kulturni
LOVCI GRADIJO KOČO - Ob goijanski cesti nad Jugorjem si suhorski lovci §rauiJ^ Lovska družina Suhor šteje 50 članov, ki bodo vsa dela pri gradnji opravili sami. Računaj » zgrajena čez dve leti.
Kmalu novo kulturi
Drugo leto naj bi metliški dom Partizana picuicuui » ruau...,	.	u
kuIturne skupnosti ne bo šlo — Tudi na Suhorju in vGrag—
republiške
Največ pozornosti v srednjeročnem planu za obdobje 1976 — 1980 je metliška kulturna skupnost namenila preureditvi Partizanovega doma v Metliki v kulturni dom, sanaciji kulturnega doma na Suhorju ter adaptaciji kulturnega doma v Gradcu; poleg tega so v načrtu nekatera nujna vzdrževalna dela v metliškem gradu, kjer domuje Belokranjski muzej.
Za lepo mesto
Milan Hudorovac že celih 18 let skrbi, da je Metlika urejeno, čisto in tudi na pogled prijetno mesto. Toliko časa je namreč zaposlen kot delavec najprej komunalnega podjetja, sedaj pa komunalnega gospodarstva v sklopu TGP. Hudorovac je vodja 4-članske skupine, ki ima na skrbi to delo.
„V našo obveznost sodi: urejanje mestnih parkov in zelenic, čiščenje mestnih ulic, odvoz smeti, skrb za kanalizacijo in podobna dela,“ je povedal Hudorovac, ki meni, da so za vse to štirje ljudje premalo. „V prejšnjih letih nas je bilo šest, sedaj pa so to število skrčili, ker menda občina, ki nas plača, nima dovolj denaqa.“
Skupina mora vsak dan pametno razporediti delo, da zmore vse, saj se ne more posvetiti le enemu opravilu. Tako se zgodi, da isti dan delavci obrezujejo vrtnice v parkih, odvažajo smeti, krpajo luknje na ulicah in popravljajo zamašeno kanalizacijo
v kakšnem bloku. „Za parke je včasih skrbel poseben človek; če hočemo, da bodo parki lepi, moramo travo kositi na vsakih deset dni; tu pa je še skrb za rože in drevje, torej več kot dovolj posla za enega človeka."
Odvoz smeti dvakrat na teden zahteva kar polovico delavcev. „Precej nepotrebnega dela nam dajo ljudje, ki mečejo odpadke po cestah. Najhuje pa je pozimi, ko si pri pluženju snega skoraj ne moremo pomagati s stroji, ker so pokrovi jaškov precej dvignjeni in je treba večino dela opraviti z lopatami.**
Kljub obilici opravil, za katera mora skrbeti Hudorovče.va skupina, opravlja svoje delo dobro in vestno. Tudi Hudorovcu in njegovim trem delavcem se Metličani lahko zahvalijo, da je njihovo mesto tako čisto in urejeno. Tisti, ki stalno živijo v Metliki, tega morda niti ne vidijo, zato pa to takoj opazi obiskovalec, ki pride od drugod.
A. B.
Prihodnje leto, ko bo po načrtih dom Partizana preurejen v kulturni dom, naj bi občina končno dobila kulturno središče. Na metliški kulturni skupnosti poudarjajo, daje kulturno življenje v občini precej zamrlo tudi zato, ker ni ustreznega prostora, kjer bi se lahko razvijalo. Dvorana v domu Partizana je dejansko neuporabna za razne nastope; Slovenski oktet, ki je v Metliki vedno zelo prisrčno sprejet, v taki dvorani noče več nastopati.
Preurejena dvorana, v kateri bo 190 sedežev, bo služila za kino predstave, ki jih sedaj v Metliki ni že več kot leto dni, za gledališče in koncerte. Urediti nameravajo garderobe, čakalnico, sanitarije, v prvem nadstropju pa naj bi bili klubski prostori, v katerih bodo lahko vadila razna artiaterska društva, na razpolago pa bodo tudi za sestanke itd.
Preureditev bo stala okoli 6,5 milijona dinaijev; od tega bo kulturna skupnost Slovenije prispevala 35 odst., ostali denar pa bodo zbrali iz prispevka delovnih organizacij, samoprispevka, občinskega proračuna, prispevali bosta metliški TKS in kulturna skupnost. Idejni načrti za preureditev doma Partizana so že narejeni, v izdelavi je gradbena dokumentacija.
Zagotovljen je tudi del sredstev za adaptacijo kulturnega doma v Gradcu, ki bo stala okoli 1,65 milijona dinaijev.
Seveda brez P' ške kulturne sku ne bi bilo mogoče K ^ Metliki poudaijajo,,	$	^
Slovenije Pokaz/^„ Šk mevanja za njihov^ Jjjjti , j so z njeno pomočjo ^ ^ nove prostore zalju<^ ^ nico.
VPISOVANJE^ jPt
CLAN0V#4:
Do konca oktobra_ »e (( n0y klorna skupina VPJS“^. j5 let j1 n. Vsi, ki so stari več ko fl <£, veseli folklora, se ui£t?* sobotah od 1^°,, ujev^1 nedeljah od 9. do .' j,u Partizana, sicer pa Pn ali Maijanu Vidicu
PRIPRAVE NA
V sredo, 5. bila v Metliki seja *
OK ZKS. Govor
•vsebinskih mtadr pravah na volilne ZK. Komite je	^
šče, ki ga je sprej® ^
za Dolenjsko, W ^ ^
za eno temf	%
štirih dolenjskih obfi b/ ^
v taki organiziran® ništva vidijo tu . -i. p*1
uresničevanje sV^eSe# nih programov, tekla še o ptofffj
nosti komunistov pri uresničevanj«
30. seje predseds_ . nega kormteJ® obravnavi KardeJ® ve o smereh razv nega sistema <fO®
samoupravljanja benopolitičnih
in okoljih.
SPREHOD PO
KAŽE, DA FOTOKINO KLUB FOKUS še miga. Klub dela pri mladinskem klubu, njegovo dejavnost pa je, žal, čutiti le po menjavanju slik v vitrini Dri bifeju. Malo več de-
pičice
podpore v ožji družbeni skupnosti.
IVICA SERFEZI, LJUPKA DI-MITROVSKA IN NOVI FOSILI so nastopili prejšnji teden v domu Partizana, kjer se je trlo gledalcev, predvsem mladih. Pokazalo seje, da manjka tovrstnih prireditev, ki si jih ljudje še kako želijo. Niti drage vstopnice ne odvrnejo zabave željnih ljudi.
DOKAJ NENAVADEN DOGODEK se je odigral nad Bojico. Kra-
ut.—SpiSi
lovski strasti zaletel^ čeve gostilne u» J dioafl® ^ za približno 4000 gostilne pa j>°	0yss
gulja nagatiti za sobe,
GOSTILNIČARjfffi
VINAC je dal a»
začrtal Ako bi
>a je
01
prepevanjarS^
bil njegov lokal*
OBČINSKA	^#
ZSMS bo pnčetoViu ^ ?r
nančn
reklam	W»el j
informatorja u jjn) v	vi
mladih. Finančno WC^or|
ul cO V11 Ati organizacije, kj sp0dbud sluh za podobne
metliški te
d#
Začetki posebne osnovne šole v Črnomlju segajo v leto 1970, ko so v okviru osnovne šole Mirana Jarca ustanovili dva oddelka za otroke, ki se morajo šolati po prilagojenem programu. Od 1973 je posebna OŠ samostojna ustanova; letos ima popolna osemletka devet oddelkov, šolo obiskuje 87 učencev iz obeh belokranjskih občin, poučuje pa jih 13 pedagogov, ki imajo vsi ustrezno izobrazbo.
„Včasih se je moralo kar 60 prizadetih otrok iz Bele krajine šolati v posebnih šolah v Tolminu in Celju, sedaj pa je iz črnomaljske občine samo en otrok v Celju. Na šoli imamo tudi oddelek za delovno usposabljanje, v katerem je šest zmerno prizadetih otrok, ki bi sicer morah v zavod v Črno na Koroškem," je povedala ravnateljica šole Ema Šujica.'Kar 45 učencev je v internatu, 25 se jih vsak dan vozi v šolo in domov, ostali pa so iz Črnomlja in okolice.
)TPrecej je Romov, v 1. in 2. razredu skoraj polovica vseh, vendar prihajajo v šolo precej neredno; kolikor je v naši moči, jim pomagamo tudi z obleko in šolskimi potrebščinami," pravi ravnateljica.
Šolska stavba je nova, saj je bila dokončana jeseni 1973, in je prva nova stavba v Sloveniji, grajena prav za posebno šolo. Čeprav so prostori lepi in svetli, šoli še precej manjka: ni kabinetov, glasbene sobe, upravnih prostorov, zato kolektiv vsako leto veliko vlaga za boljšo funkcionalnost stavbe. Vendar je treba povedati, da je to ena boljših posebnih OŠ v Sloveniji in družba veliko daje za njeno delovanje.
V teh letih je šolsko obveznost končalo 55 učencev; 34 jih ima zaposlitev, štirje nadaljujejo šolanje na posebni pokli-
cni šoli v Kočevju, eden pa celo na poklicni šoli lesne stroke v Ljubljani. To so vsekakor lepi uspehi pedagogov, žal pa je nekaj Romov, ki so izstopih iz 3., 4. in celo iz 2. razreda; ti se niso in se verjetno nikoli ne bodo zaposlili.
Konec lanskega šolskega leta je šolo zapustilo 21 učencev, ki bodo verjetno do konca leta vsi dobili zaposlitev. Največ se zaposlujejo v Iskri, Beti, IMV, Beltu, Viatoiju. „Do sedaj z zaposlovanjem naših učencev nismo imeli težav; v 7. in 8. razredu imajo obvezno 14-dnev-no prakso, nasploh pa so učenci, ki končajo 8. razred, ročno zelo spretni, saj posvečamo tehničnim predmetom veliko pozornost," je povedala ravnateljica.
O koristnosti in potrebnosti take šole poleg vsega drugega govori tudi dejstvo, da v vseh letih obstoja posebne OŠ njeni učenci niso storili nobenih večjih vzgojnih prekrškov ali prestopkov.
A. BARTEU
ZBOR BORCEV BELOKRANJSKEGA ODREDA
V počastitev 35-letnice ustanovitve Belokranjskega odreda bo v nedeljo, 30. oktobra, ob 9. uri pred hotelom Smuk v Semiču zbor borcev tega odreda. Borci se bodo ob 10. uri udeležili prosjave ob odkritju spominskega obeležja v Vavpči vasi, kjer je bila 1937 partijska konferenca. Odbor vabi borce Belokranjskega odreda, naj se tako kot vsako leto v čim večjem številu udeleže zbora.
Premalo denarja za KS
Združeno delo ne izpolnjuje svojih obveznosti do KS
V črnomaljski občini je podpisalo samoupravni sporazum o sofinanciranju krajevnih skupnosti 71 odst. zaposlenih. Kljub temu se je do začetka septembra nabralo le dobrih 300 tisočakov, kar je komaj 30 odst. planiranega zneska. To velja za sredstva, ki se zbirajo iz združenega dela, medtem ko sredstva iz proračuna (milijon dinarjev) vsak mesec razdeljujejo KS.
