2. štev.
V Kranju, dne 15. januarja 1910.
XI. leto.
Političen	in gospod	arski list.
:    Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 krone, istotako po j    pošti za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta :     1 krono, za druge države in tudi za Ameriko stane 5 kron j    60 vin. Posamezna številka po 10 vinarjev — Na naročbe brez j    istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo j    in upravništvojena pristavi gosp. K. Floiiana v .Zvezdi".	j Izhaja vsako soboto zvečer	Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, { za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša ozna- j nila se plačuje za petit-vrsto 10 v, če se tiska enkrat, za večkrat j znaten popust — Upravmštvu naj se pošilja naročnina, rekla- j macije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa do- j pisi in novice. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo. :
		
1900 i  I Ob desetletnici.
1910
m
eset let je za nami. Deset let neumornega dela, viharnega življenja in vročega boja. Iz skromnih početkov se je do danes razvil »Gorenjec" do lista, ki ga č:^jo skoro vsepovsod in ga upoštevajo tako našinci, kakor tudi nasprotniki. Iz »otroškega vrtca" (besede deželnega glavarja pl. Šukljeja) se je povzpel do »brezmejnega kričača, kateremu treba zamašiti usta" (citat nekega klerikalnega lista). Oral je ledino, do tedaj neobdelano, tako na narodnem, kakor na političnem, gospodarskem, kulturnem in socialnem polju. Stal je vsikdar v prvih vrstah ne baš številnih gorenjskih narodno-naprednih bojevnikov. Ko se ga je pričel polagoma oklepati večji krog, si je naš list nabavil tudi večjo, obsežnejšo in modernejšo obliko, se je izpopolnjeval od leta do leta, tako da sloji danes po desetih letih svojega obstanka na višku lokalnega lista. To je pa predvsem ena prvih in nepobitnih zaslug naših požrtvovalnih gg. sotrud-nikov ter marljivih gg. dopisnikov, ki so v resnici z občudovanja vredno pridnostjo ves čas podpirali naš list in nam s svojo velikodušno pomočjo večalimanj pripomogli k današnjemu razvitku.
Ustanovitev, razvoj in delovanje „Gorenjca".
Tednik .Gorenjec" je tesno spojen s tiskarno v Kranju. Ko je sedanji lastnik tiskarne prišel nekaj dni pred Božičem leta 1899 v Kranj, je že prinesel seboj idejo o lokalnem listu. Sicer mu je že meseca novembra istega leta g. dr. Ivan Tavčar na nekem prijateljskem sestanku v Virantovi gostilni v Ljubljani odsvetoval to misel, češ, da je prav m?!o upanja, da bi napreden list prospeval na Gorenjskem, ki je skoz-inskoz klerikalna, kljub temu se je tiskarna odločila takoj po svoji ureditvi, da se loti dela. Pogum ji je dajalo zlasti tudi dejstvo, da je bil baš ob tistem času odpravljen časniški kolek, ki je vsak izvod podražil za dva vinarja.
Tudi v Kranju niso nič kaj simpatično pozdravili novega lista. Sestavil se je komaj konzorcij petih mož, ki pa že v začetku ni imel prav nobenih obveznosti. Ob tej priliki naj nam bo dovoljen hvaležen in dolžen spomin na dva pokojnika izmed teh gospodov, to sta nepozabna: Janko Majdič in dr. Franc Prevc. Omogo
čeno je bilo tedaj izdati tednik, ki je bil takrat kot tak najcenejši slovenski list.
Prva številka se je tiskala dne 13. januarja 1900 ob štirih zjutraj. Veliki stroj, katerega so par ur poprej postavili, še ni bil uglajen in ker je bil čas izdaje že za drugi dan zjutraj napovedan, ni bilo več mogoče odpovedLJ izida lista. Glasno ropotanje stroja je privabilo v tiskarno mimoidoča gg.: ugledna meščana R. in L., ki sta naposled, uvidevši, da ima čez nekaj ur iziti novi list, še pomagala pri stroju vrteti kolo.
Ta prva številka pa ni imela posebne sreče. Precej izvodov se nam je pri tisku pokvarilo in zamazalo, tako da ni izpadlo vse, kakor bi moralo biti. Šele po popolni ureditvi tiskarne se listu ni moglo očitati ničesar niti glede tehnike, niti glede vsebine.
Rastli in množili so se dopisniki kar najrazno-vrstnejših strok; zlasti glede izbornih aktualnih političnih uvodnikov in poljudno pisanih gospodarskih člankov izpod peresa priznanih strokovnjakov je »Gorenjec" kmalu vzbudil splošno pozornost. »Taka tvarina bi delala čast in bila v slavo vsakemu večjemu političnemu dnevniku," se nam je večkrat zatrjevalo. Prijazni mu listi so ponatiskavali pereče uvodnike in navajali »Gorenjca".
Vpeljali smo zgodovinski pregled, kakršnega doslej še ni imel noben slovenski list. Naš list je tudi sprožil in vsikdar propagiral idejo o spojitvi vseh tujsko prometnih društev na Kranjskem v deželno zvezo, ki se je v resnici ustanovila s sedežem v Ljubljani. Zaznamovati ima že precejšnjih uspehov.
Gospodarski članki so izšli v posebnih brošuricah v tisoč in tisoč izvodih. Tako je zagledala beli dan knjižica s slikami »Ljubljanski grad in promet s tujci" (članek »Postojinska jama"), »Osnovninauki o narodnem gospodarstvu" na 320 straneh (članek »Narodno gospodarstvo"), dosedaj najpopolnejša knjiga te vrste, ki ostane trajne vrednosti, »Narodna založba" v Ljubljani ie založila v slovenskem prevodu izišli obširni češki roman »Brodkovski odvetnik", ki se je »Gorenjčevim" čitateljem zelo priljubil, in par podlistkov ruskih pisateljev pod imenom »Zbirka znamenitih povesti". Ko so se leta 1907 vršile državnozborske volitve po novem volilnem redu, je naš list priobčil o njem natančno razpravo, ki se je potem ponatisnila v posebni knjižici in izšla celo v dveh izdajali.   Za velikonočne piruhe
2. STRAN
2. ŠTEV
leta 1904 je založnik poklonil vrlim Gorenjcem .Ilustriran! vodnik po Gorenjskem", natisnjen na finem, kredanem papirju. Dne 15. septembra 1900 smo priredili o priliki stoletnice rojstva našega pesnika-prvaka dr. Franceta Prešerna, katero je praznovala na flovesen način Narodna čitalnica v Kranju, slavnostno številko z njegovo sliko. Pa tudi sicer smo večkrat tiskali reklamne številke o Veliki noči in Božiču z okrog 16 — 20 strani ob-segajočim Čtivom. Izdajali smo tudi posebne pri loge, tako z velikim uspehom .Jeseniško Stražo", ki se nam je zdela za takratne razmere na Jese nicah in v okolici prepotrebna, dalje smo poizkusili ustreči nekaterim dolenjskim prijateljem, kako naj bi izgledal napreden list za Dolenjsko — »Dolenjec". To prilogo pa smo opustili takoj, ko je pričel v Kamniku izhajati pod istim imenom samostojen list, ki pa se ni dolgo držal. Priskočili smo na pomoč šoštanjskim Slovencem, ki so svoje dni povodom občinskih volitev rabili pogumnega zagovornika, da se v ondotni občini obdrže na krmilu. Tedaj so v resnici zmagali, kakor dokazuje zadnje izišla priloga z rdeče obrobljeno zahvalo. Prilagali smo nekaj časa tudi strokovni list .Slovenski Tehnik", ki se je tiskal v Pragi. — Ob vseh važnejših trenutkih smo izdajali posebne izdaje, n. pr. ob priliki predzadnjih deželnozborskih volitev (Pire-Koblar), o sank-cijoniranem kranjskem vodovodu, po krvavi noči dne 21. septembra 1908, med zadnjo deželno-zborsko volitvijo (Pire-Pavšlar-Hafner in Vilfan-Detela) smo priredili splošno pozornost vzbujajočo izdajo, o izidu deželnozborskih volitev v mestni kuriji in o obletnici 20. septembra 1909.
.Gorenjec" je vpeljal — prvi izmed slovenskih časnikov — prodajolistanadrobnopo Gorenjskem. Nato sta začela prodajati po deželi posamezne izvode tudi ljubljanska dnevnika. Prva dovolilnica deželne vlade glede prodaje datira z dne 14. julija 1901. Danes se prodaja .Gorenjec" v Ljubljani, Škofji Loki, Železnikih, Kranju, Tržiču, Radovljici, na Boh njski Bistrici in Jesenicah ter v Kamniku.
Zaplenjen je bil .Gorenjec" vsega skupaj sedemkrat. Včasih radi zelo smešnih, malenkostnih stvari. Trikrat smo se pritožili zoper zaplembo in vselej se je ugodilo pritožbi. — Preganjali so pa .Gorenjca" tudi njegovi .prijatelji", o katerih je večkrat pisal čisto, go'o resnico Zlasti znano .Obrambno društvo" ga je prejšnje čase kar obsipavalo s popravki, ki so — neodgovarjajoči postavi — ponavadi romali v koš. Imeli smo ta čas tri tožbe, pri katerih smo zmagali v dveh slučajih, in eno porotno obravnavo, kjer je nasprotnik kapituliral popolnoma.
Kot Šef-redakter je fungiral do leta 1906 g. Ciril Pire, deželni poslanec i. t. d., ki je po šestih letih prostovoljno odstopil. Opravljal je ta posel vestno in požrtvovalno. Presrčna hvala mu za to!
.Gorenjec" je v kar največji meri varoval časnikarsko dostojnost. Če je kdaj padla kaka ostrejša beseda, so ga k temu prisilili le njegovi nasprotniki.
Tebi, predragi, neupogljivi .Gorenjec", čestitamo k Tvoji desetletnici I Le vztrajaj na začrtani si poti tudi v bodoče, hodi isto smer, razkrinkuj, kar je gnilega, in korakaj neustrašeno naprej in naprej do končne zmage! Boj je naše Življenje. Zatorej, .Gorenjec",
Vivat, floreat, crescat!
_____________RolitiRa.................
a) Dosedanja smer lista in njegovo ravnilo v prihodnje:
Haše 3oe3de oodnice.
Cri rojenice so stale ob zibelki našega lista in tri rojenice so ga  spremljale kot zvezde vodnice na vseh njegovih dosedanjih potih. To so bile boginje narodnosti, naprednosti in demokratičnosti.
Narodna ideja je vodila .Gorenjca" v vsem njegovem dosedanjem delovanju. Ni bilo lahko delo, oznanjati Gorenjcem, da jih mora pri
vseh korakih voditi korist celokupnega slovenskega naroda. V kranjskem okraju je bilo ljudstvo popolnoma politično neizšolano, klerikalni vodje so mu oznanjevali narodnost za paganstvo. V industrijskih središčih na visokem Gorenjskem: v Tržiču, na Javorniku, Jesenicah in Dovjem so bili naši čitatelji služabniki nemškega kapitala; v svoji politični neizobraženosti so mislili, da ima njihov gospodar pravico tudi nad njihovim političnim in narodnim prepričanjem. S krepko roko je tu posegel naš list vmes. Oznanjal je glasno, da se pri našem malem narodu krije narodno delo s socialnim delom, da le tedaj, ko pridemo do narodne samozavesti, moremo tudi upati, da ostanemo gospodarji lepe gorenjske zemlje.
Težavni in nadvse sumljivi časi so prišli na Gorenjsko, ko se je gradila karavanška in bohinjska železnica. Tuji oodjetniki, tuji inženirji, tuji obrtniki, tuji uradniki so preplavili vso višjo gorenjsko stran in bati se je bilo, da pade kar par občin v nemške roke. Saj so bili ti nemški podjetniki in njihovi uslužbenci obenem pijonirji nemštva, celo državni uslužbenci so pri belem dnevu nekaznovano napadali mirne Slovence. Tedaj je .Gorenjec" z vso energijo posegal v razmere ob novi progi; članki, ostri kakof britev in skeleči kakor strup, so teden za tednom bodrili naše ljudstvo, naj ostane zvesto svojemu narodu, naj se ne da podkupiti od bogatega tujca, če mu prav stoji na strani vse jeseniško duhovništvo. In zrli smo čudo. Dotedaj narodno nezavedno ljudstvo je začenjalo izpregledavati in šlo je ob volitvah z dosedaj neznano navdušenostjo v boj za domače kandidate. Smelo lahko rečemo, da je največ »Gorenj če va" zasluga, da ni ob času največje nevarnosti padla najvažnejša gorenjska postojanka — Jesenice — v nemške roke. In sedaj, ko tujski promet na Gorenjskem od leta do leta vidno narašča, ko se naša stran čim dalje bolj industrializira, ko vodstvo državnih železnic pošilja vedno več tujcev v deželo, sedaj še posebno rabimo na Gorenjskem list, ki bo brez ozira na vse strani neustrašeno zastopal narodnostno idejo, in taklist bo ostal prejkoslej .Gorenjec'.
.Gorenjec" je bil vedno in bo ostal tudi vedno napreden. V sto in sto člankih smo dokazovali, da je klerikalizem največja nesreča za slovenski narod in posebej še za Gorenjsko, kjer najbolj čutimo pest naprednega J>Jemca. Ogromne tovarne z nebotičnimi dimniki na eni strani, Brezje s tisoči ubogih, zdihujočih rev na drugi strani, to je razloček med naprednim Nemcem in klerikalnim, od duhovščine tlačenim Slovencem. Ob vseh volitvah, bodisi občinskih, bodisi deželno- ali državnozborskih, smo z navdušenostjo, kakršne je zmožno samo najtrdnejše notranje - politično prepričanje šli v boj za napredne kandidate, bodrili in navduševali volilce, naj ne dajo vajeti v roke ljudem, katerih edini namen je, ljudstvo držati v temi, da ne izpregleda svojih sovražnikov. Lansko zmago naprednih kandidatov v gorenjskih mestih (glej sliki), zmago, ki je popadla klerikalce tako strahovito, da še sedaj kujejo peklenske naklepe, s katerimi bi paralizirali to zmago, gotovo sme tudi naš list pozdravljati z zadoščenjem, da je z vsemi, na razpolago mu danimi močmi njej pripravljal pot med gorenjskim meščanstvom.
Tretje načelo, ki nas je in nas bo vodilo tudi vnaprej, je ideja demokrati z m a. V času, ko splošna in enaka volilna pravica ne pozna političnega razločka med gospodom in hlapcem, med kmetom in meščanom, bil bi naravnost umor za naše meščanstvo, ako bi se skrivalo v svojih salonih in čitalnicah. /-»Ven med ljudi!" bodi naše geslo. Kdor zna več, tisti bo načeloval, kdor dela pridneje, tisti bo prej žel, vsako frakarstvo, vsaka ošabnost je v pogubo stanu ali posamezni skupini ljudi. Pisali smo par ostrih člankov o tej zadevi, na eni strani se nam je pritrjevalo, na drugi so nas kleli in prezirali. Nič ne de! Tok časa je ta, da se vedno bolj kaže, da je bilo naše prepričanje v tem oziru pravo; zato tudi ne odstopimo od njega, čeprav naletimo na nove sovražnike iz naše strani.
Ideje narodnosti, naprednosti in demokratičnosti so bile naše zvezde vodnice
dosedaj, one nas bodo vodile tudi vnaprej, in trdno smo prepričani, da bomo pod temi zvezdami vodnicami še z večjim zadoščenjem praznovali svojo dvajsetletnico.
□DDaDDQGDDDPDDDQDnaDDDDDDDnDDaoaDDQO
b) Splošno-politični del:
Stare rane in doomljioi upi.
Nemci radi zatrjujejo, da so z Angleži enoin-isto pleme. Vendar je med nemško in angleško raso bistvena razlika. Obe panogi istega plemena sta nasilni, gospodstvaželjni; ali če Angleži pridejo v podjarmljujočem namenu med tuja ljudstva, spoštujejo vedno šege zavzete dežele in čuvstvovanje podjarmljenega ljudstva, Nemci pa tega ne store nikdar. Kjerkoli pride Nemec v dotiko z inorodno raso, povsod pokaže se furor teutonicus, nadčloveštvo, želja po gospodstvu za vsako ceno.
Avstrijski Slo»ani čutimo to v posebni meri in ne samo Slovani, tudi Lahi, Rumuni in celo Ogri. Marija Terezija in Josip II. sta izrekla načelo, da se ima germanizirati vse cesarstvo, da postane jezikovno enotno. Zgodovinsko dejstvo pa je, da bajuvarsko pleme nima tistih asimila-toričnih sil v sebi kot saško pleme in vsled tega je ta vladni sistem ponesrečil. Opustil pa se še danes ni. To in poprej navedena prirojena nemška megalomanija je rdeča nit, ki se opazuje v dunajskem vladnem sistemu skozi sto- in stoletja.
Ko je v drugi polovici preteklega stoletja začelo vreti na Balkanu, ustaja v Bosni, vojna Rusije s Turčijo in osvobojenje Bolgarske, pisala je »Nova Preša", ki je od nekdaj sramežljivo glasilo zunanjega ministrstva, da stanujejo tam dol ljudje ki nosijo srajco izza hlač in se vseka-vajo v roko. Ni še prišla v dotiko nemška rasa s slovansko, ali furor je bil že zbujen.
To prikazen dunajske vlade je opazovati vedno in povsod. Tako je bilo na Laškem, kjer so nemški uradniki vladali do leta 1866, dokler jih ni narodnostna ideja vrgla čez Tagliamento, tako je bilo na Ogrskem, glede katere je Schmerling vedno trdil, da »lahko čaka"; tako v Galiciji, dokler ni pognala resolucija deželnega zbora leta 1868 nemško uradništvo čez mejo, tako na Češkem, kjer je Koller zapiral urednike in plenil časopise in kjer je nastop »Omladine* provzročil na Dunaju velik strah. Tako je še danes na Slovenskem, v Primorju, Dalmaciji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini. Najbolj naduto in obenem najbolj omejeno nemštvo, kakršno se zrcali iz celovških in graških listov, priznava javno, da ni mogoče germanizirati avstrijskih Slovanov, v teoriji prizna to tudi dunajska vlada, v praksi pa nikdar. Kljub temu prepričanju imenuje justična uprava na Štajerskem in Koroškem uradnike, ki niso zmožni niti kasarniške slovenščine, deželna vlada na Kranjskem pa jemlje v službo ljudi, ki ne razumejo kmeta, ki pride javit, da je izbruhnila v njegovem svinjaku prašičja kuga. Ta burbonizem, katerega stoletja niso naučila ničesar in ki tudi ničesar ni pozabil, je rak-rana našega vladnega sistema. Druga še hujša je posledica prve, in to je — nastičevanje.
V svoji knjigi »Potovanje po Dalmaciji" pravi Herman Bahr, da je naloga avstrijskega uradnika, katerega je dunajska vlada poslala v Dalmacijo, da, če hoče hitro avanzirati, poroča na Dunaj skozi tri dni v tednu, da se puntajo Hrvatje »I* enemi c' est le serbisme"; skozi tri dni, da se puntajo Lahi, in sedmi dan, da narašča vpliv demokracije. Dalmacija je ena najlepših dežel habsburške krone. Leži ob morju, ima južno klimo, zdravo, krepko ljudstvo, dalmatinski mornarji se lahko kosajo z najboljšimi na svetu. Ta dežela pa še danes nima železniške zveze z Dunajem, nima šol, ne hranilnic, ne potrebnih cest. Do Marojčiča in Gertscherja je vzdrževala dunajska vlada v Dalmaciji benečanske tradicije, in še Kallav je bil mnenja, da je za Avstrijo največja nevarnost srbsko vprašanje.
In ker vlada nima čuta, da pomeni vladati — ne loviti tatove in obešati morilce — ampak spoznavati hrepenenje ljudske duše, dati ljud tvu kruha, dobrega, obilnega in tečnega kruha, je
2. ŠTEV.        I j b c"" ..........j.....      3 str AN
naravna posledica, da pade taka vlada vohunom v roke.
Naša katedrska in tudi vladna modrost meni, da je patriot tisti, ki plačuje davke, daje vojake, ne nosi dolgih las in Širokih klobukov ter se ob cerkvenih in cesarskih slavnostih dere do hripa-vosti. Če je patriotizem izraz notranjega prepričanja in samostojnega mišljenja, je tako ocenjevanje patriotizma zelo površno, kajti nobena zasluga ni, če dam državi to, kar mi sicer vzamejo biriči, in tisti, ki ob slavnostih najbolj kriči, navadno ni vzor nesebičnosti. Realizem preveva danes umetnost in znanost, realizem je danes tudi podlaga patriotizma. Patriotizem se danes ne kaže več v napenjanju pljuč, v barvah, v dolgoveznih s španskim ceremonijclom obrobljenih frazah, temveč patriot je tisti, ki živi pod tako vlado da nima povoda želeti si drugačne.
Zgodovina uči, da vzrok za velike revolucije ne tiči nikdar v ljudstvu, temveč vedno le v vladnem sistemu. Dobro vladano ljudstvo se ne bo nikdar puntalo. Nima povoda za to. Je veselo, da se dobro počuti in se more veseliti dneva. Upore provzročajo vedno le vladni sistemi. Iz tega izhaja tudi dejstvo, da ima vsaka revolucija vsaj nekaj uspeha.
In  pri takih razmerah  se    m   - T hoče na Dunaju vladati z Nasti-čevimi brošurami  in Friedjun-govimi „dokumenti".
Ravno te dni je doživel ta sistem v Friedjungovi pravdi strahovit poraz. Popolnoma brez vohunstva menda ne izhaja nobena diplomacija in najbolj prebrisanemu diplomatu se lahko primeri, da ga kdo spelje na led. Ali vse meje presega kratkovidnost naših diplomatov, ki se zrcali iz Friedjungovih dokumentov in katero je označil dr. Harpner s perečimi .besedami: Der Falscher hat mit recht dummen Leuten gerech et.
Če se pripravlja v naši notranji politiki kak preobrat na boljšo stran, se nemštvo vedno zateče v zunanje ministrstvo. Vpliv zunanjega ministrstva na notranjo politiko je zelo velik in nam Slovanom vedno sovražen. V Friedjungovi pravdi je dobila naša diplomacija, je dobilo nemško nadčloveštvo lekcijo, katere ne bo tako kmalu prebolelo. Želimo le, da bi ta lekcija, in sicer v nasprotni smeri — kakor dosedaj
— učinkovala na notranjo politiko. Če so utemeljeni ti upi, če imajo dunajski vodilni krogi odprte oči in zmožnost razumeti tok časovne zgodovine, če so se vsled
dogodkov preteklega leta kaj otresli starih grehov
— se mora v kratkem pokazati.
□□□□DnaDoaaDGnDODDDDODDnanDDnooooDDa
c) Lokalno■ politični del:
Smo H napredovali ali nagado-oali o 3adnjem desetletju?
Vpolitičnem oziru ne moremo zaznamovati posebnih uspehov. Izgubili smo celo vrsto naprednih županov in so danes na deželi napredni župani le še bele vrane. Najboljši v tem oziru je še radovljiški okraj, kjer nasprotniki kljub silnemu pritisku niso mogli zatreti napredne misli. Napredna ideja ima na Gorenjskem svoje žile globoko v koreninah, zategadel govoriti o kakem iztrebljenju naprednih stremljenj ne odgovarja resnici, kajti pognala je v zadnjem času krepka mladika v podobi naprednih političnih in gospodarskih društev, ki obetajo mnogo: V krepkem razvoju je tako društvo za škofjeloški sodni okraj Za kranjski okraj se menda skliče ustanovni občni zbor že v kratkem. Pričakovati je od te organizacije najsijajnejših uspehov, ker le združeni bomo mogli odbijati čimdalje
hujše navale vsestransko edinih sovražnikov. Današnja doba je doba organizacij in združenja. Zatorej v organizacije 1
Izpremenil se je državnozborski volilni red. Dosedaj smo volili v mestih in trgih zdse in v kmečkih občinah zase. To pa se je odpravilo in sedaj volijo meščani pri državnozborski h volitvah skupno s kmečkimi volilci. Na ta način zmaguje vedno kmečki živelj. Vsi mandati na Gorenjskem so potemtakem prišli v klerikalne roke.
Tudi za deželni zbor smo dobili nov volilni red. Tu je ostalo v tem oziru še po starem. In tako smo v mestih in trgih po hudem boju prodrli že pri glavni volitvi z obema naprednima kandidatoma. Deželni /bo. je sedaj sestavljen iz 12 naprec* ijakov, 26 klerikalcev in 11 Nemcev. Razpolaga torej s tremi glasovi večine Ima torej tudi večino v deželnem odboru in deželnem šolskem svetu, odkar je deželni zbor sklenil postavo, da se volita namesto dosedanjih dveh štiri zastopniki v deželni šolski svet, kjer z brutalno silo preganja napredne učitelje in brezprimerno rutino prestavlja na vsa boljša mesta klerikalne učitelje. Sramotni pečat je pa na njej, da je prodala Nemcem Belo peč s tem, da jeb il ondi imenovan šulferajnski učitelj Krauland. Naravno je,
\        -1 "1 -    ■   N        ^        \______> _>___'
I2aša pesem.
To je ideja svobode, napredka, ki v prsih naših gori od začetka in v njih ne ugasne nikdar, to je ideja, ki zanjo živimo, tihi, ponosni se zanjo borimo, zanjo utnrimo makar!
Kakor v črn, ž len pajčolan je z zmotami zdaj narod naš ovit in nad njim z obrazom licemerskim vlada laž zdaj, vlada jezuit.
,,0, domovina, kdor te ljubi zdaj, ljubiti mora s Črnim gnjevom v duSi ..
O. Zupančič.
To je ideja-zmagovalka
novih solne oznanjevalka, z novimi zarjami venčanih dni.
To je ideja, ki vse naj prešine,
naj se razlije čez krog domovine, v slednji košček te robske prsti 1
In kdor čuti v duše globočinah vso to zlobo, vso to blaznost zmot, nima, nima za updr poguma, skrije se, — počene v varen kot. .
A kdor se upre jim z jasnim čelom — od resnice svete ves razvnet —, jutri že zadene z lec cerkvenih ga gromeč anathema: »Prokletl"
A to je ideja - zmagovalka, novih solne oznanjevalka, z novimi zarjami venčanih dni. Kar je nezdravega — le naj odpada, pride pa ura; in zopet zavlada sila titanska mladih močil
Desetletje--Kaj je desetletje?.,
Dalje pot drži navzgdrl
Dokler se ne bo odmev te pesmi
nosil svdbodno od g6r do g6rl
Spesnil A. F.
! P—
da je narodno - napredna stranka vsled večine v deželnem odboru, ki imenuje svoje člane, prišla ob veljavo tudi v cestnih odborih in v krajnih šolskih svetih.
Slovenska državnozborska delegacija ima zaznamovati različnih razočaranj in blamaž. Dobili smo nepotrebnega nemškega deželnega šolskega nadzornika, nemško državno gimnazijo v Ljubljani, od občutnih klofut in udarcev, ki jih je vlada prizadjala koroškim Slovencem, se kar opotekamo, cesar je daroval za nemško gledališče v Ljubljani 20.000 kron, Schwarz je še vedno deželni predsednik na Kranjskem i. t. d. i. t. d.
V zadnjem času se mnogo govori in piše, da dobimo Jugoslovani svojega ministra. Če se to obistini, potem smemo to dejstvo imenovati edino večjo pridobitev zadnjih desetih let.
Gorenjska o neoarnosti.
Slovenec, tvoja zemlja je zdrava —
V. Vodnik.
Tako je pel že Vodnik! In v istini, da ni lepše in krasnejše zemlje, kakor je baš Kranjska, specijelno Gorenjska, ki se da primerjati z najslikovitejšimi deželami širne Evrope.
Občudujejo jo tujci, nje slava in nje krasota se opisuje po vsej Evropi, v vseh jezikih — a žal, da ta lepi, od stvarnika tako blagoslovljeni raj slovenskega ozemlja prihaja danzadnem čimdalje bolj v tuje roke — in da nekdaj tako krepki in žilavi rod, potomci zgodovinskega Valjhuna, pro pada vedno boijinbolj, tako gmotno, moralno in narodno.
Naša trditev ni nikakor pretirana, temveč istinita. In tej naši trditvi nam mora vsakdo potrditi, kdor le količkaj podrobneje zasleduje tok sedanjosti, ki je zavladal v najnovejši dobi, oni tok, ki je dobil tako ugodna tla — baš na Gorenjskem.
Najlepši del naše Kranjske — idilična Gorenjska — je bil do otvoritve nove železnice — takozvane bohinjske — pravzaprav popolnoma zaplankan, posebno kar se tiče bohinjskega kota — a tudi dolinski del ni bil dosti boljl Tu je narod živel prav patriarhalično življenje. Vso duševno hrano je dobival edinole iz Mohorjevih knjig, temelj tej naobrazbi je bilo šolanje v eno* razrednicah — a narodno zavest, narodno navdušenost si je težko pridobil v raznih cerkvenih bratovščinah — a stali so pod neomejeno, naravnost tiransko oblastjo raznih fanatičnih duhovnikov Berličevega in Pibrovega kalibra, katerim je bila najvišja postava: jaz. Umevno, da je vsled tega ostalo tudi narodno gospodarstvo kakor tudi zasebno daleč, daleč v ozadju in ono ba-hanje z raznimi sirarnami in mlekarnami je bil le pesek v oči javnosti. Kajti — kako se more tu govoriti o kakem pravilnem skupnem zadružnem gospodarstvu, ako n. pr. še danes ne premore ves bohinjski kot ene, edine skupne večje mlekarske zadruge ki bi se. recimo, mogla le imenoma meriti s kako švicarsko zadrugo. In da je prav tako z našim planšarstvom po gorenjskih planinah — stoji pribito. Tista akcija, ki se je v najnovejšem času vprizorila v po vzdigo gorenjskega planšarstva, bo služila po večini tujcu, ki zasede prejalislej naše slovenske planine. In kako malo vpoštevajo baš merodajni faktorji slovenski živelj po gorenjskih planinah, nam jasno priča prav verski zaklad s svojimi vnebovpijočimi šikanami in z nastavljanjem ultra-nemških uradnikov po teh krajih. Da je ista revščina tudi na obrtno-gospodarskem polju — kjer gospoduje oholi Nemec-tujec, a Slovenec mu tlačani od jutra do večera — jasno pričajo mnogo-brojne tovarne po vsej dolinski ravnini od Trbiža do Kranjske, oziroma Radovljice. Premnogo je tu tovarn; gospodar jim je Nemec, boljše službe posedujejo Nemci — a domačin Slovenec opravlja težaška dela — za najnižjo dnevno plačo po izredni milosti; ako ti ni prav, idil —
Tok časa je prinesel bohinjsko železnico in ž njo je prišlo tudi vse drugačno življenje, vse drugačne življenske zahteve. Tujec je prišel v deželo, ogledal si je natančno kraj, ljudstvo, njegove običaje, njegovo duševno obzorje, njegovo narodno zavest in slednjič gmotni položaj. Spoznal je, da je tu kraj, kjer se bo dalo živeti prijetno, kjer se bo dal pridobiti lep svet po ceni, a delavne moči skoro zastonj. In domačin, po naravi naiven, umetno zadržan v izobrazbi in narodno popolnoma indiferenten — je spoznal, da ni tujcu kos v nobeni zadevi, se je vdal usodi. Sedaj pa kuje tujec kapital na rovaš domačina. Sicer so ustanovili ti njegovi voditelji tuintam razne konsumne zadruge — a te zadruge bodo in so deloma že postale grobokop mnogim, mnogim rodbinam — kar lahko pričajo nešteti žalostni dogodki, ki se doigravajo danzadnem pri naših sodnijah. Izgledov bi lahko navedli nebroj. Ustanovile so se dalje tuintam — po posameznih župniščih — takozvane »rajfajz-
novke^, ki bi naj služile v pomoč hirajočemu kmetu, a žal, da se baš po teh zavodih greši le prepogostokrat tako .krepostno" v „prid" kmeta, da ima končno besedo sodnija ali pa — revolver.
