26 oddiha Spel je leto naokrog In prliel je čas oddiha. Številne naSe tovarne bodo v teh In naslednjih dneh kolektivno zaprle svoja vrata, stroji bodo obmlrovall, ostali bodo le tisti, ki bodo v tem času opravljali remontna dela, delavci In delavke pa bodo odillna zasluženi dopust. če smo prejšnja leta vzpodbudno pisali o tem, kako odhajajo naši delovni ljudje dopustovat na naše morje, potem danes o tem ne moremo pisati vzpodbudno, saj Inflacija In cene še kar naprej divjajo, vse to pa onemogoča normalen dopust ob morju, kjer so cene dopustovanja postale skoraj nedosegljive našemu povprečnemu delovnemu človeku. Kaplja balzama v tem, žal, consko preslanem morju so nekateri kampi, domovi In prikolice, kijih Imajo naše DO ob morju, ali kje drugje, vendar so te zmogljivosti vsekakor daleč premajhne, da bi lahko zadostile potrebam Iskrinih delavcev. Zdaj nam postaja šele jasno In znano, kako je škoda, da se v preteklosti v Iskri nismo znali sporazumeti In skupno uresničiti vseh načrtov glede organiziranosti domov oddiha In počitniških zmogljivosti tako, da se nam takratna neenotnost In tudi nerazumevanje do neke meje prav zdaj maščujeta tako, da ne moremo zadostiti vsem potrebam In zahtevam naših delavcev glede p ščitnic In dopusta. Morda pa v tem smislu še ni čisto vse Izgubljeno, le razmisliti je potrebno In dejavno ukrepati v tem smislu. Kajti čas oddiha je hkrati tudi pomemben člnltelj naše prihodnje delovne sposobnosti In s tem tudi uspešne poslovnosti. Kajti spočit delavec bo lahko zmogel vse zahtevnejše naloge, ki so danes, v teh hudih ekonomskih In kriznih časih, še kako pred nami In upajmo, da bomo prihodnje leto ob tem času lahko napisali kaj vzpodbud nejšlh In veselejših vrstic za začetek počitnic, dopustov In oddiha. ___________SOZD Kolegij sekretarjev DO SOZD Iskra Praksa terja spremembe v ZZD Iskrini sekretarji kritično o predlogih sprememb zakona o združenem delu. Največ pozornosti so namenili neučinkovitemu odločanju v delavskem svetu, premajhni pristojnosti SOZD in o organiziranju programskih skupnosti. Prvega julija so bili semiški Kondenzatorji gostitelj kolegija sekretarjev vseh Iskrinih delovnih organizacij. To pot so govorili o pripombah na predlog sprememb zakona o združenem delu, ki jih ježe pred razgovorom pripravila delovna skupina. V njej so bili Pavle Gantar, Jože Golob, Stanko Juvan, Sandi Ravnikar in Avguštin Ciuha. Že v uvodu je pomočnik predsednika KPO SOZD Iskra Pavle Gantar, ki je sejo tudi vodil, poudaril, da morajo spremembe ustavnih členov voditi predvsem v učinkovitost samoupravljanja, zlasti glede organiziranosti, delovnih razmerij in samoupravnih odnosov. Sestanka Iskrinih sekretarjev se je kot gost udeležil predstavnik Gospdarske zbornice Friedel. Razložil je osnovna stališča zbornice do sprememb , in med drugim poudaril, da zakon premalo govori o pristojnostih SOZD, ne omogoča fleksibilnejših odnosov na področju delovnih razmerij, predvsem pa ne definira pojma združevanja dela in sredstev, kar je nujno potrebno določiti. Potem je pojasnil predloge sprememb posameznih členov zakona glede problemov osamosvajanja temeljnih organizacij, skupnega gospodarjenja, disciplinske problematike pa razporejanja delavcev, kjer so določbe precej nefleksibilne. Spregovoril je tudi o pristojnostih poslovodnih in up-ravljalskih organov, kajti to vprašanje v zakonu še ni rešeno. Po mnenju slovenske Gospodarske zbornice bi morali biti poslovod- ni organi sestavljalci predlogov, delavski sveti pa bi morali odgovarjati za izbiro in sprejem predlogov ter pozneje za njihovo uresničevanje. Gost je tud: opozoril na nekatere nejasnosti v predlogih, ki pa jih uodo dorekli na republiški komisiji za izvajanje sprememb zakona. V razpravi je tekla beseda predvsem okrog Iskrinih pripomb in njenih stališč do zakona. Sekretarji so menili, da so določila okrog ustanavljanja delovnih organizacij v zakonu pretoga in, da bi le-ta moral omogočati ustanavljanje začasnih oblik samoupravnega organiziranja, zlasti začasne enovite delovne organizacije. Toda udeleženci razgovora so menili, da je treba ta problem bolj podrobno obdelati in preučiti. V nadaljevanju kolegija so spregovorili tudi o sestavljeni organizaciji, kot prostovoljnem, interesnem združenju, ki pa je imela dosedaj premalo moči — le toliko kolikor so je nanjo prenašale delovne organizacije. Tudi v zakonu o združenem delu je bilo napisanih premalo besed o SOZD, zato so Iskrini sekretarji enotno menili, da mo- rajo biti v zakonu določene vsaj minimalne pristojnosti SOZD, ki pa se bi naknadno dopolnile s sporazumi. Nekaj besed so sekretarji spregovorili tudi o predlogu, da bi v Iskri uvedli tretjo raven organiziranosti — programsko skupnost. V okviru SOZD se pojavlja potreba po povezovanju delovnih organizacij v skupnost DO. O tem vprašanju so udeleženci kar veliko razpravljali in menili, naj se delovne organizacije najprej povežejo programsko-proizvodno, šele nato pa bi določili organizacijsko obliko. Ob koncu kolegija so sekretarji pregledali in pretehtali še nekaj kratkih pripomb in sklenili, da bodo Iskrine pripombe posredovali Gospodarski zbornici. V. Z. S posveta sekretarjev Učinkovitost Iskre kot sistema je odvisna tudi od usklajenega dogovarjanja in povezovanja v družbeni skupnosti Potreba po močnejši usklajenosti delovanja Iskrinih delovnih organizacij na stegenskem kompleksu, tako v medsebojnem povezovanju, kot tudi v sodelovanju s skupščino občine Šiška, je narekovala skupni sestanek poslovodnih delavcev in predstavnikov samoupravnih organov DO in SOZD s predstavniki Sob Šiška. Beseda je tekla o aktualni problematiki in nadaljnjih aktivnostih v Iskri v občini Ljubljana-Siška. Razpravljalni so poudarjali, da zaradi prešibke povezave Iskre v njenem jedru na stegenskem področju niso izkoriščene vse možnosti, ki jih ta sistem ima. Gre predvsem za dogovarjanje na programskem in razvojnem področju, za kadrovsko politiko, za vprašanja notranje konsolidacije in oblikovanje možnih predlogov za spremembe sistemskih zakonov s področja družbenoekonomskih odnosov v SR Sloveniji in Jugoslaviji. Iz povedanega je bilo razvidno, da se delovne organizacije s stegenskega kompleksa srečujejo s podobnimi problemi, ki bi jih bilo mogoče učinkoviteje reševati s pravočasnim komuniciranjem in tesnejšim dogovarjanjem. Govorili so tudi o konkretnih nalogah, ki izhajajo iz procesov prestrukturiranja in nove reorganizacije v naslednjem obdobju in, ki naj bi bistveno povečali učinkovitost Iskre, kot poslovnega sistema. Pomanjkljive in neusklajene so tudi povezave z zborom združenega dela v občini. Iskra bo morala povečati svoj vpliv na oblikovanje predlogov sistemskih zakonov in marsikaj se da storiti prek tekočega dogovarjanja v občini. Ena izmed možnih nadaljnjih oblik bi bila, kot je bilo slišati, sklic posebne seje zbora združenega dela, ki bi bila posvečena problematiki Iskre. V zaključnem delu so sklenili, da bo za tvorno reševanje obravnavane problematike potrebno ustanoviti koordinacijski odbor, ki bo skrbel za stalno povezavo med samoupravnimi in poslovodnimi strukturami v Iskri in telesi v skupščini občine Šiška. I. S. Z zasedanja delavskega sveta SOZD /. zasedanje delavskega sveta SOZD Iskra Planski dokumenti pod streho V Iskri Delti so končali usklajevalni postopek v zvezi s spornimi predlogi za sprejem planskih dokumentov SOZD Iskra, pristopa DO Iskra Servis v SOZD Iskra In nekaterih predlogov poslovnega sveta ZT skupnosti. Deltina delegacija je na zasedanju delavskega sveta celotne Iskre glasovala za sprejem teh dokumentov. Že na prvem zasedanju delavskega sveta SOZD Iskra v novi sestavi, so se delegati srečali z izredno pomembnim in obsežnim dnevnim redom. Seja se je začela s konstitutivnim delom — s poročilom volilne komisije o izidu volitev delegatov v delavski svet celotne Iskre in Odbor za samoupravni nadzor, s konstituiranjem delavskega sveta ter poročilom o delu delavskega sveta v minulem mandatnem obdobju. Za novega predsednika tega najvišjega Iskrinega samoupravnega organa so izvolili Igorja Grudna i iz Široke potrošnje, za podpredsednika Milana Osredkarja iz ISE, za sekretarja pa dasta Marcona. Poročilo o delu delavskega sveta v mandatnem obdobju 1984 — 86 je podal dosedanji predsenik Janez Kern. Redni del zasedanja seje začel z dopolnilno točko dnevnega reda in sicer s sprejemanjem planskih dokumentov. Deltin delavski svet je namreč pooblastil svojo delegacijo v delavskem svetu SOZD, da glasuje za sprejem spornih predlogov z enajstega oz. izrednega zasedanja DS SOZD Iskra. O nekaterih dokumentih se je izrekala le Deltina delegacija, o preostalih pa vse tako, da zdaj lahko rečemo, da imamo končno le pod streho dolgoročni plan Iskra2000, srednjeročni plan do leta 1990 in letni program za letos. Med drugim so po reorganizaciji iskre Commerce in nastanku samostojne delovne organizacije Iskra Servis ta kolektiv končno le »sprejeli« v Iskro, dopolnili pa so tudi sklep o ustanovitvi firme Iskra Delta Computer Avstrija ter dopolnili gospodarski načrt Iskrine INO mreže za letos s planoma IDC in Cranex. V nadaljevanju tega prvega zasedanja v novi sestavi, je delavski svet celotne Iskre sprejel Poročilo o poslovanju Iskre v letošnjem prvem četrtletju. V sklepu so zapisali, da so letošnji trimesečni rezultati komaj še zadovoljivi glede na izpolnjevanje planskih zadolžitev. Posebej zaskrbljujejo osemkrat večje izgube v primerjavi z enakim obdobjem lani. O Iskrinem poslovanju je poročal član KPO SOZD IskraZoran Polič, ki je v naslednji točki dnevnega reda predstavil dele- gatom tudi sklep o pripravi letnega programa SOZD Iskra za prihodnje leto za uresničevanje ciljev in obveznosti iz Iskrinega srednjeročnega plana za obdobje 1986/90. Sklep je delavski svet podprl, Letni program pa bomo morali na vseh ravneh sprejeti do 30. decembra (letošnjega smo, kot že rečeno, na tej seji, bila pa je 26. junija...) Na zasedanju so se delegati odločili tudi za podaljšanje sanacijskega posojila iz združenih sredstev rezerv za TOZD Elektr-oakustika v Sežani, nadalje za nakup, oz. za najem novih poslovnih prostorov za firmo Iskra France v Parizu, podprli pa so tudi osnutek samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za izgradnjo informacijskega sistema v Iskri. Ta sporazum bomo objavili tudi v našem tedniku, o njem pa bomo sklepali po 30 dnevni javni obravnavi. Med najpomembnejše teme zasedanja delavskega sveta moramo vsekakor uvrstiti poročilo glavnega direktorja Milana Mekinde o usposobitvi delovne organizacije Mikroelektronika. V našem tedniku bomo o tem programu usposobitve obširneje poročali koncem avgusta in v septembru, serijo člankov o tej Iskrini izredno pomembni dejavnosti bomo pripravili v sodelovanju z direktorjem Mekindo, tokrat pa preletimo le sklepe, oz. ugotovitve delavskega sveta celotne Iskre. V njih delegati ugotavljajo, da investicija v prvo in drugo fazo izgradnje mikroelektronike ni bila zaključena zaradi poman-kanja denarja, zato tudi Mikroelektronika ni usposobljena za doseganje predvidenih poslovnih rezultatov. Za Mikroelektroniko in za Iskro je izredno pomemben tudi tretji sklep zasedanja, morali pa bi ga začeti takoj uresničevati. Takle je ta sklep: Nadaljnji razvoj Mikroelektronike povezujemo v Iskri z razvojem strateških programov, zato morajo nosilci teh programov vključevati v svoje investicijske projekte tudi investiranje v Mikroelektroniko, kar bo izraz interesnega vlaganja v razvoj te bazične tehnologije. Prvo zasedanje v novi sestavi se je končalo s poročilom člana KPO SOZD Iskra Ivana C vara o razpisu del in nalog predsednika KPO SOZD Iskra. To je dogovor med predstavniki samoupravnih organov, DPO SOZD Iskra in člani Poslovodnega kolegija po razpravi s predstavniki politično-izvršilnih organov Slovenije. Ob osim vzdržanih glasovih so se Za novega predsednika najvišjega Iskrinega samoupravnega organa so Izvolili Igorja Grudna Iz široke potroinje delegati odločili za začetek razpisnega postopka za dela in naloge predsednika Iskre. Lado Drobež Po sklepu 1. zasedanja DS SOZD Iskra, z dne 26. 6. 1986 objavljamo osnutek Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za izgradnjo informacijskega sistema v SOZD Iskra in ga s tem posredujemo v 30 dnevno javno obravnavo. Predloge, pripombe in stališča zbira tajništvo samoupravnih organov SOZD, le-te pa bo usklajeval Odbor za organizacijo in informatiko. Osnutek 11. 6. 1986 SAMOUPRAVNI SPORAZUM o skupnih osnovah za izgradnjo informacijskega sistema v SOZD Iskra I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem sporazumom udeleženke — delovne organizacije Iskre urejajo odnose pri izgradnji, vzdrževanju in uporabi dela informacijskega sistema, ki je skupnega pomena za vse delovne organizacije v SOZD Iskra. 