DA BO PŠENICA DOBRO OBRODILA - Ta teden so v Beli krajini začeli sejati pšenico. Skrbni gospodarji so pred setvijo dobro pognojili zemljo, tako kot vedno naredijo Geltaijevi iz Črnomlja.
ČRNOMALJSKI DROBIR
TABORNIŠTVO JE OŽIVELO -Razen v Semiču taborniška organizacija v zadnjih dveh letih v občini sploh ni delala. Pred kratkim se je za oživitev taborništva zavzela OK ZSMS. Med mladimi je za taborništvo veliko zanimanja, saj je anketa pokazala, da je dvesto mladih fantov in deklet pripravljeno delati v tej on - - • usposab
ZANIMANJE ZA GLASBENI ABONMA - Za letošnji glasbeni abonma so prodali 240 vstopnic, kar je za Belo krajino zelo veliko, še po prvem koncertu se sindikati zanimajo za vstopnice za ostale štiri glasbene prireditve; vstopnice za posamezne koncerte bodo v prosti prodaji znatno dražje. Naslednji nastop bo 14. novembra, ko bo imel koncert Slovenski oktet To bo eden zadnjih nastopov znanega ansambla v tej sestavi.
KINO ŠE ŠEPA - S kinom je bilo v zadnjem času precej težav; zaradi nerentabilnosti so predstave za nekaj časa celo ukinili. Tudi po ponovni uvedbi ni dosti bolje. Nedeljske predstave so rentabilne, med tednom pa še vedno ni dovolj gledalcev. Poslej bosta ob nedeljah dve predstavi, ob 17. in 20. uri, ob
torkih in četrtkih pa ob 17. 'uri. Če bo film komercialen, bosta tudi med tednom po dve predstavi.
Zaradi slabega dotekanja denarja iz združenega dela krajevne skupnosti ne bodo mogle uresničiti svojih letnih programov. Poleg tega so sredstva, predvidena s samoupravnim sporazumom, premajhna, da bi KS lahko dobro delovale. Ko bi združeno delo v redu izpolnjevalo svoje obveznosti, bi na prebivalca črnomaljske občine prišlo povprečno 125 dinaijev, namenjenih za KS. Tako dobi manjša KS v enem letu približno toliko denaija, kot znaša poprečni letni osebni dohodek kvalificiranega delavca.
Seveda ta denar ne zadostuje za kakršne koli investicije niti si ne morejo krajani z njim pomagati pri ureditvi prostorov za delo organov in družbenopolitičnih organizacij v KS. Za izboljšanje materialnega položaja KS bi se morale bolj zavzeti osnovne organizacije sindikata, da bi združeno delo res izpolnjevalo sprejete obveznosti, kjer pa še niso podpisali sporazuma, je treba doseči, da to store čimprej. Prav tako je treba začeti razpravo o višji stopnji prispevka za KS za prihodnje leto, saj se bodo proračunska sredstva, namenjena za financiranje KS, postopno zmanjševala.
Prav tako bo potrebno ponovno pregledati merila za razporejanje zbranih sredstev. KS Črnomelj ima namreč velike stroške z vzdrževanjem snage v mestu, z vzdrževanjem javnih zelenic, pokopališčem ter pogrebno službo. Za sedem zaposlenih v KS Črnomelj gre okoli 80 odst. vsega denaija, ki ga ta KS dobi po sedanjih merilih. (Ne)reden dotok sredstev v letošnjem letu tako ne zadošča niti za osebne dohodke zaposlenih.
A. B.
TRETJI
BELOKRANJSKI
RALLY
AMD Bela krajina iz Črnomlja pripravlja za soboto, 22. oktobra, za člane AMD tretji belokranjski rally „po poteh borbe za svobodo". Prijave sprejema AMD Bela krajina, Kolodvorska 56a, Črnomelj, do 18. oktobra.
UPA ZELENELA JE - Lipa je za Slovence tako rekoč sveto drevo, kot za Kanadčane javor ali Nemce hrast V Črnomlju je oznaka za ulico Pod lipo nabita na star tram. Morda pa je to edini ostanek lipe, ki so jo dodobra oskubli čaja željni meščani.
PETER GUŠTIN, NOVI CLAN IZVRŠNEGA SVETA
Na zadnji seji vseh zborov skupščine občine Črnomelj so načelnika geodetske uprave Janeza Tottra razrešili članstva v črnomaljskem izvršnem svetu. Za novega člana IS so izvolili Petra Guština, direktoija črnomaljskega tozda Cestnega podjetja.
DRUŠTVO BI RADO ČLANARINO
Društvo upokojencev Črnomelj prosi vse tiste svoje člane,ki še niso poravnali članarine za letošnje leto in prejšnja leta, da to store čimprej, saj gre leto proti koncu in bi radi zaključili finančno poslovanje za 1977. Člani društva naj pošljejo tudi svoje predloge za izlete v prihodnjem letu; navedejo naj kraje, ki bi jih radi obiskali. Komisija za izlete bo pregledala vse predloge in izbrala najboljše.
Skupna skrb za prizadete otroke
Doslej je v črnomaljski posebni OS končalo šolsko obveznost 55 učencev — Večina se jih zaposli v domačih podjetjih — Težave z Romi
DOLENJSKI LIST	  Stran	uredil:	ANDREJ	BARTELJ	Št.	40	(1471)
i naj ocenijo rešitve
iftpi
te,“
uresničevanju zakona o združenem delu potekajo še v preozkih krogih J^zpravi v Kočevju sodeloval tudi sekretar MS ZK Ljubljana Marjan Jelen
Na
i. _ . "e *nam kuhati, znam presoditi, če je neka jed dobra Zlf me^	razPravo	na	skupni	seji	občinskega
in predsedstva občinskega sveta Zveze ibje .va" Bradač, sekretar aktiva neposrednih proizvajalcev. *i ^niou S^°'*° ™se^’ ^ bodo delavci znali presoditi, če so Sse.	a^ti dobri, pa čeprav se ne razumejo dobro na
h«« j N* 80 namreč razpravljali o uresničevanju zakona o ^ u v delovnih organizacijah.
na, Melamin, Zdravstveni dom, Zidar), drugod bolj ali manj zaostajajo, najslabše pa je v delovnih orga-
“Sotovitev je, da je po-
leno^iČitev zakona sicer ° Vehk° (ZKGP, Tekstil-
Veg JAVNEM SALONU — Za praznik občine Kočevje likovni	Prireditev.	Med	drugim	so	se predstavili s
:) “Hi deli tudi učenci osnovne šole Kočevje. (Foto:
otrok v zdravem okolju
nizacijah z do 50 zaposlenimi. Predvsem pa je slabo, da v dosedanje razprave niso še dovolj pritegnili delavcev v tozdih.
V delovnih organizacijah prav tako še vse preveč govore o aktih in rokih, premalo pa o tem, kako bo z dohodkom res upravljal tisti, ki ga ustvarja. Ponekod, kjer so želeli hitro uveljaviti nekatere oblike nagrajevanja po delu (Itas), so naleteli na resen odpor delavcev. Vzrok za odpor je nedvomno ta, da se pred uvedbo novih meril za nagrajevanje o njih sploh niso dovolj pogovorili z delavci, saj bi jih morali delavci prq' ne le spoznati, ampak tudi sprejeti.
V razpravi je sodeloval tudi sekretar Medobčinskega sveta ZK Ljubljana Marjan Jelen, kije poudaril, da delovni ljudje niso dovolj zainteresirani za uveljavljanje zakona tam, kjer ne čutijo, da se zdaj menja tudi njihov položaj in odnos. Marsikje se je izkazalo, da celo nekateri tovariši, ki pripravljajo akte v zvezi z usklajevanjem z zakonom, tega zakona ne razumejo. Poudaril je tudi, da je treba takoj pritegniti v razprave o uresničevanju zakona vse člane kolektivov. Posebno pa je poudaril, da je treba k delu okoli uresničevanja zakona v krajevnih skupnostih, SIS in delovnih organizacijah pritegniti vso napredno inteligenco.
J. PRIMC
.starejšj so člani iste družbe, zato so težave enih srečanja ob tednu otroka
"1 tudi J su ciani 's
S&sSasre?
ir’ Učenka®1111 povedala i 5^’Ha nS 0snovne šole Jitavnikov^avnem srečanju J\t °rganj2?'°nirske “ mla-
8» P- Sl
J sn
t ^	seznanili	pred-
v l jq mla%iske 'JrZ delom Pionir-Uji 7Kve<lli kiai«^a!!1Zacije’ nat0 s»*tltun"pro' ^ dlaeaU, Ir J, vprašanj, pa
lova s4 5timer n izbolj5atl-i i 1 ** kS PretUaeali, naj bi
1 freh* odn"~’-1 *me ”0snovna 1*« bi
vodstev občin-
je bilo organizi-edna otroka.
(zastopnike pionirjev in mladine) v hišni svet, kot so to že storili v enem izmed kočevskih stanovanjskih blokov.
Ob zaključku so se dogovorili, da bodo o teh in drugih vprašanjih učenci v okviru svojih organizacij še razpravljali in o svojih predlogih (tudi na primer o organizaciji letošnjega dedka Mraza) obvestili družbenopolitične, pa tudi delovne organizacije.
J. PRIMC
BLOKI DA, TRGOVINE NE
V Kajuhovem naselju ob Ljubljanski cesti v Kočevju ter Mahovniku je v zadnjih letih zrastlo veliko zasebnih hiš, stanovanjskih blokov in celo visokih stolpnic. Žal pa je na tepi območju že vsa leta le ena trgovina z živili (Hrana) in še ta posluje z deljenim delovnim časom oziiroma vmesnim opoldanskim odmorom. Stanovalci so že večkrat predlagali, naj bi vsaj ta trgovina pojslovala non-stop, če že ni denarja !za gradnjo nove. Pričakujejo, da bddo trgovci njihov predlog upošte-
Za 80-letnico nova RTP
Stroji potrebujejo dobro elektriko
C1* 0(W„r *“‘c »Osnovna
* »Stev *«
bili
Posebno sobo, Stavljeno
* 2botu n Je10 vse o j Sp!0 Pa bi so”, 9°mači likovni
4 0pre^Xlovali s sv°j™i
£ J“yu te sobe in okoli-
- -
“te > biio,
"»Poč ‘ovne
Radino. Mladi bi radi
,fe!etl’imi>PQč!ittedIagano> naJ bi • ned=lovnP !!ni.cam' °Wnm-e za pioniije,
I le ■
Povsod,
Icev Vabili vwi ,
’ ozirom J na zbore °ma celo izvolili
Novo razdelilno transformatorsko postajo (RTP) 110/20 kV so odprli 1. oktobra v Kočevju. Na tej svečanosti sta spregovorila direktor skupnosti tozdov Elektro Peter Kozina in predsednik	izvršnega	sveta
občine Kočevje Alojz Petek. Predsednik delavskega sveta-skupnosti tozdov Elektro Miha Štebej je nato predal ključe RTP predsedniku delavskega sveta tozda Elektro Kočevje, Stanetu Gašperiču. Vrvico na vhodu v RTP je prerezal pred-
sednik občinske skupščine Kočevje Savo Vovk in tako predal objekt v obratovanje.