Kako daleč pa privede naš narod baš ona naobrazba, ki jo prejema naš preprosti narod izključno le iz duhovskih rok in iz rok njih pri-privržencev, vidimo jasno baš zopet v tem okraju. Kajti sodnijski zapisniki so najtežji obtožite! j i teh vzgojiteljev in bodoči statistik, ki bo hotel opisati vpliv posameznih vzgo jeva tel jev našega ljudstva, naj. le pregleda število sodnih vložkov in prvi pregled bo pokazal, da cvete baš tožbarstvo najbolj v onem kraju, kjer je ljudstvo najbolj pod oblastjo klerikalizma. pod oblastjo duhovščine.
Vsled teh tako žalostnih odnošajev in vsied tako obupnega položaja — je posegel le premnog gorenjski domačin po edini rešitvi — po njegovem mnenju — po žganju. Zanimivo bi bilo navesti podrobnejše število o zavžitem žganju, a opustimo sedaj, mogoče se vrnemo še na to poglavje.
To je resničen položaj naše Gorenjske.
Nismo črnogledi I Še moremo rešiti veliko, veliko tu na Gorenjskem. A ta rešitev mora priti prav kmalu, ker drugače bo — prepozno.
In ta rešitev bi se Jako pospešila z ustanovitvijo dobre in zdrave gospodarske organizacije, s povzdigo politične in narodne zavednosti — s pomočjo mnogih poljudnih predavanj in z nakupom zadolženih posestev, ki pa morajo priti v zanesljive slovenske roke. A kakor velevažna gospodarska pridobitev bi bila ustanavljanje večjih tovarn, kajti baš Gorenjska hrani v sebi nešteto množino vodnih sil in naravnih zakladov. <
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□DDDOD
č) Tedenski politični pregled:
Iz deželnih zborov. Nemški nacionalciso v nižjeavstrijskem deželnem zboru zopet vložili predlog, da bodi nemščina edini učni jezik na vseh javnih ljudskih in meščanskih šolah v tej kronovini. Najti hočejo za zakonski načrt besedilo, ki bi omogočilo sankcijo. G a 1 i š k i deželni zbor se je sešel v torek, dalmatinski in koroški pa 17. t. m. — Češki bo sklican šele koncem tega meseca na prav kratko zasedanje.
V Pragi so imele nemške stranke minulo soboto posvetovanje, na katerem so bili zastopani poleg čeških tudi planinski Nemci. Kakšna zbeganost in brezprogramnost vlada med temi ljudmi, ki so nekdaj igrali v Avstriji prve gosli, se vidi najbolje iz tega, da so se po neskončno dolgotrajnih obravnavah razšli, ne da bi bili splon kaj sklenili. Mnogo so tarnali o težavnem položaju Nemcev v državi sploh in na Češkem poseiej, o vzbujenju drugih narodov in o podobnih sano-umevnih stvareh, obljubovali so si bratstvo in enake lepe besede, različno so sodili o novem državnozborskem poslovniku in končno so šli domov.
Ministrskim predsednikom na Ogrskem
je imenovan grof Khuen - Hedervarv, ker se je misija Lukačeva ponesrečila. Najbrž bo novi ministrski predsednik razpustil državni zbor in razpisal nove volitve.
Novi hrvaški ban utegne postati grof T. Pejačevič, ker je sedanjemu banu Rauchu stališče omajano vsled Friedjungovega procesa. Cesar je grofa dne 10. t. m. sprejel v avdijenci in se je dal natančno poučiti o hrvaških razmerah
Avstrijsko-italijansko zavezništvo lepo ilustrira dejstvo, da je avstrijska vojna uprava ustanovila novo mestno poveljstvo v Rivi, kjer se je tudi znatno pomnožila posadka.
Krečansko vprašanje zopet straši. Avtonomna vlada otoka je prisegla zvestobo giškemu kralju, vsled česar so seveda na Turškem razburjeni. Na Grškem delajo pač tako, kakor da se ne menijo za to, kar se godi na Kreti, toda Turki so nezaupljivi. Anglija je baje poslala štiri bojne ladije pred Kreto, da varujejo turško vrhovno gospodstvo.
V Belgiji so v mnogih občinah izvoljeni socialistični župani. Vlada doslej ni potrdila nobenega. Zategadelj se čaka z napetostjo, kako bo nova vlada ravnala v tej stvari.
Volitve na Angleškem. Razpustil se je parlament. Danes se vrše prve volitve. Okrog 60 volilnih okrajev pojde ta dan na volišče. Dne 5. januarja je bilo po deželi in po mestih štiri-tisoč volilnih shodov, na katerih je govorilo sedem ministrov. Rezultat volitev bo velepomemben za najbližjo bodočnost Anglije.
■ ■ m m
Narodno gospodarstvo
a) Kmečke zadev.:
3ahaj propada kmečki sfan?
Piše odličen sotrudnik.
To   vprašanje   vrši   že leta in leta kakor uganjka med vsemi stanovi, ne samo v naši kronovini, temveč  križem države in tudi izven nje.
Premnogi so že pričeli reševati to zamotano uganjko, prihajali so na dan z vsemi mogočimi in nemogočimi nasveti; eden je vlekel naš zavoženi kmečki voz pri ojnicah, drugi ga je potiskal od zadej, tretji ga je vlekel za ročico i. t. d. i. t. d. Nabralo se jih je vse črno okrog in šlo bi bilo, da so potegnili vsi naenkrat složno, z združenimi močmi. Bilo pa je poleg, kakor povsod, tudi nekaj nagajivcev, M so potiskali samo navidezno, v resnici so pa vlekli nazaj. In tako tiči sedaj naš voz še globokejše v blatu, kakor je tičal kdaj poprej. Če ima drevo slabe korenine, je bolno in usahuje, sicer počasi, vendar gotovo. Treba je koreninam zdravila. Če se prične zdraviti na vrhu ali koncem vej, je vspeh nemogoč; če se ga obreze, se navidezno pomladi, mladike so vodene in prva zima jih pokonča. Tudi kmečki stan je bolan v koreninah, zato tudi počasi gine, usahuje in morda ni daleč čas, ko bodo pred četrt stoletja še cvetoče kmetije popolnoma uničene, razdeljene, razkosane, razpadle v sto in sto delov.
Skoro četrt stoletja gledam in čutim propad kmečkega stanu, vidim, kako pačasi pada v položaj, iz katerega mu ni rešitve. Iskal, bolje rečeno, razmotrival sem to, takorekoč že naprej preračunjeno propadanje in prišel sem po dolgih letih izkušnje do prepričanja, da je bolan že koren, hudo bolan, in sicer za neozdravljivo — sušico — ker ni dobil potrebne hrane — »izobrazbe". Izobrazba, in to temeljita izobrazba kmečkega stanu bi bila edini pogoj, edino sredstvo, ki bi v doglednem času moglo rešiti kmeta gotovega propada. Vsi sloji, vsi stanovi so v zadnjem četrtstoletju silno napredovali. Združili so se v močne skupine, da se sedaj rama ob rami dvigajo in borijo za obstanek in napredek, le kmet je ostal tam, kjer je bil, ni skrbel za izobrazbo in napredek, temveč se prepustil drugim, da so ga vodili sebi v korist, njemu v pogubo. Duhovniki, advokatje, trgovci, obrtniki, postreščeki, delavci, da, celo berači in potepuhi se združujejo in napredujejo, le kmetje se med seboj zavidajo, prepirajo in razkosani uničujejo. Vsa zastopstva pri vseh upravah prepuščajo drugim stanovom in jim zaupajo, a ti njihovi navidezni reševalci uporabljajo položaj in ga izkoriščajo zase. Povejte mi slučaj, da bi bili trgovci volili kmeta v trgovsko zbornico, advokatje poslali kmeta v katerikoli zastop, da varuje njihove koristi. Kdaj so duhovniki poslali kmete na cerkvene koncilije, kdaj meščani volili kmete v deželni ali državni zbor? Nikdar! Kdaj pa si je kmet še sam izbiral svoje zastopnike? Nikdar 1 Igrača smo v rokah svojih izkoriščevalcev, vse gre na račun naše ne-izobrazbe.
Primerilo se mi je pred nedavnim časom, da sem kmetom priporočal samostojnega krneč kega kandidata. Bili so zadovoljni. Vstal pa je hudi duh v podobi duhovnika, ki je rekel: »Možje, kako bo ta, če ga izvolite poslancem, delal postave To ni lahka stvar; za to je treba učenih mož, ki vedo že naprej, kaj je prav in kaj ni prav." In zopet so vstali kmetje in mu pritrdili. Volili so advokata namesto kme'a, ker so bili neizobraženi, nesamostojni in omahljivi. Takih slučajev je na tisoče in tisoče, a vsi kričeče pričajo o neizobraženosti. Vsi stanovi, ki pričakujejo od kmečke nevednosti kaj dobička za"se, izkušajo ga tudi obdržati v tej nezavednosti in zopet smo tam, ker kmet nima izobrazbe in se jim ne more ustavljati.
Kaj mu pomaga sto vreč umetnih gnojil, če jih ne zna porabiti, kaj pomagajo drobtine, ki mu jih mečejo z gosposke mize, kakor lačnemu psu. Hlastno jih požira, ne ve pa, ker ni izobražen, da so to le drobtine od pogače, katero je on položil na gosposko mizo. On si je ni
upal načeti, načel in potrebil jo je v svoji samozavesti gospod, kmet pa je jedel drobtine, ki so gospodu ostale od njegove pogače. Ne zaveda se svoje moči in veljave, podcenjuje se, zaničuje se, ne čuti se enakovrednega z izobraženimi stanovi — ker sam ni izobražen Dalje.
Kmetje, skrbimo 30 igobragbo!
Dopis iz loškega okraja.
Malokateri stan potrebuje v svojem praktičnem delovanju toliko znanja, kakor ravno kmetski stan. Delavec v tovarni se peča n pr. z enim in istim delom in mu je treba, da se izuri popolnoma le v istem. Ravnotako večina našega uradništva in meščanstva. Kmet pa mora znati najprej, kako naj deia, da mu donese polje največ pridelkov, on mora tedaj dobro poznati naravo, potrebne so mu zato razne naravoslovne vede. Poleg tega mora znati, kaj naj pri-deljuje, katera rastlina, oziroma katera kmetijska panoga mu nese pod določenimi pogoji največ dohodkov. Znati mora zato tudi dobro računiti, skratka, biti mora dober trgovec, ki vse prevdari in preračuni, kako bo izhajal s to ali ono stvarjo. Zahteva se že, da mora poznati kmet vse državne in deželne zakone. Torej biti mora celo jurist! Marsikoga slišimo govoriti, da je kmetski stan najbolj priprost in da ne zahteva, oziroma da mu ni treba znanja; kdor to misli, se jako moti. Nekdaj se pač ni zahtevalo od kmeta, da bi kaj znal, a danes je to drugače. Časi se izpremi-njajo in ž njimi vred se izpreminja tudi človeštvo. Nekdaj se pač ni poznalo konkurenčnih bojev, katere moramo bojevati dandanes. Pridelovalo se je prej le za domači trg, a sedaj je treba za svetovnega, kjer hoče izpodriniti drug drugega s svojim blagom.
Znanja je treba našim kmetskim gospodarjem, da ne zavedejo svojih kmetij v propast. Tako znanje si pa pridobijo najlažje na ta način, da pridno čitajo kmetijske liste, ki so pi ani za do-tične krajevne razmere. V takih listih je obilo naukov, katere si kmetski gospodar lahko počasi pridobi. Iz njih se poizve kar naravnost, kako in kaj delajmo, da bomo imeli od svojih kmetij čimveč dohodkov.
Res je, naenkrat ne boste obogateli, ko ste prečitali par listov kakega kmetijskega časopisa, ker v listu ni pisano za posameznega gospodarja, toda marsikatero zrnje bo pa le padlo na rodovitno zemljo in bo lahko rodilo mnogoteren sad. Samo en dober nauk povrne lahko tisoč- in tisočkrat onih par bornih novčičev, ki jih da kmetovalec za dober list. Seveda vsega tudi ne more narediti kmet, kar se mu nasvetuje v listu, ker mu morda njegove, bodisi gmotne ali druge razmere tega ne dopuščajo, marsikaj pa si vendar lahko napravi ali pa vsaj izboljša. Vsakdo pač sam ve, da je človek tak, da najprvo dela, k čemur je primoran, in šele potem, kar bi rad. Kdor pa ne začne, ta tudi ne konča.
Zatorej, kmetje, naročajte kmetijske časopise in berite jih! Izprevideli boste, da vas dobro uče, kako vam je treba kmetovati po zahtevah sedanjega časa. Pomnite, da je in ostane nevednost najdražja stvar na svetu. Zatoraj naj si vsak kmetovalec preskrbi list »Kmetovalca" in »Gorenjca", katera mu bosta vedno zvesta kažipota k izobrazbi.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a
b) ftomet s tujci:
Zltisi.
— — — .Svetla zarja zlati z rumen'mi žarki glavo trojno snežnikov kranjskih siv'ga poglavarja.*
Prijazni bralec, stopi sredi kranjskega polja in zazri se v veličastno in obenem mikavno panoramo, ki se nudi ondi Tvojim očem. Ali imaš izlepa na slovenskih tleh lepši krogo-razgled nego tukaj, kjer uživaš, jedva par minut oddaljen iz mestnega prahu, na široko odprtem polju krasoto večnolepih slovenskih gora, nebo-tičnih orjakov, kjer Ti seže z enim pogledom Tvoje oko od kršne Goriške do zelene štajerske meje, obenem Ti je pa odprt pogled v naš tužni
2. ŠTEV.
Gorotan — zibelj Slovenstva, ,k'tera zdaj ima grob komaj za na3". Triglavsko pogorje se kosa s kamniškimi planinami; obojna slika lepša druga od druge. Sredi obeh pa se dvigajo naše Karavanke s ponosnim Stolom in novozgrajeno .Prešernovo kočo" na vrhu, zgrajeno po desetih letih obstanka Kranjske podružnice .Slovenskega planinskega društva". — Poleg teh planinskih velikanov pa Ti na levo in desno ginejo gorska po-brdja niž e in nižje, dokler se ne strnejo z rodovitno planoto, na kateri počiva oko s tisto mir nostjo, s kakršno je prej počivalo na obeljenih robovih tikajočih, se ažurne zavišnelosti neskončnega obzorja.
Ne dajo se definirati občutki, ki prevevajo ob takem pogledu čuteče človeško srce; saj povsod se Ti kaže stvarnica v svoji vsemožnosti, obenem Ti pa daje dušnega razvedrila in krepila, češ, tudi Ti človek si del tega stvarstva, tudi Ti zajemaš svoje moči iz sitnosti obdajajoče te mogočne narave, iz katere si izšel in v katero se boš povrnil.
In če stojim sredi polja zroč v slikovite grebene in ojstrine, ali če zrem na ravno polje raz skalovite vršace, občutek in utis imam vedno isti: srečen sem, da mi je dano občudovati naravno krasoto slovenske zemlje!
Če kje, tedaj so v Kranju, tej starodavni gorenjski prestolnici, podani vsi predpogoji za razvoj planinstva, za razvoj turistike, kolikor se to tiče stvarstvenega položaja. Tudi prometne zveze niso temu v nepriliko, da celo ugodne so. Nekaj pa je, kar treba pribiti to je: nezadostna udobnost napram tujcem, domačim ali
aaaaaaaa.aar flaakaaauaa.aaria^.caaalaatiaaacaaa aaaaaaua .....m>m.m
■       ■ f I
inorodcem, premala in preslaba pre-skrbitev v hotelskem in gostilniškem oziru. Bodimo odkriti in denimo roko na srce, pa recimo: Povsod skoro je v tem oziru boljše nego v Kranju! Le poglejte v Kamnik, Tržič i. t. d. — Treba je tukaj remedure in naj nam nihče ne zameri, če smo se dotaknili tega vprašanja. Le vprašajte v Ljubljani in dobili boste odgovor, ki naj ne bo Kranju v nevoljo, nego v izpodbudo. Ganite se, izkušajte kaj nuditi potnikom, ne zanašajte se zgolj na prirodno krajevno krasoto, nego vstvarite v Kranju to, v kar je v prvi vrsti poklican, in to je: središče turistovskega prometa, izhod na raznokrajne razgledne točke, Ietovičarsko osredotočišče, komfortno, modernim razmeram ustrezajoče mesto, kjer tujec ne bo šele iskal krepila in razvedrila, ampak se mu bode isto, gospdda moja, notabene, nudilo.
Lep je Kranj, najlepše slovensko mesto je, kar se tiče lege in ozadja, čvrst in zdrav rod živi v tem mestu in visoko drži prapor Slovanstva; v zdravstvenih zadevah ni strahu, vodovod je vpeljan kristalnočiste zdrave pitne vode — in Kranj bodi tudi v tujskem prometu za prihodnje nekaj druzega, nego je bil dosedaj.
Vsi tisti, ki se navdušujete za krajevne krasote našega lepega mesta, vsi tisti ste poklicani, da storite v povzdigo planinskega in sploh tujskega prometa vse, kar služi modernizaciji našega Kranja.
Koliko je ljudi, ki ljubijo naravo, ki jo pa hodijo vživat in občudovat v tuje, recimo naravnost, v nemške kraje. Kaj treba hoditi tja, ko imaš lepših točk doma! Marsikdo ne pozna lepote slovenske domovine, tri ure od domačega kraja mu je razgledna točka neznana — na Soublick pa gre, — ker ima ondi udobnost na razpolago,
OORErV-JEC
na domači zemlji pa ne. — To je premisleka vredno- Samo tarnanje ne pomaga nič, storiti je kaj treba Če hočeš privabiti tujca, moraš predvsem sam poznati svojo domovino, ker je drugače tujcu niti razkazati ne boš mogel.
Lepa so šetališča in pota po kranjski okolici, krasne partije se dado napraviti, saj ni tja in ni sem daleč, toda treba je odkriti svet, treba je povedati ljudem, kje to in ono, kam se tuintod gre in treba je tudi pospraviti ljudi, če pridejo slučajno v slabo vreme.
Turisti vedo najbolje ceniti kje se dobro in ceno ali slabo in drago prebiva, in turisti nesejo svoj glas po deželi.
In če
.i nebotične visočine se mi daljni svet odpre*,
potem je istotako resnično, da ta pogled v daljni svet lahko uči marsikaj, česar danes pri nas še tako krvavo pogrešamo in vsled tega celo sami nosimo denar v drago, nam sovražno tujino.
Držimo se porekla, da vsak sam sebi je najbližji, da naj slovenski denar ostane med Slovenci, in takrat, ko bomo to vzdrževali praktično, bode tudi raz ,glavo trojnosnežnikov slovenskih siv'ga poglavarja" v novi svetli zarji zažaritev, da Slovenec
•Pokazal se je korenine prave!» ODaDODDannaaaDODoaDaDQDrjQrjQDnonaaDnn
c) mlekarstvo:
Senčna stran naših mlekaren ali; dajte ljudstou mleka!
Dobrih deset let bo, kar so začeli pri nas ustvarjati mlekarne. In danes po tej kratki dobi! Imamo jih prav lepo število; vsaka večja vas in fara ima svojo mlekarno ali svojo mlekarsko zadrugo, tudi razni zasebniki so osnovali svoje lastne mlekarne.
Razvito mlekarstvo tvori jako važno in do-bičkanosno panogo narodnega gospodarstva. Kdo bi to tajil. Vsaka stvar ima pa tudi svojo senčno stran, večjo ali manjšo. Taka je tudi z našim mlekarstvom in najbrž ni drugače z mlekarstvom po onih krajih, kjer vladajo podobne razmere kakor pri nas.
Niti na misel nam ne pride, da bi nasprotovali našemu mlekarstvu ali ga hoteli izpodko-pavati v vrsticah, katere hočemo tukaj napisati. Opozoriti hočemo le na neko silno nujno zadevo. Ako ne bodo vplivni krogi, v prvi vrsti naše državne in naše deželne oblasti, katerim zadnjim je vendar blagor našega kmečkega ljudstva toliko pri srcu, pravimo, ako ne bodo vsi ti obrnili svoje pozornosti na to zadevo, utegnejo naše mlekarne imeti v doglednem času svoje usodepolne posledice, katere se po nekaterih krajih že kažejo za revno kmečko ljudstvo.
Dokler ni bilo mlekaren, ni imelo mleko pri nas nikake cene. Na kmetih ga je bilo dobiti za vsako ceno, večkrat tudi zastonj, ker ljudje niso vedeli kam ž njim. Tedaj je mleko tvorilo glavni del hrane tudi po boljših in imovitejših domovih; revežem pa je bilo skoro edina in, hvala Bogu, cena in najboljša hrana.
Popolnoma so se pa razmere izpremenile, kar so ustanovili pri nas toliko mlekaren. Boljši gospodarji, tudi ako so člani mlekaren, že še pustijo toliko mleka zase in za svojo družino, da ga baš ne pogrešajo. Kaj pa reveži, ki nimajo svojih kravi Cena mleku je na kmetih poskočila toliko, da ga reveži ne morejo kupovati. No, in kjer ni mleka, posežejo po drugih hranilib, zlasti po sami kavi, po čaju, mnogokrat tudi po omamljivem žganju i. t. d. Kake so posledice! Ne vprašajte me! Kako naj kava čaj i. t. d. nadomesti tečno in krepilno mleko I Človeku se kar milo stori, ko vidi na mizi revnih ljudi namesto žgancev, politih z mlekom, namesto mleč-natega močnika in mlečnate kaše, črno kavo in čaj. Da, prišli smo že tako daleč, da niti ubogi črvičekrejenček ne pozna mleka. Pri slabotni materi ga prepogosto ne dobi, mleka od krave mu starši ne morejo kupiti in tako se mora sirota zadovoljiti z redkim čajčkoml In ta pobarvana voda naj mu da moč, naj ga okrepi, naj zadovolji to ubogo stvarico, ki tako krvavo potrebuje hrane, močne na redilnih snoveh.
Res je, da ni pri nas še povsod tako. Po mnogih, mnogih krajih je pa le. Pa tudi drugod se
J________5. STRAN j
razmere kmalu poslabšajo, ako ne pride ob pravem času pomoč, izdatna, resna pomoči
Kako! Urediti treba stvar tako, kakor so že storili po nekaterih mestih. Osnovali so ondi mestne mlekarne, kjer morejo revnejši ljudje dobivati mleko za majhno ceno. Take javne mlekarne lahko poceni oddajajo mleko, ker uživajo podpore od strani države, občine in drugih javnih faktorjev. Enako bi morali za reveže poskrbeti tudi pri nas. Država in dežela bi morala podpirati naše mlekarne, ki bi se zavezale, da bi gotova množina mleka ostala doma in se za majhno ceno raz-pečavala med ubožne ljudi. Stvar ni težko izvedljiva. Poklicani faktorji naj se ganejo in urede to pereče vprašanje. Vemo, da jim ne manjka dobre volje, zlasti ne našemu deželnemu zboru, posebno pa še njega plemenitemu odboru. V tem odboru sede možje, ki pravijo, da so resnični prijatelji ljudstva. Nekateri izmed njih so naravnost izrasli iz nižjih stanov in tako poznajo obupne razmere na kmetih in med ubožnimi sloji po mestih. Ako hočejo biti res odkriti in pošteni prijatelji in podporniki ljudstva, potem naj po-skrbe, da dobi to revno, dobro in pošteno ljudstvo, da dobe njih zanesljivi volilci poštene hrane, ki obstoji na kmetih glavno v dobrem okusnem mleku.
Proč s čajem in kavo z revnih miz! Ljudstvu treba tečne mlečne hrane v katerikoli obliki že. Potem ne bo tudi na kmetih toliko bledih lic, toliko bolezni, slabosti, toliko zgodnjih slučajev smrti
Ljudstvo vas prosi mleka, dajte mu ga pa vi, ki imate v rokah državni in deželni denar, zlasti
aai>aaaaaaaa*.aaaaaaaaaaataa.aanaaaBaae'iaai>fc.ii<iB2iaa*riaua..aaa.aaai.aiai»
I
Deželni poslanec za okra) Radovljica-TrZiC-Kamnik
dr. Janko Vilfan
vi, ki vas je to dobro, pošteno, revno ljudstvo s svojimi glasovi, s svojimi skromnimi glasovi postavilo na lepa, odlična, mastno plačana mesta, kjer imate druge hrane dovolj in vam ni treba mleka. Ako ga vam ni treba, ga pa dajte revnemu ljudstvu.
DODDDDDDDaDDanDDDDDOODDDCnnDDDDDDDDD
č) Splošno:
Koliko je Gorenjska napredovala 3adnjih deset let?
Ne da se tajiti, da Gorenjska v gospodarskem oziru prednjači ostalima deloma naše kro-novine. — Ostanimo najprej v Kranju, gorenjski metropoli. Tu opazujemo vsestranski napredek. Iztekla je težko pričakovana tržiška železnica, zgradil se je toli potrebni vodovod za Kranj in okolico, ki je bil skozi petnajst let predmet kar najintenzivnejšemu razmotrivanju od strani merodajnih činiteljev. Ta vodovod se razteza po 16 vaseh kranjske okolice in bo pravi blagoslov za prebivalce teh fcrsjcv. Koncem lanikega Ici« je bil oddan prometu novi, lični most čez Savo. Čeprav je preozek, vendar odgovarja vsem najmodernejšim zahtevam na tem polju. (Glej sliko 1) Nova okrajna cesta v Besnico se prične graditi prihodnjo pomlad. Kanalizacija mesta je stalen predmet razpravam v občinskem odbora kranjskem. Nad železnim mostom čez Kokro je postavil gosp. Adolf Kreuzberger svojo elektrarno, odkoder dobivajo Kranjci električno luč. Izkazalo se je, da sedanja vodna naprava nikakor ne ustreza raznovrstnim zahtevam glede luči. Zategadelj stopi v akcijo še ta mesec Diesel-motor, k
6 STRAN
GOREW.JEC
2. ŠTEV.
je postavljen na travniku tik železnega mosta. Pravijo, da se bo odslej oddajal električni tok podnevi in ponoči, s čemur bo vsestransko ustreženo. Pred osmimi leti se je otvoril na kranjski gimnaziji osmi razred, tako da je sedaj popolna. Dobili smo lansko leto podružnico »Glasbene Matice" s podporo občine in požrtvovalnih prijateljev godbe. Mestna hranilnica v Kranju, največji denarni zavod na Gorenjskem, od leta do leta vidno napreduje, tako da bo že letos ali drugo leto mogla od svojega čistega dobička darovati nekaj tisočakov v občekoristne namene. Iz potrebe se je ustanovilo kreditno društvo, ki tudi vrlo koraka naprej. Mestna občina kranjska je otvorila na Kokri svoje kopališče, ki se jej dobro rentira. Telovadno društvo »Sokol" si je postavilo pod Gaštejem velik telovadni prostor, ki služi pozimi za drsališče, poletu pa tudi kot lawn-tennis. Priljubljeno Cof išče je prevzelo v najem društvo za privabitev tujcev in olepšavo Kranja in okolice. Odprto je javnosti vsak čas. Obrtno - nadaljevalna šola v Kranju je od lani opustila večerni pouk in se isti vrši ob četrtkih in nedeljah dopoldne. Osnovala se je zadruga za zgradbo narodnega doma v Kranju. Godba, katero zelo pogrešamo, se zopet snuje. Kranjski kolodvor so precej razširili, vendar še ne odgovarja vsestranskim zahtevam občinstva, promet, zlasti ob nedeljah in praznikih, je izvenreden. Moderna klavnica ustreza za enkrat določenim predpisom. Če še omenimo, da je bil otvorjen lani »Ljudski dom", kjer je zbirališče nasprotnikov, in da se je sezidala sirotišnica povedali smo površno vse, kar smo se namenili.
Na potu proti Podbrezju je zgradila država čez Bistrico nov, moderen most, katerega smejo biti tamošnji prebivalci veseli. — Naklo je dobilo novo dvorazredno šolo. Upanje je, da dobi skoro prepotrebni vodovod. — V Tržiču vidimo postavljen »Sokolski dom".
Radovljica pod županovanjem dičnega g. dr. Janka Vilfana nosi krono napredka na Gorenjskem. Slika nam kaže novo Radovljico. Že so ji prorokovali propast, pa se je vendar dvignila in danes je v ponos marsikateremu provinci-jalnemu mestecu na Kranjskem. Nanovo so ondi sezidana poslopja: Mestna hranilnica v Radovljici, petrazredna ljudska šola, okrajna sodnija in poslopje posojilnice v Radovljici poleg še nekaj drugih zasebnih ličnih poslopij. V treh letih so dobili Radovljičanje zelo potrebni vodovod. Nemirni duh seveda ne miruje nikdar. V teku je električna luč in postaja.
V Lescah zapazimo pivovarno, ki je last združenega odbora Slovencev in Nemcev. Tu je izginil sloviti napis Lesce-Bled. — V Kamni gorici so si zgradili lično poslopje, v kateri imajo dvorazrednico. — Na Bohinjski Beli so dobili dvorazrednico.
Na Bledu je od leta do leta stavbeno gibanje živahneje. Dobili so zadnji čas dva zdravnika-Slovenca. O nakupu gradu se vedno razpravlja. Sezidana je nova župna cerkev. Vpeljal se je zimski šport, sankanje. Sicer pa to svetovnoznano letovišče napreduje od leta do leta.