2. člen Cilji tega sporazuma so, da se s skupnimi osnovami omogoči: — postopno urejanje osnov za boljšo informacijsko povezanost Iskre s podporo informacijske tehnologije, — usklajenost informacijskega sistema v SOZD Iskra z zakonom o družbenem sistemu informiranja, — boljšo informacijsko povezanost med udeleženkami, še posebej prek računalniške mreže Iskre, — boljšo informacijsko povezanost v SOZD Iskra z zunanjim okoljem prek javnega računalniškega omrežja, — podpiranje tistih skupnih funkcij, ki so nujne za učinkovito obratovanje računalniške mreže in distribuirane obdelave podatkov, — razvoj in uporabo ustreznih mednarodnih, nacionalnih in Iskrinih informacijskih standardov, — hitrejši razvoj informacijske strategije Iskre, z namenom celovitega vključevanja Iskre v informacijsko družbo. ______________________________________A Z zasedanja delavskega sveta SOZD J 3. člen Udeleženke tega sporazuma zagotavljajo v povezanem informacijskem sistemu Iskre tiste podatke, za katere je skupno dogovorjeno, da so nujni za informacijski sistem v SOZD Iskra in sicer v obliki in času, kot je dogovorjeno, oz. kot to določajo Iskrini organizacijski predpisi. 4. člen Ta sporazum izraža prepričanje udeleženk, da je z boljšim informacijskim povezovanjem OZD Iskre, njegovim kvalitetnim dvigom in izvajanjem skupnih organizacijskih predpisov, zlasti tistih, ki se nanašajo na informatiko, možno doseči večjo monolitnost in učinkovitost sistema ter povečati dohodek v SOZD Iskra. II. RAČUNALNIŠKA MREŽA V SOZD ISKRA 5. člen V računalniškem delu poslovnega informacijskega sistema se povezanost OZD Iskre dosega predvsem s komunikacijsko povezavo računalnikov v računalniško mrežo. 6. člen Udeleženke tega sporazuma gradijo za potrebe povezanega informacijskega sistema SOZD Iskra večnivojsko distribuirano računalniško mrežo (SOZD—DO—TOZD). Konkreten načrt računalniške mreže po potrebi usklajuje področni kolegij SOZD za organizacijo in informatiko, načrt pa je predmet letnih programov udeleženk tega sporazuma in SOZD Iskra. 7. člen Udeleženke tega sporazuma soglašajo, da bodo zaradi izrednega pomena izgradnje povezanega informacijskega sistema v SOZD Iskra in računalniške mreže v Iskri: — medsebojno usklajevale razvoj poslovnega sistema, informacijskega sistema in računalniške mreže, — se čimprej vključile v povezan računalniško-informacijski sistem Iskre, — financirale izgradnjo te mreže (skupna računalniška oprema) tudi iz združenih investicijskih sredstev SOZD Iskra, — financirala zasnovo, oblikovanje in vzpostavitev računalniške programske opreme za skupne dogovorjene namene na skupnih osnovah iz združenih sredstev Iskre za tovrstne namene na temelju letnih programov. 8. člen Vsebino povezujočih informacijskih tokov v Iskri usklajuje in določa področni kolegij SOZD za organizacijo in informatiko. III. SKUPNI RAČUNALNIŠKI CENTER 9. člen Za osnovno povezavo računalniške mreže skrbi Skupni računalniški center (SCR). Le-ta zagotavlja: — prenos dogovorjenih podatkov iz delovnih organizacij v SOZD Iskra in obratno, — povezovanje z drugimi informacijskimi sistemi izven SOZD Iskra in vključitev v družbeni sistem informiranja, — aktivno shrambo in uporabo dogovorjenih enotnih skupnih registrov, katalogov in tistih skupnih programskih rešitev, ki se uporabljajo v Iskri. 10. člen Skupni računalniški center je organiziran kot Informacijski center za potrebe SOZD Iskra. 11. člen Način dela in sodelovanja s Skupnim računalniškim centrom ureja Poslovni odbor Skupnega računalniškega centra, strokovna vprašanja pa operativni odbor. Poslovni odbor tudi ureja upravne, organizacijske in tehnične zadeve ter pogoje priključevanja in dela v računalniški mreži Iskre, kot so: — kompetence in sestava operativnega odbora SRC, — upravljanje z računalniškimi kapacitetami ter pomnilniškimi mediji v SRC ter z mrežo v celoti, — delovni čas SRC ter vzdrževanje sistema v in izven SRC, — dostop do prostorov in splošna varnost SRC — varovanje podatkov ter druga določila. IV. VSEBINA IN ORGANIZACIJA SKUPNIH RAČUNALNIŠKIH OBDELAV 12. člen Vsebino skupnih računalniških obdelav za določeno obdobje, ki povezujejo informacijski sistem SOZD Iskra, usklajuje in določa področni kolegij SOZD za organizacijo in informatiko. Izgradnja tovrstnih obdelav se praviloma financira iz združenih sredstev. Sklep pod ročnega kolegija o uvedbi skupne računalniške obdelave v SOZD Iskra je obvezen za vse subjekte informacijskega sistema v SOZD Iskra. 13. člen Način dela, organizacije, izvajanja, varnosti in obveznosti za vsako posamezno skupno računalniško obdelavo seopredeli in določi z ustreznimi Iskrinimi organizacijskimi predpisi, ki se izdajajo po postopku, določenem v Temeljnem organizacijskem predpisu Iskrinih organizacijskih predpisov. 14. člen Udeleženke tega sporazuma so dolžne: — spoštovati Iskrine organizacijske predpise, — tvorno sodelovati pri oblikovanju, izgradnji, vzdrževanju in izvajanju skupnih računalniških obdelav, — zagotavljati in pravočasno posredovati skupno dogovorjene podatke, za katere odgovarjajo tako glede oblike in vsebine. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 15. člen Sporazum je sprejet, ko ga na način in po postopku, ki ga določajo samoupravni splošni akti udeleženk, sprejmejo njihovi samoupravni organi ter podpišejo pooblaščenci udeleženk. Ugotovitveni sklep o sprejemu sporazuma sprejme delavski svet SOZD Iskra. 16. člen Ta sporazum prične veljati osmi dan od objave v glasilu Iskra. SKLEPI 1. zasedanja delavskega sveta SOZD Iskra (REDNI DEL) 4. Na osnovi podane obrazložitve predsednika DS prejšnjega mandata Janeza Kerna ter predloženega gradiva sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS sprejme Poročilo o delu delavskega sveta SOZD Iskra In Izvršilnih organov DS v preteklem mandatnem obdobju. 5. Na osnovi podane obrazložitve Janeza Kerna, bivšega predsednika DS in predsednika usklajevalne komisije za pripravo usklajenih predlogov za sprejem planskih dokumentov SOZD Iskra, za pristop DO Iskra Servis v SOZD Iskra in nekaterih predlogov poslovnega sveta ZT skupnosti, za katere ni bilo doseženo soglasje na 11. zasedanju zaradi negativnega stališča DO Iskra Delte ter ugotovitve, daje DS DO Iskra Delta pooblastil svojo delegacijo, da glasuje za sprejem spornih zadev, skladno s sprejetimi sklepi, podane obrazložitve vodje DSSS SOZD Jasta Marcona, predloženega gradiva za 11. zasedanje ter podanih predlogov v razpravi sprejme delegacija DO Iskra Delte — predlog Dolgoročnega plana Iskra 2000 — predlog Letnega programa SOZD Iskra za leto 1986 — pristop DO Iskra Servis v SOZD Iskra — dopolnitev sklepa o ustanovitvi firme IDC Avstrija vse prisotne delegacije — predlog amandmana DO Iskra Delta k predlogu Srednjeročnega plana SOZD Iskra za obdobje 1986 — 1990, In sicer v poglavju 3.3. z naslovom Tržna dejavnost se na 19. strani spremeni zadnji stavek 3. odstavka In glasi: »S tem v zvezi bo pretežni del servisne dejavnosti poverjen organizaciji skupnega pomena DO Servis, vendar le na osnovi dvostranskih pogodb.« ter da se pri številčnem delu projekcij DO upošteva usklajene, oz. sprejete podatke na ravni DO. (Gornji amandma ne predstavlja nobenih novih materialnih obveznosti za ostale DO, ker so to le orientacijske številke, ki pa se konkretizirajo v letnih programih.) — predlog odbora za samoupravno usklajevanje letnega programa o uskladitvi rasti OD v DSSS SOZD Iskra v letu 1985. 6. Na osnovi gornjih sklepov, sprejetih s strani delegacije DOlskra Delta ter ugotovitve, da so bili navedeni predlogi že obravnavani na 11. zasedanju in so ostale delegacije dale pozitivno soglasje sprejme DS v skladu s podanimi stališči prisotnih delegacij naslednje sklepe: 1. DS sprejme Dolgoročni plan Iskra 2000 v besedilu predlogaž dne 19. 3. 1986. 2. DS sprejme Srednjeročni plan SOZD Iskra za obdobje 1986—1990 v besedilu predloga z dne 27.3.1986 vključno s sprejetim amand-manom DO Iskra Delte s tem, da se od delegacije DO ZORIN pridobi pisno soglasje. 3. DS sprejme Letni program SOZD Iskra za leto 1986 za uresničevanje ciljev in obveznostHz Srednjeročnega plana SOZD Iskra za obdobje 1986—1990 v besedilu predloga z dne 25. 3. 1986. 4. DS sprejme predlog o uskladitvi rasti OD v DSSS SOZD Iskra v letu 1985, t. j. da se — Izvede uskladitev rasti povprečnih OD s povprečno rastjo OD na zaposlenega v SOZD Iskra, ki znaša v letu.1985 102,7% — črpa potrebna sredstva za Izvedbo poračuna v višini 12.959.000 din Iz tekočega priliva za leto 1986 s tem, da delovne organizacije DSSS SOZD ta sredstva pokrijejo do Izteka polletja 1986, — poviša poraba sredstev za OD v letu 1985 v planu DSSS SOZD za leto 1986 od 93.247.223 din na 106.206.692 din In se s tem, z upoštevanjem planirane rasti sredstev OD v letu 1986, poviša plan OD za leto 1986 od 181.000.000 din na 208.694.800 din ter zadolži KPO SOZD, da pripravi metodologijo za tekoče usklajevanje rasti OD v tistih OZD, ki pretežno opravljajo dejavnost skupnega pomena z rastjo OD v SOZD Iskra, s tem da se pridobi pisno soglasje delegacije DO ZORIN. 5. DS sprejme pristop DO Iskra Servis p. o. Ljubljana, kot organizacije skupnega pomena v SOZD Iskra ter ugotavlja, da DO Iskra Servis zavezujejo vsi samoupravni splošni akti In samoupravni sporazumi, ki so neposredno, oz. posredno prek DO Iskre Commerce obvezovali bivšo TOZD Servis Ljubljana. 6. DS dopolni sklep št. 164 tč. 6 z dne 8. 5. 1984 o ustanovitvi firme IDO Avstrija s tem, da je skupna višina vloženega kapitala v firmi 13.620.000 Asch, od tega združuje Iskra Commerce 13.380.000 Asch, firma PAR Dunaj 120.000 Asch, interno znotraj Iskre se vloženi kapital deli na 80% Iskra Delte, t. j. 10.704.000 Asch in 20% Iskra Commerce, t. j. .2.676.000 Asch. V tem razmerju so tudi pravice In obveznosti med obema DO. 7. Na predlog bivšega predsednika DS Janeza Kerna in glede na to, da so planski dokumenti SOZD Iskra sprejeti sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS sprejme pobudo DS DO Iskra Delta z dne 5.3.1986 o uvedbi postopka ustrezne spremembe, oz. dopolnitve Samoupravnega sporazuma o skupnem upravljanu lastnih In mešanih podjetij ter predstavništev v inozemstvu, za ocenitev samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra in Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Interne banke Iskre. 8. Na osnovi podane obrazložitve predstavnika Iskre Commerce Janeza Čufarja, predloga poslovnega sveta ZT skupnosti ter odbora za tr-žništvo, predloženega gradiva za izredno sejo in v razpravi sprejete ugotovitve, da vso odgovornost, oz. riziko za sprejem predloženih sklepov prevzemata DO Iskra Commerce in Iskra Delta sprejme DS v skladu s podanimi stališči prisotnih delegacij naslednji sklep: DS sprejme kot sestavni del Gospodarskega načrta Iskrine inomreže za leto 1986 predloženi plan firme Cranex A. G. in firme IDC GmbH ter odobri — da se sedež mešanega podjetja IDC GmbH prenese iz St. Jakoba v Rožu v Celovec s tem, da v St. Jakobu še nadalje ostaja proizvodni obrat tega podjetja, ustanovitev poslovne enote firme IDC na Dunaju po 3. odstavku 19. člena Zakona o opravljanju gospodarske dejavnosti v tujini-, ustanovitev Inženiring podporniškega centra mešanega podjetja IDC v Frankfurtu, ZRN, — da Iskra Commerce poveča svojo kapitalno udeležbo v firmi IDC od sedanjih 13.380.000 Asch na 27.080.000 Asch, to je za 13.700.00 Asch, da se sredstva za povečanje kapitala zagotovi iz nakupa na enotnem deviznem tržišču, da potrebna dinarska sredstva bremenijo 80% Iskro Delto in 20% Iskro Commerce ter, da za svoj delež predloži Iskra Delta Iskri Commerce poroštvo prek Iskra banke in, da od tako pridobljenega povečanega kapitala pripada Iskri Delti 10.960.000 Asch, ali 80%. Za delež Iskre Delte pa bo Iskra Commerce izvrševala naloge, kot komlsionar v svojem Imenu, toda na račun Iskre Delte. Srejem gornjega sklepa je pogojen s pridobitvijo pisnega soglasja delegacije DO ZORIN. 9. Na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD Zorana Poliča ter predloženega gradiva sprejme DS'soglasno naslednji sklep: DS sprejme Poročilo o poslovanju SOZD Iskra v času od 1.1. do 31.3. 1986 in ugotavlja, da so letošnji trimesečni rezultati poslovanja komaj še zadovoljivi, če jih ocenjujemo z vidika izpolnjevanja letnega programa. Posebno zaskrbljujoče so predvsem osem krat večje izgube v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. , Ker rezultati prvega četrtletja vsebujejo vse negativne trende gospodarskega razvoja SOZD Iskra iz leta 1985, zahtevajo tudi večjo angažiranost pri racionalnem vodenju in upravljanju celotnega poslovnega procesa. Naloge in ukrepi, ki iz tega sledijo, so že sprejeti ob obravnavi letnega poročila o poslovanju SOZD Iskra v letu 1985. 