Urejanje in posodabljanje elek-ičnega omrežja ter gradnja RTP je veljalo okoli 54 milijonov. Največ
M S
. ^bne iz Kočevja
m	prodajo
® kuL®“a° dosti de‘
ICiTl J J° na posojilo.
E 7 Deratiza--nih '-J? ^ejanju mesta . tazbe^J star>h hiš. Iz kleteh P°dEane po
eteh sosednjih hiš.
da je v nepismenih? iji občinski v 2godilo, da je i v fiPi* na okra-%ni, Vem domu. v:^ °^,rnili le črki eti kot srbski I.
ZBIRAJMO PAPIR - Nabiranje starega odpadnega papirja se je zopet začelo, čim se je pričel šolski pouk. Nabiralci iz osnovne šole so redni in marljivi. Za to akcijo skrbi mentorica Anita Zupan. Šolarji nabirajo vsak dan, razen tega pa organizira občasno nabiranje tudi občinski odbor Rdečega križa. Občani, pripravljajte papir, ko se vam ga bo nabralo dovolj, pa sporočite v šolo!
IZLETNIKI PRIHAJAJO - Pretekli mesec je bilo v Kočevju veliko skupin izletnikov iz raznih krajev Slovenije in drugih republik. Naše mesto so obiskali tudi člani aktiva ZB Novoteks iz Novega mesta. Ogledali so si mesto, pokrajinski muzej, mlekarno in sirarno, kjer so jim pokazali potek proizvodnje sira „gavda“.
SLANA UNIČUJE - Slana je naredila po vrtovih v mestu in okolici veliko škode. Najbolj je bil prizadet fižol, ker ni še povsem dozorel.
SADJE BOGATO OBRODILO -Sadje je letos v naši dolini dobro obrodilo. Nekateri se bojijo slane in pozebe, zato so pričeli zgodaj obirati. Zanimivo je, da vsi ugotavljajo, da letos sadje ni črvivo.
PREGOVOR - „Ce na Mihaelovo veter zaveje, mrzla bo zima, s snegom do veje“, pravi ljudska modrost. Na Mihaela je bilo obilo vetra. Drugi pregovor pa veli: „V oktobru burja, mraz, vjanuarju sončen čas.“
}\i
L CEUSKE NOUICE
denaija za te investicije, in sicer 25 milijonov, je prispevala skupnost tozdov Elektro, med njimi pa največ (19 milijonov) tozd Kočevje. Manjši del (2 milijona) so prispevale v obliki sofinanciranja še delovne organizacije z območja občin Kočevje in Ribnica, ki razen teh sredstev tudi že redno prispevajo za razvoj energetike. Investicije na področju elektrifikacije tega območja še niso zaključene, saj bo predvidoma že v prihodnjem letu zgrajen nov daljnovod do Kočevja iz ljubljanske smeri, predelali je treba se nekatere transformatorske postaje, povezati to omrežje s hrvatskim in opraviti še nekatera druga dela in tudi pomembne investicije. O vsem tem je na otvoritvi RTP spregovoril direktor skupnosti tozd Elektro Peter Kozina, ki je ob tej priložnosti poudaril, da prav letos poteka 80 let, odkar je v Kočevju prvič posvetila električna luč, in daje otvoritev RTP najlepša počastitev te obletnice.
Predsednik IS občine Alojz Petek pa je dejal, da je elektrika najpomembnejša energija za Kočevje, saj se bodo tega dela Slovenije naftovodi in plinovodi izognili, pa tudi domači premogovnik bo predvidoma prenehal obratovati že februarja prihodnje leto. Dobra elektrika je za redko naseljeno Kočevsko še posebnega pomena zato, da bi lahko začeli na podeželju ustanavljati obrate male industrije in posodabljati kmetije.
V kulturnem delu svečanosti sta sodelovala kočevska delavska godba in nonet iz Željn. Zanimiva novost je tudi, da krase prostore nove RTP tudi tri dela domačega akademskega kiparja Staneta Jarma in da se torej tako vedno bolj uveljavlja geslo „Človek-delo-kultura .
J. P.
PLESALCE VABIJO
Temeljna kulturna skupnost Kočevje zbira prijave za plesalce v folklorni skupini, ki jo vodi Cveto Križ. Vabljeni so predvsem mladinci in mladinke, stari od 16 do 25 let, ki imajo veselje in smisel za ples in se žele učiti
ljudskih plesov, lahko vsak dan od 10. do 12. ure v pisarni TKS v Šeškovi ulici ali na telefonsko številko 86-313.
Prijavijo se
' * - 12.
Zakaj več Janezu?
Razprava v ribniškfem Inlesu med nedavnim obiskom republiških predstavnikov je pokazala, da je v tem kolektivu (in zelo verjetno tudi v mnogih drugih) še precej nejasnosti glede uresničevanja nekaterih določil zakona o združenem delu.
Med drugim je bilo v razpravi večkrat poudarjeno, da bo v praksi težko uveljaviti nagrajevanje po delu, „saj vsak z zavistjo gleda, če kdo na podobnem delovnem mestu in z enako kvalifikacijo zasluži v enem tozdu 300 din na mesec več kot v drugem. Člani naših kolektivov lažje prenašajo, če so vsi revni, kot da bi dobil kdo z isto kvalifikacijo več.“
Seveda tako mnenje ni v skladu z zakonom o združenem delu, ki v 126. členu med drugim pravi: „Osebni dohodek delavca se določa tako, da ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu prispevku, ki ga je dal s svojim živim delom in z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi ...“ To pomeni, da je osebni dohodek za enako kvalifikacijo ne le lahko različen, ampak bi celo moral biti različen. Večji osebni dohodek naj dobi v okviru tozda tisti, ki več in bolje dela; v primerjanju med tozdi pa spet delavci tistega tozda, ki bolje gospodarijo.
Seveda pa je res, da je treba pri nagrajevanju po delu upoštevati še nekatera druga, bolj ali manj pomembna merila, kot so minulo delo, bolj ali manj enakopraven start v vseh tozdih, solidarnost itd., na kar so v Inlesu pravilno opozorili.
J. PRIMC
Za stanovanja
Tudi delavcem v družbenih službah in pri zasebnih delodajalcih, ki si sami ne morejo kupiti ali zgraditi stanovanj, je treba postopno zagotoviti primerna stanovanja. Za to pa je najprej potreben denar. Občinska skupščina Ribnica bo zato predvidoma že na prihodnji seji sprejela odlok o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, katerega osnutek določa, da bodo tudi tisti, ki uporabljajo dopolnilno delo drugih, in tiste organizacije, ki niso podpisale samoupravnega sporazuma o najnižjem odstotku izločanja sredstev, prispevale najmanj po 6 odstotkov za stanovanjce namene.
Več jih je kršilo dogovore
V prvem polletju so izplačevali za osebne dohodke več, kot bi lahko glede na dogovore
V spodbudnih rezultatih gospodarjenja v ribniški občini v prvem polletju letos smo že poročali. Če na kratko ponovimo, gre za 44 odstotkov večji celotni prihodek kot v istem obdobju lani, za 78 odstotkov večji dohodek in za 42 odstotkov večji čisti dohodek, izguba pa se je kar za 89 odstotkov zmanjšala.
Vse te uspehe pa so spremljale tudi slabosti. Tako je delež skupnega dohodka za skupne in splošne družbene potrebe naraščal občutno hitreje kot delež, ki ostaja organizacijam združenega dela. Zaradi tega se je spremenilo tudi delitveno razmerje skupnega dohodka, kije lanskih 28,3 : 71,1 odstotka v korist OZD padlo na 29,5 : 70,5 odstotka. V denarju pa to pomeni, da je šlo za skupne in splošne družbene potrebe ter ostale namene v prvem polletju lani 27,518.000 din, letos pa že 39,240.000 din.
Razen tega več delovnih organizacij ni upoštevalo z resolucijo in drugimi dokumenti dogovorjenih razmerij. Tako bi morala sredstva za osebne dohodke naraščati za 10 odstotkov počasneje kot doseženi dohodek. Ta razmerja ob polletju niso bila v skladu z resolucijo. Izmed 17 delovnih organizacij so v treh hitreje naraščala sredstva za osebne dohodke in skupno porabo kot skupni dohodek (Donit, Riko, Inles-tozd stavbno pohištvo Ribnica). Nadalje devet delovnih organizacij pri razporejanju sredstev za osebne dohodke ni upoštevalo določil samoupravnih sporazumov. Dosežena akumulacija pa je bolj zaostajala za načrtovano, kot so zaostajali osebni dohodki za načrtovanimi, kar v 12 delovnih organizacijah. Med
temi prekoračitelji je tudi Inle-sov tozd Trgovina, ki je letos edini izkazal izgubo.
Vse te ugotovitve povedo, da bo treba v prihodnje posvečati večjo pozornost izvajanju skupno sprejetih resolucij, dogovorov, smernic in seveda občinskega načrta, kdor ne spoštuje sprejetih obveznosti in dogovorov, se ne obnaša niti tovariško, niti pošteno, niti stabilizacijsko.
J. PRIMC
POLHARSKE
NOČI
Tradicionalni lov na polhe je tudi letos mnoge stare in mlade Ribničane zvabil v gozdove. Pasti so pripravljali že od poletja, ko so že manj ali bolj zanesljivo napovedovaJi, da bo letos uspešen poljši lov. Konec septembra in v oktobru pa se je začelo zares. Na Grmadi so že dvakrat organizirali polharsko noč. Tudi koče po gozdovih in drugi planinski domovi so bile polni polharjev, nekateri pa so noč prebili kar v gozdu. Slednje je drugo soboto, ko je bil dovoljen lov, presenetilo slabo vreme medtem ko so se tisti v kočah znašli, saj ni manjkalo dobre pijače in jedače.
SPORAZUM O DIVJADI
Pripravljen je samoupravni sporazum o gojitvi divjadi na območju zahodne Dolenjske (razen območja občine Grosuplje), ki obsega določila o površinah za stanišča in prehrano divjadi, o povračilu škode, povzročene od divjadi (na ljudeh in poljščinah), o načinu ugotavljanja škode na poljščinah in odstrelu divjadi. Podpisniki sporazuma bodo lovske organizacije, občinske skupščine, kmetijske in gozdne delovne organizacije in zemljiške skupnosti občin. O tem sporazumu bo v kratkem razpravljala in odločala tudi občinska skupščina Ribnica.
NEVARNO KRIŽIŠČE - Na tem križišču v Sodražici seje doslej zgodilo že precej prometnih nesreč Križišče ni pregledno, razen tega pa iz smeri Loškega potoka ni več znaka „Stop“, ker ga je menda podrl neki tovornjak. Na zgradbi na desni strani fotografije se še lepo vidijo nosilci, na katerih je bil pritrjen. (Foto: M. Gla-vonjič)
Ribniški zobotrebci
HUMORISTKA V RIBNICI -V sklopu prireditev ob dnevu artilerije, 7. oktobru, je bil v domu JLA Ribnica zabavno-družabni večer, na katerem je nastopila tudi znana zagrebška humoristka Nela Eržišnik, ki je čestitala k prazniku „vsem arti-lercem in artilerkam“ in nato kar okoli tričetrt ure zabavala poslušalce. (Foto: Primc)
»Dolenjski list« v vsako družino
SEJMI ŠE KAR USPEŠNI -Kmetijska zadruga Ribnica je letos nekajkrat organizirala prodajanje živine po krajevnih skupnostih. Pred kratkim je bil tak sejem v Ortneku, kjer so prodajali krave in telice kupcem iz Hrvatske. Živino so prignali kmetje z območja Gregorije in Poljan. Sejem je še kar uspel, čeprav ni bila prodana vsa prignana živina.