V Bohinju je opazovati veselo gibanje tujskega prometa. Po otvoritvi nove železnice je otvorjenih nekaj prav moderno opremljenih hotelov, ki ustrezajo potrebam tujcev.
Na Jesenicah so dobili novo lekarno V doglednem času bo zgrajena ondi osem razredna slovenska šola.
Kranjska gora in Dovje sta vsakoletno prijetno bivališče tujcev. Ker se letoviščarjem nudijo vse udobnosti, posečajo te divne kraje čimdalje bolj.
V Poljanah so dobili novo šolsko poslopje, v Kamniku društveni dom, v Škof j i Loki klavnico i. t. d.
□□□□□aoaoaaaaoao□□□□□□□aaaaa□□□□□□n□
d) Trgovina:
Oehaj o nakupu blaga na drobno.
Pri razviti trgovini, ki je po naši Gorenjski v vseh strokah, smatramo TcBt svojo dolžnost da izpregovorimo nekoliko besed v nasvet našim ljudem, to pa posebno radi tega, ker se množe trgovine od dne do dne. Svojo prodajalno ima že vsaka zakotna vas, in če po preteku krat-
kega časa izgine ta ali ona trgovina, nastaneta že dve drugi, ki se poslužujeta v konkurenčnem boju vseh mogočih in nemogočih sredstev, katera izgledajo na prvi hip jako lokavo, v resnici pa so le spretno nastavljene limanice kupo alcem Ogibajte se trgovin, kjer se Vam visoko ceni, da nazadnje tudi pri velikem popustu, katerega ste dosegli s trudom, ne veste, ali ste plačali predrago ali prepoceni.
V prvem slučaju ste itak že čez ušesa upiljeni, enako pa tudi v drugem, kajti ako Vam je dal trgovec pod ceno, t. j. pod tisto ceno, katero mora zaslužiti, ako hoče izhajati, gledal bode, da Vam proda toliko dražje drugo stvar, da se zenači razloček, in če mu to ne bo mogoče ob tej priliki, skrbel bode, da se to zgodi prihodnjič. Bojte se trgovcev, ki Vara vsiljujejo svoje blago kakor žid, kajti trgovec, ki ima časa, da ponuja svoje blago podrobno, nima doma dovolj opravka, kar je le znamenje, da njegova trgovina ni posebno priljubljena in se mora posluževati tega načina, da razpečava svoje blago. Navadnim frazam : »Jaz dam dva ali tri krajcarje cenejše, kakor moj konkurent; jaz sem nakupil blago od nekoga, ki je rabil denar in ga zato lahko cenejše prodajam; kupil sem veliko partijo blaga prav poceni, da Vam nihče ne more dati cenejše i. t. d." nikar ne verjemite, kajti tovarne ne delajo pri dobrih trgovcih nikakega razločka v cenah, drugo je neresnično, v tretjem slučaju pa gleda trgovec, če kupi kako partijo, gotovo na to, da zasluži pri njej. Bolj kot vseh teh pa se bojte trgovcev, ki postanejo vsled kakega političnega toka liberalci ali klerikalci, kajti taki trgovci so prvič hinavci, drugič pc največji špekulantje, ker izrabljajo plašč, ki so ga obrnili po vetru, le zato, da pokrije njihove lopovščine in sleparstva, ter pri tem bogate vsled vaše nepoučenosti in nerazsodnosti. Svetujemo Vam torej, da kupujete pri trgovcih, katere res poznate, da so ljudje, ki imajo trgovine zato, da od njih žive, ne pa samo zato, da si z raznimi zvijačami polnijo žepe.
(Opomba uredništva. — Želeli bi, da se izreko o tem našem navodilu gorenjski trgovci, katerih večina je res solidna, svoje^mnenje, kajti prepričani smo trdno, da smo zadeli pravo v korist kupovalca in poštenega trgovca.)
DDDnDDDaDOaDDODDDODnPOODOCnnDDDDOCaiJ
e) Drobiž:
— g- Kako se napravi gosta živa ograja? Ograja je potrebna na vsak način pri zemljišču, ako se hoče zabraniti vhod ljudem in živini na isto. Ogradi se lahko z mrtvo ograjo, ali taka, ne le da stane samanasebi mnogo, ampak stane mnogo vzdrževanje iste pozneje. Da se denar prihrani, je najboljše, če se napravi živa ograja ali plot. Za tako ograjo je najboljši beli trn ali glogovec. Ta ima pa — žalibog — to slabo stran, da je najboljše zavetišče najhujšemu sovražniku sadnega drevja — glogovemu belinu. Zatoraj bi bilo umestno priporočati, da se ogradi naše pašnike, vrte, svinjske dvore i. t. d. kakor priporoča g. Vičanski v »Slov. kmečkem koledarju" za letos, s smrekovim živim plotom, kateri ima pred drugim tele dobre strani: 1.) take ograje nam pridejo najceneje; 2.) ne škodujejo take ograje poleg stoječim rastlinam tako, kakor pa ograje iz trnja in gabra; 3.) prikrajšanje smre kovih ograj je res prijetno delo s takimi škarjami, ki so nalašč zato pripravljene, in odpadki se lahko porabijo za steljo; 4.) iz smrekovih sadik zraste tako gosta ograja, da niti kokoš ne more skozi; 5) je ograja iz smrekovih sadik trpežen plot in kras posestva, ker je lepo temno-zelena poletu in pozimi; 6.) se ni treba bati, da bi se nahajale v taki ograji gosenice ali pa drugi škodljivci sadnemu drevju in 7.) je taka ograja priporočljiva, ker je živina ne objeda. Za tako ograjo potrebne sadike se dobi pa najlažje v kaki gozdni drevesnici. Taka državna gozdna drevesnica je v Ljubljani, iz katere se odda vsako leto po več milijonov sadik. Za sadike se je pa treba za časa zglasiti, toraj še pozimi, ker sadik skoro vsako leto zmanjka in se kasnejšim naročilom dostikrat ne more več ustreči. Kako daleč narazen in koliko let stare sadike naj sadimo? Njbolje storiš, da izkoplješ 40—46 cm široki jarek v ravni črti in kakih 20—25 cm globok. Zgornjo plast zemlje na drobno razsekaj ter jo spravi na dno jarka (jame). Sadi se po dve vrsti, tako da pride drevesca med dva sadike v nasprotni vrsti. V črti naj bodo drevesca drugo od druge 36—40 cm narazen. Potemtakem pride 18—20 cm prostora meg sadikami. Vrsti na obeh straneh jarka pa naj bodeta oddaljeni kakih 10 cm od stene jarka
« 36 cm .
Saditi moraš tako, da pridejo sad.ke ravno tako globoko v zemljo kot so rastle poprej v drevesnici; to se pozna po rumeni barvi pri koreninah. Posebno pozornost je pri saditvi treba obrniti na to, da se zadosti stlači zemljo, ker drugače se lahko precej sadik posuši. Glede starosti sadik bodi omenjeno, da so 3—4 letne najboljše. Tudi je paziti na to, če je suša, da se sadikam vedno po možnosti priliva. Da nam živina ne pohodi teh novo zasajenih ograj, ne preostaja nam drugega, kakor da jih zavarujemo. Zavaruje se pa najlažje na ta način, da se napelje ob strani bodečo žico, katero je močno pritrditi na hrastove vereje. Tako ograjo se doseže lahko v šestih letih, ako se ž njo vedno pravilno postopa. Ko je pa enkrat popolnoma dorastla, jo I lepo obrežeš in storiš ž njo po svoji volji, kakršno hočeš imeti, ker taka ograja je kras celemu posestvu.
— g— Naša kranjska dežela meri 99 55 štirijaških miriametrov. Od tega je 14-18% njiv, 17-2% travnikov, 1-17% vinogradov, 44-43% gozdov,  15-7% pašnikov in 1 '37% planin.
— g— Živine imamo na Kranjskem: 253.839 govedi, 24 821 kon), 38.630 ovac, 1U7.836 prašičev, 41.699 panjev čebel in 427.860 glav perutnine.
— g— Tedenski sejem v Kranju dne 10. januarja 1910. Prignalo seje: 147 glav domače goveje živine, 17 glav bosanske goveje živine, — glav goveje živine hrvaške, 3 domačih telet, — hrvaških telet, 57 domačih prašičev, — hrvaških prašičev. — domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36 -40 K. Pšenica K 13—, proso K 7-50, rž K 950, oves K 8 — , ajda K 7—, repno seme K, fižol ribničan K —, man-dalon K —, koks —, krompir K 230 za 50 kg, seme dom. detelje K 60*— do 68*—.
PORIŠI J
A. Kranjski okraj.
al kranjski;
Novice iz Cerkljan.
— kr— Lep čas je cerkljanski novičar molčal, ko so iz drugih krajev prihajale vrlemu in neustrašenemu »Gorenjcu" krajevne novice v borbi proti presitim in prenapetim klerikalcem.
— kr— V sedanjem letu pa obljublja, da se zopet predrami in izroči domačemu listu večkrat novic in zanimivosti iz naše okolice.
— kr— Klerikalci so si meli roke pred prazniki, ker so dobili v roke kmetijsko podružnico.
— kr — Nekateri sebični in koristolovni ljudje, kateri so zafurali svoje gospodarstvo že tako, da ne morejo več iz dolga, so se hoteli okoristiti z denarjem kmetijske podružnice.
— kr — Slišali so iz ust in po izdajstvu neke mevže, katera se je uvrstila v napredne vrste, da ima podružnica 800 K denarja v blagajni, zato je nastala pri teh požeruhih grozna lakota, pripravili so se za naskok, — a glej ga spaka 1
— kr— Zajec jim je preskočil plot, in na mesto polne blagajne, katera jih je vlekla k sebi, so dobili samo malo drobiža. O groza, o strah, o jeza! Prišel je kes .grevenga", ker ni drobiža, da bi si basali malhe razni Sajovci, Blažetovci, Dragarji, Avmani, široko in doigo-ustni Janezi. Oh, bilo je res težko gledati te napol svete možičke, kako so bili razočaran, ko zvedo neprijetno novico: denarja ni I Je že dolgo, kar je izplačan. Samo prečastitega gospoda Mohorjevega Janezka je manjkalo, da bi jim prilival in dodajal svojo učenost. Pa ne in ne. Ni ga bilo. Celo družbo je čakal pri Petrovcu, in kako kisel obraz je napravil, ko zve: danarja ni! Hudo, oh. za obupati: mizerija, mizerija!
— kr— Kaj hočemo povedati? Stvar je tale: Prejšnji odbor kmetijske podružnice se je trudil, da je priberačil nekaj kronic in s temi kronicami je imel tudi polno pravico razpolagati v občekoristne svrhe in namene. Zato je v svojih pravilnih sejah dovolil nekoč mlekarski zadrugi 300 K; zopet drugič strojni zadrugi nekaj Denar je bil naložen v Kmečki posojilnici in hranilnici. Hranilno knjižico je hranil načelnik, a sklepe odbora je vedno izvrševal »Babčev fantek" ter tudi naznanjal v imenu podružnice raznim zadrugam in korporacijam, kam se je denar dovolil. Načelnik je na vse to pozabil koncem leta, s kakim namenom, se ne ve gotovo, znano je samo, da iz neke trmoglavosti. Kljub temu da je sam glasoval za ta izplačila, kljub temu, da je sam podpisoval dotične sejne zapisnike in sklepe, mrgolelo mu je po glavi o nekih 800
kronah. Gotovim ljudem so dišale kronice, šli in vodili so boj pod gesiom: za celih 800 svetlih, belih kronic. Dobili so nekaj stiskačev, kateri bi drli za bakrenim vinarjem čez deveto deželo, da so jim prodali svoje glasove. Zato pride še enkrat kesanje.
— kr— Kak nov odbor so izvoili, kaže dovolj jasno to, «da ni hotel po občnem zboru nihče pobirati članarine ne prevzeti pisem, hranilne knjižice, ne denarja, sploh z eno besedo nič. Vse *>o ponudili Jožetu Jenkotu, kateri je pobral članarino in shranil papirje Seveda njega ni cela stvar več brigala, če se celo odborniki niso hoteli meniti za premoženje.
— kr - Šele Mohorjev Janezek ali, kakor mnogo rajši sliši, žegnani kaplan Janez Bešter, jim je povedal po dolgem času, kako »neumnost* so storili v svoji dobri volji Šele čez dolgo, dolgo časa so se jim začele odpirati oči, kakor staremu očetu Adamu, ko je vgriznil sredi rajskega vrta lepo rdečo, sladko okusno jabolko I
— kr— Tožiti hočejo možici ji in predsta-vitelji predpustnih maškar. Nastavijo velike grozne rgavge* pod kaplanijskimi okni, spodaj grmado i.i tja obsodijo »Babčov'ga fanta", kateremu zavije vrat novodošli mladi kaplan po ukazu Mohor ievega Janezka 1
— kr— Mladi kaplan, kakor se čuje, je grozno učen Minulo nedeljo je razlagal nekaterim možakarjem, kako se računijo obresti. Ej mladi mož, v Cerkljah ne znaj dež žveplenkl
— kr— Nekaj za kratek čas. Zvedeli smo naslednjo dogodbo iz mladostnih dni Mohorjovga Janezka, ki je trgal hlače na Jamniku Nekoč vpraša ga sosed porogljivo: »Dečko, kako ti je ime?" .Janez," odreže se moško mali Janezek. »In kaj boš takrat, ko zrasteš," glasi se vprašanje? »Še večji Janez kakor sem danes." Prav zares, korenito se je odrezal, zato je danes pravi hribovski Janez. A bog ne
daj, da mi tega Janezka •>•••••••••••••*>*•••••
primerjamo z Janezom Be- Z štrom. Še na misel nam ne • pride. •
— kr— O „farovSki : posojilnici" smo dobili \ prav pikantne stvari in do* S kaze v roke. Vse pride na • vrsto. Ko objavimo neka- : tera pisma, bodo ljudje kar • zijali in vedeli, pri čem da 2 so. Samo malo potrpljenja, • pride vse na vrsto. :
-r-kr— Na ogled smo L poslali danes nekaj številk Z lista. Vsakdo naj ga skrbno • prečita in nato zopet odda   : .,' dalje svojemu sosedu ali ; znancu. Upamo, da pošlje i vsakdo, komur se pošlje, • upravništvu   »Gorenjca"  v i Kranj celotno naročnino v • znesku 4 kron  ter še pri- S dobi, kakega novega na- • ročnika. Na delo za samo- ••••••«-—
stojen, neodvisen listi Pred- •
vsem je potrebno, da se.................
otrese vsaka hiša »farov-
škega strahu"  Zato pa naročite neodvisne liste I
Preskrbljeno je, da jih klerikalci ne bodo več
izrabljali, kakor se je ravno minulo leto enkrat
zgodilo.
— kr — Ne pozabite tudi dopisovati listu, ali vsaj novičarja vedno takoj informirati o vseh zadevah, katere se želi spraviti v javnost. Na delo, kvišku srca dokler je časi
glas vpijočega v puščavi na vse naše deželne poslance, kateri niso rimski brezdomovinci, in ki imajo svoj lastni dom, družino in posestvo ter znajo ceniti kraj. kjer so zagledali luč sveta in prejemali objeme lastne matere, ti gospodje poslanci se nikakor ne morejo zavzemati za Lam-petov načrt ki ima v sebi barbarski značaj, prisiliti in izgnati državljana h rojstne hiše za bore majhno odškodnino. Če bi pa kljub temu Lam-petova beseda postala meso. ozirati se morajo naši deželni poslanci v deželni zbornici na to, da se posestnikom, ki bodo primorani odstopiti svet za kake take naprave, vendar da primerno odškodnino, ne pa za bore groše, kakor nam Gorenjcem pri gradbi tržiške železnice, razlastiti domačo grudo I
Ko se je gradila leta 1869 Rudolfova železnica , so bile merodajne osebe pri razlastitvi zemljišč vendar toliko pravicoljubne da se je po sestnikom, ki so odstopili svoj svet za železniško progo, dalo za štirijaški seženj srednje dobre zemlje dve kroni, akoravno so bila zemljišča istočasno polovico manj vredna kakor danes. Koliko se je pa dalo prizadetim posestnikom pri tržiški železnici za štirijaški meter?
Krivica se je godila ljudem pri razlastitvi zemljišč in da se temu opomore, se obračamo tem potom do gosp. deželnega poslanca Zabreta z uljudno prošnjo, naj blagovoli povabiti, prej ko postane Lam peto v načrt deželna postava, Go-čovega Franceta in Jarca v Kranj na sestanek. Od tam naj popelje Zabret, ker mu je pot dobro znana, gg. tovarša po idiličnem izprehajališču iz Kranja skozi meste nasade ob Savi proti Stru-zevem, in ko dospo v Struževo, blagovolite kreniti po domače k Štembavu. Ta Vam bo vedel natančno pojasniti za kmetiški stan dobrodejnost razlastilne postave, ki ga je doletela pri gradbi tržiške železnice.
Novi in stari most čez Savo pri Kranju
Glas vpijočega v puščavi.
— kr — Naš slavni deželni odbor kranjski je imel zadnje dni pretečenega leta sejo, pri kateri je vložil poslanec Lampe načrt, ki osvetljuje v pravi luči klerikalno rimsko brezdomovinstvo, ki nima čuta do lastne grude in doma, temveč je neobčutljiv za ljudsko gorje, četudi mu je nastopiti pot po mrtvih truplih uničencev.
Oglejmo si ta Lampetov načrt, če postane zakon I Pri današnjem razpoloženju strank v deželnem zboru je prav lahko mogoče, da postane ta zakon meso, zato naj se ljudstvo vpraša, če bo zadovoljno z Lampetovim razlastilnim zakonom?
Vpogled v ta načrt nas privede do prepričanja, da se bo godila z vporabljanjem razlastil-nega zakona marsikomu krivica.
Prizadeti pri takih podjetjih bodo izročeni na milost in nemilost našim klerikalnim po s ancem, ki delajo vae za blagor ljudstva (?), biti pregnani iz lastne grude in rojstne hiše, kakor nekdaj pod turškim tiranstvom brez vsake obrambe, za bore kronice, ko bi iz proste roke svojemu najboljšemu prijatelju za dvojno razlastilno ceno ne bilo nikdar na razpolago. Dokazilni slučaj Štembov-Struževo 1 Nikakor nismo oviratelji napredka in občekoristnih naprav, ker kaj takega vsikdar veselo pozdravljamo. Ce se pa meri na to, razrušiti in ugonobiti moj lastni dom, vrt in posestvo prisilni^ potom po Lampetovim načrtu za boro odškodnino, smo prisiljeni povzdigniti
Vprašajte, gg. poslanci, Še druge prizadete posestnike s Struževega, kako so bili kaj zadovoljni z razlastitvijo ter blagovolite pojasniti zbranim, da Vas je pot privedla v Struževo le iz tega namena, da slišite glas iz ust ljudstva, če je državni razlastilni zakon, ki je še milejši, kakor Lampetov načrt, koristen za kmetski stan?
Mlinarji ob Savi, ki so že prodali Pavšlarju svoje vodne moči za gotov denar, naj pa bodo hvaležni, ker imajo že mačka v vreči, dočim nasprotno čaka ostale mlinarje in prizadete posestnike bridka prevara, da bodo odpravljeni le z malimi groši za odstop vodnih sil in zemljišč.
Znabiti nam pa prinese leto 1910 razoča ranje, da bode človeštvo odložilo materijelnost, sebičnost in vse slabe lastnosti od sebe proč in delalo splošno edino za občni blagor in korist drug drugemu? V tem nam naj podasta gg. poslanca Demšar in Zabret izgled in se postavi slučaj, da se bode na njihovih zemljiščih in čez njihove rojstne hiše izpeljala taka občekoristna naprava ter jim bodo razglasili hišo in potrebno zemljišče za nizkotno ceno in onadva bosta s to ukrenitvijo popolnoma zadovoljna, in hvaležna, potem naj pa hiti gospod Jarc zAveselo*zavestjo nazaj v Ljubljano s poročilom: da je svet zapustil vso sebičnost in vse slabe človeške lastnosti in da je zemljan postal pravo zrcalo svojega stvarnika!
Ker pa smo prepričani nad tern, da ne eden, ne drugi ne more biti zadovoljen s tako razlastilno postavo, kakor je Lampetov načrt Apeliramo tem potom na naše gg deželne poslance: Pripravite pot svojim volilcem, od katerih ste izvoljeni in v to postavljeni, da skrbite za naše koristi, da se nam ne bode godila krivca in da Vas ne zadene prokletstvo, katero bi izvajal razlastilni zakon pri ljudeh danes ali jutri, če pride v vporabol
• o •
— kr— Slovesna otvoritev novega fte-I-skega poslopja v Naklem se je vršila dne 3. t. m. dopo one. Ob 8 zjutraj opravi domači župnik, g. Jožef Seigerschmied šolsko sv. mašo, po kateri se napoti šolska mladina in množica ljudstva k ličnemu novemu šolskemu poslopju, okusno okrašenem z mlaji, z narodnimi in cesarskimi zastavami. Župnik blagoslovi poslopje, nato povzeme besedo predsednik krajnega šolskega sveta, g. Janez Teran, pozdravi iskreno vse navzoče in na kratko oriše zgodovino nakianske šole. Izmed njegovih zanimivih podatkov posnemamo, da so Naklanci že pred več nego ste leti mislili, da bi osnovali lastno šolo Ker p« gosposka ni bila naklonjena tej nameri, je hodila naklanska mladina v ljudsko šolo v Kranj Ko je pa pogorelo ljudskošolsko poslopje v Kranju, je pričel otroke doma v Naklem, in sicer v mežna-riji, poučevati tedanji cerkovnik in organist Jožef Legat, oče poznejšega tržaškega škofa Jerneja Legata. Leta 1859 je bila končno dovoljena ljudska šola v Naklem. Zgradili so še tisto leto šolsko poslopje in leta 1860 je začel v njem poučevati rajni Jožef Traven, ki je opravljal službo učitelja v Naklem do leta 1900, torej celih štirideset let Leta 1860 je vstopilo v šok) 56 otrok, do leta 1903. se je to število potrojlio, zato so tedaj razširili na klansko šolo v dvorazrednico. Ker je pa bilo šolsko poslopje premajhno, so morali za prvi razred najeti sobo v hiši posestnika Janeza Čepelrtika št. 45 proti letni najemnini 135 K A ta prostor je bil majhen in nizek ter je komaj zadostoval za 40 otrok Kaj čuda, da je učiteljica Eleonora Dev zelo težko zdržala notri dolgih 5 let in 3 meseca ter tako obolela da je bila celo leto na dopustu Govornik še na kratko oriše pomen šole, izreče zahvalo podjetniku Angelu Molinaru, ki je izvršil stavbo jako solidno, in izroči ključe voditelju
šole z željo, da bi novo šol-•••••••••••••••••••••   sko poslopje služilo lepi
• naklanski fari v ponos in 2   korist   — Šolski voditelj,
• gospod nadučitelj Jožef Pe-2   trič oriše na kratko pomen
• ključev v gospodarstvu in 2   pride na poklic učitelja ,ki
• je predvsem dolžan vplivati :   na  duševno  vzgojo mla-
• dine; primerja srce z vratmi, 2   ki jih je treba odpirati za
• vse blage čednosti, zapirati :   pa skrbno pred vsemi du-
• ševnimi sovražniki in napa-2   kam i. Končno obljubi, da
• bo učiteljstvo nakianske šole 2   vestno vzgajalo izročeno mu
• mladino. — C. kr. okrajni :   šolski  nadzornik, gospod
• Janko Janežič razjasni te-S   žavni učiteljski poklic in
• prosi navzoče starše, da bi 5   podpirali učieljstvo in radi
• pošiljali otroke v šolo, mla-d-n0 pa 0p0z0Tj na |j0ij.
• nosti, katere ima do staršev in učiteljev, in končno razdeli trem  dečkom zimsko
obleko, ki se je bila nabavila iz ustanove bivšega nakelskega učitelja Jožefa Travna; ustanova nese 44 K letnih obresti, ki se imajo porabljati za nabavo obleke revnim učencem. —• Šolski voditelj se naposled spomni najvišjega podpornika in pospce vatel ja našega šolstva, cesarju Franca Jožefa I., in pozove navzoče, da zakličejo Njegovemu Veličanstva, trikratni živto, čemur se vsi navdušeno odzovejo in zapojo dve kitici cesarske pesmi. — Tako se je končala ta skromna, a iskrena šolska slavnost, katere se je med dragimi udeležil monsignore Tomo Zupan, več povabljencev pa je pismeno opravičilo svojo odsotnost — Pri tej priliki opozarjamo na popis novega poslopja in na nekatere zgodovinske oodatke, tičoče se vodovoda in vodnjaka poleg šole; objavili smo jih v našem listu meseca oktobra.
— kr — Iz Šenčurja. Marenčičevo hišo v Šenčurju št. 168, kjer je sedaj pošta in orož-ništvo, je kupila tukajšnja hranilnica m posojilnica s celim vrtom vred za 14.600 kron. Na vrtu se bo prizidalo poslopje za ljudski dom in bo cela stavba dobila še veliko lepše lice, kakor je sedanje. S tem poslopjem je v zvezi tudi izvrstna mostovna tehtnica tvrdke C. Schember na Dunaju, ki je stala 1800 K. Tudi vodovod je it v hiši.
— kr — Krivokljuni v kranjski okolici.
Lansko leto je bila za ornitologe zelo zanimiva invazija malih krivokljunov (loxia curvirostra L,). Prišli so iz severnih gnezdišč, kjer jim je pričelo primanjkovati hrane vsled mnogoštevilnega za-ploda Prepotovali so Dansko, Holandsko, Škotsko, Nemško in so prišli na svojem potu tudi v našo deželo. V kranjski okolici, kjer je iglovje zelo dobro obrodilo, se je prikazalo več invazijskih jat. — Največja jata se je pojavila približno 24. junija. Zanimiva je bila za to, ker je ostala skoro sedem tednov na enem in istem mestu. Štela je 80 do 90 glav. Prenočevala je v Čir-
"TjTRAN J
čiškem gozdu in letela vsako jutro med 8. in 9. ure čez mesto na bližnjo Smarjetno goro na pašo. Zvečer med 6. in 7. uro se je redno vračaa. Ob deževnem vremenu je ostala v gozdu. 17. avgusta je zginila ta zanimiva ptičja družba. — Druga jata krivokljunov se je pasla v »Savskem drevoredu*. Priletela je vsako jutro proti 9. uri iz gozdov pod Storžičem. Držala se je v tem kraju od 11. julija do 6. avgusta. — Tretja družba krivokljunatih gostov si je izbrala iglate gozdove pri Okroglem, kjer je gospodarila približno 14 dni. — Poleg teh so se pokazale še posamezne jate: 24. avgusta je letela jata, broječa kakih 40 krivokljunov, v zahodnojužni smeri čez sorsko polje pri Gašteju ob 5!/, popoldne. Tri dni pozneje je potovalo 20 krivokljunov opoldne od Orintovca črez kokriški dol. —- Pozneje niso več prihajale večje invazijske jate. Splošno je bilo to leto več krivokljunov v tej okolici kakor sicer. To pa vsled tega, ker je ostalo tu mnogo posameznikov od invazijskih jat pri polnih mizah in se sparilo. V drugi polovici decembra se je pokazala na Šmarjetni gori zopet mnogobrojna potujoča družba krivokljunov. Mogoče je bila to kaka zaradi obilne v tem kraju nahajajoče se hrane zaostala jata ali a se je vračela že nazaj proti severu. Vendar bi ilo to zadnje še malo prezgodaj. — Vse jate so letele podnevi visoko v zraku in so se med potjo klicale z glasnim ,klipH, .klip", zato da se posamezniki niso preveč oddaljili. V gozd so se spustile z glasnim krikom in so nastavile zaradi večje varnosti na najvišjih vrhovih gozda stražnike, ki so jih takoj opozorili na vsako nevarnost. Proti večeru so se jate zopet zbrale in odletele še pri belem dnevu na tvoje stanovito prenočišeč
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D
bi ISiofleloSht:
— š— Iz Škofje Loke. Naš list .Gorenjec" praznuje svojo desetletnico. V tem času je neustrašeno stal na bran ku narodno-napredmh idej, ki jih je zagovarjal in razširjal zlasti med nami Gorenjci, kateri, kakor pravijo, tičimo dobršno globoko v rimskem nazadnjaštvu. .Gorenjec" je svojo vzvišeno nalogo vsikdar vestno izpolnjeval. Zbog tega je tudi bil redno predmet napadov naših klerikalcev in njihovih glasil. Vzlic temu, da so mu ti izkušali izpodkopati tla med prostim ljudstvom, kajti med omikanci nazadnjaški klerikalci itak mnogo ne morejo doseči, si je »Gorenjec" pridobil naše neomajano zaupanje. S ponosom zremo mi gorenjski naprednjaki na svoje glasilo. Kolikokrat so mu nasprotniki prorokovali skorajšnji pogin, a naš .Gorenjec" je kljuboval vsem težavam od svojega obstanka do danes. In ravno zato, ker se je ohranil in vedno bolj izpodbija nasprotniške napade zasluži naše vsestranske podpore. Nobena imovitejša obitelj na Gorenjskem, ki je napredna in se ne da komandi-rati od raznih jerobov, bi ne smela biti brez tega našega glasila. Dolga je doba 10 let za posameznega človeka. Ako se ozremo v to preteklo dobo, vidimo, da je naše delo rodilo tudL nekaj sadu. Saj kjer se dela, tudi uspehi ne morejo izostati. Še Vodnik je nas bodril k vstrajnemu delu, kajti zapel nam je, da
»lenega čaka strgan rokav, pafca beraika, prazen bokav".