10. Na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD Zorana Poliča ter predloženega gradiva sprejme DS soglasno naslednje sklepe: 1. DS sprejme, skladno z določili 89. in 90. člena Statuta SOZD Iskra, sklep o pripravi Letnega programa SOZD Iskra za leto 1987 za uresničevanje ciljev in obveznosti iz Srednjeročnega plana SOZD Iskra za obdobje 1986 — 1990. 2. Posamezni udeleženci v procesu planiranja v SOZD Iskra morajo, skladno z načelom o sočasnosti v procesu samoupravnega planiranja s programi dela za pripravo planskih gradiv, zagotoviti, da bo celoten potek planske aktivnosti časovno in vsebinsko usklajen s programom dela za pripravo Letnega programa SOZD Iskra za leto 1987, ki je podan v prilogi. 3. Ključni termini in naloge, obvezne za vse nosilce planiranja, to je TOZD, DSSS, DO in SOZD, so — ocena realizacije za leto 1986 in predvidevanja za leto 1987 16. september — sprejem Letnega programa na vseh nivojih 30. december 4. DS zadolži in pooblašča Odbor za gospodarjenje in dohodkovne odnose, da na osnovi sprejete metodologije koordinira in kontrolira izvajanje vseh aktivnosti pri pripravi Letnega programa SOZD Iskra za leto 1987 in o tem po potrebi obvešča DS. 5. DS poziva delavske svete delovnih organizacij, da določijo delegate za Odbor za samoupravno usklajevanje Letnega programa SOZD Iskra za leto 1987 do konca septembra. 11. Na osnovi podane obrazložitve predstavnika Iskre CommerceJaneza Čuferja, predloga poslovnega sveta ZT skupnosti in odbora za tr-žništvo ter predloženega gradiva sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS pooblasti firmo Iskra France oz. Cranex A. G. za sklenitev predpogodbe s firmo Socičtčs Immobiličre FERINEL, Pariz o nakupu, oz. najemu novih poslovnih prostorov v predračunski vrednosti 16,5 mio FF, predvideno za firmo Iskra France v Parizu ter firmo Cran6x A. G. za izdajo garancije v višini 10% od predvidene predračunske vrednosti. 12. Na osnovi podane obrazložitve direktorja DO Mikroelektronika Milana Mekinde, stališča KPO SOZD, predloženega gradiva in podanih predlogov v razpravi s strani delegacije DO Kibernetika, Elementi, Avtomatika in Široka potrošnja sprejme DS naslednje sklepe (3 »vzdržani«): 1. DS ugotavlja, da investicija v prvo in drugo fazo izgradnje Mikroelektronike ni bila zaključena po sprejetih projektih zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev, zato DO Mikroelektronika ni usposobljena za doseganje v projektih predvidenih poslovnih rezultatov. V zvezi s tem predlaga DS, da je potrebno raziskati vzroke in odgovornost za nedosledno izvajanje sprejetih programov, oz. za nedokončanje investiranja v DO Mikroelektronika. 2. DS sprejme program ukrepov, opredeljenih v programu usposobitve in priporoča DO Iskre, da na principu interesnega povezovanja, oz. dohodkovnih odnosov ter na podlagi sklenjenih pisnih dogovorov z DO Mikroelektronika prevzamejo obveznosti, opredeljene v tem programu In s tem zagotovijo pogoje za normalno tekoče poslovanje DO Mikroelektronika. Hkrati potrdi predlagana, v povzetku elaborata o sanaciji specificirana, investicijska vlaganja za odpravo ozkih grl, za katere priporoča financiranje iz združenih sredstev za prioritetne investicije. 3. Nadaljni razvoj Mikroelektronike povezujemo v Iskri z razvojem strateških programov, zato morajo nosilci teh programov vključevati v svoje investicijske projekte tudi investiranje v Mikroelektor- Z zasedanja delavskega sveta SOZD niko, kar bo izraz interesnega vlaganja v razvoj te bazične tehnologije. 4. DS naroča KPO SOZD In DO Mikroelektronika, da tekoče obvešča DS SOZD in DO o izvajanju ukrepov, opredeljenih v programu za usposobitev DO Mikroelektronika ter, da izdela za obravnavo na samoupravnih organih DO analizo ekonomske upravičenosti nadaljnjega vlaganja v DO Mikroelektronika z analizo tržnih možnosti. 13. Na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD Zorana Poliča ter predloženega gradiva sprejme DS v soglasju s podanim stališči prisotnih delegacij naslednji sklep: DS podaljša rok vračila kratkoročnega sanacijskega kredita iz združenih sredstev rezerv SOZD odobren dne 22. 4.1986 DO široka potrošnja TOZD Elektroakustika do 30. 9.1986. V tem času pa je potrebno nadaljevati z aktivnostmi za sanacijo stanja in do tega roka dostaviti DS predlog za dokončno sanacijo stanja v TOZD. Sprejem gornjega sklepa je pogojen s pridobitvijo pisnega soglasja delegacije DO ZORIN. 14. Na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD Iva Baniča ter predloženega gradiva sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS posreduje predloženi osnutek Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za izgradnjo informacijskega sistema v SOZD Iskra v 30-dnevno javno obravnavo. Osnutek sporazuma se objavi v glasilu Iskra. Predloge, pripombe in stališča zbira tajnišvo samoupravnih organov SOZD, le-te pa bo usklajeval Odbor za organizacijo in informatiko DS. Predložene pripombe DO Avtoelektrika bodo posredovane predlagatelju, oz. odboru za organizacijo in informatiko. 15. DS sprejme na znanje pojasnilo člana KPO SOZD lije Mediča, oz. stališče odbora za tržništvo, da se predloženi osnutek Samoupravnega sporazuma o vzpodbujanju izvoza v SOZD Iskra na DS ne obravnava, ker je potrebno glede na nove sistemske zakone in odloke predhodno izdelati analizo, kakšne učinke bodo le-ti imeli na motiviranost večjega izvoza v Iskri. 16. Na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD Ivana Cvara ter predloženega gradiva in posredovanega sklepa DS DO Iskra Delte sprejme DS naslednji sklep (8 »vzdržanih«): DS javno razpisuje dela in naloge predsednika kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra za dobo 4 let, s pogoji iz 77. člena Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra, z razpisnim rokom 30 dni. DS sprejme na znanje stališče DS DO Iskra Delte do predloženega razpisa. 17. Informacije, oz. odgovori na postavljena delegatska vprašanja — DO Atomatika: Ali je možno prek Interne banke Iskre organizirati dinarsko varčevanje delavcev Iskre? — DO Široka potrošnja:Kako v skladu s sprejetimi sklepi poteka razreševanje financiranja surovinske baze? Bodo posredovani na naslednji seji DS. 18. DS sprejme delegatski predlog — DO Iskra Delta, da se obvesti SO Ljubljana Bežigrad in družbenega pravobranilca samoupravljanja mesta Ljubljane ter pristojne republiške organe o sprejemu planskih dokumentov SOZD Iskra ter pojasnilo sekretarja DS k predlogu za razveljavitev sklepa DS o uvedbi postopka po 116. členu Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra, — DO Telematika, da se sejna dvorana za zasedanje DS po možnosti opremi z mikrofoni na delegatskih mestih in glasovalno tablo. Predsednik DS SOZD: Igor Gruden SKLEPI 1. zasedanja delavskega sveta SOZD Iskra (KONSTITUTIVNI DEL) 1. Na osnovi podane obrazložitve namestnika predsednika volilne komisije SOZD Bernarda Lenardiča ter predloženega gradiva sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS sprejme Poročilo volilne komisije SOZD o izidu volitev delegatov DS SOZD in Odbora za samoupravni nadzor SOZD in potrdi mandate zakonito izvoljenim 67 delegatom DS SOZD in 28 delegatom Odbora za samoupravni nadzor SOZD ter naroča trem volilnim enotam, da v roku dveh mesecev ponovijo volitve in sicer: DO Telematika za dva manjkajoča delegata DS SOZD in DO Elektrozveze in Srednja šola za enega delegata Odbora za samou- pravni nadzor SOZD. 2. Na osnovi podanega predloga predsednika DS Janeza Kernasprejme DS soglasno naslednji sklep: Konstituiranje DS to je predvidene volitve In imenovanja se opravijo z javnim glasovanjem 3. Na osnovi podane obrazložitve predsednika KOS SOZD Avguština Ciuhe ter predloženega gradiva in podanega predloga delegacije DO ERO sprejme DS soglasno naslednje sklepe: 1. DS izvoli za predsednika DS Igorja Grudna Iz DO široka potrošnja In za njegovega namestnika Milana Osredkarja Iz DO In vest servis. 2. DS Imenuje za sekretarja DS Jasta Marcona in za stalno zapisnikarico Cvetko Flerln. 3. DS Imenuje izvršilne organe DS v sestavi: — Odbor za razvojni program in raziskovalno dejavnost predsednik Ciril Zevnik Kibernetika namestnik Brane Popovič Telematika člani Jože Kadunc Avtomatika Darja Uvodič Dlementi Alojz Furlan Avtoelektrika Anton Železnikar Iskra Delta Jože Trojar Široka potrošnja Jože Rozman Kondenzatorji Tomo Žbontar Elektrozveze Stojan Trošt Elektrooptika Stane Savič Baterije Zmaj Janez Slavec Električna orodja Dušan Benko Iskra Commerce Mitja Borko IKM Andrej Panjič Merilna elektronika Franc Žura Iskra Servis Marija Pirc ZORIN Odbor za gospodarjenje in dohodkovne odnose predsednica Aleksandra Kokelj Avtoelektrika namestnica Marinka Unetič Šlementi člani Anton Končnik Telematika Jenez Kalteneker Kibernetika Alenka Pukl Avtomatika Ivan Cimerman Iskra Delta Matevž Pogačnik Široka potrošnja Peter Golobič Kondenzatorji Tanja Kopitar ELektrozveze Edita Luijkmann Iskra Commerce Leonida Svetlik-Rutar ZORIN Rado Čope Baterije Zmaj Jože Podpečan In vest servis Franc Korošec Električna orodja Odbor za tržništvo predsednik Branko Dolinar Elementi namestnik Samo Sonnenvvald Iskra Commerce člani Miroslav Marc Telematika Martin Leskovar Kibernetika Stane Žvanut Avtomatika Niko Trošt Avtoelektrika Olga Markoja Iskra Delta Marjan Lužnik široka potrošnja Boris Lavrenčič Kondenzatorji Tomaž Vasle Elektrozveze Maria Volk Iskra Servis Brane Janežič Invest servis Viktor Zupančič Električna orodja Bojan Cerar Baterije Zmaj Odbor za organizacijo in informatiko predsednik Andrej Kovačič Iskra Delta namestnik Dord Krstič ZORIN člani Peter Hubad Telematika Ivo Lavrič Kibernetika Aleš Briner Avtomatika Nikolaj Pehani Elementi Alojz Birsa Avtoelektrika Lojze Luskovec široka potrošnja Peter Jančan Kondenzatorji Marjan Treven Elektrozveze Jože Velušček Iskra Commerce Aleš Smrdel Baterije Zmaj Odbor za finance predsednik Jože Cvetek Široka potrošnja namestnik Ciril Dragonja Iskra Banka člani Metod Zaplotnik Telematika Matej Herlec Kibernetika Marjeta Priman Avtomatika Breda Miklavčič Elementi Sonja Valenčič Avtoelektrika Meta Jesih Iskra Delta Boris Milivoj Iskra Commerce Marija Simonič Kondenzatorji Bogdan Brezigar Baterije Zmaj Darinka Štrukelj Elektrozveze Igor Poljšak Električna orodja — Odbor za kadrovsko socialne zadeve in izobraževanje presednik Andrej Kajdiž Baterije Zmaj namestnica Mateja Pregrad Telematika člani Franc Kristan Kibernetika Mladen Šinkovec Avtomatika Majda Polanec Elementi Milenka Konjedic Avtomatika Darka Valenčak Iskra Delta Ronko Gostiša Široka potrošnja Jože Kočevar Kondenzatorji Jana Erman Elektrozveze Irma Nadles Elektrooptika Janez Drašler Iskra Commerce Odbor za kvaliteto predsednik Marjan Brajdih Avtomatika namestnik Jože Nadrah IKM člani Stane Bergant Telematika Brane Jereb Kibernetika Jože Colarič Elementi Bojan Mohorčič Avtoelektrika Emil Humar Iskra Delta Jošt Rupnik Široka potrošnja Silvo Hajdinjak Baterije Zmaj Jože Zupan Električna orodja Drago Dolenc ZORIN Ivo Mak Mekine Iskra Servis Marjanca Kobe Iskra Commerce 4. DS imenuje Odbor za varstvo pri delu in huma- nizacijo dela predsednik namestnik člani v sestavi: Alojz Ramuta Mitja Fortič Jurij Vojvoda Peter H kave Zlatko Podržaj Mitja Papež Janko Bratuž Bojan Plešec Miran Tavčar Mija Uzelac Matjaž Pungartnik Dušan Mikič Darko Dolenc Mišo Celesnik Kondenzatorji Iskra Commerce Telematika Kibernetika Avtomatika Elementi Avtoelektrika Iskra Delta Široka potrošnja Elektrozveze Baterije Zmaj Električna orodja Invest servis Merilna elektronika 5. DS imenuje za svojo mandatno dobo še naslednje komisije: — Razpisno komisijo za imnovanje KPO SOZD Iskra v sestavi: delegati DS Alojz Kleindinst Milan Bavec Stanka Avbelj delegati KOS Avguštin Ciuha Miloš Pavlica Janez Šilc Avtomatika Kibernetika Elektrooptika predsednik KOS DPO SOZD Elektrozveze — Volilno komisijo in komisijo za ugotavljanje izidov referendumov v SOZD v sestavi: predsednik namestnik tajnik namestnik član namestnik Jože Čebela Bernard Lenardič Jože Golob Milan Jerant Svetozar Kokotovič Draga Vukovič Iskra Servis Elektrozveze DSSS SOZD Invest servis Iskra banka ELementi — Komisijo za družbenoinstitucionalno propagando SOZD v sestavi: Meta Maskimovič Miloš Kobe Milan Osredkar Miloš Pavlica Brane Račič Stane Koprivnikar Jaka Škrbine Damjana Simončič Vitoš Valenčič Dušan Prezelj DSSS SOZD KPO SOZD Invest servis DPO SOZD Telematika Široka potrošnja