NOVA ORGANIZACIJA -Težave v delu mladine na območju občine so bile tudi zato, ker ni bilo v vseh krajevnih skupnostih osnovnih organizacij ZSM. Pred kratkim so ustanovili organizacijo tudi v KS Velike Poljane. Zdaj nima organizacije ZSM le še KS Sv. Gregor.
CESTO GRADE - Cesto od Sodražice proti Podklancu, ki vodi naprej proti Notranjski, posodabljajo. Na odseku od Sodražice do Zimaric je v glavnem že razširjena, zdaj pa jo širijo še naprej proti Podklancu. Zaradi razgibanega zemljišča je delo bolj zapleteno, saj je treba urediti razen širšega cestišča tudi več propustov.
SPET KROŠNJAR - Te dni bo izšla nova številka ,,Krošnjarja“, glasila občinske organizacije ZSM Rib-
nica. V njem bo objavljenih več prispevkov o življenju in delu mladine v občini.
GREMO V KINO - V kinu doma JLA v Ribnici bodo v prihodnjih dneh predvajali naslednje filme: danes, 13. oktobra, „In na koncu ne ostane nihče“; 15. in 16. oktobra „Spalni vagon"; 19. in 20. oktober „Naglo sodišče". Matineja: 15. in 16. oktobra ..Zaljubljeni bolničar."
občan
vprašuje
(medved odgovarja
— Ti je kdo umrl, da si videti tako pretresen?
- Ne, le z avtom sem se peljal skozi Ribnico in sem padal v luknje, ki so ostale za tistimi, ki so prekopavali cesto ...
RE5ET0
			
			
tedenske
BS
Četrtek, 13. oktobra - Koloman Petek, 14, oktobra - Stojan Sobota, 15. oktobra — Terezija Nedelja, 16. oktobra - Heda Ponedeljek, 17. oktobra - Mira Torek, 18. oktobra - Luka Lkeda, 19. oktobra - Etbin četrtek, 20. oktobra - Irena
LUNINE MENE
19. oktobra ob 13.45 uri — prvi krajec
aD
BRESTANICA: 15. in 16. 10. ameriški barvni film Stari Divji zahod.
garsonjero v Novem mestu. Naslov v upravi lista (3234/77).
IŠČEMO sobo in kuhinjo s kopalnico. Oglasite se na naslov: Ratomir Milosavljevič, Medenska cesta 73, Šentvid-Ljubljana.
SPREJMEMO na stanovanje s hrano mlajšo žensko ali upokojenko za delno pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod „VSE UDOBJE".
ODDAM enosobno stanovanje. Naslov v upravi lista (3263/77).
DRUŽINA nujno išče dvosobno neopremljeno stanovanje. Cena po dogovoru. Telefon 23-336.
ODDAM sobo fantu. Naslov v upravi lista (3282/77).
Motorna vozila
PRODAM škodo 110 R coupe, letnik 1974. Ogled v soboto popoldne od 13. ure dalje. Jug, Ragov-ska 14, Novo mesto.
PRODAM FIAT 750, letnik 1973, registriran do marca 1978. Ogled na Ragovski cesti pred otroškim vrtcem vsak dan od 10. do 13. ure. Bogovac, Ragovska 14/5, Novo mesto.
POD ZELO ugodnimi plačilnimi pogoji prodam tri leta star PZ 125. Informacije dopoldne na telefon 22-267, popoldne Štrukelj, Bršlin 44, Novo mesto.
PRODAM VOLKSWAGEN 1200 J, letnik 1974. Ogled v soboto in nedeljo po 14. uri. Naslov v upravi Usta (3265/77).
UGODNO prodam VW 1200 v voznem stanju, registracija plačana do 10. 10. 1978. Minka Šulc, Sotelsko 31, Krško.
PRODAM dobro ohranjen traktor znamke TOMO VINKOVIČ TV 18, letnik 1976. Levičar Franc, Cesta 2, p. Krško.
PRODAM citroen GS, letnik konec
1971, prevoženih 70.000 km. Cena 65.000 ND. Telefon 22-821.
PRODAM ali zamenjam za manjši avto fiat 124, letnik 1969. Viktor Kužnik, Daljni vrh 10, Novo mesto.
PRODAM VW 1300, letnik 1966. Franc Gole, Vel. Bučna vas 10, Novo mesto, telefon 23-998.
PRODAM fiat 750 special, letnik 1977. Janez Penca, Šentjernej 52.
PRODAM renault 8 luxe. Jože Sta-niša, Nad mlini 20, telefon 22-053.
PRODAM osebni avto R 4, letnik 1974. Vovk, Ragovska 8, Novo mesto.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik
1972. Zdenko Rifelj, Lešnica 5, Otočec.
20
BREŽICE: 14. in 15. 10. španski barvni film Za denarček ljubezni. 16. in 17. 10, zahodnonemški barvni film Vinetou. 18. in 19. 10. italijanski barvni film Božanska
7pncra
KRŠKO:	15. in 16.	10.
jugoslovanski film Vlak v snegu. 19. 10. češki film Dan, ki ne umre.
NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 14. do 16. 10. italijanski barvni film Afrika ekspres. 17. in 18. 10. nemško jugoslovanski barvni film Zaklad v srebrnem jezeru. 19. in 20. 10. nemški jugoslovanski film Vinetou I.
RIBNICA: 15. in 16. 10. ameriški barvni film Nora dirka.
SEVNICA:	15. in 16.	10.
ameriški film Vrnitev Pink Panterja. 19. 10. ameriški film Suzana in Jeremie.
TREBNJE:	15. in 16.	10.
ameriški barvni kavbojski film Hudičev kolt. 19.10. nemški barvni akcijski film Uboj v gradu Hubertus.
oa
SLUŽBO DOBI
TAKOJ sprejmemo pridnega fanta od 16 let dalje na lepo kmetijo v ravnini na Dolenjskem. Bodočnost, zaposlitev zajamčena. Ponudbe pod „LEPI DOM“.
SPREJMEM fanta, ki ima veselje do steklarskih del, po možnosti tudi izpit B kategorije in je prost vojaščine. Steklarstvo Milan Vodopivec, Smolenja vas 72, 68000 Novo mesto.
ZAPOSLIM mlajše dekle za pomoč v kuhinji in bifeju. Hrana in stanovanje v hiši, drugo po dogovoru. Javite se osebno ali pismeno na naslov: Danila Vehovec, Bife Polje 346, Ljubljana.
STANOVANJA
ODDAM stanovanje tistemu, ki bi pomagal na kmetiji. Naslov v upravi lista (3222/77).
MLAD PAR išče sobo in kuhinj o s souporabo kopalnice. Naslov v upravi lista (3230/77).
DEKLE išče sobo s kopalnico ali
PRODAM Tomos avtomatic 3. Valentin -Jenškovec, Male Vodenice 13, Kostanjevica.
UGODNO PRODAM škodo 110 L, letnik 1971. Informacije in ogled vsak dan popoldne po 15. uri. Andrej Dežman, Mačkovec.
PRODAM zastavo 101, letnik 1974. Alojz Mežič, Mali Podlog 17, Leskovec pri Krškem.
PO UGODNI ceni prodam AMI 8, letnik 1971. Tratar, Šentjernej nji., telefon 85-340.
R 4, letnik 1974, dobro ohranjen, prodam. Ogled v četrtek, petek, in soboto od 16. do 18. ure. Gotna vas 46, Novo mesto.
UGODNO prodam osebni avto Fiat 750 lux, letnik 1973. Stane Fink, Irča vas 13, Novo mesto. Ogled možen popoldne.
ŠKODO S 100, letnik 1970, ohranjeno in registrirano do aprila 1978, prodam. Adolf Golob, Novo mesto, Diejčetova pot 26.
ZASTAVO 750 de luxe, letnik januar 1977, prodam. Sandi Miku-lan, ČZPDolenjski list.
UGODNO prodam fiat 850 special, letnik 1970. Informacije pri Mirku Novaku, Uršna sela 86.
v upravi lista (3219/77).
RODAM mlatilnico s popolnim čiščenjem. Franc Avguštinčič,
Vrhtrebnje 14, Trebnje, bije
odin, po Nada Valentinčič, Nad mlini 6,
MALO rabljeno trajno žarečo peč znamke Godin, poceni prodam.
PRODAM novo diatonično harmoniko special B, Es, As. Slak, Pod Trško goro 51, Novo mesto, telefon 22-825.
PRODAM 3 m3 hrastovih plohov (debelina 4 cm) in obračalnik Maraton 140, ter gnojnično črpalko na električni pogon. Jože Blažič, Žihovo selo 4, Otočec.
PRODAM dve breji kravi, dobri molznici, in šest let starega konja, težkega 550 kg, garantiranega za vsako leto. Milan Drenik, Bršlin 29, Novo mesto.
PRODAM ah vam naredim novo ležečo tračno žago za razrez hlodovine. Milan Bitenc, Cankarjeva 27, Kamnik.
PRODAM več vrst živih mej in rdeče magnolije ter druge okrasne grmičke. Telefon 23-172 po 13. uri.
PRODAM otroško stajico. Telefon 23-394.
PRODAM skoraj nov traktorski plug Slovanac. Franci Rabzelj, Šentjakob 5, Šentjernej.
KUPIM
KUPIM staro hišo ali zazidljivo par-
. celo v bližini Trebnjega. Franc Avguštinčič, Vrhtrebnje 14, Trebnje.
KUPIM manjšo hišo v Novem mestu. Plačam v gotovini - po dogovoru. Javite se na naslov: Ludvik Činč, Medensko 73, Šentvid - Ljubljana ali na telefon (061)51-290.
KUPIM vseljivo hišo (lahko staro) ali zidanico v okolici Kostanjevice. Oglasite se prosim po telefonu 85-566 v popoldanskem času.
KUPIM motor za AMI 8 ali Diano. Miro Robek, Škocjan 54.
KUPIM ali vzamem v najem garažo na Ragovski cesti ali na Majde Šilc. Vovk, Ragovska 8, Novo mesto.
SIMCO 1301 special prodam za 20.000,00 din. Naslov v upravi lista (3259/77).
PRODAM AMI 8 break, letnik 1972. Stane Lindič, Vrhovčeva 12. Novo mesto.
PRODAM zelo lepo ohranjen AMI 8, letnik 1969. Branko Bratkovič, Gor. Brezovica 27, Šentjernej.
PRODAM avto Zaporožec v dobrem stanju in po ugodni ceni. Žan Simonič, Podreber 2/a, Semič.
PRODAM FIAT 850 šport kupe. Janez Rus, DoL Maharovec 8, 68310 Šentjernej.
PRODAM za golfa-J: zadnje leve in desne luči (žmigovec, pozicijske in zavorne luči), zunanje ogledalo (za leva vrata) in pokrov razde-lilca vžiga. Vprašajte na telefon 21-906 po 17. uri.