Zatorej ako hočemo mi gorenjski naprednjaki, da tudi v bodoče dosežemo vidnih uspehov, ne smemo biti zaspani, temveč le nadaljujmo za-pričeto delovanje in pomnožimo svoje sile, da zastavimo pot prodirajočemu navalu toliko naših narodnih nasprotnikov kakor klerikalizmu, ki pomeni nesreča za naš narod, kakor je pomenil za vse one narode, pri katerih se je ta vgnezdil. Nad svojim delom ne smemo obupati, ako nam tudi morda ne gre vse po volji. K delu pritegnimo vse sloje našega ljudstva, posebno našo mladino, da se uri v izpolnjevanju narodnih dolžnosti. Mnogo dela nas še čaka. Seznaniti se moramo tudi z napredkom drugih omikanih narodov, da po istem načinu kakor oni pospešimo napredek med našim narodom. In dober časnik stori v tem oziru lahko največ Pomislimo, kake razmere so vladale pred desetimi leti v našem mestu in okolici 1 In ako jih primerjamo z današnjimi razmerami, prav lahko trdimo, da smo v mar8čem napredovali. Izginilo je nad našim meščanstvom skoro popolnoma, pa tudi precej med našim kmetskim ljudstvom oni strah malodušnosti in klečeplaztvo, ki je vladalo takrat pred vsakim
Eredrznim političnim agitatorjem rimskega kleri-alizma. Res, da se naš kmet semintja še vedno trese pred vsakim nezrelim lemenatarjem, a tega strahu se je že jel otresati. Oglejmo po obeh naših sosednjih dolinah, selški in poljanski in v naši okolici, zlasti v probujeni Žabnici, kako je tam kar samoposebi brez agitacije ali prigovarjanja od nas napredujočih elementov, jelo ljudstvo iz pregledovati in obsojati delovanje klerikalnih veljakov, ki pravzaprav nimajo niti srca za ljudski blagor, kakor nam to najeklatantneje svedoči najnovejše lahkomiselno gospodarjenje z deželnim premoženjem. Med ljudstvom raste omika in naša dolžnost bodi, da širimo med ljudstvom izobrazbo Doljinbolj. S tem bo ljudstvo jelo misliti samo- |
stojno in bo samo spoznalo, kaj je krivo in pravo, krivico obsoditi in pravico povzdigniti. Naš gorenjski meščan ali kmet ni tako zabit, kakor si morda kdo domneva. On je začel spoznavati, da ni vse zlato, kar se sveti, in da tudi ni samo suho zlato vse to, kar prihaja morda tudi iz kakih posvečenih ust, Kolo sreče, moč in veljave se zna kmalu zasukati, gotovo pa se bo zasukalo takrat, ko bo ljudstvo do dobrega spoznalo one, ki so ga z raznimi obljubami preslepili, da jim je slepo verjelo in kakor pohlevna ovčica drlo za njim čez drn in strn. Zoper nasil-stva klerikalcev smo se dosedaj borili in reči smemo z uspehom. Zaenkrat je odstranjena ona črna roka. ki je hotela strahovati naše meščane in jih prikleniti v svojo odvisnost. Upajmo, da se tudi zanaprej ne bodo uresničile sanje sedanj h malkontentov, t. j. onih, ki jim je celo vlada morala povedati, da ne delajo po postavah, ampak ki so postave hoteli tolmačiti tako, da bi nas osramotili pred svetom. To pa dosežemo le po vstrajnem delu, ki bo toliko lažje, čim se vsi naprednjaki tesneje oklenemo in skupno zadamo nasprotnikom — smrtni udarec! V složnem delu je naš spas!
—š- Iz Škofjeloške okolice. Poroča se nam: Velecenjeni gosp. urednik! Oprostite mi, da se tudi jaz oglašam v »Gorenjcu". Prazaprav je moja trda -in žuljava kmetska desnica bolj pripravna za delo, kakor za — pero. Poročati Vam moram predvsem, kar storim seveda z največjim veseljem, kakšno zanimanje da je pri nas za »Gorenjca" in to še posebno takrat, kadar prinese kaj loških novic, katere prebiramo s posebno slastjo. Vsakdo komaj pričakuje, da ga dobi v roke. Zatorej si ne morem kaj, da bi ne izrekel hvale »Gorenjcu", kateri prinaša za nas in naše kraje res mnogo poučnega in zabavnega berila. Zatoraj bomo pa tudi mi napredni kmetovalci gledali in skrbeli zato. da se bode med našim kmetskim ljudstvom bolj razširil. Delati isto je seveda dolžnost vsakega naprednega kmeta. Omenim naj Vam pa da klerikalcem ni »Gorenjec" nič kaj po volji, to menda za to ne, ker prinaša vedno, kako da gospodarijo klerikalni poslanci z deželnim imetjem in kako ravnajo pri oddaji raznih služb. Ljubši jim je seveda pri-vandran Nemec kot pa Slovenec naprednjak. No, saj jih že dolgo poznamo. Zatoraj jim tudi ne bomo verjeli, kadar nam bodo kaj kvasili o zatiranih Slovencih i. t. d., saj itak vemo, kdo jim je ljubši.
— š— Občinske volitve se bodo vrnile v starološki občim letošnjo zimo. Imele bi se seveda v kratkem vršiti, ker imenik volilcev je bil že meseca decembra m. 1 razpoložen.
—š— Tudi napisi na občinskih deskah staroloških so še vedno dvojezični. Možje, kateri imate besedo pri občini, stopite na noge!
Novice iz Žabnice.
— š — V Žabnici se snuje mladeniško društvo z imenom »Fantovska straža", ki bo imelo namen gojiti izobrazbo mladeničev potom časopisov, poučnih predavanj izletov i. t. d. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni: predsednikom Matevž Kuralt; odbornikom: Martin Bernik, Anton Hafner, Franc Kuralt, Franc Pokorn in Franc Šifrer. Vsi vrli, zavedni fantje. Pristop k društvu je že prijavilo 25 fantov. Občni zbor se skliče, ko bodo pravila potrjena, potem se izvoli stalni odbor. Le čvrsto naprej 1
— š— Poučno predavanje o raznih živinskih boleznih je imel predzadnjo nedeljo v Žabnici v gostilni pri Cegnarju g. A. Ribnikar iz Ljubljane. Zanimivemu govoru so zbrani možje in fantje s paznostjo sledili ter si prisvojili mar-sikak lep nauk, ki ga v bodoče porabijo pri svoji živinoreji.
— š— Velika kazen. Preiskovalna komisija iz Grada; je meseca novembra preiskovala mleko v škofjeloški mlekarni ter dognala, da je mleko krog 250 kmetov iz loške okolice nesnažno, češ, da je blato in drug« smeti v njem in da ima mleko nekaterih mlekodajalcev premalo maščobe. Vsled tega je c. kr. okrajno sodišče v Škof j i Loki vse gori omenjene kmete obsodilo v globo od 15—42 kron. Vsa kazen bi tako znašala krog 11.000 kron. Pač hud udarec za ubogega kmeta. Vložila se je proti tej kruti obsodbi dobro utemeljena pritožba, o kateri pričakujemo, da bo imela ugoden uspeh. Baje se bo o tej zadevi govorilo tudi v deželnem zboru.
Iz poljanske doline.
Tratarske novice: Kakor je že »Gorenjec" poročal, vršil se je prejšnjo nedeljo tu pri nas političen shod, ki ga je držal profesor Jarc. V boljšo reklamo so bili napovedani kar trije govorniki ali poslanci Demšar - Čoč, Jarc in Zabret Nekaj je ta reklama že zdala, da se se zbralo okrog 200 ljudi, od katerih je bila pa gotovo ena tretjina naših somišljenikov. Kakor znano, je prišel le prof Jarc, kateri je odsotna dva opravičil.
2. ŠTEV.
Da se pa ljudi še bolj potegne, proglasil je župnik Brajc Jarca kot za poljanskega poslanca. Tedaj srečna dolina, da je prišla enkrat do svojega zastopnika. Zdaj se bo že nekaj doseglo. To se je pokazalo že tudi na shodu. Obljub na vse pretege; železnic od vseh strani od Loke, od Vrhnike, od selške doline. Cesta v vsako grapo. Obljub toliko, da je celo poslušalce zmotil in jim vzel dobro vero
Gospod Jarc si je mislil, več če ljudem na-tvezim tem bolje. Pri nekaterih to tudi izda, a veliko jih je pa tudi, ki so zmajevali že prvi večer, rekoč: Preveč obeta, ne bo nič!
In tako bo tudi. Čoč in Zabret sta že vedela, zakaj nista prišla, saj bi tako ne vedela nič dru-zega povedati kakor delati obljube. Mi bi bili zadovoljni, ko bi nam popravili vsaj cesto po dolini, prestavili, pravzaprav odpravili nepotrebne klance in držali cesto v dobrem stanju
Kako pa hočete delati cesto na Bukovi vrh, ko še ni denarja za izdrževanje sedanje ceste, kaj še, da bi se tuintam popravila.
Obetati je lahko. A dati? Kdo? Morda Jarc? Da, on ima lepe dohodke. Kot profesor, ima plače najmanj 4000 K, kot deželni odbornik če se ne motimo 6000 K. Na leto okrog 10 000 K. To je že lepa vsota, od katere pa vi, kmetje, nimate druzega kot nekaj farbarije s praznimi upi.
Kakor že omenjeno, je predsedoval shodu tratarski župnik Brajc, znan iz Sore. Umeje se, da je bilo še drug h gospodov duhovnikov iz doline, ki so pripeljali svoje pohlevne ovce s seboj.
Brajc kakor je bil. Ker smo že pri našem župniku Brajcu, ponudimo se malo pri njem. Prišedši na Trato, je bil začetkoma nekako miren, prijazen z vsakomur. Ljudje so bili že veseli, češ, dobili smo mirnega duhovnika. Zdaj se že kaže, kaj je in kakšen hoče biti — gospodar vsega. Tu nam prihaja na misel basen o ježu in lisici.
Ni že skoro nedelje, da bi malo ne vščipnil zdaj tega, zdaj onega. Zadnji čas je vzel na muho gostilničarje, ker imajo odprte gostilne med mašo in pozno zvečer.
Povemo vam, da noben gostilničar nobe nemu ne brani iti v cerkev. Kdor pa noče, pa noče. Prisiljena stvar pa tako ni dobra.
Spametovali bi našega župnika na afere, ki jih je že imel z Marijinimi hčerami, ko smo metale svetinje pred noge. Kaj takega zna še doživeti, če bo le preveč drezal v sršenovo gnezdo.
Tudi konkurenta ima že naš župnik. Kakor znano in kolikor vemo, je le duhovnik, ki ima na zemlji božjo oblast, kol ko, zato se ne bomo prerekovali.
V naši fari živi vdovec, ne ravno mlad, pa tudi še ne prestar. Mož, ki je zvest in trden steber katoliškega prepričanja, si še vedno želi naslade ali telesne združitve po škofovi knjižuri.
Nekega večera se spravi pod okno ne že tako mlade device ter prične trkati na okno in klicati: Oglasi se no, oglasi se no! Če te jaz pridem klicat, je ravno toliko, kakor, če te sani Bog kliče. No, daleč smo že prišli, ko si ljudje kaj takega domišljujejo.
Konsum na Dobravi stoji, kakor je stal. O tem, seve, tudi prof. Jarc ni črhnil niti besedice. Lepo bi bilo, ko bi zastavil svojo veljavno besedo za te zapeljane kmete. Po njegovem zatrdilu je njegova stranka vsemogočna in doseže, kar hoče.
Letos bodo tudi pri nas nove občinske volitve. Dosti se že sliši nezadovoljnosti s sedanjim županom, ki bo pa še najbrž naprej ostal na županskem stolu, če ne stari, pa mladi. Naši ljudje so vse preboječi nekateri, da bi pokazali svojo odločnost. Te je treba in tudi pri nas bo drugače. Ni res, da je vse tako črno. Vodstva je treba ljudem, vodstva!
Iz selške doline.
— š— Iz Železnikov. V .Gorenjcu" z dne 24. decembra ly09 se očita župniku Marčiču, ki uči v cerkvi med drugim tudi večno veljavne nezmotljive resnice, da je on pisal volilni imenik za občinske volitve, katere se \majo v kratkem vršiti ter izpusUl deset volilcev tretjega razreda in s tem hotel zasigurirati zmago klerikalni stranki To je navadna razvada politikujočega duhovnika, ki noče poznati .pravice", katera je tudi hčerka božja. Dotični dopisnik poživlja Marčiča na noge, da bi ga ljudstvo čimpreje spoznalo. Toda on molči, kakor ima že navado, kadar se mu stopi na piste. Res imenitno, kako se kakemu kričaču hitro usta zamaši in to najbolj z .Gorenjcem". Kakor se vidi, je najboljše zdravilo za župnika Marčiča, kadar ga napadajo politične strasti — baš .Gorenjec".
— š— Iz Železnikov. Naš župnik hoče učiti .Gorenjca" logike. Pravi namreč v zadnjem .Domoljubu", da s tem, da ni hotel sprejeti Martinvrharjev v faro, pač ne kaže, da drži z okoličani in škoduje Železnikom. Pa mi smo mu čisto natančno povedali, da tega zato noče storiti, ker bi potem naši obrtniki še kak krajcar več
zaslužili Zelo bi mu bilo po vul,i, ko bi bil Martinvrh v faro na Češnjico, da bi ja njegovi farani ne naslužili preveč Torej logiko kar pri miru pustite, ker spretni ste le v jezuvitskem zavijanju, z logiko pa moreta imponirati le terci-jalkam in kvečjemu še Petraču, kadar .debatirata". Marcič se vedno dere na prižnici čez svoje politične nasprotnike. Ko je pa imel na novega leta dan ofer, je pa napel vse drugačne strune. Milo, kakor je pač njegovemu odurnemu organu mogoče, je vabil k ofru prijatelje in nasprotnike, in mnogi so se ga usmilili.
— š— Železniški klerikalci vidijo, da jim teče voda v grlo, zato se opri j* tnljejo vsake bilke, ki bi jih mogla rešiti. Da bi zmagali pri občinskih volitvah v prvem razredu, hoteli so vtihotapiti v občinski seji zadnji petek nekaj častnih občanov, kar je pa čisto nepostavno, ker je volilni imenik že izdelan. Pa napredni odborniki in poslušalci so to zlobno nakano preprečili. Pri tej priliki je prišlo do demonstracij in klerikalci so take slišali, da jim bodo dolgo zvenele po ušesih. Vidi se, da so naši klerikalci s svojo modrostjo pri kraju, ker si hočejo s takimi sredstvi pomagati. Oni so kakor tat, ki kriči: »primite tatu", da bi odvrnil sum od sebe. Kaj so storili za našo ob čino ti tujci, ki nam jih hočete vsiliti za častne občane, da bi s tem vzeli vpliv našim največjim davkoplačevalcem? Ljudstvo vas je spoznalo in bo pomedlo z vami.
— š— Iz Železnikov. Dne 5. januarja 1910 se neki dopi nk izpodtika nad gosp dacarjem v .Domoljubu", da se je okrog hvalil, koliko so jih na račun škofove brošure v moji gostilni razdrli, kar pa smem podpisana trditi da to ni resnično, da je to gola laž, kajti gospod dacar skozi cel Čas, kar je nastanjen v Železnikih, ni bil izvenslužbeno morda trikrat v moji gostilni. Le ne preveč daleč segati, kajti pri ognju se lahko zmiraj speče.        Terezija Flander, sedaj Kralj.
vati pa jih moramo se bolj radi tega, ker so se lotili svoje naloge brez vseh sredstev. Bili so: Alojzij Simec, ki je bil tudi prvi predsednik društva; Lenart Klofutar, Fran, Niko in Leopold Ahačič, Albin Strus, Peter Lončar in Josip Šter, društveni večletni tajnik. Ti možje so stopili takoj v javnost kot Slovenci, in še več let, ko je imela že klerikalna stranka svoje organizacije v Tržiču, je veljalo ime Slovenec samo članom bralnega društva. »Bralno društvo" je takoj začelo svoje plodonosno delovanje. Naročilo se je slovenske časopise, ustanovil se je pevski zbor, in že drugo leto se je pokazalo, da je društvo na mestu, kajti slavnost, ki jo je priredilo društvo v proslavo svoje obletnice, je uspela sijajno. Iz vseh krajev so prihiteli rodoljubi v Tržič gledat čudo, da se je ustanovilo slovensko društvo, in da to društvo more sploh uspevati. Kranjski diletantje pa so ponudili svoje sodelovanje in vprizorila se je enodejanka ,,Oče so rekli, da le". Kako razvpit je bil do tistih časov Tržič v narodnostnem pogledu, nam dokazuje najbolje tajnikovo poročilo „Sokola" v Ljubljani iz leta 1889, ki je rekel med drugim: ». . . . to leto pa je stopil naš »Sokol" prvič na vroča tla tržiška".
Bralno društvo se je lepo razvijalo, in čeprav je omejilo svoje delovanje le na svoje člane, vendar moramo priznati, da je vršilo svojo nalogo ročneje, kakor marsikatero društvo, ki ima na programu na kilometre lepih fraz, za pravo delo pa nedostaje povsod delavnih rok? Vsako leto par veselic z raznoličnimi sporedi, vedno večje število članov, več časopisov — vse to je budilo v Tržičanu ponos, dovajalo ga do prepričanja, da vsiljeni nemški jezik ni njegov materinski jezik, skratka — prebudilo v njem spoznanje, da mora biti le Slovenec na slovenskih tleh gospodar.
In tako je v Tržiču rasla narodna zavest, s tem pa tudi zanimanje za stvari, ki se dogajajo izven Tržiča. Lokalni patriotizem se je raztopil v
aaQDnnnDCDOGDDDGDDDD
c) trttfhl:
Razvoj slovenske zavesti v Tržiču.
•
— t— Letos, ko konča • »Gorenjec" svoje prvo de | setletje, zdi se mi pravi čas, • da izvedem misel, ki me je J . nadlegovala že več let: da • popišem zgodovino, težke : boje, ki jih je moral biti • slovenski živelj proti gospo- ; darsko mnogo jačjemu nem- • škemu nasprotniku. Dolžan Z je Tržič, da položi ostalemu • Slovenstvu račun dela, ki : je do današnjega dne obva- • rovalo ta lepi kos slovenske Z zemlje pred nemško pogi- •
beljo. Dolžni smo pa tudi ......••••••••
»Gorenjcu", ki je nemalokrat • posegel v našo borbo, na-vdušujoč nas in bodreč k še večjemu odporu in neusmiljeno razkrinkavajoč hinavščino na naši in nasprotni strani. Tej slavnostni številki bodi posvečen moj članek!
Tržič so bila v prejšnjih časih naravnost idealna , tla za nemštvo. Od vseh strani zaprt z visokimi gorami, za industrijo nedostatne prometne zveze provzročale so, da se domačini niso brigali mnogo za ostali svet, še manj pa za narodnostne boje, ki so se v tedanjih časih centralizirali v Ljubljani. »Tržčan se ml" ali pa .star Kranjec sem" — to je bilo vse, kar je odgovoril domačin na vprašanje, katerega naroda je sin. Z veliko skrbjo je negoval tedanji Tržčan svoj lokalni patriotizem in gorje onemu, ki je poizkušal vzbuditi ga iz tega mrtvila. Saj se je celo dogodilo, da je bil naš prvakborec dr. Lovro Toman, ki je priredil v Tržiču politični shod, vržen iz gostilne, ko je komaj rekel, da so Tržčani tudi Slovenci. Delalo se je in trpelo samo zato, da je živelo.
Dočim je domačin idealno ljubil svojo grudo, priseljevali so se različni elementi, ki so računajoč na zaslepljenost domačina, poizkušali ga gospodarski najprej uničiti, potem pa pognati iz domovine. In to se jim je deloma posrečilo: do zadnjih let je bil domači živelj v Tržiču gospodarski mrtev; iz domovine pregnati ga pa niso mogli, ker Tržčan preveč ljubi svojo grudo, in raje trpi revščino, samo da mu ni treba zapustiti domovine. Ali tudi to bi se konečno moglo posrečiti tujcu. In to so uvideli nekateri rodoljubi, ki so se konečno opogumili toliko, da so pričeli resno misliti na ustanovitev slovenskega društva.
Bilo je par pametnih mož, ki so bili naročeni vsak na en časopis, in ti časopisi so se potem menjavali med člani. To je bilo nekako predhodno društvo; društvo samo pa je ustanovilo leta 1888 kot .Slovensko bralno društvo". Mislim, da je tu najprimernejše mesto, da imenujem može. ki se niso ustrašili za tiste čase res ogromnega dela - buditi v Tržiču narodno savest. Občudo-
Nova Radovljica
nič, kajti Tržčan se je naučil spoštovati vsakega tujca kot brata, ki govori isti jezik, ki ima iste šege in običaje. Na ta način pa so prišle v Tržič druge ideje — nekaj dobrih, nekaj slabih. Bralno društvo je začeio malo pešati in mlajši, ki so zahtevali več pozitivnega dela, so si ustanovili ieta 1903 svoje društvo — .Sokol". In sedaj sta si te dve društvi razdelili delo. »Sokol" je delal med mlajšimi, družil jih pod svojim okriljem, v bralnem društvu pa so se zbirali starejši, vneti pa so bili eni in drugi za narod in vsak je hotel koristiti domovini na svoj način. Istina je: i eno, i drugo društvo je moralo pretrpeti marsikateri boj, rekel bi. moralo je iti skozi ogenj, ali podlaga, na kateri sta bili društvi zasnovani, je bila dobra, in vse mahinacije nasprotnikov razbiti to ali ono društvo, so bile zaman — danes stoji .Sokolski dom", bralno drsštvo pa ima v svojem področju društvo »Narodni dom", ki ima svrho, da postavi dom, v katerem bo prostora za narodne institucije.
Brez skrbi trdim, da, če bi ne bilo v Tržiču bralnega društva, dremali bi Tržčani še danes v oni nemški omotici, kakor pred dvajsetimi leti. Iz tega društva je izšel začetek, ki je lepo poganjal in obrodil lep sed. Saj danes je Slovencem
fospodarski obstoj zagotovljen, politično pa je lovenec že v ofenzivi in upamo, da ni bogvekako daleč čas, ko se bo lahko reklo: »Nemci so v Tržiču bili".
Ali ni samo »Sokol" nekakšno dete bralnega društva. Ustanovile so se tudi gospodarske organizacije. »Tržiškaposojilnica" uspeva krasno; isto-tako tudi zadruga »Lastni dom", ki je delavcem postavila že lepo število ličnih hišic in skrbi na ta način za samoosvojo naših delavcev. Proti po-nemčevanju naše dece dela »Otroški vrtec Ciril-Metodove družbe", katerega vzdržuje »Ciril-Me-todova podružnica". Za osvojenje naših krasnih planin pa dela »Podružnica planinskega društva", vsepovsod delo, napredek — in ta žilavi narod
naj bi se podal tujcu brezpogojno — na milost in nemilost? Nikdar — dokler bo mogla delati le ena roka!
Dosegli pa smo uspehov tudi na političnem polju. Dobro se še spominjam, kako razburjenje je vladalo v nemških vrstah, ko so leta 1892 Slovenci prvič postavili za občinski odbor svoje kandidate. To je bilo vika in krika! Plačani izdajalski agitatorji so letali od hiše do hiše, od volilca do volilca, v gostilni pri Pollaku pa so stali celi škafi vina, in vsak nemški volilec se je vina lahko napil iz korca. Bilo je pa tudi mnogo takih, ki so Nemce malo »potegnili", se napili vina zastonj, potem pa volili slovenske kandidale. In skoro se je posrečilo takrat Slovencem, da so zmagali na celi črti. Ali sleparsko sestavljeni volilni imeniki, različne mahinacije z legitimacijami — to in še drugo je za takrat rešilo tržiško nemštvo pogina. Prodrli pa so Slovenci v tretjem razredu z veliko večino, in ta razred so obdržali v svojih rokah do danes, in držali ga bodo toliko časa, da prideta poleg tudi prvi in drugi razred.
In list »Gorenjec", ki se je ustanovil iz nujne potrebe, stopil je takoj na našo stran, in nas podpiral v našem ljutem boju proti krutemu sovražniku kar je najbolj mogel. Šiba' je včasih na desno in levo, včasih celo malo preostro, ali šlo se je za pravice naših naroda, in v takih slučajih bi bila popustljivost neodpustna.
Hvala Ti, »Gorenjec", za Tvojo pripomoči Stopaj dalje svojo pot in blagoslov gorenjskega naroda Ti je osiguran.
B. Radovljiški okraj, a) radoiillllhl:
Radovljiške novice.
Četverica čvrstih Ra-
(Jovljičanov, obstoječa iz gg.
| A. Hutha. St. Koširja, Iv.
• Kristana in dr. M. Trillerja
• je pohitela praznovat novo-; letnico na našega očaka Tri-
• glava, in sicer v Kredarico,
• ki ima lepo visočino 2556 m.
• Izlet, ki je bil spojen s pre-
• cejšnjim  težavami, je bil
• prav zanimiv. Upamo, da Z dobimo   natančnejši opis
• tega izleta. Krepkim pla-2 nincem naš pozdrav I 5 — r— 5, t. m. je pri-
• redilo društvo »Trta" pr«ar j kratkočasno veselico v go-
• stilniških prostorih g. Rud.
• Kunstlja. Akoravno je bila
• veselica omejena lena vab-
• Ijene, vendar se je nabralo Z toliko občinstva, da je bilo
• težko dobiti prostora v širni »••••••*••••••••••••• 2 dvorani omenjene gostilne.
;   Zabava je bila v resnici nad
•••••••.....•»••••»..*   vse priprosta, a toliko srč
nejša, dokaz, da  »Trtarji*
uživajo mnogo zaupanja v Radovljici V tem zaupanju krepko naprej.
— r— „Sokol" ima svoj običajni ples v soboto, dne Id. t. m. v prostorih brata Kunstlja. Razkošnih vabil .Sokol" letos ne bo razpošiljal, temveč prav prosta, navadna, a toliko presrčneje bo sprejemal došle brate in prijatelje, ki pobite na ta ples. Ako kdo pomotoma ne prejme vabila, naj oprosti, dobro nam došel kljub temu. Na mnogobrojno svidenje. Na zdar!
—r— „Sokol" je imel dne 6. t m. svoj redni letni občni zbor. Zborovanje so počastili s svojo navzočnostjo bratje iz Kranja in Tržiča, in sicer E Sajovic, Marinček, Peharc in Roblek ml.
— Brat starosta dr. J. Vilfani je otvoril s kratkim nagovorom zbor, brat tajnik Jaklič je poda! obširno in vestno sestavljeno poročilo; brat blagajnik J. Sajovic je poročal ha podlagi suhih številk, da je bil denarni promet to leto nenavaden, kajti dosegel je lepo število skoro 6000 K, a konečno je presenetil občni zbor, da nima društvo ni vinarja dolga, kljub temu, da ima uzorno opravljeno telovadnico, temveč ima še premoženja okrog 100 K. — Brat načelnik Jane je bil jako obširen v svojem poročilu, kjer je na podlagi statistika pokazal, da sokolska ideja napreduje. — Volitev se je vršila z vzklikom in sicer so bili voljeni bratje: dr. J. Vilfan, starosta; Fr. Dolžan, podstarosta; I Kapus. načelnik; praporščak R. Kunstelj. njegov namestnik P. Kavčič. Odbornikom so bili izvoljeni bratje: J Brovč, A. Chladek, Fr. Rihteršič, Fr. Sajovic. I šega in M. Valenčak. Namestnikom brat T. Kavčič. Pre-gledovalcema pa brata T. Tavčar ih L Primožič.
— Izmed raznoterosti omenjamo da je daroval znani dobrotnik I Vidmaje* is Ljubljane 50 K za obrtni naraščaj. — Delegatom na občni zbor gorenjske župe so bili voljeni bratje: dr. J Vilfan, I. Jane, J. Brovč in I. Kipus; a delegatom na zvezmo zborovanje bratje i J. Brovč, P Kavčič, L Kapus, R. Kunstelj, 1. Rihteršič in dr. J Vilfan
10 STRAN
mitMMHiMumnniHlill.....■■••■■»■■■•■■■■■H»iMuiiiHii»iiMi>uiiiiHniii
— Društvo šteje 120 članov in ima podružnico v Kamni gorici
—r — Naša c. kr, pletarna vspeva nepričakovano dobro. Dela toliko, da ga zmagovati ne more, vsied tega je tudi zaslužek nenavadno dober Učenci, ki delajo šele nekaj mesecev, zaslužijo že prav lahko tedensko po 5—10 kron, a izučeni delavci tudi do 20' kron. Ker je sedaj ravno nekaj učencev prostih; sprejme vodstvo plftarne vsak Čas večje število učencev. Učna doba traja le dve leti, a učenec si lahko zasluži že prve mesece za hrano in stanovanje. Vsa potrebna pojasnsla daje vodstvo. Ker je pa krajevni odbor te pletarne, voljan preskrbeti na novovsto-pivšim učencem cena stanovanja in ceno hrano, opozarjamo na to posebne slavna šolska vodstva in pa slavna načelstva »društev za oskrbo sirot".
— r - Deželni odbor priredi v teku tega leta posebne gospodarske m gospodinjske tečaje. Čudili smo se, da nismo opazili v dotičnem se-znamku krajev tudi Radovljice. Mislimo, da je Radovljica kakor nekako naravno središče Gorenjske, kakor nalašč kraj, kjer bi bilo pričakovati mnogobrojne udeležbe. Merodajni faktorji, nadelo!
— r- Velika smrtna nesreča. Predzadnji petek okrog petih popoldne se je ponesrečil smrtnonevarno v tovarni Ivana Derniča na Lancovem tesarski vajenec, devetnajstlctni Iv. Grohar. Pri žaganju na vodno žago ga je po nesreči zadela prežagana deska tako nesrečno po spodnji čeljusti, da je odletel par korakov nazaj, kjer je obležal nezavesten. Revež se bori s smrtjo, ko pišemo te vrstice. DomaČi g. kaplan je pri hitel ponesrečenem s svetotajstvi na pomoč. Nesreča pač ne počiva nikdar I (Je že umrl. Op. uredn.)
—-r— Napredek povsod! Radovljica postane slavnoznana. Ker se nam obetajo čudne nebesne prikazni takole meseca marca in aprila, celo konec sveta nam žuga, dobimo v Radovljico v kratkem lastno zvezdarno, nekak observatorij. Potrebni daljnogledi so menda že na potu. To bo .ferker".
Z Bleda.
— r— Zadnji čas ni pri nas nič novega. Živimo tja naprej, od tujcev zapuščeni, in čakamo boljših časov, ki se nam obetejo o prihodu spomladi. Snega nimamo, ampak prah na cesti, le mraz je nekoliko pritisnil ponoči, podnevi pa je tako prijetno na solncu kakor spomladi. Leda, ki prinese nam življenje in tujcev, seveda ni in ga tudi ne bo še ta mesec, ako ne bo živo sr bro v toplomeru še bolj padlo pod ničlo No, pa kar ni, se še lahko zgodi. O sv. Blažu gremo po navadi na otok čez led k maši, ako treba tudi s konjem. Če nas ta svetnik zapusti, imamo upanje še na sv. Matija, ki led naredi, Če ga ni. Gostilničarji že zdaj zdihujejo. Zimskega športa ni, ledu ni, zaslužka ni. Dandanes brez ledu čez poletje ni mogoče opraviti.. ,Vsak je nevoljen, ako mora piti mlačno pijačo in slabo bo za gostilničarje, ako ne bodo mogli napolniti ledenic. Kupovati in voziti led oddaleč, se kaže izraznih vzrokov, zato se zanašamo za trdno na sv. Blaža in sv Matija, in upamo, da nas bosta rešila iz zadrege in storila svojo dolžnost.