Iskra Commerce Iskra Delta ELementi Električna orodja — Komisijo za inovacijske nagrade Iskre v sestavi: Franc Hudej Iskra Commerce Boris Leban Avtoelektrika Jože Pukl Avtomatika Rado Faleskini KPO SO^D Brane Popovič Telematika Ervin Pirtovšek Elementi Karel Kardoš Široka potrošnja — Komisijo za diplomske in magistrske naloge v sestavi: Nace Pavlin Jure Pahor Miroslav Marc Sašo Divjak Darja Uvodič Kibernetika Avtomatika Telematika Iskra Delta Elementi 6. DS imenuje časopisni svet sestavi: delegati DS Marjan Mozetič Franc Močnik Janez Vuk delegati KOS Avguštin Ciuha Desanka Žnidaršič Breda Kurent delegati DO Dušan Željeznov Pavle Gantar Miloš Pavlica delegati DO Kazimir Mohar Alojz Boc Darko Sedej Damjana Simončič Stane Rus Marko Rakušček Irena Stok Franc Hudej Jože Čebela Henrik Marolt Brane Črnila Jelka Vrhovec Boris Čerin Breda Rak Meta Maksimovič Marjan Mayer Branko Pečjak Stane Fleischman Andrej Piskar Glasila Iskra v ZORIN Avtomatika Telematika predsednik KOS Baterije Zmaj Elementi odgovorni urednik glavni urednik pomočnik g. urednika Telematika Kibernetika Električan orodja Iskra Delta Avtomatika Avtoelektrika Elementi Iskra Commerce Iskra Servis Invest servis IKM Merilna elektronika Elektrozveze Iskra banka DSSS SOZD Baterija Zmaj Kondenzatorji Široka potrošnja ZORIN Predsednik DSSOZD: Janez Kern . Iskra Avtomatika BIAM 86 V času od 16. do 21. junija je v okviru Zagrebškega velesejma potekala 8. mednarodna razstava orodnih strojev in orodij BIAM ’86. Pri organizaciji prireditve so kot v letih do sedaj aktivno sodelovali: Poslovno združenje jugoslovanske industrije orodij ALAT, Poslovno združenje proizvajalcev orodij in strojev Jugoslavije — Mašinosavez, republiške gospodarske zbornice, znanstvene in strokovne institucije in organizacije združenega dela. Na letošnji prireditvi je sodelovalo prek 250 razstavljalcev iz 25 držav z željo, da pokažejo obiskovalcem, kar je doma in v svetu na tem področju doseglo najvišjo tehnološko-tehnično raven, oz. največjo mero uporabnosti. Vse več povezovanja in dogovarjanja med domačimi ponudniki, oz. uporabniki in zanimanja kupcev je bilo čutiti na Iskrinem razstavnem prostoru, kjer se je na 170 m2 razstavnega prostora v hali 10 s svojim programom oz. izdelki v sodelovanju z delovnimi organizacijami Kibernetika in Elektromotorji iz Široke potrošnje, predstavila delovna organizacija Avtomatika. Kot proizvajalec elektromehanskih elementov, naprav in sistemov za avtomatizacijo strojev in industrijskih procesov, sodi Iskra med največje tovrstne proizvajalce v Jugoslaviji. Zato je razumljivo, da se je na razstavo še posebej skrbno pripravila, pri čemer so v Avtomatiki, kot osnovna vodila postavili: — nuditi tržišču sodobne proizvode, ki so plod domačega znanja, — ostati konkurenčni na zunanjih trgih, domačim proizvajalcem strojev pa omogočiti večji izvoz ter hitrejše vključevanje v mednarodno delitev dela, — povečati fizični obseg prodaje na domačem trgu in zlasti na konvertibilnih trgih, — omogočiti domačim in tujim strokovnjakom ogled in demonstracijo najnovejših razvojnih dosežkov, — prikazati javnosti programsko usmeritev in celovitost ponudbe za avtomatizacijo strojev, — v okviru poslovne skupnosti Mašinosavez doseči komplementarnost delitve dela med proizvajalci strojev in opreme. Vse večje potrebe sovjetske industrije V četrtek, 26. junija je bil v Moskvi slavnostni podpis pogodbe, ki sta jo za potrebe sovjetskega Ministrstva za strojegradnjo in v imenu zunanjetrgovinske organizacije Stankoimport podpisala Baranovski in Anurov, za Iskro-Commerce Miodrag Krečkovič in v imenu dobavitelja — delovne organizacije Iskra-Avtomatika Ljubo Giibota, strokovni sodelavec Iskrinega predstavništva v Moskvi. Pogodba, katere vrednost je Kot je v pogodbi določeno, namiki do zaključka tretjega ocenjena na 10 mio CL $, zaje- bo Avtomatika dobavljala orne- trimesečja 1987. leta. Skupaj s ma dobavo: njene sisteme in naprave podi- pogodbami, ki naj bi jih po pre- — naprav za krmiljenje obdelovalnih strojev LJUMO-11 in LJUMO-61, ki so zgrajene na osnovi uporabe mikroprocesorjev in rezultat skupnega razvojnega dela s strokovnjaki sovjetskega instituta v ENIMS iz Moskve, skupno z elektroop-tičnimi merilnimi sistemi — in izvoz prvih 200 kom. numeričnih kazalnikov pozicije NP. 38. Le-ti se uporabljajo skupaj z različnimi inkremen-tnimi merilnimi dajalniki, kot sistem za merjenje dolžin in kotov pri pozicioniranju na orodnih strojih. Skupaj z ustreznim merilnim priborom pa se lahko uporablja tudi v kontrolnih in merilnih napravah v industriji in laboratorijih. dvidevanjih Avtomatika podpisala že pred zaključkom letošnjega leta, je njen skupni izvoz v Sovjetsko zvezo v letu 1987, ocenjen za nekaj več kot 25 mio C $. In'sicer se bo predvidoma izvoz dopolnil s pogodbami z dobavo pomnil-niško programabilnih krmilnikov, ki sta ga za potrebe sovjetskega Ministrstva za avtomatsko industrijo plasirali na tržišče delovna organizacija Avtomatika in kranjska Kibernetika, pri čemer je delež obeh ocenjen na 50 : 50. Omenjene naprave uporabljajo v okviru energetskih naprav v ustrezni konstrukcijski izvedbi ter zaščiti pred motnjami. Dodatna naročila se pričakujejo tudi na napravah za krmiljenje obdelovalnih strojev. Trenutno namreč v Sovjetski zvezi poteka atestiranje krmilne naprave LJ-UMO—51, dogovorjen pa ježe potek pridobivanja atesta in možnost uporabe v sovjetski industriji za numerični krmilni sistem CNC-25, ki je namenjen za krmiljenje dvoosnih stružnic po konturi in je bil prvič predstavljen na letošnjem mednarodnem sejmu BIAM ’86. š. D. Omenjeni cilji izhajajo iz globalne usmeritve Avtomatike za tekoče srednjeročno obdobje 1986—1990, ko naj bi bistveno spremenili svojo ponudbo na področju avtomatizacije industrije. Še posebno to velja za program avtomatizacije obdelovalnih strojev, ko naj bi tržišču ponudili proizvode, ki temeljijo na sodobnih tehnično-tehnoloških dosežkih. Tako so si obiskovalci iz razstavljenega programa lahko ogledali: 1. elementi avtomatizacije 2. naprave za merjenje in kontrolo: — digitalni komparator — računalniško ugotavljanje kakovosti in vodenje statistike (komparator + NP + računalniška oprema s printerjem) 3. Merilni dajalniki dolžin in kotov — Linearni dajalniki TGMOIII in TGM113 (razne dolžine) — model merilne letve v prerezu (vidno steklo in elektronika) — rotacijski dajalnik TGR 10 in 11 — ročni dajalnik za CNC naprave — sklopke za rotacijske dajalnike (3 + 3) — komplet prigradnih elementov za TGM in NP 4. Numerični kazalniki pozicije NP 37, 38, 37 s — demonstracijski model merjenja (TGM na vodilu priključene na NP 37—10 um) 5. Numerične pozicionirne naprave — LJUMO PNC 50 — LJUMO PNC 40 — LJUMO PNC 51 (nov izdelek) — ročna komanda + PNC (HAPA) 6. Programabilni krmilniki — programabilni krmilnik IPK-20 (dvojna konf.) — programabilni krmilnik IPK-20 na posebnem stojalu s konfiguracijo 4 do 5 setov IPK-20, med seboj povezanimi z veznimi kabli — programska naprava IPN-20 — printer RGB — programska IPN-25 7. Enosmerni servo pogoni: — servomotorji MED razni (od 2,5 do 20 Nm) — servomotorji MCD »Indramat« (od 20 do 60 Nm) — tiristorski regulatorji SR-Th 2/20 SR-Th 2/60 — tranzistorski regulator SR-Tr 20/40 x 1 SR-Tr 20/40 x 2 SR-Tr 200 x 3 — izmenični servo pogoni: demonstracijska miza s paleto izmeničnih servo motorjev »Indramat« 8. CNC numerična krmilja a) sodelovanje Iskra: NUM: v okviru navedenega sodelovanja je Iskra razvila: — NUM 760 F — ROBONUM b) numerično krmilje Iskra — samostojna CNC enota z vtičnim panelom P.C. na posebnem stojalu — stružnica z vgrajeno numeriko Iskra v delovanju (krmilna s pleksi vrati, servoregulatorjem, regulator glav. pogona, CNC vtičnim panelom oz. P.C. krmilje) (2 x 3 m netto, masa 1.600 kg) — programsko mesto (monitor, čitalec traku, kasetnik). Programsko mesto je direktno (DEMO SISTEM 310) povezano z stružnico zaradi demonstracije krmiljenja in direktnega programiranja — omara za stroj SSSR se opremi s čelno ploščo LJUMO CNC-2T — CAD-CAM sistem za grafično tabelo (HP) z demonstracijo 9. Obdelovalni stroji — erozijski stroj CNC »FANUC« 6 M v delovanju. Med novostmi, ki smo jih predstavili, je bil med obiskovalci največ zanimanja deležen numerični krmilni sistem CNC-2T, ki ga uvrščamo med člane družine numeričnih krmilij CNC-2. Namenjen je za krmiljenje dvoosnih stružnic po konturi. Omenjeni sistem je rezultat domačega znanja, saj so ga v sodelovanju z ljubljansko Elektrotehnično fakulteto razvili strokovnjaki iz Sektorja za avtomatizacijo industrije — TOZD Razvojni institut, ki jih vodi Bernard Herman. Poglejmo si nekaj splošnih značilnosti sistema: — modularni mikroračunalniški sistem — 16/32 bitna mikroprocesorska tehnologija multimikroračunalniška zasnova — integralni programabilni logični krmilnik PLC — način posluževanja in prikaz s pomočjo funkcijskih tipk — integralni tablo ročni komand — programiranje s pomočjo geometrijskih elementov — vnos podatkov in programov prek tastature numeričnega krmilja ali prek zunanjega podatkovnega medija s pomočjo serijske komunikacije — možnost povezave v širši DNC sistem. Za omenjeni eksponat, ki je bil prvič predstavljen na neki sejemski prireditvi, so strokovnjaki iz Avtomatike prejeli tudi zato medaljo za kakovost, ki jih že četrtič zapovrstjo podeljujejo na osnovi ocene komisije v sestavi predstavnikov strojnih fakultet iz Beograda, Ljubljane, Zagreba, Novega Sada ter predstavnikov Mašinosaveza in industrije. Š. D. Iskra-Avtomatika Ljubljana, n.sub.o. Ljubljana, Stegne 15 b razpisuje NAGRADE dr. Vratislava Bedjaniča za doktorsko disertacijo, magistrska in diplomska dela s področja sistemov, naprav in elementov avtomatizacije, zaščite in stikalne tehnike. Nagrade so namenjene doktorjem in magistrom elektrotehnično znanosti ter diplomantom elektrotehničnih fakultet, ki so svoje delo zagovarjali v študijskem letu 1985/86. V študijskem letu 1985/86 bomo podelili: — eno nagrado za doktorsko disertacijo v znesku 125.000,00 din — tri nagrade za magistrska dela v znesku 90.000,00 din — pet nagrad za diplomska dela v znesku 50.000,00 din Predloge za razpisane nagrade posredujejo fakultete in sicer le za tiste kandidate, ki so svoje delozagovarjali vštu-dijskem letu, za katerega je razpis objavljen. Predlogu mora biti obvezno priložena doktorska disertacija, magistrsko, oz. diplomsko delo z mnenjem fakultete. Vsaka fakulteta lahko poda največ 3 (tri) predloge za diplomska dela. Predlagatelje opozarjamo, da lahko za nagrade predlagajo le tiste kandidate, ki do sedaj še niso prejeli nagrade dr. Bedjaniča. Komisija nagrajenih del ne vrača! Komisija za nagrade dr. Bedjaniča bo sprejemala prijave, oz. predloge za podelitev nagrad v letu 1986 do vključno 15. oktobra 1986. Vsak predlog za podelitev nagrade mora vsebovati tudi točen naslov kandidata ter ime in priimek njegovega mentorja, z naslovom. Po sprejemu sklepa o podelitvi nagrad, komisija o sprejetem sklepu obvesti vse predlagatelje. Nagrade bodo podeljene 12. decembra 1985 ob obletnici smrti dr. Vratislava Bedjaniča. Nagrajenci prejmejo poleg denarne nagrade tudi pismeno priznanje. Prijave z vso potrebno dokumentacijo je potrebno posredovati na naslov: Predsednik »komisije za nagrade dr. Vratislava Bedjaniča«, prof. dr. Anton OGORELEC Fakulteta za elektrotehniko, 61000 Ljubljana, Tržaška c. 25. Komisija za nagrade Predsednica delavskega sveta dr. Vratislava Bedjaniča: delovne organizacije Prof. dr. Anton OGORELEC, I. r. Dragica KOŠKI Iskra Avtoelektrika V A vtoelektriki rasPJO novi prostori Končno so prišli tudi za temeljno organizacijo Inštitut za avtoelektriko Iskra Nova Gorica boljši časi. Stekla je namreč prva faza preselitve oddelka trajnostnih preizkusov iz starih, povsem neustreznih prostorov v sodobne novograjene, podobne tistim, ki jih že imajo svetovni proizvajalci avtoelekt-ričnih izdelkov. Seveda je zadovoljstvo popolno tudi s te strani, saj bodo prostore in trajnostne preizkuse lahko ponosno prikazali tujim in domačim poslovnežem in dobaviteljem, kar prej praktično ni bilo mogoče in tudi v ponos ne zaradi prenatrpanosti, razdob-Ijenosti itd. To pa seveda ni vse, saj potekajo gradbena dela že na drugi fazi prostorske ureditve za ostale dejavnosti TOZD Inštitut. Dela tečejo po planu, končana pa naj bi bila leta 1987. Tretja faza pa bo nared nekoliko pozneje. Na sliki: Zunanjost nove stavbe za trajnostne preizkuse (zgoraj) in notranjost sodobne razporeditve pripomočkov za trajnostne preizkuse izdelkov Avtoelektrike (spodaj). (M R.) Novost, ki je pred dnevi dobila dokončno obliko in vse pripadajoče elemente je gotovo najbolj razveselila