PRODAM FIAT 850 special, letnik 1970 ali zamenjam za Z 750. Žonta, Potov vrh 4, Novo mesto.
PRODAM
PRODAM tri garniture valilnikov znamke RK-16400 po zelo ugodni ceni. Alojz Debevc, Rakek, Pot v Dele 1.
UGODNO prodam stereo gramofon 2 x 15 W. Železnik, Koštialova 25, Novo mesto.
PRODAM gumi voz in motorno žago Stihi. Jože Petek, Dobrnič 17.
PRODAM kasetofon radio Grundig in 6 kaset za 4.000,00 din. Naslov
PRODAM vinograd, primeren za vikend. Cena po dogovoru. Vprašajte pri Ladu Zaletelu, Šmaver 21.
V TRNOVCU nad Sevnico prodam 1,5 ha zemlje, primemo za vinograd, nov vinograd (400 sadik), staro hišo in klet (3 sode, novo stiskalnico). Ogled 15. in 16. oktobra. Marija Pajc, Trnovec 42, Zabukovje.
PRODAM vinograd s starejšo zidanico na Suhoiju (Plešivica). Informacije: Anton Škof, Dragomlja vas 25, Suhor pri Metliki ali telefon 22-698.
ZELO ugodno prodam vinograd z zidanico (v okolici Sevnice). Naslov v upravi lista (3238/77).
VSELJIVO HIŠO v Semiču v Beli krajini, primerno za vikend ali hišo (3 sobe, sanitarije, visoko podstrešje, vodovod, elektrika, vrt, sadovnjak, asfaltna cesta, možna adaptacija) prodam. Pupič, Lenucijeva 53, 41000 Zagreb, telefon (041) 22-44-54.
V CENTRU KRŠKEGA, na levem bregu Save, prodam enonadstropno hišo z garažo in velikim vrtom. Informacije: Nevenka Uran, Smoletova 12, Ljubljana, telefon (061) 326-555 od 16. ure dalje.
V SEVNICI (Floijanska cesta pod gradom) prodam hišo; zgornji del montažen s sedmimi prostori in vrtom, vseljiva takoj. Informacije: Adolf Uran, Smoletova 12, Ljubljana, telefon (061) 326—555 od 16. ure naprej.
RAZNO
KJERKOLI na Dolenjskem želim najeti zapuščeno staro hišo z nekaj zemlje ali brez. Oddaljenost od prometnih poti ni važna. Cenjene ponudbe pošljite na naslov: R. Obid, 65282 Cerkno 241.A/10.
UPOKOJENKI (60-65 let), ki bi prevzela oskrbo starejše gospe, nudim stanovanje. Drugo po dogovoru. Pogoj: poštena, nealko holičarka in pridna. Ponudbe pod ..JESENICE NA GOR.“
POROČNI PRSTANI! - Če ste v zadregi, kakšen prstan bi podarili svoji ljubljeni, obiščite zlatarja Otmarja Zidariča na Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!.
BiMEa
DRAGI mami MARIJI POGLAVC iz DoL Straže 21 iskrene čestitke za njen 65. rojstni dan ter veliko zdravja in zadovoljstva želijo hčerka Danica z možem ter ostale hčerke in. sinovi z družinami.
DRAGEMU očetu LOJZETU GORENCU iz Strelaca za 80. rojstni dan želijo vse lepo žena in otroci z družinami.
lffiWESTILAl
RAFAEL BLAS, Jablanica 23, Bo-štaij, opozarjam Ivana Martinčiča, iz Jablanice 21, Boštaij, naj takoj postavi mejnik nazaj na mesto tako, kot je bil do jeseni leta 1975, saj ga je samovoljno prestaviL Z ženo Olgo naj tudi prenehata fantazirati o nekih mejnih linijah v mojo škodo brez sodnijskega postopka.
OPRAVLJAM strokovno nastavitev oljnih gorilnikov za centralno ogrevanje, vzdržujem kotle ter popravljam in zamenjavam toplovodne armature. Stanislav Fabjančič, Zbilje 10 B, 61215 Medvode. Sporočite z dopisnico!
TEREZIJA MATJAŠIČ, kmetica-gospodinja, roj. 24. 8. 1917, obveščam vse interesente, da imam svojo lastno stalno prebivališče od začetka 1971. leta v Radovičih št. 23, 68330 Metlika. Vodi se še sodni postopek proti mojim dolžnikom za povračilo dolga (moje lastnine).
STANE OBERSTAR, mlinar iz Dobrniča, obvešča vse stranke, da bo mlin obratoval od 1. novembra 1977 tudi ob sobotah in sicer od 6. do 12. ure. Ob ponedeljkih bo zaprto.
Novo mesto.
TV MINIRAMO novo, prodam. Sandi Mikulan, ČZP Dolenjski list.
UGODNO prodam skoraj novo sobno švedsko peč na oHe Husquarna 10.000 kcal, zelo dobro ohranjeno otroško posteljico z jogijem otroški kombiniran italijanski voziček (globok in športni) in košarico za dojenčka. Kavčič, Slančeva 7, Novo mesto, telefon 22-249.
PRODAM plinsko peč, peč na drva, emajlirano visečo kredenco in raztegljivo mizo. Kristanova 1, Novo mesto.
PRODAM podstrešno loputo s pritrjeno lestvijo, malo rabljen štedilnik Gorenje (mali format) in kovinska dimnikarska vratca. Prisojna pot 8, Novo mesto.
PRODAM tridelno omaro v orehovem furnirju. Informacije: Šolska 14 a, Novo mesto.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in drugim, ki so pospremili na zadnji poti našega dragega moža, očeta in starega očeta
IVANA GAŠPERlCA
iz Sečjega sela pri Vinici
Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje, ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoča: žena Fanika, ter otroci Jure, Marica in Anica z družinami
ZAHVALA
Ob prerani smrti naše dobre žene, mame in stare mame
ALOJZIJE KUMLJANEC
roj. KOCJAN
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, darovali cvetje in jo pospremili k preranemu grobu.
Žalujoči: mož Anton, sinovi Stane z družino, Tone, Franci, Ludvik in hčerka Slavica z družino ter drugo sorodstvo
Zaboršt, dne 6. oktobra 1977
ZAHVA LA
Ob izgubi nepoztbne mame, babice in prababice
MARIJE DANlClC
iz Čilpaha 10
se iskreno zahvaljujemo vaščanom iz Bitnje vasi M	zadnji
kih trenutkih, prijateljem in znancem, ki so jo spjemiup	^ x
poti, ii podarfli cvetje in vence ter nam izrekli sožalje,	te(
zahvaljujemo sodelavkam ampulnega in tabletnega ?	vceB1s
sindikatu tovarne zdravil Krka Novo mesto, župniku, in p Trebelnega. Vsem še c nkrat iskrena hvala.
Žalujoči: Justi in Fani z družinama
ZAHVA LA
2. oktobra letos je komaj v 27. letu starosti tragično prei ljubljeni sin
IVAN VIDIC
iz Kanižarice št. 12	.
Ob njegovi boleči in nepričakovani izgubi se iskr«1® naJfl vsem znancem, sosedom, prijateljem, ter vsem, » jtevilu p°" sožalje, darovali vence in cvetje in ga v taio 7e7L1pictivu BeHf spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala	dal°va^,
opravljeno organizacijo in spremstvo pokojruK,
vence in denarno pomoč ter za poslovilne b«eo. . 0 poDJ^ tov. Paušinu in prisotnima sodelavcema zaJ)°~V-1]iemo se ^ in skrb pri prevozu ponesrečenca na dom. Zahv*j) J . „ teflxV dom Prhne in Blažič za njihovo pomoč v za , jjnebe*^ trenutku, mladinski organizaciji Kanižanca za p«* ^ naP® vence in cvetje, ter Ribiški družini Črnomelj, g"
Črnomelj in župniku za opravljeni obred.	§tefl^
Žalujoči: mama Ivanka, oče Karel, stric J°^> z družino in bratranec Stanko z družin
Kanižarica, dne 4. oktobra 1977
ZAHVALA
Ob prezgodnji in našega dragega m<?^’ ^ svaW očeta, s toča, brata m
JANEZA
zupanCica
(	,	r»	_
kolarja a
 __________________________     -jegov	prerani	^
vsemJ, ki ste ga imeli radi in ste ga spremili na njeg^ po^Sji Posebna zahvala vsem dobrim sosedom, KJ s . u posl (ej dneh žalosti, gasilskemu društvu, tovarišu u ^ šenu govor, Zvezi borcev, OŠ Žužemberk, kolektivu * kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Pavla, hčerki Vida in sin France ter sinova Jože in Ivan z
DOLENJSKI LIST
r 5
. ...	isT,H^
založniško podjetje DOLEN^ ce s2^ ELJ LISTA: občinske korf«® f Rib^
IZDAJA: Časopisno mesto - USTANOVITELJ lisi a: oDtui»>- "'mesto, žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo m nica in Trebnje.	uora^j
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ w ^ sednik: Slavko Lubšina.	,	in	odg0
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan fe13™'uJe^M nik), Ivan Zoran (namestnik glavnega in od?°^inee).^ ^ (PJ«, artelj, Marjan Bau_er%rcdmkft^,ezn^0 S#1
:, J. "■
Bačer, Andrej Bartelj,
Janez Pezelj, Jože Primc, Jožica Tcppey in valeč Priloge Marko Klinc.
u«; rumi, juhica ivppvj	rtaaani
Peter Simič. Ekonomska prop8*
I
irko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka •> 0ja61jiv* p jjr ( , nina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,501 <un> v 0i.y-Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolaiJ^ pev^m ^
ustrezna druga valuta v tej vrednosti) 52100-620-107-32000-009-8-9. on \ cn
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu % TTctran* .“ji3 d*1.1'-strani 119 din, 1 cm na prvi, srednji ali MdnJ ,	4»	g o&
Vsak mali oglas do 10 besed 39 din, vsaka nav7jca f vse druge oglase in oglase v barvi velja do prJr ‘ acijc 10. 1976. Po mnenju sekretariata za jn*°*rne P*®
vsak man oglas ao iu oesea iv am, vsana ,‘““kTfca cen*?/v vse druge oglase in oglase v barvi velja do Pr?'macije te"1
a lil *.«	.	ne
421-1/72 od 28. 3.1974) se za Dolenjski lisi davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici
52100-601-10558 - Naslov uredništva: 68°SlS^l' talcev 2, p.p. 33, telefon: (068) 23-606	23'6	-
Novo mesto, čenih rokop prelom: ČZP Dolenjski ska pravica, Ljubljana.
>. 33, telefon: (068) 23-606 --W , Glavni trg 3 p.p. 33, telefon JO isni sta ^ isov m fotografij na vračamo - L3*;’• fjirii1
ist, Novo mesto -
DOLENJSKI LIST
Št. 40 (1471)
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga žena, mama in stara mama
ANA PELKO
iz Obrha
Pomoč w i Islcreno se zahvaljujemo teljem U ff1 varovalcem vencev in cvetja, sorodnikom in prija-ioče Wf5lremstvo.na zadnji poti, župniku za lepe, v srce sega-nam i,rf’ VSe.in štirim duhovnikom za pogrebni obred, vsem, ki o “* pismeno izrekli tople besede sožalja.