Naš športni klub počiva. Snega ni. da bi napravil sahkalište, ledu ni, da bi tihs povabi! na drsališče Torej nima dela. Zato bi mu pripo ročali, naj pogleda n pr. stezo od kolodvora do jezera, ki je najbližja zveza z drugimi vasmi. Ta steza je slabejša kot na Kredarico. Človek bi se kmalo ubil in res je že eden padel dol. Ko je bil pred kratkim, zastopnik ministrstva za po-vzdtgo tujskega prometa tukaj, nas je biio sram, da je moral iti po taki stezi, k« je za življenje nevarna, in bili smo v strahu, da si nogo zlomi ali saj nekoliko pobije. Hvala Bogu, da se ni zgodilo ne eno, ne drugo. Ako športni klub to stezo ogleda in podreza pri občini, da jo popravi, mu bo vsakdo hvaležen. Ta steza drži čez travnik na cesto. Ta travnik je malokdaj suh in v deževju se udira skoro do kolen v blato. Tujci ne vedo tega in ko zaidejo v močvirje, kolnejo in nabavljajo čez zdraviško komisijo, ki trpi, da se najpotrebnejše steze ne uravnajo in ne popravijo. Pravico zabavljati imajo, ker pla čajo zdraviško takso in lahko zahtevajo boljšo postrežbo. Športni k ub bo morebiti na to odgovoril : Kaj meni mar steze jaz imam skrbeti za šport, t. j. sankanje, drsanje in drugo zabavo. To je res Ali v prvi vrst' je treba skrbeti za dober in lep dohod k jezeru na led, katerega dozdaj ni. In to je tudi naloga omenjenega kluba. Potem bodo radi tujci prišli k nam, ako bodo hodili po lepi poti, ki mora seveda o snegu tudi odkidana biti. Prosimo torej športni klub, naj izpregovori dobro besedo pri županstvu in zdraviški komisiji v tem oziru. Ker je govorjenja o stezah, naj še omenjamo cesto z Bo hinjske Bele čez Ribno v Radovljico, ki jo zahtevajo Ribljani. Stala bi okoli 100 000 K. Zahtevajo tudi obenem, da se cestne doklade znižajo. Kako je mogoče tako drago cesto delati, cestne doklade pa znižati, ne vemo, zato jih prosimo, naj nam pošljejo recept: Razglasili ga
O O REN J EC
bomo in marsikdo jim bo hvaležen za pouk in dober svet, ker si bo znai po njihovem receptu v enakih slučajih pomagati iz zadrege;
Kuharski tečaj se bo vendar odprl v tu-kajšnem hotelu »Toplice", ker se je na zadnji poziv dovoij učenk oglasilo, ki se hočejo v kuharstvu, sploh o vsem, kar se tiče tujskega prometa, izobraziti.
Iz Bohinja.
— r — Odkar je narejena nohinjska železnica, prihaja v Bohinj pač več izobraženih, izkušenih in zavednih ljudi, kakor prej; ali naše ljube Bohinjce je le težko pripraviti do samo stojnega prepričanja in samostojnega mišljenja. Kar gospod reko, samo to je sveto, samo to pravo, dobro in pošteno; vse drugo pa ravno nasprotno I Tako je tu bilo in da ta!<:o ostane še dolgo, dolgo, zato bodo že zopet skrbeli gospod! Posebno župnik Piber na Bohinjski Bistrici ima veliko moč nad svojimi vernimi ovčicami, odkar je deželni poslanec. Da ima še več časa za politi kovanje, je dobil za pomočnika mladega kap-iančka. Ta vodi svoje čukce preobračati kozolce, župnik pa pazi z bistrim očesom, da se ne pri-tepe kaj nekati liškega v njegovo paševino. V zadnjem času je baje postal tako goreč, da še ponoči ne more spati doma, ampak lovi v čudni obleki fante, ki se vračajo ob pozni uri domov od vasovanja. Kdo ve, morda so pa tudi njega prijele skomine t Ali pa znabiti hoče tudi on spisati kako imenitno brošuro po izgledu svojega nezmotljivega škofa. In da se more dognati kaj takega, je treba vsestranskega pouka I Pač manjka tukaj odločnih in značajnih mož, ki bi prijeli vajeti v roke in potem bi že šlo tudi na naši strani. Toda brez takih voditeljev se ne more delati!
— r— Bistričanje imajo letošnjo zimo veliko škodo, ker ni snega. Delale so se velike priprave za zimske športe in bili so pripravljeni posebni vlaki z zimskimi izletniki za božične in novoletne praznike; ali začelo je deževati in deževalo je tako dolgo, da je sneg skopnel popolnoma. Zdaj je tu suho in mrzlo vreme, ali ker ni snega, tudi tujcev ni
— r— Gor v Srednji vasi pa še vedno pašuje s svojim kaplanom naš dobri znanec Berlic. Godi se mu prav dobro. Pod palcem ima konsumno društvo, hranilnico, čuke, Marijine device in druge katoliške naprave. Srce ima še vedno mlado, rdeč je še vedno pod kožo in bodejo ga v nos napredni časopisi še vedno kakor nekdaj. Vsa fara je že popolnoma zasužnjena s konsumnim društvom Gospod pa imajo v tej fari svoj raj, a nevedni kmet naj tukaj strada, da več da v puščico, svoj raj pa naj išče po smrti pod rušol Oj pomilovanja vredni kmetski trpini, kdaj se bodete zavedli in izpregledali!
Iz Žirovnice.
— r— Novo mesarijo je odprl na Javor-niku Ignacij Bajželj iz Karnnegorice. Pravijo, da bo meso ceneje prodajal kakor drugi. Le na ta način bo natlažie izhajal.
— r — O mostu pod Potokami. Prijatelj našega lista nam piše: Pred nedavnim časom sem moral iti po opra kih tudi čez most pod Potokami. Strah in groza me je izpreletavala, ko se je vse zazibalo pod menoj. Kolikor sem potem od daleč pregledoval —> na mostu si namreč nisem upal — sem zapazil, da je za vsakogar, nevar. > h »diti čez ta most. Naj se za javnost takoj zapre ta most, ker bati se je, da se pripeti kaka nesreča.
— r — Krasno zimo smo imeli do četrtka tu. Najstarejši ljudje ne pomnijo kaj takega. Na solnčnih krajih si videl prav bujno cvesti troben-čice in teloh. V dokaz res mile zime omenjam, da je šel na novega leta neki deček pol ure daleč bos in brez suknjiča. Š.
DDDndDDDaDDD[]DODOnDDDnaDnODDCDOanDDD
b) kranjskogorski:
Jesenice.
— kr. g— Ob desetletnici ,Gorenjca" naj podamo tudi mi malo sličico jeseniških razmer ter povemo javnosti, da stojimo še vedno na istem stališču, kot smo stali takrat, ko je vznemirjala »Jeseniška Straža" razne dvoživske duhove.
Če pogledamo nazaj v zgodovino Jesenic, izza gradnje nove železnice, najdemo, da so se Jesenice po zaslugi nekaterih oseb, ki se jih na tihem imenuje »tujce", popolnoma prebudile iz složnega domačinskega spanja ter se začele zavedati, da so velevažna postajanka v politično-narodnem oziru.
Ne bomo pretresavali na tem mestu politične dispozicije, ker se#nam zdi preveč lokalna, navesti hočemo le par potez z narodnega stališča ter posvetili nepristransko v razmere, ki podpirajo prodirajoče nemštvo na Jesenicah, katero vpliva na vso gorenjo Gorenjsko.
2. ŠTEV.
Kakor je skoro vsakemu znano, se je ura-dovalo pri županstvu na Jesenicah pred prihodom bivšega tajnika g. Humra nemško, kakor se je uradovalo nemško po drugih županstvih radovljiškega okraja. Stalo je veliko napora in mnogo debat, ustmenih in pismenih, da se je priborilo slovensko uradovanje tudi napram glavarstvu in deželni vladi. Ideja, da se mora z Nemci složno živeti, je vzeta na Jesenicah osobito od strani domačih trgovcev s stališča: Ustrezi Nemcu, da napraviš kupčijo in ž njo dobiček. Nikakor pa ne vlada med ljudmi ki se ne imenujejo tujci na Jesenicah, zavest, da je treba brez ozirov na to, ali imamo kaj dobička ali ne, po kazati, da nastopamo odločno za svoje narodno ali politično prepričanje. Ne maramo, da bi nam kdo očital, da zabavljamo, oziroma da hočemo kompromitirati gotove ljudi pred svetom, ne, mi dokažemo to prav lahko in navajamo kot dejstvo le to, da so tudi na Jesenicah šele takrat izginili dvojezični napisi, ko je tekla dne 20 septembra 1908, slovenska kri in da se taki napisi vzlic znanemu zločinu na životu slovenskega naroda zopet pojavljajo, in sicer samo v svrho dobičkarije in dobnkanja napram tistim tujcem, katere bi jeseniški domačini najraje pestovali in zibali v zibkah, iz katerih so prej pometali lastne otroke.
Občina Jesenice, industrialni kraj, nima že čez dve leti nobenega župana. Izvoljeni občinski odbor ne funkcijonira, pač pa gospodari še vedno od združenih slovenskih strank predlagani, od nemške tovarne iz gotovih vzrokov »trpljeni" ter z zadovoljstvom nemškega kapitala od vlade potrjeni gerent. Iz političnih ozirov gerenta ne smemo kritizirati, zakaj narodno-napredna stranka je v kompromisu s S. L. S. predlagala gerenta in vedela je, da je klerikalec in česa je klerikalec zmožen, bi moralo biti takrat narodno-napredni stranki pred očmi, potem bi ne bilo treba danes kesanja, katero na tajnem mogoče vlada v stranki. Radi informacije napram javnosti povemo le to liko, da se je šlo pri imenovanju gerenta zato, ali je Slovenec ali pa pripadnik nemške tovarniške stranke. Narodno-napredna stranka je postavila svoje politično stališče v ozadje in je edino z narodnega stališča glasovala za klerikalnega gerenta. Stranke imamo na Jesenicah štiri, a obe slovenski stranki nimata tolko vpliva pri vladi, kot nemška tovarniška stranka; vsled tega smo tudi u ver jeni, da bi tovarna nikdar ne trpela gerenta, ki ji ne ugodi na vsak migljaj in ne izpolni vsake žeije. Tudi zato imamo v dokaz shranjen marsikak slučaj, katerega danes ne moremo navesti. Vidi se le, da tudi združitev slovenskih stranka nič ne pomag, če imajo gotovi ljudje neomejeno oblast pod slovensko narodno krinko radi dobička in lastnega obstoja, na kvar skupni narodnostni paktirati z Nemci.  Konec prih.
• ca«
— kr, g,— Z Jesenic. Zadnji čas objavlja »Slovenec" cele viste dopisov, ki so pa tako malenkostni in puhli, da postaja Človek pri čt-tanju skrajno nervozen. Jasno je da jih piše človek manjše kakovosti in omejenega duševnega obzorja. Ne vemo, ali nima vsa klerikalna akcija na Jesenicah človeka, ki bi dopisoval razmeram odgovarjajoče ali vsaj po kakem programu. Kako naj se omenjenim potom ljudstvo informira o jeseniških odnošajih, ker so vsi dopisi meglene vsebine, ker ne tangirajo taktičnih razmer in so le izbruh idijotne razburjenosti, če ne dete preveč užite vinske kapljice. Včasih se je kovalo dopise v župmšču, sedaj pa jih najbrž sestavlja neki debeli gospod, ki je v svojih študentovskih letih silno zabavljal čez »farje* in je sedaj sam . Vsekako pa bi bilo opravičljivo, da bi prijeli stan duhovniki take fanatične veše za ušesa, da ne bi vedno delali s svojimi prevzetnosti polnimi neumnostmi zdražb in zgage med ljudstvom, da ne bi s svojim hujskanjem sejali sovraštva in končno ne sramotili svoje stranke, akoravno ni posebno pri življenju. Veseli naj bodo taki mladi »organizatorji", da jih ljudstvo za svoje malenkostno delo tako obilo redi. Upoštevajo naj tedaj tudi ljudsko voljo, ki se razodeva v hrepenenju po miru, ne pa v hujskanju in sličnem. Mladi ste še, no, pa, če vas sv. Duh razsvetli, tedaj boste pa že spoznali nekoč svoje mlade vihravosti, a pozno, pozno bo že.
— kr. g. — Z Jesenic. (Kako je če v-1 j a rs ki mojster Arieij kaznoval nepoštenega »Orla".) Omenjen mojster je inse-nral, da sprejme pomočnika. Poleg drugih se oglasi tudi neki »Orel", ki pa je na zvit način izprosil da mu je poslal Artelj K 10 predujema, da more priti iz Tržiča na Jesenice. Ko je »Orel" prejel denar, tedaj ga je s tovariši zapil, v pijanosti pa, kakor se iz pisma spozna, pisal poln norčevanja Artelju, da se mu zahvali za denar, pa da ne pride na Jesenice. No, Artelj ni pričakoval, da bi ga »Orel" tako prekanil, zato je bil kaj slabe volje. Toda njegova glava je porodila pravo osveto. Naznanil je klenkatni »cvet" državnemu pravdništvu vsled izsiljenja denarja, in sodnija bo .Orla" prav eksemplarično kaznovala. Od tega časa daije noče Artelj več »Orlov"
I2. ŠTEV*
II. STRAN
v svojo delavnico, akoravno mu klerikalci tako zamerijo.
— kr.g.— Z Jesenic. Na Sv. treh kraljev dan uprizorila se je v prid javorniškega »Sokola" velika ljubezenska drama, svetovno delo »Mladost". Uprizorila se je na Savi pri »Jelenu". Suet je vzet iz življenja pruskih Poljakov. Slika se v igri in karakterizuje staro in novo dnhovšČino in prizori med mladim fanatičnim kaplanom (kakršnih je na Kranjskem premnogo I) in v boju osivelim župnikom, možem stare korenine so pluični. Župnikova nečakinja Anica, nezakonska hči nie-gove sestre, je že bila v rani mladosti sirota. Živela je pri svojem stricu župniku Hoppeju in mu gospodinjila. Mnogo opravila je imela s svojim polbratom Amandom. ki je bil kreten in nekoliko mlajši. Anici je bilo kakih 18 let, bila je veselo, živahno dekle, polno življenja. V njo se je zaljubil tamošnji kaplan (tip kranjskih zagrizen-cev!) Žigorski.   Ker pa ve, da ne more postati njegova, hočejo spraviti v samostan. Vse to dela brez vednosti dobrega strica, župnika Hoppeja. Oni čas pa pride na obisk Aničin bratranec Ivan, visokošolec v Heidelbergu, sin Marte, mladostne ljubezni župnika Hoppeja. Kmalu postane razmerje med Ivanom in Anico intimno, kar posebno peče zaljubljenega in ljubosumnega kaplana. Amandus pokaže takoj v začetku sovraštvo do Ivana, ki ga neprestano zalezuje in opazi prvi razmerje polsestre Anice z Ivanom, kar vse pripoveduje kaplahu. Ta pa ščuje v svoji strasti župnika. Že je dobil kaplan obvestilo od načelnika samostana, da je Anica sprejeta v klošter, a poslednjo noč zapelje Ivan Anico, kar zopet zalezujoči Amandus pove kaplanu. Nato hoče poučevati kaplan župnika, kako se mora ravnati, mu očita, da je on kriv, da je hudič pahnil nedolžno dušo v večno pogubljenje itd. Sedaj se dogode" najkarakteristični prizori med župnikom in kaplanom. Prav pravi župnik, da se svet še pol pesti ne bo premaknil radi fanatičnega kaplana. Župnik končno spodi kaplana, Amandus pa pri slovesu Ivanovem z Anico ustreii po naključju mesto Ivana svojo sestro Anico. To naj bi bila kratka vsebina cele drame. Anico je igrala gdč. Mici Pečarjeva iz Kranjske gore. Svojo težko vlogo je vrlo dobro naštudirala in jo igrala tako naravno, tako ljubko, kar bi mogli zahtevati šele od kake rutinirane igralke. Hipoma si je iprido-bila srca vseh in hvaležno občinstvo ji je neumorno aplavdiralo. Dobila je v dar tudi dva krasna šopka. Njenega Ivana je igral g. Slavec in Amanda g. Špicar. Ne bomo kritizirali teh dveh gospodov, sta že naša stara znanca, posebno g. Spicar in že njiju osebi jamčita, da so one vloge, ki jih igrata, v mojsterskih, naravnost umetniških rokah. Dobrega župnika Hoppeje nam je premišljeno podal g. Puc. Poznamo tega gospoda že od drugih letošnjih iger in le častitati si mo-moramo na tako izborni novi moči. Težka vloga kaplana Žigorskega je bila poverjena je bila poverjena g. Pretnarju. Nekako tesno nam je bilo pri srcu, ko je stopil g. Pretnar na oder, a doživeli smo velikansko razočaranje I Že njegov obraz, izraz poln zavijanja in hinavščine, neresnice in svetohlinstva nas je že v prvem dejanju tako zadovoljil, da je postal ljubimec nas vseh. Iz njegovih oči je žarel fanatizem, vsak gib, vsake kretnja, vsak korak je bil pomemben, premišljen. Naslikal je pač tako izborno fanatičnega kaplana, da bi ga nam ne mogel podati bolje najboljši igralec velikega mestnega gledališča. Pohvalno nam je   še omeniti Maruško (gdč. Rozi Ravnikovo). Oprava župnikove sobe je bila krasna. Igralo se \e pri razprodani hiši. Med odmori je pridno udarjal na strune mladi tamburaški zbor pod vodstvom učitelja g. Pibrovca. Letos smo imeli na našem odru poleg drugih lažjih del, dve težki deli »Baccarrat"  in »Mladost", kar je gotovo v čast našim igralcem. Pripravljajo se še druga velika dela. Le krepko po začrtani poti in podajte nam kmalu zopet kaj umetniškega! — Nikakor pa ne moremo odobravati nastop nekaterih gospodov, ki so pokazali svoje junaštvo v tem, da so se bali klerikalcev in se niso upali k predstavi. Izgovarjali so se, da ne morejo odobravati uprizoritev igre »Mladost" z ozirom na potrebno skupnost slovenskih strank na Jesenicah. Pravi se, da je vsak izgovor dober, samo drži ne. Vprašamo Vas, gospodje, kdaj pa so bili klerikalci obzirni proti naprednjakom? Zakaj potem ne roko za roko, oko za oko ?   Sami vidite dannadan ostudno početje jeseniških klerikalcev in do takih ljudi naj se jemlje še kakozir? Nikakor in nikdar ne 1 Popolnoma prav so imeli oni gospodje, ki so vam očitali »cerkveno liberaistvo". Sami dajete s tem klerikalcem nož v roke, ki ga bodo zasadili v Vas same pri prvi priložnosti, ko bodo mogli. Saj  veste, koliko je pokvarjenih ušes in pohuj-šanih očes med njimi I — Plesno veselico je uprizoril jeseniški »Sokol* v restavraciji pri »Sokolu." Sešlo se je mnogo odličnega občinstva in razvil se je ples, kjer se je vrtela in zabavala mladina ob zvokih društvenega tamburaškega zbora. Na zdar I
Z Dovjega.
— kr. g. — Volitev novega občinskega odbora za našo občino se je vršila dne 80. p. m.
Narodnozavedajoča stranka, katera se tukaj bojuje z nemško cementno tovarno in njenimi pripadniki za narodne in gospodarske\interese, izšla je iz te volitve zmagonosno. Dasi se ni razvila nikaka pomembna agitacija, zmagala je v tretjem in drugem razredu z vsemi kandidati s pretežno večino glasov, Nemška-tovarniška stranka obdr žala si je le še prvi razred in še tega le z enim glasom večine. Pri zadnjih volitvah sta dobile obe stranki enako glasov-; iz tega sledi, da na jodna misel pri nas rapidno raste in da ni d leč čas, ko bodo .morali tisti tovarniški pripadniki, katerim je, narodna stvar zadnja briga, ali spoznati, da so Slovenci, in njih delovanje po tem urediti, ali pa izginiti iz pozorišča. K tej sijajni zmagi je pripomoglo pač največ neumorno delovanje v gospodarskem in narodnem oziru na-rodnozavednih strankinih voditeljev, katerim gre vsa hvala. Zato jim kličemo: Le krepko naprej po začrtani poti 1
— kr. g. — Podružnica sv. Cirila in Metoda za Dovje Mojstrana ima dne 28. prosinca t. 1. ob o. uri popoldan svoj redni letni občni zbor v gostdni g. Ivana Janža na Dovjem Po dokončanem občnem zboru se vrši v imenovani gostilni plesna veselica s srečolovom, šaljiva pošta itd. v prid imenovanej družbi. Vstopnina 50 v, dame proste, K prav obilni udeležbi vabi odbor.
□ □□OnODDOODDLlDnDDDDDDDClODDDDOnnDDDDD
Tempa est monegf
Prestopamo deseto leto. — Nam delo je načelo sveto. Za narod služba nam je v čast, da ščitimo slovensko last.
□□aODQOQODDDDODDDnDDDDDDDDanDDDODDOD
Ilovice iz Kranjske gore in Bele peči.
— kr.g.— Značilno za prof. Jarca je,
kar smo zvedeli od zanesljivega rodoljuba: Ko je neki župnik (ime znano) zvedel o izdajstvu S. L. S. v zadevi nadučiteljskega mesta v Beli peči, se je zjokal nad svojimi pristaši narodni mož, in se osobito nad prof. Jarcem in dr. Lam-petom pritoževal, ki mu nista samo ob'jubila, da bosta glasovala za Slovenca in najsi bo na-prednjak, ampak mu dala še drugih zagotovil, o katerih iz političnih vzrokov nočemo poročati. To sc možje 1 To Slovenci!
— kr. g. — Belopeški hajlovski fantalini ne pridejo več v hotel Mangart, odkar je tam nabiralnik Ciril - Metodove družbe. Edino pribežališče na kranjsko stran jim je znana nemčurska Koširjeva gostilna v Kranjski gori in »Kazino* savske tovarne, kjer pa ne vživajo posebnega ugleda. Tako je tudi pravilno: Nemškutarji k Nernškutarjem, Slovenci pa samo k Slovencem.
— kr.g.— Na šulferajnske in nemške veselice v Belo peč in Trbiž hodi neka soproga uglednega posestnika Podkorenom, ki je sicer dober Slovenec, tako se nam poroča od tam. In mati te »Nemke" ni baje znala besedice nemški, oče jo pa lomi rad, a jo le lomi. Čudno se nam zdi, kaj si misli pri tem njen mož, in kje je tedaj — mož!
— kr.g.— Vlakove in postne zveze so
vsled opustitve nočnih vlakov za Gorenjsko Dolino skrajno neugodne. Posebno za božič se je to čutilo, ko se je raznašala pošta mesto ob 8. šele ob 11. dopoldne. Tudi predpustom je vsak kraj s svojimi prireditvami navezan samo na domače obiskovalce, ker gredo zadnji vlaki že med 8. in 10. uro. Vprašali bi ravnateljstvo v Trstu, koliko je prištedilo to zimo, in koliko je profitirala železniška uprava svoj čas od Rudolfove železnice, ko še ni biio Alpske, in koliko profitira še vedno od nje. In skozi Dolino gre tudi Rudolfova železnica; čemu jo odločiti?
— kr.g.— Protežiranje Nemcev in zlasti Kočevarjev pri tržaški direkciji je znano. Na progi od Jesenic do Trbiža so 3 nemški poduradniki in med temi dva Kočevarja; od Slovencev sta dva »deutsch-gesinnt", oziroma renegata.
— kr. g, — Izvanredno mila je zima letos i v Kranjski Sibiriji. Snega je v senčnatih krajih nekoliko, cesta zvečine kopna oziroma ledena.
— kr. g.—Sankanje na Gorenjskem je možno dosedaj samo od Kranjske gore do Rateč po
odsojnih bregovih. Goji se ta šport zlasti v Kranjski gori, a baje precej neprevidno in ne-športno. Zgodile so se že nekatere manjše nezgode.
— kr.g — Iz Bele peči. Odborniki dežel, šol. sveta S. L. S. so nas belopeške Slovence prodali na milost in nemilost. To vpije do neba. Na našo ljudsko šolo pride toraj zagrizen hinder-honder. To je tak škandal, da večji ne more biti. Kar je nas starejših purgarjev znamo večinoma še »slovenj", a mlajši naš zarod je že ponem-čurjen in zdaj bomo pa še na slabejšem, to je zasluga malega Lampeta in drugih njegovin kompanjonov. Udarjeni smo tako, da huje ne moremo biti. Z nami so pa prizadeti kolikortoliko tudi naši sosedje RateČani. Železniški uslužbenci od rateške postaje pošiljajo svoje slovenske otroke tudi v našo šolo, ker jim je bližje k nam nego v Rateče. Ti otroci se bodo pod vplivom Kočevca odtujili materinščine in bodo pljuvali svoji majki v obraz. Fej, škandal po velikosti.
Novice iz Rateč.
— kr.g.— Kako sta dva Ratečana de-zertirala od deželnih biambovcev 1. 1809.
Bilo je leta 1809, ko so Francozje udarili proti Trbižu. Tisti čas sta služila pri deželni brambi dva Ratečana, Matevž Juvan in Mihel Šumi. Reklo se je, da »landgver" ostane le v deželi. A ni bilo tako. Ta bataljon je moral odriniti iz Ljubljane na Štajersko. Od tu se je pomikal čez Spodnje Štajersko proti Koroški. Brez nezgod je prišel bataljon do Žile. Tu se pa zgoraj navade-nima zahoče po domu. Bila sta takorekoč že doma, saj ju je le planina ločila od doma. Hajd domu pogledat, kaj delajo nju dečve. Uideta. Drugi dan pa zvesta doma grozno novico, da je njun bataljon popolnoma pobit na Trbižu. Nihče ju ni pogrešal — saj je cel bataljon mrtev in dobri Matevž in Mikel seveda tudi. Bila sta mrtva med živimi. Ker so Francozje zasedli deželo, se nihče ni zanimal za ta dva dezerterja in tako sta lepo ostala doma. Le slučaj je hotel, da sta ostala pri življenju. Pozneje sta pa vendar oba umrla doma v lepi starosti doma na postelji.
— kr. g.— V Ratečah je umrlo v preteklem letu 10 oseb, 22 je bilo rojstev, 5 parov je bilo doma poročenih. Iz teh podatkov se vidi, da se tudi tu svet „gmira" in da je kraj zdrav, dasi-ravno nazivajo ta kraj.— Kranjska Sibirija.
C. Kamniški okraj, al kamuliki:
Ob desetletnici »Gorenjcu".
Kamnik, dne 6. januarja 1910.
— ka — Deset let, 520 tednov — ni to kdo-sivede kako dolga, a vendar zelo dolga vrsta let, to pa zlasti za onega, ki se je zlasti zadnjih 10 let udeleževal ob strani naprednih elementov, bojev, med katerim se je prav hrabro in dosledno boril tudi nam priljubljeni .Gorenjec" proti sovražniku, ki ne zna samo zlorabiti »Petrove skale", marveč ki zna s posebno spretnostjo uporabljati vsa sredstva neznačajnosti prve vrste.
Ni bil lahek začetek, toda še tem težje je bilo nadaljevanje boja proti ljudem, ki si laste nekega »nadbožanštva", proti ljudem, katerim služijo vsakojake podpore v napravo koritov za brezznačajneže, proti ljudem, ki znajo tudi najsvetejše vreči v blato cestne volilne agitacije, proti ljudem, ki jim »namen posvečuje sredstva", proti ljudem, ki na lečah in v izpovednici prepovedujejo laž pod smrtnim grehom, sami pa lažejo, liki cigan pri prodaj hromega kljuseta, proti ljudem, ki imajo gotovo moč tudi navzgoraj, vstvarjeno le z ligvorjanskimi načeli in ki izkušajo s to močjo ugonobiti vsako eksistenco brez par-dona, če ne služi njihovim zlobnim namenom, skratka proti korupciji.
In kdor se je bojeval proti tem »kranjsko-katoliškim načelom" dosledno in brezobzirno, ta pač zasluži, da se ga imenuje
sobojevnikom prvakom; —
in če tega imena ni zaslužil naš sobojevnik .Gorenjec", potem pač ne vemo, koga naj b. tako nazivali.
Kamniški okraj, do kosti klerikalna domena, ima pač vzroka dovolj častitati kar najiskreneje »Gorenjcu" ob njegovi desetletnici.
Neštetokrat je posvetil ta naš vrli in dobrohotni prijatelj v »Črni graben", tuhinjsko dolino, v napol nemške Domžale, v Kamnik in tudi na ono stran Kamnika, ki nas meji z Lučami in Gornjim gradom, to je tja, kjer so Marijine device — device pač samo do 14. leta
Da, pametni gospodarji iz kamniškega okraja so brali svoje levite klerikalnim šusmarjera, kon-zumarjem in drugim dvomljivim eksistencam v »Gorenjcu"; skratka »Gorenjec* se je zavzemat za naše politične in gospodarske interese in vselej kadar je vsekal prav »po gorenjsko" po sveto
i      12 STRAN
pisemskih ličkih, ki ne sejeio in ne žanjejo, pa jih vendar nebeški oče preživi, smo klicali: .Slava tej gorenjski korenini*.
Vstrajati deset let v boju proti naravnim in nadnaravnim, postavnim in protipostavnim močem, to ni delo za kratek Čas, to ni delo razvedrila in zabave, marveč delo ne samo naporno, temveč čestokrat tudi nehvaležno.
In s kako potrpežljivostjo, vstrajnostjo ter doslednostjo je nastopal ta naš korenjak „Gorenjec" — občudovanja vredno.
Koncem desetega leta — če pogledamo njegovo bilanco? Čista je, brez napak in popravkov. Po pred desetimi leti začrtani mu poti koraka še danes naprej; seje seme naprednega in svobodnega duha, seje seme onih rož, ki naj ozdravi našega kmeta, meščana in sploh zaslepljeno ljudstvo v gospodarskem, političnem in narodnem oziru.
In mi .Gorenjci* — vzemimo v roke orožje, hajd v boj; zagrabimo motike, poravnavajmo brazde, da seme, sejano od našega vestnega gospodarja, čimprej vzklije, ter zakiičimo našemu čilemu »Gorenjcu:
Pogumno dalje v boj,
saj, »Gorenjec" — Bog in narod sta s teboj!
Kremen.
Iz Kamnika.