tiste delavke in delavce, ki se vozijo na delo v novogoriško Iskro Avtoelektriko s kolesi in motorji. Gre za novo shranjevalnico pripomočkov na dve kolesi, ki so jo postavili pred južni vhod v Avtoelektriko. Z njo bo zamrla marsikatera pikra beseda, izrečena predvsem takrat, ko je deževalo in ni preostalo drugega, kot »zajahati« razmočene konjičke. (M. R.) Spominski posnetek bi lahko poimenovali gornjo sliko, saj stavbe, ki jo prikazuje, ni več. Dolgo let je kljubovala času in služila za potrebe novogoriških »Vozil«, kasneje pa tudi skupnim službam Iskre Avtoelektrike, saj je bila prav soseda te delovne organizacije. Stara stavba se je morala umakniti načrtom gradnje novih prostorov, načrtovanih v okviru novih investicijskih gradenj v A vtoelektriki. Delavci SGP Gorica bodo na tem mestu zgradili sodobno obratno ambulanto za splošne in zobozdravstvene potrebe, saj so sedanji prostori že zdavnaj pretesni in nikakor ne nudijo več osnovne zdravstvene dobrobiti zaposlenim v A vtoelektriki. (M: R.) Gradnja novih proizvodnih prostorov v okviru programske investicije tovarne generatorjev in elektronike novogoriške Iskre Avtoelektrike lepo in hitro napreduje, saj delavci SGP Gorica obljubljajo, da bodo zidarska dela kvalitetno in v roku kt->čana. Nov objekt, dolg 128 in švok 16 metrov, dobiva dokončno obliko med novo proizvodno halo tovarne velikih zaganjalnikov in tovarno malih zaganjalnikov, po zdajšnjih predvidevanjih pa naj bi proizvodnja alterna-torjev stekla v njem že konec letošnjega leta. Povečanje proizvodnih zmogljivosti teh iskanih izdelkov bo namenjeno predvsem tujim tržiščem. (M. R.) Fotografijo smo posneli daleč proč od nas, v glavnem mestu Grčije, kar je še bolj razveseljivo. Zakaj? Zato ker se je v bohotni izložbi dobro založene trgovine na najbolj prometni ulici Atena Street razkazoval tudi naš, torej Iskrin vrtalni stroj, vendar v povsem drugačne namene, kot sicer služi. Prebivalcem Aten in turistom je iznajdljivi trgovec prikazal možnost uporabe Iskrinega vrtalnega stroja tudi kot pripomoček za peko odojka, jančka, ali tistih dobrot z ražnja, ki zahtevajo večurno enakomerno obračanje. Žal je bila nedelja, trgovina je bila zaprta in nismo mogli izvedeti, kako gre trgovcu prodaja Iskrinih vrtalnih strojev v promet. Priznati pa moramo, da je poskrbel za lepo reklamno potezo, ki jo bodo gotovo še najbolj veseli v delovni organizaciji ERO Kranj, kjer strojčke izdelujejo. (M. R. Foto Vladimir Tomažič, Avtoelektrika) št. 26.. 14. julij 1986 stran 11 ___________________iskra Elementi_ ni rezultati poslovanja v DO Elementi: Presežna vredno kot cilj poslovanja V oteženih in večkrat nepredvidljivih pogojih gospodarjenja se je znašla tudi DO Elementi. O tem kako smo poslovali v prvih šestih mesecih, kako smo dosegali zastavljene cilje in kaj pričakujemo od novih zveznih ukrepov smo se pogovarjali z Jožetom Šurcom, v. d. predsednika KPO DO Elementi: Poslovanje v prvem polletju novega srednjeročnega obdobja lahko ocenimo za zadovoljivo glede na vse predpostavke, ki niso bile definirane, ko smo izdelovali plane, tako za' leto 1986, kot za celotno srednjeročno obdobje. Najtežje je bilo oceniti pariteto dinarja do konvertibilnih valut. S tem je bila povezana stopnja rasti cen — stopnja inflacije, problem rasti OD in logično ostalih stroškov, ki odločilno vplivajo na ekonomiko poslovanja. še posebej so nas vznemirjali novi ukrepi pri deviznem poslovanju, ki so bistveno spremenili dotedanji način obvladovanja devizne in plačilne bilance do tujine. Kljub vsem tem težavam in hkrati strahu, ali so bile ocene, oz. predpostavke pravilno postavljene, smo z vsem znanjem naših kadrov le uspeli v prvem polletju doseči naslednje rezultate: Na domačem trgu smo načrtovali realizacijo v znesku 22,1 mio., realizirana pa je bila 12,6 mio din, kar pomeni 56% letnega plana. Prav tako smo dosegli letni plan izvoza v višini 10,3 mio dolarjev, kar pomeni 50% realizacije izvoznega plana. Ti rezultati so v manjši meri odraz povečanja cen, močno pa smo povečali fizični obseg prodaje, ki je za 32% višji od preteklega obdobja. Ocena finančnega rezultata je temu ustrezna, saj v celoti izpolnjujemo planske obveznosti ustvarjanja akumulacije, ki je bistvena za nemoteno nadaljevanje enostavne in razširjene reprodukcije. Z ekonomiko poslovanja in z rezultatom, ki smo ga navedli pa kljub vsemu nismo v celoti zadovoljni, ker so nam nepredvidene stopnje rasti vseh materialnih stroškov pokvarile vpogled in spremljanje vseh ndrmativov časa in materiala, kar je pogojevalo spontano ast lastne cene naših proizvodov. Večkrat se nam dogaja, da nam šele pokalku-lacija, ki je zapoznela pokaže rezultat, ki pa je lahko tudi negativen. Tega pa nismo mogli predvideti, ko smo izdelovali pred kalkulacijo. Velik pomen smo pripisovali in še pripisujemo gibanju osebnih dohodkov, saj nam pogojujejo kadrovanje, ki bistveno vpliva na nemoten potek procesa poslovanja. Še vedno izplačujemo nižje osebne dohodke, kot jih imajo drugi v naši panogi, srečujemo pa se tudi s pomankanjem strokovnega kadra in relativno visoko stopnjo fluktuacije, predvsem v večjih mestnih središčih, kjer so možnosti zaposlovanja širše. Naša investicijska politika v tem obdobju je predvsem usmerjena v dokončanje že začetih večjih investicij — to so investicije v Ferite in Polprevodnike ter začetki gradnje in modernizacije specialnih elementov, takočih kristalov, magnetnih materialov in žičnih uporov ter ostalih manjših tekočih investicij v opremo, ki je že amortizirana. Tuše soočamo zopet z vrsto nepredvidljivih problemov, kot so: podražitve uslug, tečajne razlike, kreditna sposobnost, pravočasno pridobivanje »papirjev« ipd. Navkljub temu smo optimisti in naš cilj bo tudi naprej permanentno pravilno investiranje, ker nam samo pot vlaganja v novo tehnologijo in še prej vlaganja v razvoj in inovativno dejavnost zagotavljata dohitevanje koraka s svetom. Naši proizvodi — elektronske komponente morajo poznatti samo en trg in to je svetovni trg, zato pa je potrebna popolna uskladitev vseh parametrov, ki pogojujejo tak koncept: to je kvaliteta na svetovni ravni, svetovne cene in logično, vse ostalo obnašanje, kot so na primer servis vseh uslug — to je spoštovanje dobavnih rokov in ostalih obveznosti. Bistveno je torej doseganje dobrih poslovnih rezultatov, doseganje novoustvarjene vrednosti, ker nam samo ta lahko jamči preživetje sedanjosti, uresničitev rezultata srednjeročnega plana in sledenje razvoju, ki smo si ga postavili do leta 2000. Veljavna zakonodaja, predvsem izvozna, ni stimulativna za izvoznike in je dohodkovno nezanimiva, pri čemer nekatere naše TOZD povsem onemogoča in zato upamo, da se bodo novi pogoji v tem prvem paketu izvedbenih aktov programa dolgoročne stabilizacije resnično realizirali. Jože Šurc Tu bi predvsem poudarili pravilno pariteto dinarja do ostalih valut, ki je do sedaj do 40%zaostajala in, da se realizirajo vse stimulacije, ki so bile za nekaj časa docela ukinjene. Izvoz je za našo DO nuja, vendar pa si ne smemo dovoliti tega za vsako ceno. Tudi stimulacije so kratkoročna rešitev, zato bi prej Predlagali pravilno politiko tečaja dolarja. Naša prihodnost in vsa investicijska vlaganja imajo naslednji cilj: zagotoviti povpraševanje Po naših proizvodih, prvenstveno v Iskri, nato v slovenski in jugoslovanski elektroindustriji in ostalih porabnikov, ki elemente uvažajo; posebno pa izvoziti čim več naših izdelkov, za kar imamo še proste zmogljivosti, ki izhajajo iz realizacije dosedanjih investicij. Naša strategija je višja oblika mednarodne delitve dela, zato vlagamo vse sile v to, da bi naš izvoz popestrili z izvozom opreme, tehnologije in znanja. Pri uvozu želimo večjo selektivnost plačevanja carine, ki naj bi bila predvsem po našem mnenju, ukinjena za material, ki je vgrajen v izdelke, namenjene v izvoz. Carina Kako vzpodbuditi akti\\ m/a(y/^ v Žužemberku naj odigra ne le fiskalno vlogo države, ampak predvsem ekonomsko. Velik del ukrepov, o katerih se pogovarjamo, so ukrepi na področju bančnega in kreditnega sistema. Predvsem je zelo zanimivo vprašanje politike obrestnih mer. Z visokimi obrestnimi merami bi morali doseči, da bi se ekonomski subjekti odločali za varčevanje. S tem bi zmanjšali porabo, ta pa bi morala vplivati na umirjanje cen, oz. celo njihovo postopno zniževanje. Tu se ne obnašamo po Osnovni pogoj za uresničevanje programskih smernic, ki so si jih zastavili mladinci DOElementi na letošnji letni konferenci v Izlakah, je stalna dejavnost vseh OO v naših temeljnih organizacijah. Predsedstvo koordinacijskega sveta se je odločilo, da pomaga pri vzpodbujanju aktivnosti 00 v tistih TOZD, kjer v zadnjem času družbenopolitično delo mladih stagnira. Ena takih organizacij je tudi 00 ZSMS v TOZD KEKO v Žužemberku, kjer so se v četrtek 26.6. zbrali predstavniki vseh osnovnih organizacij DO Elementi, da bi se z domačimi mladinci pogovorili o vzrokih za mrtvilo, ki že kar predolgo vlada v tovarni, kjer je zaposlenih kar 90 mladincev. Predsednik KS ZSMS DO Franci Hudoklin je v uvodnih razmišljanjih opozoril na dejstvo, da predstavnikov mladih iz Žužemberka ni bilo že na zadnjih dveh letnih konferencah, prav tako se ne udeležujejo rednih sestankov koordinacijskega sveta delovne organizacije. Predstavniki mladincev iz TOZD KEKO so najprej skušali obrazložiti specifično problematiko, ki poraja nezanimanje mladih za aktivno družbenopolitično delo v okviru osnovne organizacije. Predvsem so izpostavili dejstvo, da se veliko število mladih delavcev vozi v tovarno iz oddaljenih krajev in zato neradi ostajajo na sestankih po delovnem času, nekateri pa so aktivni že v okviru svojih krajevnih skupnosti. Veliko pajih prizadevno sodeluje na vsakoletni M DA v Žužemberku. SekretarTOZD Boštjan Smrke je zagotavljal, da ne vidi nikakršnih ovir za delo mladih, saj bodo deležni tudi materialne podpore za akcije, če bodo zanjo zaprosili. Predsednica IO ZS Jožica Kocmur je spregovorila o delu sindikalnih skupin in 10 in dodala, da se sestankov redno udeležujejo tudi mladi, na njih pa obravnavajo vse najpomembnejše zadeve s področja poslovanja. Sindikat ima na skrbi tudi organizacijo večine prostočasnih dejavnosti, ki pa bi jo, kot je poudarila predsednica sindikata, morala prevzemati mladinska organizacija. Predsednica mladinske organizacije na ravni SOZD, Mojca Sirk, je ugotavljala, da so problemi mladih povsem specifični in jih ni mogoče rgševati le znotraj sindikata. S predlogi za oživitev aktivnosti mladih v TOZD KEKO so se v razpravo vključevali mladinci iz ostalih naših OO kot tudi Jože Šurc, v. d. predsednika KPO DO in Draga Vukovič, tajnica DPO v DO. Strinjali so se, da bo kot prvo treba po sindikalnih skupinah zbrati jedro mladincev, ki bi bili pripravljeni s pomočjo sindikata in predsedstva KS v delovni organizaciji začrtati Poti nadaljnjega delovanja mladine v KEKO. Konkretneje to Pomeni, da bo treba v najkrajšem času organizirati programsko volilno konferenco, na njej izvoliti novo Predsedstvo in sestaviti program dela, ki bo mladincem ponudil možnosti reševanja njihovih problemov. Dogovorili so se, da bi morali biti prvi otipljivi rezultati vidni že do kolektivnih dopustov. Jože Šurc je pripravil obširno Poročilo o poslovanju DO v letošnjih prvih šestih mesecih in ga sklenil z ugotovitvijo, da so rezultati gospodarjenja ugodni, saj smo že presegli polletni plan prodaje na domačem trgu, realizirali pa smo tudi polovico predvidenega letnega plana izvoza. V nadaljevanju se je zadržal pri obrazložitvi zadnjega paketa ukrepov ZIS in njihovih možnih posledic za gospodarjenje v naslednjih mesecih. Še posebej je poudaril pomen konsolidacije v delovni organizaciji, kajti le z optimalno organizacijo poslovnih funkcij si lahko zagotovimo dolgoročno programsko in socialno varnost. Ob tem se moramo zavedati, da pomeni program elementov v Iskri močno bazo za vse ostale proizvodnje. To vlogo je treba še naprej krepiti in to s posebnim poudarkom na kakovosti, od katere bo odvisen tudi uspeh izvoza celotne Iskre. Še vedno pa ostaja proizvodnja za izvoz tudi v tem srednjeročnem obdobju naša osnovna usmeritev, ki jo sledimo že celih petindvajset let. Mladince je pozval, naj z vso resnostjo pristopajo k delovnim zadolžitvam, saj bodo že jutri prevzemali najodgovornejše naloge v naši delovni organizaciji. I. S. 14. stran ekonomskih principih, ker je rezultat povsem nasproten, kot smo si s tem ukrepom želeli. Novi ukrepi sicer zmanjšujejo obrestno mero, vendar spet ne vemo zakaj in kaj nam bo prinesel ta novi administrativni predpis. Obresti za investicijsko vlaganje se ne spreminjajo, znižujejo se le tiste obresti, ki bodo imele za posledico še večjo porabo, ki jo sicer hočemo zavreti. še vedno nas tare problem tečajnih razlik, ki so kot kocka vržene med izvoznike in uvoznike. Ta problem je povsem v rokah mednarodne banke. Še beseda o novi vlogi internih bank: V prvi fazi smo prišli do ugotovitve, da so nam interne banke nujno potrebne in, da bodo blagodejno vplivale na gospodarjenje z denarjem. Vendar menimo, da novi predpisi in nova zakonodaja želi zavreči to vzpodbudo in realizacijo vseh nalog, ki smo si jih zastavili. Če bi te banke dokončno polno zaživele bi bile resnična osnova za prispevek k pravilnemu tolmačenju družbene lastnine med vsemi osnovnimi gospodarskimi celicami. Nova zakonodaja veliko razmišlja o osebnih dohodkih, ki niso najbolje usklajeni z rezultati gospodarjenja. Naša DO se vedno najbolj trudi, da vzpostavi ravnotežje med kategorijami kot so osebni dohodki, splošna poraba in investicijska poraba. Tu smo imeli vedno pravilno oceno in smo se vedno skušali dosledno držati vseh sporazumov in resolucij, vendar menimo, da si prav te med seboj bistveno nasprotujejo tako, da je tudi naše obnašanje v fazi, ko ne vemo katerega sporazuma naj se držimo in prav zaradi tega se na koncu ravnamo po lastni logiki in realnosti rasti, skladno z uspehi gospodarjenja. Našteli smo nekaj bistvenih pripomb glede na akte, ki naj bi uspeli dolgoročno izpeljati stabilizacijo. Naša želja in odgovornost je, da se držimo vseh pozitivnih ukrepov, vendar pa na koncu želimo,- ne samo stabilizacijo gospodarjenja, ampak tudi stabilizacijo vseh mogočih ukrepov.