'joči: mož Alojzij, hčerke in sinovi z družinami
V SPOMIN
15. oktobra bo minilo žalostnih 10 let, odkar nas je nepričakovano mnogo prezgodaj zapustil naš dragi in dobri mož, oče in brat
ALOJZ CF.MIČ
šofer s Hriba 5 pri Vinici
Kruta usoda te je iztrgala iz naše sredine. Težko seje vživeti v to, da te ni več med nami. Tih in pust je dom brez tebe, odšel si, bolečina pa je ostala. Radi bi ti povedali, da te ne bomo nikoli pozabili, da še vedno živiš naprej z nami in da smo mi vedno s teboj.-iHvala vsem, ki se ga spominjate.
Tvoji: žena Marija, sinova Alojz in Drago, hčerki Milena in Cvetka
TELEVIZIJSKI
SPORED
PETEK, 14. OKTOBRA: 15.00 TV v šoli - ponovitev (do 16.00) (Zg) - 17.10 Križem kražem (Lj) -17.20 Morda vas zanima: Slavko Pregl, barvna oddaja (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) -	18.10	Tuja
folklora: Folklora z otoka Bali (Lj) - 18.40 . Mozaik (Lj) — 18.45
Narodni parki, barvna oddaja (Lj) 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak s(Lj) - 19.30 , TV Dnevnik
ZAHVALA
Komaj v 24. letu starosti nas je za vedno zapustil naš sin, brat in stric
JANEZ JAKOFČIČ
iz Gribelj
nto5*®1. ki vfln?^u-'?mo.vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ^c^Yetje in _ J™ mrazili sožalje v tem težkem trenutku, poklo-J^Njemo	a pospremili na zadnji poti. Se posebno se
Ugnala, mif?d , emu podjetju Begrad Črnomelj - TOZD SSffr Cft„r1f.kePu aktiv« iz Gribelj, Cerkvišč in Krasinca, šoli j7 duhovnikoma za opravljeni obred, Gradbeni ■4*8 ali v tpfc * ~£u™jsne in vsem ostalim, ki so nam kakorkoli
S<S:oV trfnUtkih-
0ne> Lob* ■ mat*’ sestra Mimica z družino, bratje m Jože z družinami, brat Matija in drugo sorodstvo
t
ZAHVALA
Ob prezgodnji smrti našega ljubega moža in očeta
MAKSA JURMANA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, darovali toliko lepega cvetja, ustno in pismeno izrazili sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo govorniku ing. Janku Gladku za poslovilne besede pokojniku, kakor tudi župniku za izrečene besede. Posebna zahvala za vso pomoč in tolažbo kolektivu mehanskega obrata TAM - TOZD BELT Črnomelj.
Žena Anica, sinova Branko in Sandi Črnomelj, dne 10. oktobra 1977
ZAHVALA
bridki izgubi naše ljubljene mame
JULKE HOČEVAR
Pekove mame iz Krmelja
vsem, ki so nepozabni pokojnici skušali VL?1 jo v h s°čustvovali z nami, darovali toliko lepega se j.. J8«® velikem številu pospremili na zadnji poti. uPoko;	sodelavcem	KPD Dob in osnovne šole
   ______________________________________
jencem iz Krmelja, IGD Metalna Krmelj, krmelj-i 1 hvala , Gostinke in govorniku za poslovilne besede. Qyičevi»v? tolažbo in pomoč bližnjim sosedom in teti
12 Mokronoga.
. sin Zvone in hčerka Milena por. Papež Ožinama v imenu vsega sorodstva
ZAHVALA
vsem, ki so nam ob prerani izgubi naše ljube žene, mamice in hčerke
SLAVICE
KAVČIČ
iz Orehovca 37 c, Kostanjevica
stali ob strani v težkih dneh žalosti, nam izrazili sožalje, obsuli grob z mnogimi venci in jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: mož Jože z otrokoma Jožkom in Ladkom, mama ter drugo sorodstvo
(Lj) -	19.55 Tedenski
notranjepolitični komentar (Lj) -20.00. Propagandna oddaja (Lj) — 20.05 N. Cripp: Družinske vezi, barvna nadaljevanka (Lj) - 20.50 Propagandna oddaja (Lj) - 20.55 Razgledi: Ugasnite cigareto, barvna oddaja (Lj) — 21.25 Propagandna oddaja (Lj) - 21.30 Policijske zgodbe, serijski film (Lj) - 22.20 TV Dnevnik
SOBOTA, 15. OKTOBRA: 8.00 A. Ingolič: Udarna brigada, barvna oddaja (Lj) - 8.15 Modri plašček, otroška serija TV Zagreb (Lj) -8.45 Morda vas zanima: Slavko Pregl, barvna oddaja (Lj) - 9.15 Dogodivščine morskega konjička, barvna serija TV Zagreb (lj) - 9.30 Človek in duševna stiska, I. del (Lj)
— 9.50 Po sledeh napredka, barvna oddaja (Lj) - J 0.20 Dokumentarna oddaja (Lj) -	... N. Cripp:
Družinske vezi, barvna nadaljevanka (Lj) -	14.25 Nogomet
Sarajevo:Vojvodina, prenos (Sa) - v odmoru Propagandna oddaja — 16.20 , Rokomet Jugoslavija:ČSSR, prenos (Lj) - 17.45 TV Obzornik (Lj) - 18.00 Huckleberry Finn, barvni film (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (lj) - 20.00 Lolita, barvni film (Lj)
- 21.50 Moda za vas, barvna oddaja
  _________________ i	pu
oddaja (Lj) - 17.50 Obzornik (Lj) 18.05 Muppet show, barvna
(Lj) - 22.00 TV Dnevnik (Lj) -22.15 , Propagandna oddaja (Lj) — 22^5 Filmski pregled s SP v
ritmični gimnastiki v Baslu (Bgd II) - 22.40 625 (Lj)
NEDELJA, 16. OKTOBRA: 8.20 Poročila (Lj) - 8.25 Za nedeljsko dobro jutro: Festival MPZ Celje 77, barv. odd. (Lj) - 9.35 S. Karanovič: Na vrat na nos, barvna nadalj. TV Bgd (Lj) - 10.25 Poletje na otoku Mirabelle, barvna serija (Lj) - 10.55
12.15
reševalci, barvna oddaja (Lj) -17.25 Zakoni divjine, barvna serija (Lj) - 17.50 Obzornik (Lj) - 18.05 , Človek in duševna stiska, barvna oddaja (Lj) - 18.25 Mozaik (Lj) — 18.30, Dogovorili smo se (Lj) -18.45 Mladi za mlade (Titograd) -19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) 19.55 Pro - 20.00------
v Belo, barvna drama TV Zgb (Lj) -21.28. Propagandna oddaja (Lj) -
21.30 Kulturne diagonale (Lj) -22.20 TV Dnevnik (Lj)
TOREK: 18. OKTOBRA: 14.30 TV v šoli - ponovitev (do 16.00) ) (Zg) - 16.05 Šolska TV: Projekcija
fsografskih kart (do 16.25) (Lj) -7.10 Dogodivščine morskega konjička, barvna serija TV Zagreb (Lj) - 17.25 Črna puščica, barvna oddaja (Lj) - 17.5C — 18.05 Muppet oddaja (Lj) — 18.30 Mozaik (Lj) — 18.35 Jugoslovanska trimska televizija (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -
19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55, Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Oči kritike (Lj) -	20.30
Propagandna oddaja (Lj) - 20.35 ,G. Flaubert: Gospa Bovary, barvna nadaljevanka (Lj) -	21.28
Propagandna oddaja (Lj) - 21.30 Obrazi jazza, barvna oddaja (Lj) -
22.00 TV Dnevnik (Lj)
SREDA, 19. OKTOBRA: 17.25 A. Ingolič. Udarna brigada (Lj) -17.40 Zakladi britanskega muzeja, barvna serija (Lj) — 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Spekter, barvna oddaja (Lj) - 18.50 Mozaik (Lj) - 18.55 Flavta, glasbena oddaja (Lj) — 19.15 Barvna risanka (Lj) — 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) -19.55 Propagandna oddaja (Lj) -
20.00 Film tedna: Jaz, Petko, barvni film (Lj) -	21.45 Propagandna oddaja (Lj) - 21.50 Včeraj, danes.
Karino, barvna nadaljevanka (Lj) -Lj) -	11.30
iaja
Poročila (do 12.20 (Lj) - Nedeljsko
11.25 Mozaik (Lj) -Kmetijska oddaja (Beg) —
V času od 1. 10. do 9. 10. 1977 so v brežiški porodnišnici rodile: Ljubica Magdič iz Sav. Marofa — Ivico, Ivanka Milošinovič iz Šenkov-cas - Nikolino, Darinka Stojšič iz Samobora — Darijo, Verica Merki iz Vukovega sela - Igorja, Jadranka Zorko iz Kopra - Janjo, Nevenka Vlašiček iz Male Gorice - Miljano, Vesna Najvirt iz Brežic - Elizabeto, Marija Zofič iz Cimika — Biserko,
Djurdja Čavlovič iz Male Jazbine -Liljano, Majda Lisec iz Ledine -Marjano, Marica Matkovič iz Poni-fcev - Darka, Marica Vrbančič iz Bistraca - Krešimirja, Biserka Suflaj iz Male Jazbine — Anito, Anica Vogrinc iz Bojsnega — deklico, Snežana Jevtič iz Brežic - Igoija, Bariča Vitovski iz Podvrha - dečka, Ana Omerzu iz Rožnega - Ivana, Štefica Borošak iz Radakova — deklico, Slavica Jandrečič iz Samobora — dečka, Silva Zupančič iz Bušeče vasi - Izidorja in Terezija Seničar iz Mrčnih sel — dečka. ČESTITAMO!
popoldne:	Križem kražem
Življenje lisice, barvni film -Okrogli svet - 16.15 Rokomet Jugoslavija:ZRN, prenos (za JRTII) (Lj) - 17.30 Poročila (Lj) - 17.35 Moda za vas (Lj) - 17.45 Ovčar, barvni film (Lj) - 19.15 Barvna . risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) -
20.00 I. Ivanac: Nikola Tesla, barvna nadaljevanka TV Zg (Lj) -21.03 Propagandna oddaja (Lj) -
21.05 500 let Krškega (Lj) - 21.25 Mesto v cvetju, barvna dokumentarna oddaja (Lj) - 21.55 TV Dnevnik (Lj) - 22.10 Reportaža z nogometne tekme Rijeka:Hajduk (Zg) - 22.40 Športni pregled (do 23.15) (Zg)
PONEDELJEK, 17. OKTOBRA:
15.05 TV v šoli - ponovitev (Zg) -
16.00 TV v šoti (do 16.15) (Sa) -17.15 Vrtec na obisku: Halo, tu
V času od 29. septembra do 5. oktobra so v novomeški porodnišnici rodile: Pavla Plut iz Črnomlja - Petro, Anica Topolovec z Vrha - Sabino, Veronika Šiško z Rake — Sebastjana, Anka Marolt iz Stefana - Bojana, Zdenka Kastelic iz Deskove vasi — Katarino, Barbara Zupan z Gornjega Podboršta -Martino, Kristina Simončič z Brezja
- Aleša, Marija Šiško iz Rebri -Jožico, Anica Čadonič iz Zilj — Tanjo, Rozalija Gačnik iz Mime peči - Jolando, Ljudmila Škrinar iz Drage - Janjo, Marija Draganjac iz Kota - Jasmino, Marija Blažič iz Jezera - Brigito, Anamarija Kranjc iz Krškega - Urško, Mojca Bec iz Birčne vasi - Barbaro, Vida Radej iz Sremiča — Matejo, Ana Božič iz Smolenje vasi - Uroša, Jožefa Smrke iz Hrastja - Franca, Dragica Narat iz Šentjerneja - deklico, Zvonka Gelb iz Krškega - deklico, Ivanka Weiss iz Radovlje - deklico, Sonja Filip iz Regerče vasi - dečka, Ana Zupančič iz Smolenje vasi -dečka, Fanika Krme iz Osrečja -dečka, Ivanka Medvešček iz Brežic
- dečka in Frančiška Tomažin z Rake - dečka. - ČESTITAMO!