— ka— Tudi iz Kamnika sprejmi, dragi nam »Gorenjec*, najiskrenejše pozdrave k Tvoji desetletnici} S svojo dosledno in nepristransko idejo si piidobil tudi v našem okraju vedno več pravih somišljenikov. Dasi je naš okraj politično najbolj zaostal in najbolj klerikalen, imamo vendar upanje, da se tudi pri nas obrne na bolje, saj se povsod misel napredka in omike širi, zakaj bi se pri nas ne vresničtla ta iskrena naša želja. Vodilnim krogom bi svetovali nekoliko več vstrajnosti in stika z narodom. Shodi naj se pogosto prirejajo in videli bomo, daje tudi naš zapeljani kmet dovzeten za napredno misel. Šol potrebujemo v našem okraju, ne samo ljudskih, temveč tudi meščanska šola bi bila v Kamniku zelo potrebna. Glede ljudskih šol bi bilo treba prav temeljite preuredbe in ustanove naj se redne šole po sledečih občinah, ki so še vedno brez njih, to je v Šinkovem turnu, Stranjah, na  Gojzdu,  Palovčah,  Dobenem-Rašici, Dra-
fomiju, Češnjicah, Zlatem polju, na Selih in v pitaliču. Naš narod je ukaželjen, zato mu dajte šol. Želimo tudi, da se naša politična oblast bolj potrudi za resnične potrebe okraja, ne pa da glavar nepotrebno šikanira davkoplačevalce. — Cestnemu odboru priporočamo, da skrbi za boljše vzdrževanje deželne ceste iz Kamnika na Gornji-grad, posebno ob kamniški praharni. — Dalje zahtevamo z vso odločnostjo, da se že vendar enkrat zganejo prizadete občine zaradi naprave nove ceste iz Kamnika, preko Tunjic, Dobrave v Cerklje in od tod v Kranj. Ni treba imeti osebnih oztrov, temveč skupen naj bode nastop. Zahtevamo tudi od naših poslancev, da storita v tej zadevi potreben korak.
Iz Kamnika se nam piše: Nad uradom c. kr. okrajnega glavarstva, kjer absolutno vlada glavar Kresse z oprodo dr. Schafferjem se še vedno blišči edino nemški napis: »Kanzelleien der k. k. Bezirkshauptmannschaft." Sra mota za naše napredno mesto, da se ta madež še danes ni odpravil. Občinski odbor, zahtevaj nemudoma odstranitev samonemškega napisa. Povsod drugod bi se že zdavnaj to odpravilo. Enak napts ima c. kr. sodnija: Bureau des k. k. Bezirksnc h te rs To je pa še žalostneje, ker imamo pri sodišču Slovenca drja. Kladvo za vodjo. — Pri vhodih v mesto Še vedno ozna-njejo slavo Nemcem že poznane krajevne table. Drugod imajo že zdavnaj samoslovenske, samo pri na ne, ker imamo kompromisni občinski odbor.
Iz Tuhinjske doline.
— ka — Prosto v. gasilno društvo Šmar-
sko priredi dne 30. t m. veselico v gostilni gosp. 1 Paučurja „pri Jurjovcu". Za ta dan se pripravi različnega gradiva, katero naj bi bilo v veselje in zabavo našim veselim Tuhinjcem. Ker bo letos ta veselica edina za cel predpust, kateri je itak kratek, bi bilo želeti, da se v obilnem številu pokažejo £estiici našega gasilnega društva, ker s tem pripomorejo mlademu društvu sigurnejši obstanek.
— ka — Kmetijska podružnica za Tuhinj, dolina je prejela od c kr. kmetijske družbe v Ljubljani znesek 600 kron iz državnega zaklada. To lepo novoletno darilo je presenetilo nas vse podružne člane, ker s tem zneskam je rešena podružnica vsega dolga, kar ga je imela. Kako lahek bo sedaj napredek, kako lahko delovanje, dosedaj smo morali žrtvovati vse doneske za obresti. Temu modremu in prepotrebnemu novoletnemu darilu — slava! Blagim gospodom, kateri so temu pripomogli ter imeli odločevati, srčna hvala I Viktor Engelman, načelnik gasilnega dru-atva in kmetij, podružnice.
OOMENJEC
— ka— Iz Tuhinja. Tuhinj je oni blaženi kraj, s katerim so se razni »možje" kaj radi ponašali v svojo slavo, da je najbolj »zaveden", ali boljše rečeno, klerikalen. A sedaj je tem ljudem zastala kar sapa in ne vedo^si razlagati, kako je sploh mogoče, da je bil g. Engelman, o katerem vendar vsak ve, da je nevaren naprednjak kljub vsemu kriku in obrekovanju zopet enoglasno izvoljen za načelnika kmetijske podružnice v Tuhinjski dolini. No, pravi Tuhinjci pač boljše sodijo g. Engelmana, ker so spoznali, da višek popolnosti ni v tem, če je kdo samo župnikov ki-movec in petolizec, druzega pa nič. G. Engelman je s svojim neumornim delovanjem in ljubeznijo do našega kmetskega stanu pač zaslužil, da smo mu hvaležni. Da, takih mož nam je treba!
— ka— V Zg. Tuhinju smo si postavili novo šolo za to in samo zato, da bi se v njej poučevala naša deca. Nikakor nam pa ne gre v
lavo, da bi bila šola v ta namen tu, da jo gosp. upnik izrablja v svoje namene. Krajni šolski svet, kje si! ? Mar misliš, da je vse, kar Župnik izusti, zapoved ? Zavedaj se, da si Ti gospodar v šoli in da si mi nismo s svojemi žulji postavljali nje v ta namen, da bi župnik v njej kar zaporedoma prirejal veselice. »Lurška pastarica" je pač nekaj, kar nas ne bo odrešilo in zaradi katere tudi kraj-nemu šol. svetu ni treba pred župnikom zlezti pod klro!
— ka— Smola, ki jo ima marsikateri klerikalni učitelj s svojim župnikom, se pač najjasnejši kaže zopet v Zg. Tuhinju. Kadar se namreč župnik izmisli, da bo zopet treba pokazati njegove Marijine hčerke, si izbere v ta namen igro in g. nadučitelj jo mora, dasi se vedno na skrivnem priduša, da to dela zadnjikrat, hočeš nočeš, puncami ves prosti čas ubijati v glavo, dočim se župnik tega dela niti ne dotakne. Je pač žajfa! Pa saj bo zato dr. Lampe zboljšal plačo!
— ka— Ugodno znamenje. Zadnjo nedeljo 2. t m. so pri nas fantje, katerih imena pa za danes ne priobčujemo, čakali v zasedi Jakoba Za-vasnika, ter ga, ko je nič hudega sluteč prišel mimo, z zverinsko surovostjo napadli s kamenjem in ga zelo težko poškodovali. Našemu g. župniku Janezu Štruklju prav iskreno častitamo, da ima tako izvrsten materijal za svojega bodočega »Čuka", Ta, ki je vrgel prvi kamen, bo gotovo načelnik, da bo potem lahko brez skrbi pod klerikalno krinko pobijal ljudi. Krasni sadovi 1 Kaj ?! Sicer pa le hitro z »Našim domom", da se »čuki" še bolj vsestransko »vzgoje"! Oj, blagor ti, dragi Tuhinj!
— ka— Tuhinjci, opozorjamo Vas še enkrat na župnikov »Naš dom"', o katerem smo že pisali v zadnji številki »Gorenjca" 8. t. m. Radovedni smo, koliko bo dobil župnik v posojilnici za svojo umazano stavbo ! Med Tuhinjci bodo gotovo tudi redki tisti, ki bi dajali materijal zastonj ; po našem mnenju naj si g. župnik zida svoj »Dom" z lastnimi groši saj ste mu jih že dovolj dali..
Iz kamniškega okraja.
— ka— Voda sv. treh. kraljev. Dne 5 t. m. blagoslovila se je, kakor ooicajno vsako leto, v kamniško-samostanskej cerkvi voda svetih 3 kraljev. Po ta frančiškanski produkt so prišli naši verni kmetje od blizu in daleč, zlasti mnogo je bilo vernega ljudstva iz Stranj, med njimi tudi neki prostak 17 tega pešpolka, kojemu je baš potekel njegov dopust. Seveda imajo naši gostilničarji boljšo vodo k^t pa frančiškani — vsaj bolj vžitna je. Prostak je pil v družbi znancev ter se tudi ž njimi v prijateljskem razgovoru vračal domov: toda že pri smodnišnici mu jeden njegovih katoliških prijateljevi!! nastavi nogo, ga zvrne, zajedno pa udari z nožem po glavi s tako silo, da je revež obležal. Smodniški delavci so mu takoj sprali rano, ga obvezali (tovarna ima namreč na več krajih za prvo pomoč v nezgodi v to potreben materijal na razpolago) in ko so ga hoteli odpraviti domov, je že prihitel naš neumorni dr. Dereani, ki je ranjenca Še enkrat obe al ter odredil, da se je poškodovanec prepeljal drugi dan v garnizijsko bolnico v Ljubljano. Kmet, ki nosi v eni roki z blagoslovljeno vodo napolnjeno steklenico, v drugi pa nož?! spada med »naše dobro verno ljudstvo". Oj ti ljuba katoliška (?!) izgoja! X.
— ka— Umrla je v Kamniku (mrtvoud) dne 7. t. m. gdčua. Alojzija Ctrar, nekdanja kuharica vpokojenega ter v Kamniku zamrlega župnika Hrvata. Dekle (?) je bilo precej petično, za to je tudi zvonilo na vseh koncih in krajih in naš dekan Lavrenčič, ki mu ni prav nič za denar — samo cerkvene ceremonije so mu nad vse ljube — je nosil glavo pokonci 1 Pri pogrebu je bilo precej frančiškanskih patrov in frat.ov in tudi usmiljenih sester ni manjkalo. (Vsi ti dobijo sveče zastonj, sicer pa k pogrebu ne pridejo.) Žalujočega občinstva ni bilo, pač pa so ti verni kristjanje med seboj pridno kramljali, in mesto očenaša je bilo si sati nekaj vprašanj: »Kaj bi rekla njena hči, ko bi to videla"?! Tudi mi smo radovedni, kajti kje so petice, bo prej kot ne še njena dedinja sodnijsko težko dognala. /.
2. ŠTEV.
-ka- »Katoliški dom" v Mekinjah se prične graditi že spomladi, Župnik Rihar in župan Gams. sta beračila za darove tudi po sosednjih občinah Ko bi ta župnik Rihar, ki sam ne vidi kako ga izpodrivajo nune, skrbel v istini za ljudsko izobrazbo, priberačil bi bil že lahko ja Mekinje tako zelo potrebno šolo — a — »šol? še ni, ko že .Katoliški dom* stoji?!"
— ka— Vožnja po cenil Župniku v Zg. Tuhinju se zazdelo, da mora popraviti obmejni zid pokopališča. Bahato je pravil svojim fa-ranom: »To plačam jaz sam," zajedno pa je oznanil na leči, da bo stal prostor za grobišče še enkrat toliko kakor do sedaj 1 Kdo bo tedaj plačal? Najlepše pri vsem tem pa je to, da se je vozilo izklesano kamenje iz Ljubljane, če tudi je v Tuhinja kamenja več kot preveč I Naš verni kmet bo pačdelal še tlako .
—ka— Od bistriških bregov v kamniškem okraju. Bistrica je ob zadnji povodnji napravila tudi po naših krajih mnogo škode. Odnesla je velikansko množino sveta. Samo v občini Ihan znaša škoda 118.000 K. Koliko pa še drugod! Klerikalni deželni odbor se zanima samo za elektrarno, banko, avtomobil i. t. d. a za uravnavo voda samo obeta. Seveda tukaj se gre za kmeta, tam pa za razne lačne vrane v klerikalni stranki, ki hočejo mastne službe. Dr. Krekov, par vatlov dolg jezik, ki ga suče po shodih, ne bode še uredil teka vode. Kako nespametni smo res kmetje, da volimo take poslance, ki delajo samo službe ljubljanskim škricem, mi pa lepo plačujemo 1 Tudi kamniški dekan Lavrenčič ne bode nič storil za nas, ker ta ima dosii opravka z učiteljicami, s katerimi se redno shaja v Kamniku. Kakor kaže, nismo tega moža volili zato, da bi se brigal za kmetske koristi, temveč zato, da učitelje ko-mandira in učiteljice vabi v Slomškovo zvezo. Mi mislimo, da bodo že učitelji sami z£se skrbeli in učili, Lavrenčič naj le lepo mašuje, za naše kmečke koristi on tako nima zanimanja, zato bodemo prihodnjič premislili desetkrat, predno ga bomo volili. Bivši njegov volilec.
— ka— Kamniško praharno namerava vojni erar predelati tako, da bo popolnoma odgovarjala novodobnim tehničnim zahtevam. Stare delavnice izginejo, na njihovo mesto pa pridejo nove, zidane. Po tovarni se napravi velikanski kanal, pri katerem bo zaposlenih krog 300 delavcev. Pravijo, da bo družba, kateri so se izročila dela, najela same italijanske delavce. Zdaj jih dela pri kanalu krog 60. Želeli bi bilo, da se zglase za delo slovenski delavci.
— ka — Huda. otroška bolezen „ ošpice" divja po Kamniku in okolici že dalje časa. Več otrok je že vsleci? te bolezni umrlo. Do te bolezni je bilo zdravstveno, stanje v Kamniku zelo ugodno. V minulem letu se je rodilo 106 otrok, umrlo pa je 90 oseb.
— ka — Iz. Tunjic se nam piše: Naš župnik so zelo hud na svoje župljane. Pravijo, da se od leta 1870 še ni toliko deklet spridilo, kakor preteklo leto. Mi pa dobro vemo kaj je temu vzrok. To so dekliške in fantovske Marijine družbe, katere ustanavljajo duhovni gospodje samo zato, da pridejo bolj v dotiko z brhkimi dekleti. Ene same žene se marsikdo naveliča, kajne, gospod župnik, četudi je dobra kuharica. Mi smo mnenja, da čim manj bo Marijinih devic, tem manj bo nezakonskih otrok. Tudi igre po farovžih zelo slabo vplivajo na mladino. Na svoje oči smo videli dogodek pri nekem kozolcu, ko sta se vračala zvečer Marijin mladenič in Marijina devica od igre, ki so jo napravili mekinjski fantje v farovžu v Mekinjah. Zato ,pa, stariši, ako, hočete imeti nepokvarjene otroke, potem jih nikar ne puščajte na farovške igre! Sicer pa, gospod župnik, potrkajte sami sebe po prsih, pa recite: »Mea culpa, mea culpa!" Bilo je seveda pred davnimi leti. Gospod župnik se morda še spominja Mejačeve gostilne na Grabnu, nekega mladega dekleta in njenega brata! Seveda, takrat je tekla po našiih žilah burna, mlada kri!
— ka— Katoliški »pedagogi". Kakšen mora biti pristni in pravi katoliški »šolmašter", je pokazal kranjski deželni šolski, svet, ki nam je poslal, »za mušter" nekega Pogačarja. Do tega človeka nimajo, otroci.prav nikakega spoštovanja. Nima niti toliko upliva, da bi mogel ohraniti disciplino med učenci četrtega razreda. Ne le, da mu otroci groze, da ga .bodo zatožili svojim sta-rišem,. ne, groze mu. celo, da ga bo policaj zaprl, ako bi kateremu kaj storil. Kaj bo z našimi otroci, ki bodo prišli iz šole vsi pokvarjeni ? In ta »pedagog" je še tako drzen, da si upa prepovedovati otroku v »Sokolovo" telovadnico in da nagovarja otroke, naj hodijo telovadit k »Čukom". Pa to je, dobro, da ga v tem oziru nihče ne uboga. Kakor se nam dozdeva, namerava deželni šolski svet kamniško šolo popolnoma počukariti. Zdaj imamo na naši šoli enega »Čuka", dve slomčkarici in eno slom-škarico - nemškuto. Kadar bodo stari, samo za svoj stan živeči gospodje šli, tedaj se njihova mesta zasedejo s samimi »Čuki". To smo. izvedeli iz povsem zanesljivega vira. Lepa pri-hodnjost se obeta kamniškim meščanom. Vzeli bomo v roke paternošter, pa bomo šli med spo-korjene »Čuke«!
2. ŠTEV.
— ka— Utopljenega so našli30,decembra v vodi 50letnega posestnika Jožefa Stebeta iz Podboršta pri Komendi. Vračal se je iz Ljubljane, pa se je nekoliko napil in zašel v vodo.
bi brusiti :
Iz brdskega okraja.
— ka — Kamniški vlak je bil v nedeljo, 2. t. m. zvečer ob tt. uri čisto nabasan potnikov. Polovica ljudi je morala stati v vozovih in zunaj. V Domžalah se je zamudil vlak ceio četrt ure. Naj bi železniška uprava v takem slučaju, kove\ da se vozi veliko ljudi v Ljubljano, preskrbela nekaj več vozov.
- ka— Grobova. Na Vrh polju: pri Moravčah je umrl oče gdč. Ivanke Cegnar. Dne 8 t. m. je bil pokopan g. Tomaž Tomo, trgovec in posestnik v Moravčah. N. v., m p I
- ka— Zadnja povodenj je napravila tudi pri nas mnogo škode. Od Blagovice do Doba je bilo ob veliki cesti skoro vse pod vodo.
Č. Ljubljanska okolica..
—lj. o. — Iz Št. Vida nad Ljubljano se nam
poroča: »Gorenjec" obhaja svojo desetletnico, mi pa tudi. Dolgih deset let se je naš župan Belec napenjal, da bi spravil od nas nadučitelja Janka Žirovnika. Zakaj? Zalo, ker ta ni hotel na Bel-čeve razglašene gosli plesati. Žirovnik je bil mož, ki je res nesebično delal za ljudstvo v duševnem in gospodarskem oziru. Belec se pa rajse vnema za take stvari, ki njemu kaj neso. Žirovmk je. delal za duševni in gospodarski napredek ljudi, Belcu pa. so veliko bolj všeč" možički, ki se po trebuhu plazijo okoli njega« Zato je pa hujskal svoje možičke proti Žirovniku, kadar in. kjer. je mogel. Celo rajni župnik Malovrh mu rti hotel vselej pomagati, ker je' bil še nekaj i pošten. Zato bi nam pa lahko povedal, kako je Belec: tolkel pred njim ob mizo, rekoč: .Jaz sera gospodar v faril" — Sedanji župnik, Šengaijev, Tiner-\i> Bri-tofa, je pa drug mož. Ta je rajši pozabU^a svojo duhovniško čast, sajnc* da bi Belcu pomagaj i ter si pridobil njegovo > naklonjenost Celo tako daleč se je ia,duhovnik izpc^abU, da^jev.Žirovnika ob-rekoval; v, svoji i tožbi na c. kr. okrajni šolski svet i Včasih smo imeli duhovnike kot. za. nekake nepristranske sodnike* ker b| 'pa& oni morali najčistejše po. veri živeti i in vselej le resnico govoriti in pravico deliti. A. danes, se predrzen riuhovruk v. svojih tožbah lagati I!. Kaj so taki duhovniki še. vredni tega imena? Kdo, jim.;rrf»r*t potem, še zaupati!? A.vse tožbe niso nič izdale; ker je nadučitel j pošteno živel iu. vestno opravljal svojo službo. Toda prišla je v c. kr. deželni, ioiski svet klerikalna večina, ki vse preveč ravna v korist stranke. In dobro znani dr Lampe je predlagal, da se nadučitelja Žirovnika prestavi- iz Št. Vida v — Borovnico,.— i? službenih ozirov^ Kakšni so ti"»službeni oziri*,-še~danes-nihče ne ve Pač pa vemo — in to naj izvedo vsi kmetje — daje prestavila in s tem občutno kaznovala nadučitelja Žirovnika tisa stranka, ki vedno vpije, da dela za kmeta Žirovnik je pa baš v Št. Vidu storil za gospodarski napredek toliko, da dosedaj ne toliko vsi duhovniki skupaj, kar,jih; je bilo v Št. Vidu. Tako plačilo je torej prejel mož za svoje nesebično delo za .kmeta 1 Ni, čuda. po em, če noče skoraj nihče delati za kmeta, ko se mu tako umazano, plačuje nesebično delo 1 — Gg župan, župnik in drugi so .se tudi nadejali, da bodo s prestavitvijo Žirovnika ubili vse samostojne ljudi, v Št. Vidu po geslu: Udari pastirja in ovce se bodo plaho, razkropile 1 Toda. zmotili so sel Pastirja so sicer udarili, a njegpvi učenci vrlo nadaljujejo, zappčeto delo prosvete in gospodarskega napredka.. Lahko rečemo, da je m sile, ki bi ustavila to delo in da ni sile, ki,bi rešila Belčevo in Zabretovo nasihlvo gotovega propadal Ljudstvo se probuja in gre naravnost naprej proti svojim tlačiteljenti. Dan obračuna gotovo pride in takrat boste videli, da res »strašen dan je dan pjačila!,"
— lj. o. r Iz sorske in medvodske okolice.
Vsled ljubega miru iz naše okolice ne priif||S40 več v sveti razne novice, zato paše ni rečenoyi!a smo z vsem.in povsod zadovoljni. Posebno ob zadnji povodnji nam je začelo šumeti po glavi, da se damo tnalo preveč vleči,od raznih »gospodov. Naša nemirna reka Sora je zopet napravila velikansko Škodo. Odtrgala je lep kos sveta nanovo pri Gostečah, napravila tudi nov ovinek v teku ir. sedaj je puška nabita, da. krogla zopet lahko odnese , cele orale sveta.. Vzela je tudi brv, ki drži iz Sore v Reteče in Senico, pa to še. ni največja nesreča, ker brv se bode kmalu zopet dala postaviti, a rodovitne zemlje, ki jo je odnesla Sora v Slavonijo in še dalje naprej,, te naše gnojne zemlje ne bomo dobili več nazaj. Nas ne zadene pri tem nobena krivda. Poskušali smo in. tudi izvršili nekatera dela pri vodi, a zato nam ni nihče izmed ljudskih in kmetskih
GORENJEC
prijateljev dal bore vinarja. O pač, obljubovati znajo imenitno. Kmetu bi obljubili zvezde z neba, če bi jih zaželel No, pa mi ne zahtevamo takih nedosežnih stvari, pa vsaj to, da bi nam priskočili na pomoč, da. nam voda Sora ne vzame vse grude, ki nas živi. Kaj je z vodno zadrugo, ki se je ustanovila? Kje tiči zadržek, da ne gre stvar naprej? Seveda, oblasti znajo nad n,is pošiljati bajonete, a rešiti nas zla in pomagati nam v nesreči, tega nočejo. Kje ste tisti naši ljudski zastopniki, poslanci in vsi taki, ki ob raznih volitvah obljubujete reguliranje Sore? Seveda, dokler konja love, mu ovsa mole, nam pa kažejo načrte za reguliranje vode, da naše glasove dobe ob volitvah. Potem pa hodijo na naše stroške na razne komisije in oglede. Kakor je bilo tudi citati, bodo naši, za ljudstvo vneti deželni odborniki kupili avtomobil, da se bodo vozili okrog na deželne stroške. Pravijo, da bode to cenejša vožnja, kakor po železnici. Mi sedaj ob reki Sori razumemo to, da naši ljudski zastopniki tako skrbe, da so voljeni taki poslanci, ki delajo potem projekte za železnico na Triglav in hočejo lepo špekulirati v deželni banki na račun davkoplačevalcev, a nas kmete in našo zemljo naj pa vrag vzame, ali pa Sava odnese proti Črnemu morju* Dr. Šušteršiču in drugim ljudskim prijateljem gre prav dobro, to smo prepričani in tudi našemu dičnemu poslancu profesor Jaucu ne gre ravno slabo, ko rajši sedi v deželnem odboru, kakor bi se s paglavci ubijal, a nam kmetom gre slabo, dolgovi in druge nezgode nas-tlačijo k tlom, pri vsem tem pa smo še tako kratkovidni, da ližemo roko, ki nam lase puli in poljubujemo palico, ki nas tepe.. Kako dolgo pojde še to? Kdaj bode kmet začel ne samo misliti, temveč tudi delati po svoji glavi? S svojega kožuha bode moral otepsti razne zajedalce, ki mu pijejo kri. Ako se ne obrne na bolje, mu bode. Sora odnesla vso zemljo, a pijavke nam bodo izpile kri.
— lj,o. — V Dolu pri Savi imamo izvrstno kupčevalko s »pristnim" surovim maslom. V Ljubljani pa niso s to-pristfrostjo-zadovoljni, zato so ji pobrali vso zalogo in Štrekljeva Micka bode precej občutno kaznovana
—I j o. — Od naše živinorejske zadruge se malo sliši. Želeti bi bilo, da bi se nam bolje obnašala, kako dosrdaj
— lj. o. V Preski družba treznosti vedno bolj napreduje, nje voditelj je popolnoma zadovoljen. Tudi, .Čuki" ponoči pridno .čukajo", tako da sme biti ž.njimi zadovoljen vsak pošten krfetijan.
— Ij.o.— Mlekarska zadruga na Svetjn
se namerava razdruziii. V ta namen je sklican za dan 16 t. m. občni zbor. Plačati je morala zadruga že precej kazni polit, oblast«, ker ni pravilno poslovala Mlekarno bode dalje vodil še g: Milan Ivančič, kakor dosedaj.
— lf.o — Govorilo se je tudi, da name* rava papirnica Leykam prodati svoje podjetje v Medvodah in Goričanih. O istiniiosti tega se ne da zagotovo reči.. Prihodnjič pa še kaj.
■ ■■■■■IHHIIIKMlimilHIIIMUniV
D. h drugih Krajev.
Za družbo sv. Cirila in Metoda«
IZ Loškega potoka; 9. januarja 1910.
— r. k. — Obnovili smo pri naa- in oživili podružnico sv. Cirila in Metoda in privabili v krog slovenskih brambovcev znatno število tu-KajŠnjih krajanov, kateri se zavedajo svojega slo venskega pokolenja in pomneč, da nas veže sveta dolžnost za skupno obrambo slovenske domovine in; uvažujoč tozadevno prezaslužno delovanje naše glavne družbe v Ljubljani, hočemo sodelovati s poživljenimi silami združeno s slovenskimi rojaki vseh pokrajin za rod in dom slovenski.
To naše rodoljubno delo pa bi nam rad oviral »Domoljub", ki napada v svoji 52. št. z dne 30. decembra 1909 družbo sv. Cirila in Metoda na tako podel način, kakršnega bi bil zmožen le izdajalec našega naroda, in jo grdi na »katoliški" podlagi pod zaščito imunega urednika, katoliškega duhovnika Žitnika, z lažnim obrekovanjem tako peklensko hudobno, da smo prisiljeni se oglasiti.
»Domoljubov* dopisnik je pomočil svoje pero v strup. Jaz ne maram pomočiti danes tudi v strup svojega peresa, odgovarjam mirno in stvarna
Sklicujete se na jasna dejstva, ki kažejo, da je družba sv. Cirila in Metoda liberalna last, liberalno zavetišče, ki je izločila iz svojega programa vero, in da se je odvrglo za družbo vele-zasiužne može S. L S.
Ob teh točkah poživljam »Domoljubovega" dopisnika, da navede vsa ta jasna dejstva.
, Povem mu pa že naprej, da svojega nesramnega obrekovanja ne bo opravičil, ker je zadel ob § 2. družbenih pravil, ki zahteva slovensko šolstvo na katoliško-narodni podlagi, zadel je ob navodila, katera je dalo sedanje družbeno vodstvo vrtnaricam (v knjižici št. 9.),
..............................._________j       13 JSt^AN
zadel je ob šolske sestre, katerim je izročena šola v Trstu in št Rupertu, pa tudi nekaj vrtcev, zadel je ob katehete, kateri so uslužbeni na družbenih šolah, zadel ob šolskega vodjo - Župnika, zadel ob veliko število duhovnikov in posvetnih rodoljubov, kateri žrtvujejo Čas in denar za prospeh družbe sv. Cirila in Metoda, o katere plemenitem delovanju so prepričani.
»Domoljubov" dopisnik se je izpozabil v svoji hudobiji celo tako daleč da pozivlje vse pristaše S. L. S., da ne more, ne sme biti nihče član družbe sv. Cirila in Metoda, pa naj v osrednjem odboru sedi Peter ali Pavel, dokler ta dela po programu, kot sedaj. In ker sem naštel nekaj vodilnih točk in družbenih funkcionarjev zgoraj, kar svedoči o družbenem programu, ne morem uoditi drugače, kot da »Domoljubovemu* dopisniku ni všeč ne verska in narodna vzgoja, ne duhovniki in nune, ne Peter ali Pavel, ampak le to, kar vsemu temu nasprotuje.
Tako je torej delo Slovenske Ljudske Stranke za vero in narod v listu »Domoljub", ki mu je urednik katoliški duhovnik Žitnik, v listu, ki je postavljen pod cerkveno nadzorstvo, v listu, ki ga priporoča škof Bonavenlura . . .
Za danes rečem le: razsodni Sovenci, sodite sami, kako pogubno za naš narod' piše .Domoljub" in kako hinavsko lažnjivo in zavito-obrekljivo napada družbo sv. Cirila in Metoda 1 Nemškemu »Schulvereinu" je najboljši sotrudhik...
<» e •»•»
— r. kr. — Grozna nesreča V Rablju, Preteklo soboto ob pol 1. popoldan se je popolnoma pogreznila bolnišnica c. kr. rudokopu. Poslopje je imelo dvoje nadstropij in je izginilo raz površje, nato je pa bližnji potok napolnil vso jamo. Ponesrečilo se je 7 oseb. To so rudniški zdravnik; žena in njega otrok, nek upokojen orožnik in njega žena, potem pestunja in dekla. Če niso bili ubili, so se gotovo utopili. Nek 16 leten mladenič je pobegnil pravočasno skozi okno, kjer se je hudo obrezai ob steklo in pobil na glavi. Zdravnik je bil s svojo družino v nadstropju pri kosilu. Orožnik je stanoval v pritličju. Vzrok? je baje ta, da je neka vodna žila iz rabeljskega jezera izpodjedla zemljo in i ko so rudokopi razstre-IjavaM rudo, je voda vdrla v rov in bi se bili kmalu tam delujoči rudokopi utopili v* rovu. Natančneje še ni znano. To bo dognala komisija.