« I. S. 26., 14. julij 1986 stran 15 Naše počitniške postojanke Kamp Mir na Dugem\ V uredništvu smo se odločili, da bomo v poletnih mesecih predstavili nekaj krajev, kjer letujejo Isk-raši. Kamp Mir je Iskrina največja počitniška postojanka, zato ga bomo tudi predstavili kot prvega v tej seriji. Lahko rečemo, daje kamp Mir, idealen prostor za dopust slehernemu, ki si resnično želi miru, obilo kopanja in lepega vremena ter je ob tem zadovoljen z nekoliko taborniškim načinom letovanja in skromno zunajpenzionsko ponudbo. Po 400 kilometrih vožnje iz Ljubljane smo se zjutraj pripeljali v dom, se odlikuje z izjemno lepoto. Slano jezero, ki je v neposredni bližini kampa in za katerega nekateri trdijo, da je zaradi Velike koncentracije mineralov in izredno tople vode (30° C vsezoni) tudi zdravilno, omogoča kopanje od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Prav tako je zelo zanimiva tudi zunanja, jugozahodna stena Dugega otoka, kjer je morje izdolblo privlačne stene, globoke do 60 m, ki se navpično spuščajo v temnomodre morske globine in so tudi meja na-šeaa kampa. Sicer pa je celotno območje kor- Upravnik Ivan Šmid poprime za vsako delo v kampu Šotori v gostem borovem gozdu nudijo zadovoljivo udobje. Sukošan pri Zadru, ki je poslednja točka na obali med potjo proti našemu kampu na Dugem otoku. Tu ima Iskra urejeno parkirišče za osebne avtomobile pri Anteju Rogoznici, ki opravlja tudi vse nabavne aktivnosti za potrebe kampa, in je tudi edina hitra informacijska povezava med kampom in celino. Pomladanske nevihte, ki so nas spremljale na poti, so s prihodom v srednjo Dalmacijo prenehale in sončno vreme, ki smo ga bili deležni ves čas dopusta, nas je spremljalo na nadaljni poti. V Sukoša-nu smo se vkrcali na ladjo, ki v sezoni za Iskro prevaža ljudi in blago med kopnim in kampom na Dugem otoku. Po utrudljivi vožnji iz Ljubljane nas je nekoliko motila »zadržana vljudnost« lastnika ladje, toda dvoinpolurna vožnja med Kornatskimi otoki do kampa nam je kmalu povrnila dobro voljo. Čudovit pogled na kamp, ki se nam je odprl, ko smo zavili v zaliv Te-laščica na Dugem otoku, nas je prepričal, da smo se zares odločili za pravi kraj dopustovanja. Čeprav je kamp Mir na Dugem otoku bolj oddaljen od Slovenije, je vseeno med pomembnejšimi točkami Iskrinih počitniških zmogljivosti. Kamp danes sodi na območje narodnega parka Kornati, čeprav formalno Dugi otok ni v sestavu arhipelaga Kornatov. Južni del Dugega otoka, ki je, za razliko od pretežno golih Kornatskih otokov, gosto poraščen z borovim goz- Urejena obala našega kampa. natskega arhipelaga izredno zanimivo. Čeprav se domačini radi pohvalijo, da sestavlja Kornate toliko otokov, kot je dni v letu, v resnici sestavlja to skupino otokov 125 otokov, grebenov in školjev. Kdor dobro pozna to skupino otokov, domačinom gotovo ne bo zameril njihovega pretiravanja, saj je področje med Šibenikom, Zadrom in Dugim otokom kar posejano z malimi skalnatimi otoki, ki so obdani z bistrim in z ribami bogatim morjem. Največji otok Komat (36 km2), po katerem je arhipelag dobil svoje ime, je v neposredni bližini zaliva Telaščica na Dugem otoku, kjer je tudi naš kamp Mir. Kamp je ena izmed redkih organiziranih točk na celotnem območju nacionalnega parka Kornatov. Zato je gotovo pomemben tako za Iskraše kot tudi za razvoj turizma na vsem področju Kornatov; čeprav se zdi to povsem jasno, je le videti kot da to ni povsem jasno upravljalcem narodnega parka, predvsem pa ne občinama Zadar in Šibenik in krajevni skupnosti šali na Dugem otoku. Samo na tak način si lahko razlagamo že desetletne težave pri pridobivanju soglasij za dokončno ureditev kampa. Prvi Iskrini zagnanci so na tem območju letovali že ob koncu petdesetih let. Kmalu zatem je podjetje IEV odkupilo zemljišče, kjer je sedaj naš kamp in začeli so s prvimi pripravami za izgradnjo urejenega letovišča. V )toku Mile, ki v sezoni vodi bife In kuharica Iva med popoldanskim počitkom. Ivo streže učencem osnovne šole Maršal Tito Iz Predoselj, ki so bili v kampu v poletni šoli v naravi. Vedno nasmejana Milka skrbi tudi za mljašo prodajalno v kampu Popolni divjini in daleč proč od organiziranih naselij je bilo potrebno ustvariti najmanjše pogoje za letovanje delavcev, ki so še danes v celoti odvisni od morskega prevoza, saj drugih povezav s svetom Praktično ni. Tako so v začetku zg- radili vodni rezervar, malo kuhinjo in sanitarije. Z ustanovitvijo počitniške skupnosti ZP Iskra se je kamp začel širiti in pridobivati urejeno podobo. Zgrajena je bila moderna kuhinja, več teras, pomoli za pristajanje ladij, urejene so bile sanitarije. Postavljeni so bili stalni in tudi kvalitetno opremljeni šotori, montažne hišice za opremo, agregat za oskrbo z električno energijo, urejen je bil bife itd. Po ukinitvi počitniške skupnosti je kamp prešel v upravljanje DO Elektromehanika Kranj in ga danes vodi TOZD Restavracija v DO Kibernetika v imenu kranjskih Iskrinih DO. Kamp ima danes na voljo 138 urejenih ležišč v stalnih šotorih, kijih bodo letos razširili šes14 novimi ležišči. Poleg tega lahko na vrhu sezone letuje tu še 150 ljudi v lastnih šotorih. Odprta restavracija ima okrog 120 sedežev, bife, ki je 1 ...................................................... Kamp se nevsiljivo vklaplja v prijetno naravno okolje. urejen na morski obali pa razpolaga še z dodatnimi 100 sedeži. Moderno opremljena kuhinjaomo-goča pripravo 300 do 400 obrokov dnevno. Urejena je tudi mala prodajalna, kjer si gostje lahko kupijo najnujnejše sadje, cigarete, slaščice, sanitarne pripomočke in drugo drobno blago, potrebno za letovanje v divjini. V kampu je tudi stalno prisotna zdravstvena oskrba, letos pa bodo zgradili tudi prepotrebno ambulanto. Za udobno počutje gostov skrbi v kampu 13 delavcev, ki jih vodi upravnik J van Šmid. Med njimi gre še posebej omeniti nepogrešljiva domačina Iva in Mileta, ki že 15 let delata v kampu in ju dobro poznajo vsi povečini stalni gosti kampa. Tudi sicer lahko ugotovimo, da je zaradi prijaznosti osebja in povečini stalnih gostov, ki zahajajo v to letovišče že vrsto let, ustvarjeno v kampu čudovito domače vzdušje, ki veliko pripomore k dobremu počutju letovalcev. In kaj lahko zapišemo ob koncu? Čeprav je bilo zadnja leta veliko storjenega za dokončno ureditev kampa, je še vedno močno čutiti pomanjkanje pitne vode, zato je prva naloga izgradnja večjega vodnega zbiralnika. Moti nas tudi to, da za delavce Iskrinih OZD zunaj Kranja veljajo enaki pogoji kot za zunanje goste, čeprav so vsi Iskrini delavci vlagali v razvoj kampa... Vendar ne glede na kritične pripombe lahko trdimo, da je kamp Mir na Dugem otoku počitniška postojanka Iskrašev, ki si jo velja ogledati. Kajti radi verjamemo, da se boste še velikokrat vračali, če ste samo enkrat že prišli v naš kamp na Dugem otoku. M. P. Podlistek Naš sogovornik ing. Vladimir Klavs Darila za sedemdesetletnico Naš sobesednik seje nekajkrat srečal tudi s pokojnim predsednikom Titom. In tako sva obudila v spominu tudi ta srečanja, ki sodijo prav tako v zgodovino Iskre. »Bilo je leta 1962 in vsi smo se pripravljali na proslavitev Titovega sedemdesetega rojstnega dne. Takrat sem bil zaposlen v Zavodu za avtomatizacijo, ki je že deloval v okviru Iskre. Ob tej priložnosti se je takrat v Sloveniji porodila ideja, naj bi Titu za njegov sedemdeseti rojstni dan ne podarili, kot običajno, različnih slik, ali modelov ladij, lokomotiv in podobnega, temveč naj bi mu izročili kako tehnično novo in zanimivo darilo. S tem, oz. takšnim darilom bi namreč našemu predsedniku hkrati tudi nazorno in praktično pokazali tehniški napredek slovenske industrije in to predvsem s področja znanstvenoraziskovalnega dela, ki je takrat že kazalo na določenih področjih otipljive rezultate. Zato smo imeli vzvezisto našo idejo več sestankov, ki so se jih udeležili na eni strani predstavniki naših družbenopolitičnih organizacij, med njimi Ivan Ma-ček-Matija, na drugi strani pa predstavniki Iskre, Inštituta Jožef Stefan in Inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko. Kot običajno je bilo tudi tokrat časa za uresničitev naših zamisli kaj malo, saj smo imeli na voljo samo kake tri mesece časa. Kot sem že dejal, imeli smo tako na začetku leta 1967 več tovrstnih sestankov, na katerih se je dokončno izluščil zaključek, da naj bi do Titovega rojstnega dne izdelali in mu za rojstni dan izročili naslednja tehniška darila: — komplet zaprtega televizij- skega sistema za podvodno snemanje, ali bolj po domače povedano, televizijsko kamero, ki jo spustiš v vodo, medtem ko na monitorjih hkrati gledaš prenos, — teleskop z avtomatskim sledenjem nebesnih teles, na primer lune. Takšen teleskop nastaviš na luno in kot se premika luna po nebesnem svodu, tako se skupaj z njo premika tudi teleskop, — nekaj instrumentov za merjenje jedrskega žarčenja v naravi in peč za visokofrekvenčno peko. Nosilci za izvedbo omenjenih tehničnih daril naj bi bili: televizijsko kamero naj bi izdelal skupaj s celotnim sistemom Iskrin Zavod za avtomatizacijo, teleskop naj bi izdelala Vega z ustrezno avtomatiko, ki naj bi jo prispevala Iskra Elektromehani-ka iz Kranja, nuklearne instrumente bi napravil Inštitut Jožef Stefan, medtem ko bi visokofrekvenčno pečico izdelal Inštitut za elektorniko in vakuumsko tehniko iz Ljubljane. Zadolžili so me za nadzor nad izdelavo televizijske podvodne kamere, medtem ko je bil moja desna roka pri tem načrtu Marjan Henigman, za teleskop je bil zadolžen Stane Fon, strokovnjaki iz ostalih inštitutov pa so bili zadolženi za ostale zgoraj omenjene tehniške izdelke. Povedati moram pri tem, da je bilo seveda največ komplikacij s podvodno televizijsko kamero, ker smo morali po izjemnih poteh nabavljati različen material, kot so bili to kabli, snemalne cevi in ostalo tehniško blago. Izdelava kamere z vsemi teleko-mandami za obračanje kamere navzgor, ali navzdol, levo, ali desno in ustreznimi reflektorji vsekakor ni bila lahka stvar, kot tudi dejstvo, da smo imeli določene težave s tesnjenjem na spojih in odlitkih, ki so nam pri spuščanju kamere v globino petindvajsetih metrov prepuščali vodo. Težave pri vsem tem pa nam je seveda še bolj povečevalo pomanjkanje časa in tako smo zares tri mesece v tem smislu i delali noč in dan brez prostih sobot in nedelj. Seveda uspeh ni izostal — zadevo smo uspešno dokončali do roka, ki smo si ga začrtali. -REPUBLIŠKI Štab za CIVILNO ZAŠČITO SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE PODELI Ul E ur CIVILNE ZAŠČITE tffj) Mira Jnve.it &cw JjiMjana KOT PRIZNAN!! ZA P<»l BM. ZASLUG!. PRI ITRHA ANii IN KRI PITV! SISTI MA ORC jANIZIRANOSTl i N DEI OVA.VA VIV.11 NT ZAŠČITI V SR SLOVENI ft uum;ana to tv mo \H IV! I IM k iS , šfcafnmec. ditit. m j /V vlUAT V kv... - iv * \ Republiški štab za civilno zaščito socialistične republike Slovenile je podelil zlati znak civilne zaščite Iskri Invest servisu iz Ljubljane, kot priznanje za posebne zasluge pri utrjevanju in krepitvi organiziranosti in delovanja civilne zaščite v Sloveniji. Zlati znak je prejel poveljnik