K
Sem
K0. sloy.
Samo za
•zvedel, ki dovoljuje mladini ljubezen. Velika večina meni
genskih
Je ni* „	1,1	Jc
velitn amen svetotajstvo zakona, ali t avede y Pozornost in premagovanje, da 4k/eba	ramoto in težak greh. Ljubezen
fcli ^ koli J5P'°Vedovati ljudem, katerim W teba j„ osti dopuščajo, da bi se tfi razi °®‘kati se vseh nevarnih prilik. Vna sairint-3 Spo*a * moraj° zabraniti Sili ^ ne Sm ’ v temini, pri obilni pijači itd. % Parket,,?0 brez vednosti in volje !iti Zijajo ^' roditeljev. Naj se shajajo in %lt' Po Koi ov* hiši, najbolje, če vpričo eni dnevu." Vsak razumen in . •	vek bo pritrdil takemu govor-
K
.»»Ljubi
'ezen
duhovnov pa beseduje sama zase ni greh, če je
11 um
Med svatovskimi pesmimi sem slišal eno, ki dokazuje, da tudi prostemu ljudstvu ni neznan pojem o čisti ljubezni. V njih se hvali samski stan ker samce vse za ljubo ima. Ljubi in ljuba ne skrivata ljubezni, ali se pomenkovata zmerom spodobno in vpričo vseh ljudi, ne pa skrivaj in na samem in sicer zato ne, da se ne bi moglo misliti, „da je kaj b’lo“. Krasno se vpleta v pohvalo te čiste ljubavi popis lepih prikazkov narave, cvetlic, tičic itd. Zal mi je, da nisem imel prilike, to milo pesmico zapisati.
Sploh smatra kmet ljubezen samo v teoriji za greh. Poezija in življenje mu za to abotno blodnjo pustih ascetov nič ne veste. Bralcem ni treba praviti, na kako neizrečeno lep in nežen način prepevajo Slavjani vseh plemen nebeško sladkost in peklensko trpljenje goreče ljubezni. Gosposki ljudje ne poznajo prostega ljudstva, ako mu očitajo neobčutljivost, topost srca in nesposobnost, hrepeneti po idealih. Ne mare za „grešnost“, posluša v tej reči edino le glas svojega srca. Sosebno Dolenjka ni vajena, premagovati svoje nagnjenje.
Kaj mikavno je videti, kako visoko čislajo zvestobo v ljubezni celo taki ljudje, ki zagovaijajo sicer grešnost tega občutka. V neki krčmi v Šentpetru več jako pobožnih in postavnih žensk ni moglo prehvaliti Prešerna. Domača hči jim je bila prebrala njegovo življenje in nekoliko najlepših pesmi. Zamikajo se govorile so ena čez drugo: „To je bil dober, pošten mož. Takega ni bilo in ga ne bo. Bi si bil lahko izbral gospodično, katero bi si bil hotel. Doktoija vzame vsaka rada, še bog če jo hoče. On pa je ostal mož beseda, zvest svojim obljubam. Oh, ali bi bilo ženskam
dobro na svetu, ko bi imele take prijatelje in može, ki bi iskali sreče v tem, da ustrežejo svojemu dekletu ali svoji ženi. Možakov, ki bi ljubili svojo milico ne le presrčno ampak tudi stanovitno, se mora nahajti kaj malo na Dolenjskem, kajti govore ženske za vsakega zvesto ljubečega, da takega še ni bilo in ga ne bo. V Ločnem je imela krčmarica veliko golobov, ali vsakovrstni kragulji so jih odnesli in použili razen enega para, ki je razveseljeval gospodinjo še veliko mesecev s svojo nežnostjo in složno ljubeznijo. Naenkrat zgine golob. Golobica ga je iskala po bližnji in daljni okolici, pod vsako streho, na vsaki njivi, v vsakem grmu, ali brez uspeha. Zapuščeni tovarišici se ni ljubilo ne jesti ne piti več. Čez nekoliko časa je poginila od tuge, žeje in lakote. Krčmarica jo je pregledala in ni n&šla na njej mesa ne za enkrat v usta. Oblile so jo solze in vselej, ko je pravila to ginljivo prigodo sosedam in znankam, so se ji udirale vnovo in tudi njene poslušalke so si brisale oči in se ihtile. Enkrat pridem tudi jaz v to jokajočo družbo in vprašam, kaj se je pripetilo. Gospodinja mi pove vzrok in reče nazadnje: „Ta uboga neumna živalca je pokazala boljše, žlahtnejše srce, kakor ga imamo mi razumni, po božji podobi ustvaijeni, krščeni ljudje. Fant se roti nedolžni deklini, da ji ostane zvest do smrti. Ona mu verjame, ljubijo tako dolgo, dokler jo spravi v nesrečo. Dostikrat pa se prilizuje in slini zraven nje še drugim. Zakonski si prisežejo na svetem kraju pred božjim oltarjem dosmrtno ljubezen in zvestobo. Kako malo pa je takih, ki bi to prisego spolnjevali. Mož komaj čaka, da mu žena umije in vdove bi se hotele omožiti že prvi mesec po moževi smrti.“ O teh besedah so vse
pričujoče žene in dekleta glasno zaplakale. Tako blagočutno in mehko je srce nepokvarjene Dolenjke!
Ljubezen ima včasi kaj poetičen uvod. Deklica pošlje fantu, s katerim se je seznanila, po kaki prijateljici šopek lepih cvetlic. Šopek sem ob sebi ne pomenja še nič drugega kakor spomin. Če pa fanta razveseli, da pošlje zanj kako povračilo ali da se drugače pokaže hvaležnega, slede še drugi šopki in obenem seve prav prijazni pozdravi. Iz takega pošiljanja se razvije kmalu kak shod in pogovor na samem in ljubezen. ■£ čut se da neki zanetiti tudi s čarobnimi pripomočki. Slišal sem za več trav, ki se v ta namen dado použiti ali popiti človeku, po čigar nagnjenju kdo hrepeni, ali nisem izvedel za gotovo za noben primerljaj, da bi se bilo to res poskusilo. Z nohtovi so ozdravljali včasi Gorenjci hude pijance, v Bršlinu pa sem sam videl, da jih je nastrgalo staro dekle v vino in ga dalo piti vdovcu, da mu vcepi ljubav in voljo za ženitev.
Neka gospodična, ki živi med prostim ljudstvom in ga dobro pozna, me je vprašala, če vem, kateri znaki izdajajo Dolenjko, da je zaljubljena, dasi ne črhne sama o tem ne besedice. V čudu jo pogledam in pravim, da mislim, da se v tej reči ne razlikujejo Dolenjke čisto nič od drugih Evinih hčera. „Kar se tiče čuta, gotovo ne,“ mi odgovori, „ali vnanje oblike so v vsakem kraju drugačne. Pri nas je deklica zaljubljena, če začne naenkrat gojiti sama rožice, za katere doslej ni marala. To je znamenje, da hoče poslati ljubkemu šopek iz domačega pridelka. Deklica ljubi, če začne naenkrat sama hoditi v cerkev.
'■■■■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH^
VOZIL Z UKRADENIM AVTOBUSOM
V ^ponedeljek ponoči so pri Žalcu opazili avtobus novomeškega podjetja „Gorjanci“, v katerem so bili trije možakaiji. Miličniki so kmalu ugotovili, da zadeva ni čista, saj so med klateži opazili tudi starega znanca in ,Jjubitelja“ avtobusov Franca Sikoška, 23, iz Čateža ob Savi. Nadaljnja preiskava je pokazala, da je navedeni avtobus zmanjkal s parkirišča v Kolodvorski ulici v Črnomlju.
SPET BOGATEJŠA DOLENJSKA ZRAČNA FLOTA - V nedeljo so dolenjski letalci preizkusili novo jadralno letalo „standard cirrus 75“, ki ga je kot prvega te vrste izdelal Vazduhoplovno-tehnički centar v Vršcu. To priljubljeno visokosposobno jadralno letalo, kakršnih so v nekaj inačicah naredili v Nemčiji več kot 500, je še vedno med resnimi tekmeci v svoji kategoriji. Dolenjski letalski center se je letos odločil tudi za nakup „jantarja“ iz Poljske ter tako zagotovil svojim jadralcem letala za osvajanje vrhunskih športnih dosežkov in udeležbo na najzahtevnejših tekmovanjih. Plastično letalo vrste cirnis ali jantar stane z opremo (inštrumenti, radijska postaja) okrog 250.000 dinaijev. Na sliki: upravnik letalske šole DLC Jože Golob, ki je cirrusa pripeljal iz Vršca, seznanja jadralne pilote z uporabnostjo letala; na domačem letališču v Prečni je z njim prvi poletel učitelj letenja Franc Klemenčič (Foto: Mirko Vesel)
Pokrajinski muzej v Kočevju je za občinski praznik 3. oktober presenetil domače in tuje obiskovalce z razstavo predmetov bogate založne najdbe iz pozne bronaste dobe oziroma iz približno leta 1.100 pred našim štetjem. Te pretežno bronaste kose, skupno 147, so našli od aprila do konca junija letos na območju Debelega vrha nad Predgradom v kočevski občini. Nanje so naleteli delavci GG pri gradnji gozdne ceste.
Materialno pa označujejo to obdobje plamenoliste sulične osti, jezi-častoročajni meči, tulaste sekire, množica srpov, dvorezne britve, dleta, velike okrasne plošče s „trnom“ na sredini, fibule (sponke) v obliki violinskega loka, igle itd.
„Ta razstava je na Kočevskem prvi prikaz arheologije kot znanosti. Lahko pa ugotovim, da je ne bi bilo brez nesebične pomoči miličnikov, delavcev GG in še nekaterih, ki so pri iskanju in zbiranju storili precej več, kot je bila njihova uradna dolžnost. Predvsem njihova zasluga je, da je bila odkrita, ohranjena in predstavljena občinstvu ena najbogatejših založnih najdb v Sloveniji," je poudarila v svojem govoru na otvoritvi razstave, ki bo trajala še do 16. oktobra, kustodinja kočevskega Pokrajinskega Muzeja Greta Merhar.
Predmeti so torej iz pozne bronaste dobe oziroma kulture žarnih grobišč. V obdobju od 1250 do 725 pred našim štetjem sta bila po domnevah znanstvenikov dva večja nemira oziroma selitvi ljudstev. Ob takih selitvah so ljudje založili oziroma zakopali (deponirali) predmete z namenom, da se bodo kasneje vrnili ponje. Tako založno najdbo oziroma depo so odkrili šele po približno 3.000 letih na pobočju Debelega vrha.