WVVWWVVVVVVVVWWVVWVVVVVWWVVV
..........J
— n— Desetletnica tiskarne. Obenem z listom obhaja tudi naša tiskarna svojo desetletnico obstanka. Je bila sicer'že prej v Kranju tiskarna, za katero pa živ krst ni vede! razen nekaj Kranjcev. Pokojni Reš je dobil tiskarsko koncesijo menda že leta 1843 Iz malega raste večje. Leta 1900 je bila1 tiskarna nastanjena v prostorih; kjer je sedaj Kreditno društvo Odtod se je začetkom marca 19JI preselila radi pomanjkanja prostorov v nekdaj Petanovo sedaj urar GlObočnikovo hišo nasproti župne cerkve. Takrat je imelš uslužbenih 5 oseb'in dva stroja. V Pe-tanovih prostorih je ostala do avgusta leta 1906. Toda tudi tu so bili prostori še vedno pretesni, zategadelj je bilo treba misliti na še večji lokal. Pa kje dobiti kaj takega v Kranju? Pokorni Karel Florian je preuredil sedanji prostor za tiskamo tako, kakor je bilo pač možno v njegovih močeh. Lokal je svetel in zračen, glavni stvari' za delo stvarjajočega človeka. Danes ima tiskarna dva velika brzotiskatna stroja z električnim obratom in mali stroj. Uslužben h je: 1 faktor, 7 stavcev, 1 strojnik, 2 učenca. 3 vlagatelj ice, 2 hlapca, 1 ekspeditorica in 1 komptoanstinja, skupaj 18 oseb. Na plačah se jen. pr. lani izplačalo 17.779 K 83 vin. V naši tiskarni se danes tiska med drugim
7 časopisov.
—- n— Čislanim gg. sotrudnikom hvala, hvala in še enkrat bvatal Proti vsemu našemu pričakovanju ste nas za ožiti z bogatimi doneski. Radi bi bili spravili v list vse poslano rrarm gradivo, pa kljub obsežnosti ni šlo, dasiravno je vse tehnično osobje tiskarne malone delalo nočindan. Zategadel prosimo tem potom blagohotnega oproščen ja, saj pride vse na vrsto
— n — Današnja številka, -Gorenjca* vsebuje ^'strani. Pivotno smo nameravali izdati 20* -strani, a * vsled izredne trudarjubnosti* naših gg. dopisnikov smo v zadnjem trenotku dodali še
8 strani. Dragi Gorenjci, zatorej čitajte svoj list, naročajte in razširjajte ga, da bo, — če mu bo usojeno — še lepše praznoval drugo desetletje. Poslali smo slavnostno številko tudi nekaterim 'prijateljem, od katerih zanesljivo pričakujemo, da se naroče na list.
—n— črna nebvaležnost bi se nam
očitala opravičeno, ako bi se ob desetletnici našega lista ne spominjali moža, ki je zlasti prva leta mnogo, če ne največ pripomogel v to, da se je vedno bolj Širil krog rGorenjčevih" bralcev in naročnikov. Pograbil je vsako priliko, da je
i      ii..SJRAy________j
delal najizdatnejšo reklamo za naš list, ni je bilo skoraj »Gorenjčeve* številke, za katero ne bi bil on preskrbel gradiva, in celo za časa poletne suše, v dobi kislih kumar nam po njegovi za slugi ni nikdar nedostajalo tvarine za globoko-umna razmišljevartja. V mislih imamo svojega župnika, starega znanca ter prijatelja, prečastitega gospoda dekana Antona Koblarja, ki bo prav tako kakor mi — čeprav nekoliko mesecev pozneje — obhajal še letos desetletni jubilej svojega bivanja v Kranju. Zgodovina našega lista je tesno zvezana z njegovo osebo. Prva leta je bil stalna figura v »Gorenjcu* in to prav gotovo ne na našo škodo. Prečastitega so poslali v Kranj preklinjat, a usojena mu je bila vloga svetopisemskega Bileama. Čim bolj je bruhal ogenj in žveplo na naše podjetje, tem lepše rožice so poganjale na „Otro-škem vrtcu* — kakor je izvolil nekoč imenovati »Gorenjca" c. kr. dvorni svetnik v. p., sedanji žlahtni poglavar Vojvodine Kranjske, visokorodni gospod pl. Suklje. Dekanov ..Slovenski List" je preminul na sušici, ..Gorenjec"-' se pa še vedno veseli svojega življenja. Hvaležnim srcem smo prejemali iz rok gospoda Antona različne neprostovoljne dobrote, in naša hvaležnost je prikipeia do vrhunca, ko je prečastiti konečno celo sam vstopil v kolo naših soirudnikov, poslavši nam kar naenkrat pet dolgih popravkov, katere smo radi izredne originalnosti pdnatisnili v veliko veselje in zabavo svojim bralcem. Da bi se gosp. dekanu saj nekoliko oddolžili za izdatno pomoč, smo razpisali takrat nagrado za na boljšo tehan-tovo podobo, ki naj bi krasila posebno »Koblar-jevo številko". Vspeh natečaja je bil uprav čudovit kar se tiče kvantitete, nikakor pa ne zadovoljiv glede kvalitete vposlanih portretov. Prejeli smo razne slike, risbe, fotografije in karikature, ki so sicer vse predstavljale Koblarja, ki pa vendar ni bil Koblar. Ob neki priliki je gospod dekan propovedoval, da duša vsacega človeka odseva iz njegovega obraza, in ravno izraza lepe Kobiarjeve duše ni niti jeden umetnikov pogodil na dekanovem obličju. Prišli smo do prepričanja — ne morda, da Koblar sploh nima duše — marveč do prepričanja, da Kobiarjeve duše sploh ni mogoče fiksirati in na svojo veliko žalost smo morali opustiti svojo blago nakano. — Tekom let se je precej ohiadilo prijateljsko razmerje med gospodom tehantom in našim listom, a kljub temu smo ohranili v svojem srcu globoke simpatije do svojega dobrotnika in v znak hvaležnosti poklanjamo ob »Gorenjčevi" desetletnici te skromne vrstice svojemu župniku Et meminisse tuvat .. .1
— n— Ali jc sedaj vse v redu? Ljub-1 anski kleiihaiCi so piodali svojemu pristašu tesarju Pusiu deželni gozd v i odmolniku za Škandalozno nizko ceno, in sicer pod roko in brez dovoljenja deželnega odbora. Stvar je razburila dobrunjske kmete in prišla v »Slovenski Narod". Vsled tega se je dotična kupčija v deželnem zboru na predlog dr Šušieršiča razveljavila, to se pravi: veljavna itak nikdar ni bila, ampak Pustu se je prepovedalo nadalje sekati gozd. Kdo je gozd prodal, se pravzaprav ne ve, na zunaj figurira sedaj kot prodajalec neki Neben ftthrer, vodja blaznice na Studencu. Mi nimamo tesarja Pusta za takega otroka, da bi bil mnenja, da Nebenfuhrer more na svojo roko prodati les v gozdu, ki je last dežele, ali mi trdimo, da je ta izgovor bolj žaljiv za dežemi zbor, nego trditev, da je ta referent sam postopal samovoljno. Tu se gre za deželno premoženje in je popolnoma postranska stvar, če je kak lesni prekupec v gostilni v Dobrunjah obijuboval za ta les več nego je mislil dati. Dejstvo je, da je »Slovenec" zagovarjal prodajo in trdil, da se deželi ni napra vila ntkaka škoda, in dejstvo je, da deželni zbor, dokler stvar ni z rast! a klerikalni stranki čez glavo, ni ustavil sekanja lesa. Zaradi tega so bila tista opravičevanja naprednih poslancev v deželnernzboru zelo malo na mestu. Sedaj je Evgen Lampe razžaljen, da se je škandal sploh razkril, in liberalci so obrekovalci. Mi ne maramo razmotnvati vprašanja, kaj bi bila naredila klerikalna stranka iz enakega slučaja, če bi se primeril ljubljanski občim, vprašamo pa, ali misli deželni zbor, da je izpolnil vso svojo dolžnost, če je ustavil sekanje lesa. Ali hoče deželni zbor čakati, da kak NebenfUhrer proda še rjuhe iz deželne bolnice in kavaiete iz prisilne delavnice? Ali je sedaj yse v redu?
— n.—   Vprašanje   glede preložitve klanca v Rakovici vendar enkrat rešeno! O tozadevnem poiocilu deželnega odbora se je uisuCii iuick. v  uc2cuiewi zbottt na predlog po slanca Zabreta razpravljalo takoj, ne da 01 se bito prej kakemu odsekn izročilo v pretres. Poslanec Pire se je toplo zavzel za predloge deželnega odbora in povdarjai, da je res že skrajni čas, da se definitivno uredi zadeva ki se vleče I že leta in leta. Nekako pred petnajstimi leti se I je sprejeta občinska pot v Besnico med okrajne i ceste. Kranjski okrajni cestni odbor si pa ni osi-gurai prej sredstev, s katerimi bi bilo mogoče cesto spraviti v tak stan, kakor je predpisan za okrajne ceste Prejšnja občinska pot je bila namreč skrajno zanemarjena in vsekako bi se moral pre-
ložttt klanec v Rakovici, kar bi vsled neugodnih terenskih razmer stalo lepe tisočake, katerih pa takratni cestni odbor ni zmogel. L. Is98 je bil napravljen prvotni načrt za preložitev klanca. V pokritje stroškov je cestni odbor zvišal cestno naklado za 2%. Potem so se lepo vrsto let vršila pogajanja med deželnim odborom, cestnim odborom in občino sv. Jošt. Dopisovalo se je, vlagalo pritožbe, drezalo ter vgrizalo. L. 1906 je bilo precej upanja, da se v kratkem prične z delom, a vsa akcija je zopet padla v vodo, ker so se zahtevale pretirane cene za odkup v regulacijo potrebnega sveta in je občina sv. Jošt zaprosila, da se cesta spelje v Rakovici za on-dotnim gospodarskim poslopjem mesto mimo mlina. Izpremenil se je prvotni načrt in treba bo zgraditi Čez potok Besnico nov most, vsled česar se je proračun seveda izdatno zvišal. Tekom let je cestni odbor z 2% naklado nabral za besniško cesto kakih 27.000 K. po daljših pogajanjih je železnična uprava odstopila za gradbo mostu potrebni svet in ako še dežela dovoli svoj prispevek,* se še letos lahko prične z regulacijo napominane ceste v Rakovici. Ker le ta okrajna cesta nima samo lokalnega pomena za Zgornjo in Spodnjo Besnico, marveč ima tudi veliko važnost za občini Kranj ter Stražišče in za vasi za Savo, kojih pre bivalci imajo gozdne deleže v obsežnih besniških gozdih, priporočata poslanca Pire in Zabret v sprejem predlogo deželnega odbora. Nato se je preložitev okrajne ceste iz Kranja v Zgornjo Bes nico v Rakovici v dolgosti 1077 m soglasno odobrila po projektu, ki ga je predložil okrajno cestni odbor v Kranju in ga pregledal in popolnil deželni stavbni urad s proračunjenim zneskom 40.000 kron, ter se je okrajno-cestnemu odboru dovolilo 33% prispevek iz deželnega zaklada v znesku 13.300 kron Sprejel se je v to potrebni zakonski načrt in naložilo se je deželnemu odboru da vse potrebno poskrbi, da se dovoljena cestna preložitev kakor hitro mogoče izvrši.
—n. — Iz selške doline. Lansko leto na velikonočno nedeljo je zakričal na koru selške farne cerkve med pridigo 70 let stari mož iz selških hribov: »Takih pridig sme vsi siti." Njegov obtožbe poln glas se je po vsej cerkvi razlegal in našel pritrjevanja. Tomaž Rožnik je obstal med pridigo: »Zapomnite si ga, da ga izročimo pravici." Starček je bil izročen gosposki, brez kazni se je vrnil domov Vpričo vs* cerkvene občine se je drznil starček Tomažu Rožniku, temu najboljšemu voditelju slovenskega ljudstva, kakor g* je škof Jeglič pohvalil, zabru siti tako mnenje ljudstva 1 Kako so se vendar Časi izpremenilil V Železnikih vidimo drug slučaj, kako načelnik čukov in ljubljenec župnika Mar-čiča pri belem dnevu s kamnom pobi je mirnega delavca na tla, kako potem Marčič zagovarja v »Domoljubu" to podivjan je in kako gosposka župnikovega ljubljenca obsodi na tri mesece ječe. Kako so se časi izpremenilil V selški občini zapušča sleherni klafarski, okrvavljeni, obre kovanja nasičen krov Tomaža Rožnika, v Železnikih je napočila doba, kakor je nastala pred desetimi leti v selški občini. Pa tudi v Železnikih strahovlada Marčiča ne bo dolgo gospodovala; vrv, ki jo je Marčič pletel tistim, ki žive pošteno in pravično življenje, je vrgel ob tla in sedaj kriči prestrašen od učinkov svojega nekrščanskega delovanja: »Ubite me, če me hočete, jaz sem nedolžen." Duhovi, ki si jih je vzgojil, so se obrnili proti njemu samemu, zbal se je vzgojenih si najnižjih instinktov — obračun bo kmalu tu, a bo kratek in temeljit. V hribih se dela dan, iz hribov meče ljudska probuja svitle, blagodejne žarke v dolino. Že dviga od dela zmučeni trpin svoje trudne pesti v dolino proti onim, ki se cele tedne brez dela vozijo pijani od farovža do farovža od Čoča do Štrajnerja, s sovraštvom v srcu zoper pošteno krščansko življenj e, rodbinsko srečo, zoper vse, kar kliče na ime: poštenost Od hriba do hriba se razlega glas: »Takih pridig smo že vsi siti!" Lepša bodočnost se nam odpira, mnogo zaslug za prosveto in izpregledo-vanje ljudstva si je pridobil ..Gorenjec'. Neustrašeno skozi deset let se je zavzemal za zatirane in metal široke kroge resnice in prosvete v naše kraje In tako naj bode naprej!
— n— Glede novih železnic na Kranjskem sklicuje deželni glavar pl. Sukije na dan 24. t. m. shod zaupnikov, na katerem se bo razpravljalo o nameravanih novih železn ških progah. Nove proge bi bile tele: 1.) Takoimenovana »slovenska transverzalka, t. j. nadaljevanje proge z Dunaja na Štajersko; 2.) Ljubljana-Idnja Sv. Lucija; 3.) Kamnik Žiri; 4.) Postojna • Gol - Ajdovščina Zanesljiva gradbena tvrdka naj bi sestavila proračun. Upanje je, da se bo državna uprava zavzela za gradnjo teh železnic tembolj, ker bi služile proge največ strategičnim namenom.
— n. — Nov Statut in volilni red za Ljubljano je prišel v torek na razpravo v kranjsaem aeželnem zboru. Klerikalci hočejo ž njim sebi in Nemcem zasigurati zastopstvo v ljubljanskem občinskem svetu. Statut je provzročil umevno silen vihar v kranjski deželni zbornici Ako govorimo samo z narodnega stališča, je naravnost škandal — da pomagajo klerikalci Nemcem v popolnoma
2. ŠTEV.
slovenski občinski svet potom krivičnega in zve-riženega občinskega volilnega reda v trenotku, ko odrekajo Nemci v Gradcu, Ceiovcu in spodnje-štajerskih mestih Slovencem vsako najmanjšo pravico! Pa klerikalcem je ravno interes lastne stranke vse, vse drugo pa postranska stvar. Glavna določila novega statuta in volilnega reda za Ljubljano, so sledeča: Mestni svet bo imel odslej 45 občinskih svetovalcev, ki se porazdelijo na tri razrede. Vsak razred jih bo volil po 15. Volilci se razdelijo v tri razrede tako, da volita dve petini višjedavkoplačevalcev v prvem razredu, ostale tri petine pa v drugem razredu. V drugem razredu pridejo povrh tega še člani stolnega ka-pitelja, duhovni v dušnem pastirstvu in katebetje, vpokojeni duhovni, javni uradniki, učitelji in učiteljice na javnih šolah. Tretji razred sestoji iz volilcev prvih dveh razredov in vseh ostalih sa-mopravnih avstrijskih državljanov. Nedoletni kakor tudi oni, ki so pod kuratelo, ne morejo niti osebno niti po svojih varhih ali kuratorjih voliti. Ženske volilke volijo osebno in so pooblastila nedopustna. Na ta način se bodo baje preprečile razne sleparije z volilnimi pooblastili. Za volitev žensk se bo določil poseben čas. Uveljavljen je v novem volilnem redu takozvani razmerni ah proporčni sistem, po katerem bo imela vsaka stranka toliko zastopnikov, kolikor bo postavila volilcev na volišče v razmerju z drugimi strankami. Tudi za volitve v magistratni gremij in v razne odseke mestnega občinskega sveta velja razmerni sistem. Vsaka stranka, ki bo imela v mestnem občinskem svetu vsaj pet svetovalcev, bo imela tudi v tem razmerju zastopstvo v magistratnem gremij u in raznih odsekih.
— n — V Železnikih so pred durmi občinske volitve, ki se pa vsled krivde dosedanjega klerikalnega odbora, zavlačujejo malodane tri mesece. S tem si hočejo pridobiti več svojih glasov Ker pa še vedno dvomijo o svoji zmagi, so si izmislili zadnji trenotek grdo nakano. Izvoliti hočejo namreč častnim občanom štiri klerikalne može, ki niso še nič storili za nas, temveč so se žeopetovano pokazali na rafiniran način. Oni častni možje naj bi bili Čoč, dr. Krek, dr. Šu-šteršič in profesor Jarc. Svetovali bi enemu teh gospodov, da ogleda naš trg tudi od klerikalne strani, morda je tudi tam kaj luštnega pinka ponka. Vsekakor pa je dobro obuti močne čevlje, ker so pri nas včasih tla prevroča.
— n— Konfiskacija — dvignjena. Državni pravdnik g. Trenz se je bil pritožil radi razsodbe deželnega sodišča v Ljubljani o razveljavi jen ju konfiskacije III. zvezka kritike »Kaj pravi brošura škofa Antona Bonaventura?" Te dni pa je višje sodišče v Gradcu zavrnilo pritožbo državnega pravdnika in potrdilo razsodbo deželnega sodišča. Gosp. Trenz, kakor vidite, za enkrat še ne bo mir s to škofovo brušuro! Račun lahkomiselnega ravnanja bo seveda morala plačati država,
Društva
— dr.— Silvestrov večer Narodne čina— ce v Kranju se je prav dobro obnesel. Opazili smo < na njem neko «ovo življenje in vrvenje. Kaj tudi čuda. Saj je društvene vajeti vzel v roke odbor, ki obstoji iz samih mladih, pod-vzetnih gospodov, ki imajo najboljši namen, da spravijo društvo iz dosedanjega mrtvila, pa mu navdahnejo nove svežosti. Naj bi jim srečno uspeli lepi načrti. Pa preidimo zopet k silvestrovi veselici, h kateri se je zbralo lepo število starih in mladih, da prebijejo v veseli zabavi zadnje ure starega leta in si v prijateljskem krogu nadzra-vijo k novemu letu, ki naj bi bilo v vseh ozirih srečnejše in veselejše kakor preteklo. — Orkester .Sloga" najprvo izvaja Schubertovi skladbi .Serenado" in „Na morju". Nastop igralcev je bil sicer dober, le mestoma nekoliko netočen. — Kot drugo točko programa smo slišali Drdlovo »Fantazijo na opero Carmen". Skladba je šele pred kratkim izšla. V njej je pokazal Drdla, da ima presrečno roko tudi pri sestavljanju fantazij. Združil je najlepše motive te večno mlade opere v harmonično celoto, ki mogočno učinkuje ne le na veščaka, ampak sploh na godbi prijazno občinstvo. Gospod Stanko Sajovic je vrlo napredoval kot violinist v šoli dunajskega mojstra; prijetno ga je gledati, kako se mu pokoravajo gosli, iz katerih ume izvajati prelepe polne glasove, pro-žete s finim, globokim čustovanjem. Gospa Anica Pirnatovo je v občo zadovoljnost rešila svoj nikakor ne lahek klavirski part. — Nekoliko pred-pustnega humorja je nudila lahki godbi dovzetnim poslušalcem Unbehauna »Božična simfonija". Zal, da slabotni glasovi starega inštrumenta, ki naj predstavlja čitalniški klavir (Četvero-ročno igrala gospa Anica Pirnatova in gospod Bogdan Šavnik), niti iz daleka niso bili kos razposajenim otročjim godbilom, katerim se je njihov del prav izborno posrečil. Zlasti je ugajala »Vožnja na saneh". — V vsakem oziru pri-kupljiva je godba modernega Francoza Beriota.
2. STEV
GORENJEC
To se je prav jasno pokazalo v njegovi .Scene de Balet* op. 100 (gosli gospod Stanko Sajovic, klavir gospa Anica Pimatova). Delo je prepleteno z mrzličnimi, prav originalnimi okraski in pasažami, katere opazujemo v vseh Beriotovih skladbah. — Oficielni del je zaključila Jaka Što-kova burka „Trije ptički", ki ni izgrešila svojega namena. Razvedri in zabava naj, in kdor je bil navzoč, se je prepričal, da je burkica to storila v popolni meri. Občinstvo je smeha kar ploskalo ob kolena in na glas pritrjevalo spretnim igralcem: Špela, gostilničarka (gospodična Mara Polak), Ja-rema, gostilničar (gospod Francelj Crobath ml.), Nace Iglač, krojač (g. Stanko Sajovic), Ivan Zajec, urar (g. Rado Sedej), Jožko Štrmencelj, piskro-vezec (g. Janko Sajovic), sodni sluga (g. Rado Čelešnik), straža (g. Josip Marčan), sodnik (g. P.). — Ob dvanajsti uri je navzoče prav krepko pozdravil g. dr. Simon Dolar, društveni predsednik.
V svojem lepem govoru je razvijal tele misli: .Dober večer, dobro jutro, slavna gospoda! Ravnokar je zdrknilo zopet eno leto v večnost, kakor kane kapljica v neskončno morje. Vsakdo pričakuje ta slovesni trenutek v veseli družbi, kjer se Ozremo na dogodke in pojave pretečenega leta, jih motrimo iz višjega vidika, zapišemo jih v dobro, oziroma v breme, med aktiva, oziroma pasiva, sestavimo nekak inventar, iz katerega posnamemo bilanco čistega premoženja. Kolikor se tiče te bilance Narodne čitalnice v Kranju, jo je spretno podal na občnem zboru g. dr. Kušar. Kakšna je bilanca posameznega? Kdo bi jo zamogel sestaviti? Zdaj je zasijala opojna radost, zdaj je kmalu bridka grenkost, čudna mešanica, ki se zove življenje. Koliko skritih želja je bilo izpolnjenih, koliko je ostalo neizpolnjenih, toda pustimo sentimentalne refleksije v stran, pogreznimo žalostne spomine v reko pozabljivosti, spominjajmo se raje veselih dogodkov. In kakor se je godila posameznemu, tako celemu narodu. Ali nam je to leto že prineslo vse to, po čemur hrepenimo leta in leta, ali če se bližamo cilju, ki nam ga je zastavil naš slavni pesnik: Prost mora biti, prost moj rod, na svoji zemlji svoj gospod! Obrnimo pogled tudi v bodočnost, stopimo z veselim upom pogumno naprej. Kaj nam li prinese? Zagonetno zakriva svoj obraz temna sfinga, rad bi Vam odgrnil zastor, ki skriva bodoče dni — morebiti pa je take bolje; kajti kjer je jasna resnica, tam se neha hrepenenje, neutešljivo, ki tvori vir človeške sreče. Kljub temu pa nismo popolnoma prepuščeni usodi, da bi nam samo ona kovala srečne in žalostne dni; saj še narodni pregovor pravi: vsak je svoje sreče kovač! Vir sreče in sreča sama sta zavisni med seboj. Če me vprašate, kje li najdemo srečo, potem mi je odgovor lahek in Vam vsem že davno znan. Glasi se: delo, delo in zopet delo, vztrajno, podrobno, skupno. V delu samem je sreča, tudi v onem, ki rodi neuspeh. Vsaj se lahko dotičnik tolaži s sladko zavestjo: storil si svojo dolžnost, bil si na svojem mestu, si junak. Na delo tedaj, ker kratki so dnevi, a delo in trud nebo blagoslovi!
V nadi, da se strinjate z mojimi mislimi, morem za prihodnje leto prorokovati boljšo bilanco. Želim torej vso srečo za novo leto kot znanec znancu, kot prijatelj prijatelju, tebi, zorna mladina, ki skrivaš v sebi sladke misli, ki zidaš zlate gradove v oblake, ki sanjaš prelestni, rajski senj. — prostor Tvojih želja je največji: gledam, gledam, ne vidim mej, in tudi Vam, ki ste se že predramili iz prelestnih sanj, ki Vam je življenje delaven dan, želim jo tudi Tebi, ljuba Čitalnica, ki si bila od nekdaj budnica narodnemu življenju, bodi tudi zanaprej središče in ognjišče prijateljskega občevanja, medsebojnega zaupanja, odkritosrčne naklonjenosti. Želim jo tudi Tebi, mila domovina; da bi Ti že enkrat zasijala zlata doba srečnih dni. Dvigam svo.o čašo ter iz dna srca kličem: Veselo in srečno novo leto! — Po govoru se je ob godbi izvrstnega Sokolovega gramofona razvila živahna plesna zabava, ki je trajala do jutranjih ur. Plese je s priznano spretnostjo aranžiral in vodil g. Francelj Crobath ml.
— dr. — L redni občni zbor podružnice slovenskega trgovskega društva „Merkuru v Kranju. G. predsedniK Fran Omersa konšta tira sklepčnost ter imenuje zapisnikarjem g Josipa Cvarja in overovateljem zapisnika g. Rada Sedeja in Mija Petka. V svojem nagovoru pozdravi predvsem navzoče ter se jim zahvali na udeležbi. Spominja se umrle članice gdč. Matilde Šega in trgovcev gg. Karela Puppa in M. Matja-šiča ter pozove navzoče, da se v znak sožalja dvignejo raz sedeže. Na to pozove g. tajnika Josipa Cvara, ki poroča: Na ustanovnem občnem zboru dne 25 julija 1909 so bili izvoljeni predsednikom g. Fran Omersa in odbornikom gg. Fran Crobath star., Josip Majdič ter Janko Sajovic iz vrste samostojnih trgovcev in gg Josip Cvar, Vekoslav Duller, Mijo Petek in Rado Sedej iz vrste nastavljencev. Odbor se je konstituiral naslednje: Podpredsednik Mijo Petek, tajnik Josip Cvar, blagajnik Rado Sedej. Odbor je imel v preteklem letu Štiri seje, v katerih je razpravljal o raznih društvenih zadevah. Koncem leta je štelo društvo 63 rednih, 2 ustanovna in 7 pod-porr ih članov. Dne 20 novembra je predaval
g. Rudolf Šega, poslan od osrednjega društva, .O bančni politiki in delitvi avstro • ogrske banke. Odbor je osnoval dva učna tečaja, in sicer za laščino, v kateri predava g. Ivan Valenčič, in za knjigovodstvo, v katerem predava g. Fran Kou-kolik, za kar se jima izreče najiskrenejša zahvala. Tečaji so se pričeli v sredini pretečenega meseca ter so dobro obiskani. Končno se zahvali še cenjenemu listu .Gorenjec" za prinašanje raznih društvenih poročil. — G. blagajnik Rado Sedej poroča, da je imela podružnica v pretečenem letu 1760 K 61 v dohodkov in 1089 K 3» v izdatkov, toraj prebitka 671 K 29 v. Denarni promet je znašal 2863 K 80 v. To poročilo se je vzelo z odobravanjem na znanje. — Nato se je prešlo k volitvi novega odbora ter so bili izvoljeni na predlog g. Josipa Cvara z vsklikom: Predsednikom g. Fran Omersa, odbornikom gg. Anton Adamič, Fran Crobath star., Josip Majdič iz vrste samostojnih trgovcev, Fran Crobath ml, Mijo Petek, Rado Sedej in Ivan Valenčič iz vrste nastavljencev, namestnikom gg. Janko Sajovic, Matija Kokelj, Anton Šinkovec ml. ter preglednikom računov gg. Edvard Muc in Janko Pollak. Ker je pozneje g. Fran Crobath ml. odklonil izvolitev v odbor je bil izvoljen na njegovo mesto na predlog g. M. Koklja odbornikom g. Josip Cvar na kar je g predsednik zaključil redni občni zbor
— dr.— Občni zbor gasilnega društva v Kranju se je vršil v nedeljo dne 9. t. m. v mestni dvorani. Udeležba je bila nepričakovano mnogobrojna, pogrešali pa smo zastopnika občine. Načelnik Janko Sajovic pozdravi navzoče zborovalce, v prvi vrsti častnega načelnika Karela Jagra in častnega člana Franca Eržena, konštatira sklepčnost in otvori zborovanje. Tajnik Jurij De-poli poroča, da je v preteklem letu sklepal odbor v 13. sejah. Društvo je nastopilo pri treh požarih in pri 12. javnih nastopih. Nadalje je imelo 6 skupnih vaj. Blagajnik Ivan Pire poroča, da znašajo skupni prejemki v letu 1909 K 282948, skupni izdatki pa K 3638 60; skupno društveno premoženje v gotovini pa znaša K 1640*67. Načelnik se zahvali navzočim za udeležbo, jih navdušuje na skupno in složno delovanje ter jih prosi, da tudi v naprej z isto vnemo vztrajajo v težavnem, a plemenitem poklicu v korist svojemu bližnjemu, kakor doslej. Končno se spominja načelnik najvišjega zaščitnika gasilstva, cesarja ter veli navzočim zborovalcem, da mu zakličejo trikratni .Slava", nakar zaključi zborovanje.
— dr. — .Slovenska Matica" v Ljubljani uljudno javlja gg. naročnikom na .Slovenski zemljevid", ki ga reklamirajo, da še ni dotiskln. Zato se prosi potrpljenja. Uprava .Slovenske Matice."
—dr.— Ustanovni občni zbor Gorenjske sokolske župe se vrši jutri v nedeljo ob 1/t2. uri popoldne. Ker je velevažnega pomena za raz-vitek Sokolstva na Gorenjskem in ima vsak Sokol pristop s posvetovalnim glasom, se bratje vabijo k polnoštevilni udeležbi!
— dr. — Odbor „Sokola" v Kranju se je sestavil takole: starosta Janko Sajovic, podstaro-sta dr. Simon Dolar, načelnik Fran Ažman, tajnik Fran Crobath ml., blagajnik Ivan Jagodic, knjižničar Ivan Valenčič, knjižn. pomočnik Joža Marčan, odborniki Miroslav Ambrožič, Fran Be-nedik, Rudolf Jereb in Ciril Pire.
— dr. — Plesni venček. Telovadno društvo „Sokol" v Škofji Loki vabi na svoj plesni venček, ki se vrši dne 16. prosinca 1910 v prostorih Narodne čitalnice. — Pri plesu svira slav. vojaška godba c. in kr. pešpolka vitez pl. Milde štev. 17 iz Celovca. Pričetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina za osebo 2 K, za člane 1 K- Dame proste.
— dr. — Predpustno veselico priredi prostovoljno gasilno društvo v Mojstrani dne 16. t. m. v prostorih hotela .Triglav". Začetek ob šestih zvečer.