civilne zaščite v Invest servisu Janez Hafner. Šport V soboto, 14. junija so športna igrišča turističnega naselja Zagori in Novega Vinodolskega sprejela okrog 600 delavcev delovne organizacije Avtomatika na 5. letne športne igre. Pravzaprav se je vse skupaj začelo že v petek, ko je približno ob 8. izpred Kotnikove 6 štartalo cca 50 kolesarjev iz ljubljanskih TOZD in DSSZ na 180 km dolgo pot do Novega Vinodolskega. Medtem, ko je 21 kolesarjev iz novomeške TOZD Energetska elektronika na športne igre štartalo iz Splita. Po sobotni razdelitvi športnih list in številk so ob 11. zaživela igrišča, kjer so se pomerili posamezniki in ekipe v košarki, malem nogometu, tenisu itd. V pokritih dvoranah pa so padli prvi keglji ha štiristeznem kegljišču, za mize so posedli šahisti, zabeležili so Prve točke v namiznem tenisu, ob mreži pa so se borile ženske ekipe v odbojki. Nedeljsko dopoldne je bilo rezervirano za vleko vrvi, ki ima že Po tradiciji največ gledalcev ter glasnih in nekoliko hripavih navijačev. Pokale in medalje je ob proglasitvi najbolje uvrščenih ekip 'h posameznikov podelil Jože Godec, vodja delovne skupnosti za skupne zadeve in sicer: Streljanje — ženske —posamično: , T Olga Gale — TOZD Rl, 2. Tončka Novak — TOZD TENEL, 3. Majda Seržinski (Sistemi Sar) 4. Alenka Bajt — TOZD AVN, 5. Anica Kovačič —TOZD TENEL. Badminton — ženske: 1- Andreja Rifelj —TOZD TENEL, 2. Mojca Lipovšek — TOZD Releji, 3. Bernarda Avsec — TOZS Sistemi, 4. IvankaZajc —TOZDTENEL, 5. Sonja Eremita — TOZD Rl. — moški: 1. Goran Gruden — DSSZ, 2. Jože Vreže — TOZDRI, 3. Mirko VVudler — TOZD Rl, 4. Dubrovko Tomšič — TOZD Trženje, 5. Danilo Men- cinger — TOZD Rl. Streljanje — moški — posamično: 1. Janez Praprotnik — TOZD Orodja, 2. Vinko Snoj —TOZDOrodja, 3. Igor Jurše — TOZD Naprave, 4. Milan Kecman — TOZD AVN, 5. Rudi Marušič — TOZD Sistemi, 6. Srečo Križmanič — TOZD Rl, 7. Drago Androjna — TOZD AVN 8. Mihael Škerjanec — TOZD AVN, Tenis: 1. Stane Koprivšek — TOZD Rl, 2. Milan Čirič — TOZD Orodja, 3. Aleš Bojan — TOZD Naprave in Thurnerr Matjaž — TOZD Naprave Odbojka — ženske: 1. TOZD AVN, 2. DSSZ, 3. TOZD Razvojni institut, 4. TOZD Sistemi, 5. TOZD Trženje, 6. TOZD TENEL Šah: 1. Stane Rijavec — TOZD Sistemi, 2. Predrag Ivič — TOZD Trženje, 3. Andrej Gyergyek — TOZD TELA, 4. Lado Anžur — TOZD TELA, 5. Dane Černe — TOZD AVN. Nogomet: 1. TOZD Razvojni institut, 2. TOZD Naprave za energetiko, 3. TOZD Sistemi, 4. TOZD AVN 5. TOZD Releji, 6. TOZD TENEL 7. TOZD Sistemi (SA), 8. TOZD Orodja Namizni tenis: Moški ekipno: 1. TOZD TELA, 2. TOZD Trženje, 3. TOZD TENEL Ženske ekipno: 1. TOZD Sistemi, 2. TOZD Releji, 3. TOZD TENEL Moški posamično: 1. Kranjec — TOZD TELA, 2. Tra-nčar — TOZD TELA, 3. Gale — TOZD Trženje Ženske posamično: 1. Gaber — TOZD Releji, 2. Čebašek — TOZD Sistemi, 3. Bezek — TOZD Trženje Vlečenje vrvi: moški: 1. TOZDTENEL,2. DSSZ,3.TOZD Sistemi, 4. TOZD TRŽENJE in TOZD Razvojni institut Ženske: .1. TOZDTENEL, 2. TOZD Sistemi, 3. TOZD AVN in TOZD Razvojni institut Košarka moški: 1. TOZD Razvojni institut, 2.TOZD Sistemi, 3. TOZD Trženje, 4.—5. DSSZ inTOZD Naprave za energetiko, 6.-9. TOZD Releji, TOZD Orodja, TOZD AVN in TOZD TENEL Kegljanje: Ženske ekipno: 1. TOZD Releji, 2. TOZD TEN EL, 3. TOZD Razvojni institut Ženske posamično: ,1. CenčičTončka, 2. Rifelj Andreja, 3. Gaber Moški ekipno: 1. TOZDTENEL, 2. TOZD TELA, 3. TOZD Sistemi Moški posamično: 1. Janez Gale, 2. Jože Blažič, 3. Avgust Avbar Tek — ženske: 1. Dušanka Zadravec — TOZD Naprave, 2. Lidija Ivič —TOZD Releji, 3. Anica Kovačič —TOZD TENEL, 4. Alenka Kenk — TOZD Sistemi, 5. Tončka Cenčič TOZD Rl Tek — moški: 1. Edo Bernik — TOZD TELA, 2. Bogdan Tstenjak — TOZD TELA, 3. Slavko Keršmanc — TOZD Rl, 4. Franc Stupar —TOZDOrodja, 5. Aleš Schmautz — TOZD Oodja UVRSTITVE TOZD: I. TOZDTENEL, 2. TOZD Razvojni institut, 3. TOZD Sistemi, 4. DSSZ, 5. TOZD Trženje, 6. TOZD AVN, 7. TOZD Releji, 8. TOZD TELA, 9. TOZD Naprave, 10. TOZD Orodja II. TOZD Sistemi Sarajevo, 12. TOZD Stikalni elementi Čeprav uradno niso bili na seznamu, se je sedem delavcev iz TOZD TELA: Boris Kurat, Janez Mavsar, Štefan Strah, Ivan Marn, Janez Malenšek, Jože Rahne, in Dušan Šega na svoj način pridružilo tekmovalcem, saj so se iz Snežnika napotili proti Novemu Vinodolskemu kar peš. Š. D. Korajža velja, jih je reklo nekaj In se odpravilo v Novi Vlnodolskl kar peš Objave Iskra Iskra-ldustrija za avtomatiko Ljubljana, n. sub. o,. 61000 Ljubljana, Stegne 15 b Komisija za delovna razmerja temeljnih organizacij objavljata naslednja dela, oz. naloge: TOZD Trženje Ljubljana 1. produktni vodja II 2 delavca Pogoji: visoka izobrazba elektrotehnične, strojne ali ekonomske smeri, 4 leta delovnih izkušenj, aktivno znanje svetovnega ali nemškega jezika 2. asistent izvoza lil Pogoji: visoka izobrazba ekonomske, elektrotehnične ali strojne smerit-' 5 let delovnih izkušenj, aktivno znanje svetovnega ali nemškega jezika' izpolnjeni pogoji za delo v ZT 3. prodajni inženir I za področje avtomatizacije v energetiki Pogoji: visoka izobrazba elektrotehnične smeri, 3 leta delovnih izkušenj, aktivno znanje svetovnega, ali nemškega jezika 4. prodajni inženir II za področje napajalnih naprav Pogoji: visoka izobrazba elektrotehnične smeri, 1 leto delovnih izkušenj, aktivno znanje svetovnega ali nemškega jezika 5. komericalni referent II Pogoji: srednja izobrazba ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj TOZD Razvojni inštitut Ljubljana 6. razvijalec 7 Pogoji: visoka izobrazba elektrotehnične ali matematične smeri, 4 leta delovnih izkušenj 7. razvijalec 6 Pogoji: visoka izobrazba elektrotehnične ali matematične smeri, 3 leta delovnih izkušenj 8. razvijalec 2 Pogoji: srednja izobrazba elektrotehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj 9. razvijalec 5 — pripravnik 3 delavci Pogoji: visoka izobrazba elektrotehnične smeri Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh od dneva na naslov; ISKRA-AVTOMATIKA, DSSZ, Področje za kadrovske zadeve, Ljubljana, Kotnikova 6. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po sklepu o izbiri. Iskra Iskra Commerce, n. sol. o,. 61001 Ljubljana, Trg revolucije 3 vabi k sodelovanju sodelavca za opravljanje del in nalog: Vodstvo DO pomočnik direktorja v Iskrini finančni firmi Cranex A. G. Ziirich Pogoji: — diplomirani ekonomist — 5 let delovnih izkušenj na področju mednarodnih poslovnih financ in ekonomike mednarodnega poslovanja — poznavanje organiziranosti Iskrinega poslovanja v tujini — Praksa in znanje o vodenju računovodstva po jugoslovanskih in lokalnih predpisih za firme v tujini — zunanjetrgovinska registracija — aktivno znanje angleškega, ali nemškega jezika Delavca se imenuje za mandatno dobo 4 let Kandidati naj vloge v roku 8 dni po objavi z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo na naslov: ISKRA COMMERCE, Kadrovski sektor, Ljubljana, Topniška 58. Iskra Iskra Telematika—Industrija za telekomunikacije računalništvo Kranj, n. sol. o., 64000 Kranj, Ljubljanska c. 24 a Komisija za kadrovske zadeve TOZD Tovarna zasebnih telekomunikacijskih sistemov objavila prosta dela In naloge Višji programer sistemov (2 delovni mesti) — za dela na razvoju programske opreme za digitalni telekomunikacijski sistem SI-2000. Pogoji: — visoka izobrazba računalniške smeri — poznavanje operativnega sistema UNIX — poznavanje programskega jezika C in Pascal — aktivno znanje angleščine — zaželene izkušnje nesistemski programski opremi mikroračunalnikov. Delovno mesto je v manjši skupini v Ljubljani, razvojna oprema je zagotovljena (HEVVLETT-POCKARD delovne postaje Integral z HP-UX operativnim sistemom in HP 9000). Kandidati naj ža prosto delovno mesto pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih dolovnih izkušnjah v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRATELEMATIKA, Kadrovska služba, Ljubljanska c. 2a, 64000 Kranj. Iskra Iskra-SOZD elektrokovinske industrije, n. Izobraževalni center Iskre, 61001 Ljubljana, Trg revolucije 3 razpisuje posebno obliko pospešenega izobraževanja za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe po programu: 8. Zunanjetrgovinska šola v Iskri v času od 3. 2. 1987 do 24. 4. 1987 Pospešeno strokovno izpopolnjevanje je namenjeno delavcem, ki jih Iskra usmerja na odgovornejša dela in naloge na področju mednarodnega poslovanja Iskre. Vsebina: Program je sestavljen iz izbranih splošnih in posebnih tem, ki celovito pokrivajo področje mednarodnega ekonomskega poslovanja organizacije združenega dela. Nova specifična in interdisciplinarna znanja, ki jih terja zunanjetrgovinsko poslovanje Iskre in mednarodno okolje, izhajajo iz teoretičnih osnov in so močno naravnana na aktualna vprašanja in družbeno ekonomske poslovne prakse s končnim poudarkom na Iskrini problematiki mednarodnega poslovanja. Pogoji za vpis: Za vpis v program strokovnega izpopolnjevanja se lahko prijavi vsak, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — je zaposlen v Iskri vsaj 2 leti, — ima višjo, ali visoko strokovno izobrazbo tehnične, ekonomske, pravne, ali izjemno tudi druge smeri, — obvlada aktivno enega izmed svetovnih jezikov, — je star manj kot 35 let. Kandidati, ki niso oproščeni opravljanja posebnega strokovnega izpita za delo pri zunanjetrgovinskih poslih, morajo izpit, ki je eden izmed pogojev za ZT registracijo, opraviti do pričetka 8. ZT šole. Temeljni seminar za zunanjetrgovinsko poslovanje, oz. za pripravo kandidatov za opravljanje posebnega strokovnega izpita bo od 29. 9. do 11. 10. 1986 v Portorožu, prvi izpitni rok bo v oktobru 1986. Organizacija: Skupne oblike andragoškega dela bodo organizirane celodnevno 6 dni v tednu. Kandidate opozarjamo, naj si prilagodijo obveznosti v zasebnem življenju na nadpovprečno obremenitev v času šolanja. Obiskovanje šole bo redna delovna obveznost. V okviru priprav na šolanje bomo organizirali tudi temeljna predavanja o izbranih ekonomskih temah v obliki uvajalnega seminarja. Nosilci programa: Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča, Ljubljana, SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana Vodja programa: dr. Mitja Tavčar, dipl. ing. Strokovni koordinator programa: dr. Vekoslav Potočnik čas in kraj: S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli v torek, dne 3. 2. 1987 ob 8., v hotelu Transturist, Škofja Loka. Zaključek programa šolanja predvidevamo 24. ■4. 1987 ob 14. Prijave: Izpolnjene prijavnice naj organizacije, v katerih so kandidati zaposleni, pošljejo najkasneje do 10. avgusta 1986 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center Ljubljana, Trg revolucije 3/XI. Posebej prosimo, da upoštevate razpisni rok, ker bomo pričeli s prijavami kandidatov za šolanje že v septembru 1986 (ZT registracija, dopolnilni tečaji tujih jezikov, uvajalni seminar). Podrobnejše informaciji o vpisnih pogojih, organizaciji, izvedbi in vsebini programa lahko dobite na tel. št.: 061/222-212. sol. O. Iskra Iskra — Industrija širokopotrošnih izdelkov, n. sol. o., TOZD Tovarna antenskih naprav — Antene, n. sub. o., 61310 Vrhnika, Idrijska 42 Ugoden nakup 20% popusta Nudimo ugoden nakup vseh tipov anten in antenskega pribora od 1. 7,—31. 8. 1986. Prodaja je na Vrhniki, Idrijska c. 42, od 6.