Sedanje raziskave so pokazale, da je največ založnih najdb iz te dobe na območju severne Hrvatske in sploh severne Jugoslavije. Iz tega se da sklepati, da je najnemimejše obdobje kulture žarnih grobišč povezano z vpadi novega, še neznanega (judstva z južnega roba Panonske nižine na naše območje.
RAZSTAVA
predmeti	pa	**
Najboljši znak je aplavz
Novosti iz Novoteksa naletele na ugodno oceno — Na materiali, modne barve in ičkani modeli — Črni jeans!
■ni
Novoteks je 7. oktobra v športni dvorani pripravil Novo-meščanom lep večer, na katerem so ob 30-letnici tovarne pokazali, kaj delajo in kaj bodo nudili trgu v novi sezoni.
Kolekcija konfekcijskih modelov za pomlad-poletje 78 in prikaz modelov iz metiskega blaga sta bila očitno plod prizadevanj ustreči kupcu. Zlasti nova Novoteksova krila so zelo raznolika: športna s Svi in žepi, valovita, z naborki, z vdani, za najmlajše, za dekleta in žene v umirjenih letih. Občinstvo je bilo veselo novosti domače tovarne, posebno pa je ploskalo modelom v stilu safari, črnim jeans hlačali,
Trgovec je
„Vesel sem, da je naše življenje danes lepše in boljše ter da bodo naši otroci in vnuki uživali sadove našega dela,“ je povedal te dni ob odhodu v pokoj dosedanji vodja prodajnega skladišča INLES v Ribnici France Levstek.
„Predvsem pa se moramo zavedati, da uživamo tudi sadove vseh, ki so žrtvovali celo svoje življenje za našo svobodo in za naše lepše življenje,“ je	nadaljeval
danes 60-letni France Levstek, ki je med vojno izgubil v Dachauu brata Lojzeta, brata Vinka so mu ustrelili, sestra Pavla pa je padla nad Loškim potokom.
Tudi France Levstek je bil zaradi dela v naprednih organizacijah že 1942 interniran, iz taborišča pa se je vrnil šele po vojni Bil je v taboriščih v Padovi, Renicciju in Mossburgu: „Po vojni sem se vrnil na požgani dom v Sodražico. Vendar ni bilo najhujše, da je bil dom požgan, ampak da mnogi niso preživeli vojne. “
Njegov oče je imel pred vojno trgovino, vendar tudi 10 otrok. France se je učil za trgovskega pomočnika v Ljutomeru, kjer je začel sodelovati v delavskem gibanju.
Po vojni je najprej v „Suhi robi“ v Sodražici opravljal tajniške in komercialne posle, nato pa je bil do 1962 upravnik oziroma direktor KZ Sodražica, dokler se ni združila s KZ Ribnica. Pri Inlesu pa je 1964 prevzel in vodil prodajno skladišče, ki ima še danes največ prometa, čeprav ima Inles še 9 prodajnih skladišč po vsej Jugoslaviji Vedno je torej
svetovalec
delal tam, kjer je lahko uporabil svoje trgovsko znanje: „Delo v prodaji, predvsem v prodajnem skladišču, je razgibano in zanimivo. Nanj me vežejo najlepši spomini “ O trgovini in prodajalcih na sploh pa je povedal: „Prodajalec mora vedno prav svetovati kupcu, da ne bo reklamacij. Če vidi, da kupec kupuje nekaj, kar mu očitno ne bo prišlo prav, mu mora to povedati Trgovec ni le podaljšana roka krea-torja proizvodov in proizvajalca, ampak tudi dober „kupčev svetovalec“.
Ob slovesu pri odhodu Franceta Levstka v pokoj po 40 letih delovne dobe je generalni direktor Inlesa
Mirko Anzeljc dejal, da je bil tovariš France vedno med tistimi, žal še preveč redkimi ki so dajali prednost skupnim interesom, ki so bili vedno pošteni in ki so tudi pogumno pokritizirali vse, o čemer so menili, da zasluži kritiko.
France se je zaradi vojne vihre in drugih vzrokov poročil nekoliko kasneje. Ima dve hčerki Ena je medicinska sestra, druga pa še študira. O občutkih ob odhodu v pokoj je dejal:
„To je velika prelomnica v življenju vsakega človeka. Spoznaš, da si zaključil večji del življenjske oziroma delovne poti, na kateri je veliko uspehov, pa tudi neuspehov. Življenje upokojenca pa ne sme biti pravi pokoj, najti si mora neko delo. Jaz se še nisem odločil, če se bom ukvarjal s kmetijstvom ali suho robo, lahko pa se zgodi tudi, da se bom z vsakim nekoliko. “
JOŽE PRIMC
REPUBLIŠKO
PRVENSTVO
KARATEISTOV
V nedeljo, 16. oktobra, se bo ob 10. uri začelo v osnovni šoli Milke Kerin v Leskovcu republiško karate prvenstvo, in sicer po težkih kategorijah. Predtekme se bodo začele takoj po otvoritvi kakovostnega prvenstva, finalni boji pa ob 15. uri. Na prireditvi, s katero bodo organizatorji počastili 500-letnico mesta in 10-letnico karate kluba, bo nastopilo tudi pet domačih športnikov.
Spet smrt pod traktorjem
4
Le nekaj deset metrov od kraja, kjer je pred poltretjim letom pod traktorjem izdihnil njen oče, je prejšnji četrtek našla smrt pod traktonem tudi 22-letna Majda Rak iz Češnjic v sevniški občini.
Usodno naključje? Vest o nesreči je razžalostila vse, ki so Rakovo poznali, samo po sebi pa se vsiljuje vprašanje, zakaj še vedno prihaja do takšnih nesreč. Prepozno je za ugibanje, kako bi se končala nesreča, če bi imel traktor, ki ga je vozila Rakova, jekleno ohišje nad voznikom. Toda vseeno se nam zdi, da bi bilo na poljih in travnikih manj nesreč z najhujšim koncem, če bi se kmetje in drugi ob nakupus dandanes že nepogrešljivega stroja odločili tudi za nekaj palic železa in tako poskrbeli za svojo varnost
modelom iz drobno rebrastega bombažnega žameta v pastelnih barvah pa lepim vzrocem klasičnih tkanin v pepita in karo desenih, kot novi tkanini, ki je videti kot grobo platno ali boljša juta, pa to vendarle ni. Prav tako je novi, kot dih tanek jersey za večerne obleke večkrat sprožil spontan aplavz.
Prav to je najbolja znak, da novosti ne bodo ostale v zalogah. Omeniti velja, da je bilo čutiti za tokrat predstavljeno konfekcijo in druge novosti iz metraže dobre načrtovalce s smislom za trg.
,.Bravo, Novoteks", je med revijo ušlo še napovedovalki Milanki Bavcon, čeravno ta vzklik očitno ni sodil med vnaprej pripravljeno besedilo.
V nabito polni športni dvorani je bil za revijo, popestreno z vložki Baletne skupine iz Ljubljane, še zabavni večer. Znani ansambli, Ditka Haberl in Oto Pestner so po svoje pripomogli, da je bil splošen vtis prireditve dober.
RIA BAGER
S
mmm
NOVOTEKSOVI VEČERNI MODELI blaga, tankega jerseya, so v kombinaciji s čipkami večerne obleke. (Foto: J. Pavlin)
-12
Zakaj je padla jelka na TuMJ
Kot vse živo tako se tudi jelka rodi, živi in umre
Na grebenu Velike gore, v bližini njenega najvišjega vrha Tuma, so pred kratkim posekali jelko, debelo v prsni višini 172 cm, visoko 44 m, kar da 35 kubikov deblovine. Jelka je bila stara okoli 300 let. Natančnejše ugotavljanje je zaradi trhlosti nezanesljivo.
Drevo so gozdarji varovali vsa leta po vojni, pred vojno pa je že tako in tako rasla v predelu, ki je bil zaščiten kot pragozd. Sečnja gozdov v tem delu Velike gore se je začela zelo pozno, saj les zaradi oddaljenosti, težkega terena in pomanjkanja gozdnih cest ni imel cene. Ob začetku meritve gozdov in ob izdelavi gozdnogospodarskih načrtov (v letu 1889) pa so gozdarji izločili dva gozdna oddelka takrat še nedotaknjenih gozdov in tu vse do 1948 niso sekali. Po tem letu so začeli sekati, zavarovali pa so vsa najdebelejša drevesa jelk in smrek, ki se na tej višini (okoli 1100 m) pojavljajo kot avtohtona vrsta.
Posek orjaške jelke je odmeval po naši domovini, kar dokazuje, da naši ljudje spoštujejo naravne spomenike. Posek pa je bil nujen, ker smo gozdarji že pred leti ugotovili, da je jelka poškodovana, in predvidevali, da je v notranjosti trhla. Ko je vanjo pred leti udarila strela, je bilo jasno, da bo drevo v kratkem času propadlo. Krošnja, prej še polna življenja, se je začela sušiti in bilo je samo vprašanje časa, kdaj bo drevo povsem propadlo. Da bi vsaj nekaj rešili zanamcem, smo sklenili, da jo posekamo v višini treh metrov, panj primemo zavarujemo in pokrijemo, tako da bo omogočen ogled.
Posek je bil povsem upravičen, oziroma bi moral biti izveden že nekaj let prej. Drevo je bilo namreč povsem trhlo. Zdrav les se je ohranil le na obodu, ki ni bil debelejši od 10 cm, mestoma pa ga sploh ni. Tako gozdarji nismo mogli
zadostiti vsem Mg barjih, ki so jih želele rije in posamezni*-Običajno se ne proslavljaj®;^ w
bil žalosten dogod^ bU nujen; ker je ^
bil nujen, . Nedvomno je bilo v,nR i
v;- „ n«nmPllikOV
LEPO SLOVO - Pri poseku jelke so sodelovali tudi upokojeni gozdni delava, ki so jo, ko je bila še zdrava, varovali. (Foto: J. Primc)
VOŽNJA IN SREČANJE V ČAST NOVEGA MESTA
Avtomoto društvo Novo mesto prireja 29. oktobra v čast praznika občine Novo mesto za svoje člane ocenjevalno vožnjo, kasneje pa družabno srečanje v športni dvorani. Vodstvo društva prosi člane, naj se za vožnjo, srečanje ali oboje prijavijo v krajevnih sekejjah.
Nedvomno je ana spomeiuko
meren Prosto'Le kar fi namenske pros ’ nekateri Mg**««
Gozdarji so Pnč žaiost^f
javnosti, ki pa na	J
drevesa, ne pa 6	^ tfiC
NC ^munaieI,U i
nemogočemu i„vesa ®e posek oijaškeg
zabendogodek^g
VVREČlNAf1
MRTV^V
NOVOROJEN^ Železničar, kj / okoli 10.30
železniške pr^	io	&J
nekje med	g
njim Brezovim	M
navaden omot. videti! V
Z%£k«, njfis;
vili, da gre Kjujaj>
otroka Anfp®vega- r° okolice Sen
K
Sar*'
3.000
Presenečenje izpred
Kočevje: razstava ene najbogatejših založnih najdb v Slovenj