—14. Nadaljne informacije lahko dobite po telefonu (061) 752-616. Zahvali Ob izgubi dragega očeta Pavla Bajta se zahvaljujem sodelavcem iz TOZD TSD — tehnična kontrolaza izrečena sožalja in denarno pomoč sin Franci Bajt Ob prerani izgubi dragega očeta Stanislava Mravlje se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v TOZD RTC za izraze sožalja in darovano cvetje sin Marko Mravlja V slovoi Borisu Puclju Ko smo že mislili, da se boš vrnil na delo, nas je presunila vest, da te ne bo nikdar več med nami. Pogrešali te bomo kot dobrega sodelavca, morda pa še bolj kot iskrenega tovariša, pravega človeka, ki smo ga vsi spoštovali in imeli radi. Dolgih 28 let si bil član našega kolektiva, vedno si gojil do vseh sodelavcev v tovarni tovariške — konstruktivne odnose in tako prispeval k boljšemu sodelovanju. Poštenega in resnega dela si se navadil že v mladih letih, ko si kot atlet Odreda dosegal zavidljive športne rezultate. Ta navada Ti je ostala tudi v vseh poznejših letih. Vsakega, včasih tudi neprijetnega dela, si se lotil z občutkom odgovornosti. Kot poznavalec svoje tovarne so bile tvoje rešitve že prilagojene razmeram in možnostim v naši tehnologiji. Ko smo želeli tvoje bogate izkušnje izkoristiti tudi v razvojni konstrukciji, si se preselil na Tržaško. Vendar ti ni bilo dano, da bi svoje delo nadaljeval tudi pri nas. Pogrešali te bomo, dragi Boris, kot sodelavca in kot človeka. Hvala ti za vse, kar si naredil za napredek naše organizacije. Kolektiv konstrukcije ISKRA ELEKTROZVEZE Kotiček za Iskraše Recepti in nasveti Ljudje na dopustu Tudi na dopustu se ljudje med seboj razlikujejo. Gostinci jih delijo v dve skupini: v takšne, ki imajo denar in takšne, ki denarja nimajo. Drugače razvrščajo dopustnike sociologi. Njih zanima predvsem, kako se ljudje različnih družbenih vlog obnašajo med dopustom. Razlikujejo pet različnih tipov dopustnikov. Prva skupina so ljudje, ki iščejo med dopustom predvsem oddih. To so družbeno dobro prilagojeni ljudje, lepo vzgojeni, disciplinirani in delovni. Dopust jim pomeni priložnost za nabiranje novih moči, za resničen oddih, po katerem se spet lahko zadovoljni vrnejo na delovno mesto. Ljudje, ki s svojim delom niso zadovoljni, iščejo med dopustom priložnost, da bi bili drugačni, da bi se izmaknili vsakdanji odtujenosti. Zanimajo se za znamenitdsti in kulturo, spremenijo se v zapravljivce, zaigrajo drugačnega človeka, kot v resnici so. Spet tretjim je poglavitna sestavina dopusta iskanje samega sebe. Medtem ko prva dva tipa iščeta razvedrilo in se raztresata, išče ta vrsta dopustnikov zbranost, skušajo se približati preprostim ljudem in ob njihovem pristnem življenju podoživeti tudi svojo pristnost. Četrti gredo še dalje. Niso zadovoljni samo z opazovanjem, ampak skušajo resnično tudi zaživeti neko novo, drugačno obliko življenja. Zanje je dopust nekakšen poskus, da bi kak mesec živeli povsem drugače in odkrili še neznane možnosti lastnega bivanja. Najdlje v tej smeri gre peta skupina, ki novi, dopustniški način življenja doživlja kot edini pristni način. Ti ljudje se vsako leto za en mesec vračajo k svojemu »pravemu bistvu«. Njihov dopust ima prav nasprotno vlogo kot pri prvi skupini, kjer je »pravo bistvo« vsakdanje življenje, dopust pa le oddih. Dopustniki, ki v počitnicah iščejo rešitev za svojo odtujenost, pa pogosto postanejo plen turističnih organizacij, ki enim ponujajo »počitek in mir«, drugim pa »dogodivščine in zanimivosti. Šale Boljše... V neki družbi, v kateri je sedel znani srbski satirik Rado-je Domanovič, je nekdo vzkliknil: »Kaj je boljše od polne čaše?« »Polna steklenica«, je odvrnil Domanovič. Za konec malo smeha »Ali veš, da sta se Marko in Milan nevarno stepla.« »Vidiš, saj sem rekel, da sta neločjiva.« »Saj sta. Kar štirje so ju morali razdvajati.« Po kosilu v nekem senčnem kampu mož pomiva posodo, medtem ko se žena sonči. Otrok pride k očetu in ga vpraša: »Očka, kaj je to bigamija?« »To je dvojno več posode, perila in vedno zasedena dva naslonjača v hiši.« Leta »Ko vzporejate žensko in moškega v istem obdobju, zakaj je ženska vedno videti mlajša,« je vprašal nekdo. »Zato,« mu odgovorijo, »ker ima ženska tridesetih let običajno že štirideset let.« Aromatična omaka Prekaljena riba in jušni koncentrat dasta posebno aromo omaki, ki jo servirate z ribami. Za pripravo takšne omake pa se morate malce potruditi. V posodo z debelim dnom dajte kilogram glav in repov prekajenih rib z okoli sto grami drobno sesekljane čebule in vse pražite na umirjenem ognju kakih deset minut brez masti. Potem prelijte vse to z jušnim koncentratom, da ribe zakrknejo, dodajte sesekljano zeleno in ko zavre, zmanjšajte ogenj. Kuhajte pol ure, pri tem pa nenehno odstranjujte peno. Ko jed umaknete z ognja, vse pre-pasirajte. če želite, lahko z ribjimi glavami in repi, kuhate tudi ribji file, vendar ga morate zelo pazljivo zajemati in ga preliti z omako, lahko pa ga tudi pečete posebej. Krompir na sardelnem maslu Vzemite majhne, zdrave krompirje, 15 dkg surovega masla in pol tube sardelne paštete. Olupite krompir, ga v sredini izdolbite in pecite na vrelem olju dokler ne dobi zlatorumene barve. Sardelno pašteto in surovo maslo dobro premešajte in napolnite s tem vroč krompir ter takoj postrezite na toplih krožnikih. Gobe »a la Bordeaux« Za štiri osebe: pol kilograma gob, dve limomi, ščepec peteršilja, sol, poper, kruhova sredica, surovo maslo in olje. Operite gobe, jih tanko narežite in dušite v posodi z malo surovega masla ter pražite 5 minut. Ko umaknete gobez ognja, zelo dobro segrejte olje, vsujte gobe na vrelo olje, posolite, popoprajte in pražite še 15 minut. Pred serviranjem gobam dodajte drobno sesekljan peteršilj in dve žlički naribane kruhove sredice. Spet postavite na ogenj, pustite da zavre, nato pa ribe servirajte v posodi z limono in kuhano govedino. Kako hraniti svežo ribo Če ste na trgu kupili izredno dobro ribo in ste je kupili večjo količino, kot vam je potrebno za obrok, preostale ribe shranite za naslednji dan. Ribo je namreč treba jesti sveže pripravljeno. Enkrat pripravljena riba za naslednji obrok izgubi dober okus in tudi hranljive sestavine. Torej, preostale sveže ribe hitro operite, posolite z debelo soljo in zavijte v čisto kuhinjsko krpo, namočeno v razredčenem kisu. Potem vse to ovijte še v suho krpo in dajte v hladilnik. Preden tako shranjene ribe pripravite (na tak način naj ne stoje olje kot 24 ur), jih morate pazljivo oprati in dobro osušiti s suho krpo ter nekaj minut pustiti tako stati-Tako pripravljena riba bo prav tako dobra kot sveža riba. ti/ba na žaru Ribe, pečene na olju, niso Priporočljive osebam, ki morajo biti pozorne na svoj način prehrane. Zato jim priporočajo ribo, pečeno na žaru. Toda, preden daste ribe na žar, jih premažite z zelo malo olja, le toliko, da se ne bodo lepile na rešetke. V notranjost ribe dajte dišave in začimbe po vaši želji in okusu. Odličen okus naredi tudi majhna vejica rožmarina. Ribo sicer samo malo posolite in jo nato dajte peči na žar, ki mora biti dobro segret. Tako pečena riba je zelo okusna in lahko prebavljiva. Za boljši okus piščanca na žaru Pečen piščanec je izredno okusna jed, če pa je pečen na žaru, je to že specialiteta. Ce želite, da bo Piščanec na žaru še okusnejši, ga, Preden ga daste peči, pazljivo tiambirajte — celega piščanca kratek čas držite nad plamenom zažganih časopisov. Kako ravnati * laneno tkanino da ostane mehka popranju? Obleka iz lanene tkanine po pranju postane groba in trda. Zato vam bo preprost in praktičen recept, kako ravnati z laneno tkanino, da po pranju ostane prijetno mehka sedaj, ko je lan v modi, dobrodošel. Torej, vzadnjovodo za izpiranje, ki naj bo topla, dodajte samo nekaj kapljic amonijaka. V to raztopino potem namočite laneno tkanino in jo pustite tako deset minut. Potem jo samo mimogrede odcedite in sušite na ravni podlogi v senci. Ta-ko bo vaša lanena tkanina ostala mehka in nežna tudi po pranju. Čiščenje madežev z bele tkanine Če vam je nekaj kapljic maščobe zamazalo vašo belo bluzo, ali srajco, jo poskusite očistiti z odločnim drgnjenjem s sokom svežega paradižnika. Uspeh bo še boljši, če imate rumen paradižnik. Nato tkanino izperete na običajen način. Neobičajna pomoč po čebeljem piku Poleti ali na izletu predstavljajo žuželke največjo neprijetnost. Ne samo, da so nadležne in, da ogrožajo nemoten oddih, temveč lahko njihovi piki postanejo zelo nevarni. To se predvsem nanaša na čebele in ose. Toda tudi veliko pikov komarjev lahko povzroči rahlo zvišano temperaturo. Tudi pik čebele, ali ose je zelo boleč. Na mestu pika nastane boleča oteklina in vnetna rdečica. Želo je treba čim prej izvleči in sicer najbolje s pinceto. Pri tem bodite posebno pozorni na to, da se mesta pika ne dotikate in ne pritiskate nanj. Potem ko ste izvlekli želo, mesto pika operite z vodo in milom, nakar pa ga premažite z razredčino alkoholnega kisa in bolečine bodo ublažene. Dejal bi, da je Imel ta napis velik učinek. Pol osebja sl je našlo boljšo zaposlitev. Rok za reševanje vlog na občino Med Iskrinim praznikom v Kranju me je star znanec povprašal, kaj naj stori. Pred pol letom je vložil prošnjo za lokacijsko dovoljenje pa nima nikakršne rešitve, niti ni bil izveden lokacijski ogled. Obljubil sem mu odgovor prek tednika Iskra, da ga berejo tudi ostali delavci Iskre. Upravni organ mora pismeno zahtevo občana, ko je kompletna, rešiti najkasneje v dveh mesecih, za lokacijska dovoljenja je pa predpisan krajši, enomesečni rok. Pravim, ko je zahteva kompletna, kajti večkrat mora stranka še kaj predložiti. Torej teče za lokacijske zadeve enomesečni rok od tedaj dalje, kot je občan dopolnil svojo vlogo. Če občan v tem času ne prejme rešitve, lokacijsko dovoljenja, se lahko kadarkoli (brez roka) pismeno pritoži na rep ubij-ški organ, ki bi reševal pritožbo proti negativni odločbi. Pritožbo lahko pošlje naravnost republiškemu organu, seveda priporočeno. Republiški organ mora tako pritožbo rešiti najkasneje vVlveh mesecih. V pritožbi pritožnik predpostavlja, da je prvostopni organ zavrnil zahtevo občana. Če tudi pritožbeni organ ne reši pritožbe v dveh mesecih, lahko občan ukrepa naprej! Najprej mora pismeno opozoriti ta republiški pritožbeni organ, da reši pritožbo v dodatnih sedmih dneh. če pritožbeni organ v teh 7 dneh. Če pritožbe ne reši, lahko tudi, kadarkoli, občan vloži pri Vrhovnem sodišču Slovenije »upravni spor«, vse, dokler ne prejme pritožbene odločbe. V tožbi navaja, kdaj je vložil pritožbo (in priloži kopijo pritožbe) kdaj je opozoril drugostopni organ na podaljšan rok 7 dni, tožbo taksira s sodnim kolekom za 100.— din in odpošlje v dveh izvodih naravnost na Vrhovno sodišče SRS v Ljubljano. Sodišče pošlje toženemu organu en izvod tožbe, ta pa lahko na podlagi prejete tožbe naknadno reši pritožbo. Sodišče vpraša občana, ali je z odločbo zadovoljen, ali pa razširja tožbo tudi na naknadno izdano odločbo. Upravni spor traja 3—5 mesecev, lahko tudi dalje. Če gre le za t. i. molčanje administracije, je tožba navadno hitro končana. Sodišče strank ne vabi. Če s tožbo občan uspe, lahko v 60 dneh zahteva pri sodišču vrnitev plačane sodne takse. Če pa občan s tožbo ne uspeh, mora doplačati za sodbo še 300.- din, za kar dobi sodni opomin. Upam, da sem odgovoril znancu in mnogim drugim: / Zahtevali ste pito na vaški način. Kaj se sedaj pritožujete nad slamo. Ob 40-letnici Iskre V Kranju nova industrijska prodajalna V okviru praznovanj ob 40-letnici Iskre, je Iskra Commerce odprla v Kranju industrijsko prodajalno. Daljši zapis o tem vsekakor pomembnem dogodku bomo objavili v prvi počitniški številki našega lista. Tekst in foto LD Ob 4. juliju dnevu borca Uspela razstava cvetja in lovstva v Cerkljah Razstava cvetja in lovskih trofej zasluži visoko oceno — Sodelovalo 200 razstavljalcev iz vse Slovenije — Več kot 9 tisoč obiskovalcev. Pokrovitelj-:Turistična zveza Slovenije. Cerklje — V nedeljo zvečer so v osnovni šoli Davorin Jenko v Cerkljah zaprli letošnjo jubilejno 20. razstavo cvetja in 17. razstavo lovstva, sicer osrednji turistični prireditvi, ki jo ob 4. juliju — dnevu borca organizira Turistično društvo Cerklje v sodelovanju z lovsko sekcijo in Ribiško družino, za kar zaslužijo vsestransko pohvalo in priznanje. To je nedvomno plod prizadevanj in 20-letne tradicije. Na letošnji razstavi je sodelovalo 200 razstavljalcev iz vse Slovenije, pravo bogastvo rož, ročnih del in kulinaričnih izdelkov pa so razstavile gospodinje iz vasi pod Krvavcem, zelo lepo pa so bili urejeni razstavni prostori delovnih organizacij Cvetličarne Ljubljana, KŽK TOZD Kmetijstvo Vrtnarija Zlato polje, Agra-ria Brežice, Rast Ljubljana in Semesadika Mengeš, naprodaj pa so bile številne lončnice. Vse priznanje pa zaslužijo tudi lovci in ribiči za prikazane številne trofeje; razstavni prostor so tokrat imeli v spodnjih prostorih osnovne šole. Čeprav se z lovskimi razstavami bolj, ali manj ukvarjajo ob jubilejih vse lovske družine na Slovenskem pa cerkljanska po vsebini presega marsikatero bolj zvenečo. Zelo domiselno so bili urejeni razstavni prostori sosednjih turističnih društev. Letošnje razstave, ki je bila ena izmed največjih do sedaj, si je od 3. do 6. julija ogledalo več kot 9 tisoč obiskovalcev in je bila deležna številnih pohval z vseh strani. Razstavo je spremljalo tudi več kulturnih in zabavnih prireditev, med katerimi velja še posebej omeniti akademijo ob dnevu borca, ki so jo pripravili učenci OŠ Davorin Jenko iz Cerkelj in v nedeljo tekmovanje harmonikarjev, ki si ga jeogledaloveč kot tisoč obiskovalcev. Zmagal pa je Srečko Vrtnik. J. Kuhar O Da, lovim za državni sektor, zasebniki lovijo z mrežami?! Obvestilo bralcem Zaradi kolektivnih dopustov bo prihodnja 27. številka našega glasila izšla v ponedeljek, 18. avgusta t. I. Hkrati vsem našim zvestim bralcem želimo prijetno in veselo dopustovanje! Uredništvo Iskra ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan ŽeljeznoV, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica — Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.