—dr.— Blejsko gasilno društvo vabi na tombolo, ki se vrši v nedeljo 23. januarja v prostorih gostilne pri Lovcu, začetek ob 7. uri zvečer. Za dobitke se prosi in jih hvaležno sprejemata gg. gostilničar Iv. Medja in načelnik Iv. Rus.
—dr.— Iz Železnikov. Naše telovadno društvo .Sokol* si je na svojem občnem zboru, ki se je vršil ob obilni udeležbi dne 10. t. m. v salonu br. Gab. Thaler-ja, izvolilo sledeči odbor: st. br. Ivan Demšar, podst. br. Jak. Dermota, načel, br. Alojzij Demšar, tj. br. Karo! Dolenc, blg. br. Franc Košmelj starejši. Odborniki: bratje Karol Demšar, Matej Klopčič, Jak. Primožič, Tomaž Megušar, Bogomil Helmich, Gabrijel Thaler. Namestnika: brata Peter Primožič in Jos Luznar. Preglednika računov brata Ant. Hafner in Jos. Košmelj. — Delegata S. S. Z. brata Jak. Dermota in Alojzij Demšar.
DDaDDDODDaDnDDOanDDDODnaDDOODPOaDCDD
Godovi prihodnjega tedna:
16. Marcel p., Tomislava, Vladimir: 17. Anton puš., Deša, Ratislav; 18. Sv. Petra stol, Vera; 19. Kanut, Boleslava, Branislav; 20. Fabjan in Boštjan, Tihoslava; 21. Neža, Grimislava, Viševit, Jaroslava; 22. Vincencij. Dikoslava, Slavomir.
Sejmi na Gorenjskem prih. teden:
17. v Cerkljah; 20. v Kamniku in na Dovjem.
urjDoaaoacor.onDaDOCDaoanoaDODDoaoaDno
Razno
— rzn — Od vojakov. Kako se tolmači nemški jezik našim slovenskim vojakom, ki se ne morejo drugače razumevati s samo nemško govorečimi častniki 17 pešpolka, kaže sledeči resnični dogodljaj: Lansko leto so bile v Celovcu volitve. Zato je neko nedeljo pri .Befehlu", predno je odšlo moštvo iz vojašnice, nadporočnik 16. stotnije ukazal naredniku: „Sagen Sie den Leuten! Jetzt einmal finden in Klagenfurt die Wahlen statt Deswegen werden verschiedene politische Versammlungen abgehalten, bei welchen sich den Agitatoren um jede Stimme handelt, und bei welchen gewöhnlich zu Exzessen und Raafere ien kommt Die Leute sollen sich hotten, an solchen Versammlungen teilzunehmen." In gospod narednik, poštena in trda kranjska duša, je po slovenil nadporočnikov opomin sledeče: .Gospod oberlajtnant pravijo, ga se pričuo v Celovcu sedaj bali (Wahlen!) Tam se ljudje zberejo in plešejo, pa tudi zapojo zraven zato se jim gre za vsako štimo, in če boste vi ž njimi peli, pa se lahko prične kakšna r a vra ri j a. zato je boljše, da na take kraje ne greste. Al' ste me zastopil? — Habt Acht! Abtreten!"
— rzn.— Največjo solo so olvorili v New Yorku. Ima 23 nadstropij in 200 sob za po 50 učencev, tako da lahko šolo obiskuje 10.000 otrok.
—rzn.— Strašen čin v blaznosti. V Bordeaux na Francoskem se je te dni zgodilo strašno hudodelstvo. Gospa Lafond, ki je že dolgo časa trpela na živcih in posebno na nevralgičnem glavobolu, je te dni, ko je bil mož odsoten, poklicala svojo 9 letno hčerko, jako lepo in razumno deklico, in ji dala časo z neko tekočino, naj pije. Deklica je poskusila, a takoj vse izpljunila. Mati pa jo je prisilila, da je vse izpila, in v trenotku se je deklica v bolečinah vilo na tleh. V tem trenotku je stopil v sobo mož. Dekletce ga roti, naj beži po zdravnika. Ko se vrne, so bila vrata zaklenjena. S silo je vdrl. Nudil se mu je grozen prizor. V krvi je ležala žena s prerezanim vratom in žilami, poleg nje hčerka s prerezanimi žilami na rokah. Dete je bilo mrtvo, mati je še živela. Ko se zdravnik sklone k ženi, da bi jo pregledal, je segla ta po čaši, v kateri je bil vitnjol in mu vlila tekočino v obraz. Kmalu je na to tudi žena izdihnila. Mnenje je, da je storila čin v hipni blaznosti.
mmmmiiimMi,wtmnmmMHMwmmwMW»«iw«w»»m—■ •■■■■■■■■■niuNHiiiuiunnuuiimiiuiuiimumniiuiulHiiH
j   LISTNICA UREDNIŠTVU j
Odložili smo za prihodnjič naslednje stvari: Biolo-
aična skupina v kranjskem deželnem muzeju v Ljubljani, fovice iz Poljanske doline, konec članka « Jesenice« na st. 10, Pismo iz Kamnika, Angela, NaSa sveta dolžnost je, da skrbimo za zdravje, Vojaški stan v slovenski narodni pesmi, Gorenjski Kras I. in n., Variatio deleetat: Veselimo se izprememhe, Petdesetletnica "Učiteljskega To-variša» — in naSe napredno učiteljstvo. Iz Železnikov (dva dopisa). Iz Kamniškega okraja, Kamnik i. 1908—1909, Ziirnalist, Nova zvezda, Oddelek za otroke, Potni spomini i. t. d. — Oprostite gg. dopisniki! Pri najboljši naSi volji ni bilo mogoče Se to spraviti v list.
Poslano*1)
Častno občanstvo se podeli v Železnikih proti plači 10) do 150 kron brez vsakih drugih zaslug. Prednost imajo klerikalni profesorji. Natančnejše informacije, kako se kupuje čast daje g. prof. Jarc v Ljubljani.        Več občanov.
') Za vsebino tega je uredništvo odgovorno, kolikor zahteva zakon.
Popolnoma varno in najbolje naložite svoj denar v
Kae(ty posojilnici
t Iijobljud
(nasproti Fifovea:: v laital bili:% Dmasfaka oatta.) Kmečka posojilnic* v Ljubljani podpira kmetovalce in je pran k m      denarni te vod.
Vloge s« «ferc5tajcj9 po *Vd-
HV kmečki posojilnici je naloženo II že nad IS milijonov kron.   :: II Rezervni zaklad ces 800.000 teroo.
Za varnost pa se neomejeno jamči nad 8900 članov. Kmečka posojilno Je edin slovenski denarni »vod, ki j« 40 Tp*2jel h J Sne nabiralnik« vlog. 96—Si
Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjižic« dragih denarnih zavodov kot gotov denar.
Zagrebška tovarna, ivrdkc Henr k Vrancka činov,
izdeluje svoje proizvode izključno le Iz najboljših V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu
pravemu :Franckovem: kavnem pridatku iz zagrebške tovarne.
«L Ko*. V. T tlSB. V.
-----i^ji =3^9b
♦♦eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee
fea'a e
I Ribe I
j Rake j
j Rženii
: »zvezdni*: t : : arah ::
kakor tudi velezalogo ScHkales, špecerije ter deželnih pridelkov
priporoča 24
Trgovsko-olirtna banka v Ljubljani
registrirana zadruga z omejenim Jamstvom.
Uradni prostori: Šelenbnrgova ulica ; (pri »Beliču"). ■
Vplačani deleži II IOI.8BO.
Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne
vioge do dne dviga po 4'/,%: rentni davek plača
zadruga sama. Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi
stranka čekovno knjižico. Daje posojila n? najrazličnejše načine.
Ravnotam Menjalnice: Zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne
vrednostne papirje, srečke i. t. d. Nakazila v Ameriko Eskomptira trgovske menica.
Preskrbuje vnovčenje menice, nakaznic, dokumentov
i. t. d. na vsa tu- in inozemska tržišča. Izdaja izkaznice. 23 12—1
Vsa pojasnila se dobe bodisi ustmeno ali pismeno v zadružni pisarni.
Uradne are vsak: dan dopoldne od 9. do 12. ter popoldne od 3. do 5.
LJUBLJANA Kolodvorska ulica št. 22
3 minute od južnega kolodvora jj£
vsak dan vso noč odprta
ter se slavnemu občinstvu v Ljubljani kakor tudi na deželi uljndno priporoča.
Mestna hranilnica
v Radovljici
sprejema hranilne vloge vsak dan ter jih obrestuje
že od 1. julija 1909 s povišanimi obrestmi po 41|4°|o
Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga vlagateljem zaračunala. Narasle in ne dvignjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu, ne da bi bilo to zahtevati Vloge se sprejemajo tudi po pošti, zato so na razpolago poštno hranilnične položnice, s katerimi se denar pošilja po pošti brezplačno.
Sprejemajo se tudi vložne knjižice od drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi prenehalo obrestovanje.
Za vloge in njih obrestovanje jamči mestna hranilnica s svojo kavcijo, svojim rezervnim zakladom, kateri znaša nad 200.000 K, in poleg tega v smislu od c kr. deželne vlade za Kranjsko v imenu c. kr. ministrstva potrjenih pravil tudi mestna občina radovljiška z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo.
Za to nalaga sodišče otroška in vsa druga denarja le v to hranilnico.
Posojila na zemljišče daje proti 5% obrestovanju na poljubno amortizacijsko dobo.
Ako plača dolžnik na leto 6 kron od sto, plača s tem celo posojilo v 36. letih, po i kron od sto v 29. letih, po 8 kron v 18. letih, po 9 kron v 16. in pol letih in po 10 od sto v 14. letih.
Posojila daje tudi na menice in proti zastavi vrednostnih papirjev.
Stanje hranilnih vlog K 3,400.000. Stanje rezervnega zaklada K 200.000. Vsa pojasnila daje drage volje vsak dan. M.stna hranila ca se nihaja v hitni hiši nasproti c. kr. okr. sodnije.
2. ŠTEV,
GORENJEC
17. STRAN
PRI PEIWEI5U
Fcrd. Sajovic :: v Kranju
•t
Najstarejša in najbolj zanesljiva trgovina z manu-fakturnim blagom priporoča svojo bogato zalogo blaga za moSke in ženske obleke do najfinejših in najmodernejših vrst, kambrika, levantina, sa-:: tena, batista, cefirja v :: najnovejših uzorcih, cvilha za posteljno opravo, odej, kocev vseh vrst, belega blaga, kakor Sifona, modrapolana, kotenine, platna, damasta, za spodnje perilo in rjuhe i. t. d. i. t. d.
Največja izber svile za nakit, :: valenciene, idrijske in vse :: druge vrste čipk, finih bort za obleke in za perilo, naj-:: modernejših gumbov vseh :: vrst, baržuna in pliSa i. t. d.
TZajoečja 3aloga potrebščin 3a šioilje in krojače.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Najbogatejša zaloga rut:
Svilnatih, polsvilnatlh, volnenih, satenastih, bombažastih «_ter žepnih i t. d._«
IIsaltih 14 dni novi vzorci.
Priporoča se posebno ženinom in nevestam!
Cočna in najsolidnejša postrežba!
Kavarna
„Prešeren"
LJUBLJANA Marijin trg
se slavnemu občinstvu najtoplejše priporoča.
Ne zamudite prilike! Znižane cene!
Pozor!       Slavno občinstvo! Pozor!
Vsak, kateri si želi nakupiti dobro in poceni blago vsake vrste, naj se obrne do tvrdke:
Vedno velika zaloga manufakturnega blaga: NajnovejSe sukno za moške obleke vsake vrste po K 9—, 12—, 16—, 20 — do 40 K za celo obleko ; moderno blago za ženske obleke vsake vrste, kakor tudi za perilo barvastega in perilnega blaga; obleke, moške, najnovejše urejene od K 12-—, 16 v-, 18-—, 20-— 30-'^-, kakor tudi otroške vsake vrste od K 3-—, 6-—, 10-—, 12-—; najnovejSe blago za bluze, batist, satin i. t. d.; srajce, perilne, trikot, narejene od 1 K naprej; klobuki, največja zaloga vsake vrste po najnižjih cenah; otroSki vozički vsake vrste vedno v zalogi; galanterijsko blago po najnižjih cenah; usnje, vedno najboljše vrste v zalogi; kuhinjska posoda, emajlirana vsake vrste; Špecerijsko blago vsake vrste, kakor sladkor, kava, olje, cikorija, riž i. t. d. po najnižjih cenah.
Postrežba točna! Vsak naj se sam prepriča!
Upam, da bodem vsakemu pošteno postregel ter se priporočam
15
z odličnim spoStevanjem
Leopold Lavi.
jxixnnnxnixi
Samo
Je oni, o katerem pravi znani in odlični kemik milne industrije, gospod dr. K. DEITE v Berlinu, da ima veliko pralno moč,
večjo, nego milo ali milo in soda
ne da bi kvaril perila.      19 14—2
kar se mote rabiti za pranje perila, varuje v največji tr.eri perilo, je poceni in daje
bliftcčo bcloto Urjc popolnoma br« doba.
Zavitek »/, kg stane samo 90 vin. Dobiva se v trgovinah z drogerijami, kolonijalnim blagom in milom.
Na debelo!
L. Minios, Dual, I. Mölkerbagtei 3.
vvvvvvvvvvvvvvv'
AAAAAAAAAAAAAAA,
Anton Šinkovec
00 mehanična vrvarna K K A. N «JL
••••••
»••••
1.1
fotograf O ^adoDijici.
0000000000000000000000000000
Priporoča se za izvršitev vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil, kot fotografiranje oseb, skupin, pokrajin za razglednice, reprodukcije in povečanje slik v vsaki velikosti, slike za Stereoskop in za projekcijske aparate i. t. d. Vsled večletnih izkušenj mi je mogoče v vsakem cziru ustreči tudi najširšim zahtevani s solidnim delom in zmernimi - - cenami. - - - -Seznam pokrajinskih in projekcijskih slik v zalogi izide v kratkem in ga na željo pošljem franko 1
17
Vabilo
k
¡5 rednemu občnemu zboru
hranilnice in posojilnice v Železnikih>
reflistrovane zadruge z neomejeno zavezo
ki se vrši
v nedeljo, dne 30. januarja 1.1, ob 2. uri popoldne v uradnem prostoru hiša štev. 2
•  sledeCim   dnevnim  redom z
1. Poročilo načelstva.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Odobrenje računskega zaključka za 1.1909.
4. Čitanje revizijskega poročila .Zadružne Zveze".
5. Nadomestna volitev v nadzorstvo.
6. Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi vse cenj. zadružnike
is ntčtlsfm
78
18. STRAN
•»••a "■aa«aa»a» ■!*»»•••••■ ••••■■«••« «••••«••*
aiaa«B*««aaiaaaa«ata«Ma>aaa««a*aaaaaaaaaaaaaoaaa*.9aaaasa»aaaaftaa»aa«aaaaaaa*aaMa«aiiaMa> •«•■*«•«■•»«««••••••■••■••••'••■*''•-••''••••■•«•*«■••
OOfiENJEC
2. ŠTEV.
Prano   Om*r*a  -v Krmni «a nrod«j» dobr« tn »>r» oent Solesno *r» *»x>«»* *•=*■•*.j»inr-fT   biagot vlite kotle IV* #» ritm JK«»ai, orotl|a»«ot>rt,jroapocllnj«tvo in km«tI|«tvo« «va*«» eeme, ****fc'%r-Ot«»«:c»lj4»,     1 v»oit»r*j «a>»    In <lo.
4« -0
»tO, A04
Želodčni liker
je naJhoUSe krepžllo želodca 1
Blizu In daleč Vse ga pozna, Kdor ga ima, Ima zdravje doma!
Ljndaka kakovost Kabinetna kakovost Naslov za naročita: »FLORJAN«, LJubljana.
liter K 2*40. .   . 4-80.
Postavno varovano.
doktorja pl. Trnkoczvja krmilno varstveno sredstva se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Nastlan Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinoat.
Tovarniška zaloga:     26 12—88
SOSBBSBfiSSiSSSBSEaSBBSSiSSSSS
Gostilna
se da takoj v najem.
806 2-2
Kje? pove upravništvo .Gorenjca".
Stanovanje
2 sobi, kuhinja, drvarnica in prostoren magacin so odda.
Kje? pove uredništvo »Gorenjca*.    303 8—2
::     Našim rodbinam priporočamo ::
KolinsKo ciKorijo.
JJdvokat
dr. franc fr/arf
ji usoja javiti, da je j novim letom 1910
otvori/ svojo pisarno
v Sjubtjani
Jtfilchšičeva cesta štev. 4
v hiši „Šte/anove gostilne" I. nadstropje.
Priložnostni nakup.
Umetni mlin. • • Žaga. • • Kovačnica.
Mlin 1« sezidan po najnovejše« sistemu, Jako dobro opravljen, brez konkurence in lina dela v izobilju. Žaga le opremljena s cirknlarnlml in drugimi žagami. Kovačnica ima vse orodje in stroje. ===== Zraven spadajo tudi travniki, njive in vrtovi.
Proda soj ako vredno rad? rodbinskih razmer.
Vprala naj ae pri 251 20-13
Josipu Kremser, j°«sta,k« i"VBe0\,"u!!1\ „
-~_l Lavamund, Lavantinska dolina,
Koroško. — Dopise se proti v nemškem Jeziku.
i
I
Mestna hranilnica v Kranju I
obrestuje hranilne vloge po
1 26-2
Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje)
Bal 212.500 kron.
**********************************
loncem leta 1908: Stanje hranilnih vlog 4,622.000 kron, posojil na zemljišča £,890.000 kron ter posojil občinam 413.600 kron.
Ta najstarejši denarni zavod v Kranju uraduje n« rotovžu vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne, ob smanjih in tržnih dneh pa tudi od 2. do 4. ure popoldne.
l|l"lllW»ll»»titllil!MI»ll!Mtl»if»llt»tl»lllll»l!HUIIIlHUI|»HmtH
!»»nmii»iii!imimmtini
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglasati radi tega pri hranilnici.
Za varnost hranilnih vlog Jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in s vso svojo davčno močjo. — Da so hranilne vloge res varne, priča slasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev.
Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako
plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
•
Šolske potrebščine 5
vseh vrst po najnižjih'ccnah. •
Klobuke, tepke, srajce, kravate, J ovratnike, zapestnice, naramnice. nogavice,pžepne robce, glavnike, denarnice,rmlla In drugo toaletno blago, krtače, torbice i. t. d. 1.1, d.
!l Cene znatno nizke. 1!
Na debelo in drobno!
Anton Adamič
galanterijska in modna trgovina
Kranj - Glavni trg.
I      Na debelo in drobno!
X.......................,
J   Posebno ugodne cene za dijake. ■
• m
9) ...
Telovadni čevlji v veliki izberi.
f
0 ..............»■■■■».»»■«...........
• Postrežbo točna
; :: in solidna. ;;
¥ ■
tovrstno inoitomo, idno in :.....- -      ; konfekcijsko igo.
! J. PFEIFER - KRANJ;..........
L^^-SS.1-! Zelonizkecene
v novoustanovljeni trgovini
l
■
10
iiiinmmnmnmimmnmMmmMmmnnnm
Nasproti trgovine Peter MLaJdie. •••••••••••eeeeeeeeweeeetee>eeeeeeeeeeeeeeeeeee<eeee<e>
Iuan Leulčnik
trgovina z urami In zlatnino u Kranju
priporoča
sooio Dellko Izber osakoorsfntlf lolcanhlh žepnih in stenskih nr od nalcenelle do naldraž|e orale, »Ornega" In „llnton" mre.: Velika zaloga In izber osakoorsifllh nhanoo, zapestnic, prstanoo, srebrnih In zlatih oerižlc 1.1. d. : Popravila se IzorSnieio Izvrstno, točno, po na|nlž|lb cenah in nalhlirefe.
Nasproti trgovine »MERKUR"
•••••••••••••••••efggsoaoaceecaetteeeeeeaeef »a»eeeeee>ao»
•9*9*9
Mi
Gr^Čd^ & meJdČ - Ljubljana
Prešernova ulica štev. 9
uljudno nagnanfata, da je 301090 50 3imsko se3ono tako o oblekah ga gospode in dečke kakop o konfekcifi 30 dame popolna in se priporočata 30 prao obilen
posef, 3agofaoliafoč točno in solidno postrežbo.
20
STRANi"g. STEV. _
Loterij ska srečka dne 0. januarja t 1.
Or»d*e    87    6   68  41 20
Preda m
8*0 6-6
Cofišce ta btsa
štev. 84 v Kranju.
Ve« se poizve pri lastn ku L Gola v Kranju.
Alp Hajljat«
ali težko s pete (astma), poskusite
slaiomlrl SeltlEni soli
is orlove lekarne t Pakracu. Z izbornim učinkom istega boste gotovo zadovol ni. Tudi otroci g* vzamejo radi, ker ima prijeten okus. Ako bolehate na
želodčnih boleznih
ali na boleznih na črevih, potem zahtevajte v lekarnah znamenito zoane
pakraile lelMtae kapljice
in iznebih se boste kmalu bolezni. Cena: 1 steklenica slov. zeliščnega soka K 120, 1 tucat pakraiklh želodčnih kapljic „ 5-00 Kdor si teh ne more nabaviti v svojem staoc vališču, naj isto naroči iz centrale
Lekarna •pri zlatem orla* v Pakracu
Po posti se ne poftilja izpod 2 steklenic.   267 13-12
Šivalni stroji jd kolesa
Tovaralika zaloga        10 62-20
Iv. Jax-a v ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča s?ajs najbolj priznana
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtevani« zastonj.
Glinaste peči
188 f>2-30
štedilnike* banje m kopeli, kakor tudi Upe, vate in druge glinaste isdelke v vteh barvah, trpežna In cent priporoča
Avgust Drelse
prva in najvnftja tovarna nafti in glinastih iadolkov v LJubljani.
é.
Zlite $1 itlfji: Berlin, Pariz, Hi« IM. /ß>
Najboljše kosmetlčno
ZObOčIstilno sredstvo
Jzčtlovattlj
0. Seydl
'Ljubljana, Spital.-Stritar.ul. 7
S*
■ ■■■■■■■■■
Mil M M udu II nn
llllllllll
p
u
■ ■   Električna goailna alia,   m ■
nam otjnatib barf, laKa in firttcia
Brata £b«rl"
crkoalikATja, lakirarja, stavbena ln pohištvena pleskarja
fiflhllaffll Miklošičeve ulice 6, JsJaVljaaa nasproti hot. .Union'
Ustanovljeno 1842. k62"19_
Telefon 164.
UOODUODDDO
Josip Pogačnik v Radovljici
IcroJaiSKI mojster
Odlikovan leta 1900 aa raistavah v Lnaiocu ia v Parita a prvim darilen: ftattae diplomo, velikim slatin častnim krilcem ia veliko ilate kelajao.
priporoča cenjenemu občinstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode,  uradniških uniform, salonskih, turistovskih in lovskih oblek ter ogrinjal.
Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega hi bruskega s akna. — Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in osno ter se sprejemajo popravila.
Speciiaiist v izde! .vanju frakov li salonski! sokenj
Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vnem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 86 52 —46
Vina
štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna
ponuja po skrajno nizkih cenah
zadruga
282 52-7
Agro-Merkur
r. z. z o. z. v Ljubljani.
209 52-21
Najrečja trpim m gorenjskem.
Rudolf Rus
urar v Kranju
Nikl Roskopf ure od 4 K naprej
„    CiUnder   „    „   6 „ „ Srebrne „       „    „  9 ,.
Anker
KstMoVljtio leta 1885.
Martinova cesta 20 O   rana Martinova cesta 20
Postajališče električne cestne ••••••železnice pri šentpeterski cerkvi. 126—25
LJUBLJANA ::: ZalagatelJ društva c. kr. avstr. drž. uradnikov
Bogate zaloga pohištva vsake vrata v vseh osnah. Ogle dala, allka v rase velikostih.
Popolna oprava za vile. Špeoijallteta: Gostilniški atoli.
Pohištvo Iz železa, otroika postelje In vozički   po vsaki oenl.
Modroel Iz žična-tega omrežja, afrl-čanske trava ali Ume, prve vrata vedno v zalogi.
I
/a spalno sabo od
180 gld. naprej. Dlvan z okrankl.
5Oprava za Jedilne soba, salona, predsobe, eale garniture.
Za sobo: poetelja, nočna omarica, o mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
Speoijalltete v nevestinih balah Veli*! prostori, pritlično In v I. nadstropju, čudovito poceni z* hotela, vila In z* letovišča 62 gld.
2. STEV. CíOREN.IEC
~--
21. STRAN
zdelovalnica perila na debelo   na drobno
Edmund Kotzbek
Kranj — Glavni trg
Priporoča se za nakup vsakovrstnega perila v \?saki kakovosti po najnižjih cenah.
Neveste, pozor!
Kuhinjsko-posodo, morsko travo in peresa za posteljnake (modroce), kakor vse drugo :: železninsko in špecerijsko :: blago se dobi po najnižjih cenah pri tvrdki
"•■Peter v Kranju, sa
Prodaja Tomaževe žlindre.
V J
t>—aAf~ >A¡¡—ir Jfc^^^=Jt
VINKO BELEC ffl
stavbeni in umetni klepar
H v Kranju štev. 154. a | bh5s^v 7 ^s:hb:^
1
Priporoča se v izvršitev vseh stavbenih in kleparskih del. Prevzetje kompletnih stavbenih del. ■ Izdelava strelovodov in bakrenih šte-dilnih kotličev i. t. d. Zaloga galanterijskega ■   blaga vseh vrst. ■
Kooinofiskopska delaonica.
Popraofla točno in P° najnižjih ■■■■■■■■■■■ cenah.
V blagohoten obisk se priporoča
\7. Belec.
l
♦♦♦♦♦♦^♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦^♦♦♦♦♦^♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< ♦
♦ <
♦ <
najoečja matmf afeturna trgoplna na Gorenjskem
Franc Crobath
v Kranju.
■7PT*. K523
8
••••••••v
VmfšT
Priporoča oeliho jalogo osa-koorstnega manufakfurnega blaga ; po najnižjih cenah.
22. STRAN
jSUseeiieSMII «imiitfi«ii»rfii«iieiiiitiiii*(ftii«iHitH
QORENJBC
2. ŠTEV.
R.Wolf
Flllftlkft   DHHft]|    ßunaj III, Am Heuma.kt21 Voze Ji (n itoječi pol neparni in patentirani
lofyttoMli na Vroči par
z 10 do 800 konjskih sil. Najbolj gospodarski, najtrpežnejfti in najsigurnejši stroji na moč za 249 26-7
ose tadastrijske In gospodarske obrate.
Skupna izdelava nad HftO.OOO PS
Zobozdravniški a|aHa obotAhniiki :: afcUlJU
dr. CdVard Gtobo(ni^
▼  Ss^AdB^ 11 220 62—19
jo slavnenn občinstvu na razpolago
vsaki dan in tudi v nedeljo.
J OS. W£IBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomlkova   ulloa   h\t. 4.
Stivkno-SKtio li kontrakefjsko kllsčavil&rstro.
Žieno omreaje na stroj, ograje na mir o dvora, obmejno omrežje, vekna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, itedilnike i. t. d
Špecijaliteta: 76 52-25
valj ioni zastori (Rollbalken).
¿5
5 O
s«
l — — •    ** O? s K
>
Zaloga vsakovrstnega
® lesenega, železnega • In poblazlnjenega pohištva Jr***o Äs Comp.
i Ljoblpi, » Kolizej«, na Marije Terezije cesti SI. 11
Dendrin
za uničenje bolezni  in škodljivce* na sadnem drevju
Obnese! se je posebno proti zajčji Škodi.
Prospekti gratis. 294 8—4
Zavoj za poskušajo brutčo 5 kg franko 4 K.
Tovarna karbolineja R. Avenarius Amstettsn, Milje Avstrijsko.
Zaloga pri Fr. Dolom, Kranj.
Tönnies
v Ljubljani 1"
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost iage In vse ■troje za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za žagi ne naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
Beaervna naklada fznala:
8
SI 12.
registrovana zadruga z oaejenia poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5 74% ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6% :: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice.
192—26
Denarni promet ▼ leta 1803:
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
od 8.—12. nre dopoldne
in od
2.-6. nre pop. izvzemši
nedelje in praznike.
Poštno-Lranilnični račun centrale št. 45.867.
Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
2. ŠTEV.
GORENJEC
*3. STRAN
fr=
Veletrgovina /rane J) o len j
JfranJ Ustanovljeno 1860. Skofja JCoka
i
priporoča svojo obilno zaloteno zalogo špecerijskega in kolonialnega blaga, špirita, žganja, brinja, kakor tudi če~
jelnif] pridelkov i. t d. ------ Samoprodaja najfinejšega
Port/and-cementa „$PJISjGcZO" v SplJetu za gorenjsko.
/i
fcrrJ      Lad   fcšd bad
\
L
VINKO MAJDIČ
valjični mlin v Kranju.
i
m
m
1
m
Priporoča soo]e najlzbornejie Izdelke, kakor pienlfno moko9 pSenlčnl gres, moko za krmo, debele in drobne otrobe I. t. d. Zastopništva In skladISCa se nahajajo o: Inomostu, Bolcanu, Tridentu, Beljaku, Celovcu, 6oricl9 Ljubljani, Trnovem, Pod-gradu, Trstu, Pnlju, Splitu, Kotom, Ercegooem ter Solnogradu.
I< I'
i«
mm*
24. STRAN
G O R lü IM J E C
2. ŠTEV.
Delniška družba pivovarne
„Union"
priporoča svoje
marčno, carsko, dvoj nato marčno, ekspertno :: pivo, priznano najizbornejše kakovosti. ::
Tropine in slaclne cime kot najboljša piča
za živino.
Ljubljana - Spodnja Šiška.
■J ti
Najbolj varno naložen denar je v slovenski
hranilnici ljubljanski*
Stanje hranilnih olog nad 37 milijonoo K.
Za varnost denarja je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso svojo davčno močjo. :: V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cer-kveni denar. :: Denar se lahko pošilja tudi po pošti. :: Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obresto-vanje prenehalo. :: Posoja se na zemljišča po 5 % obresti in proti amortizovanju posojila po najmanj V470 na leto. Dolžnik more svoj dolg poplačati tudi prej, ::      ako to hoče. ::
R III
Re3eroni sahlad nad
ÖS
v
f
V ♦ V
♦
j
v
♦ ♦
v v
Mestna
v
hranilnica ljubljansko je j
lastni palači
■   ■ v
.3.
3
1 milijon K.
Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje hranilne vloge po * '///o ter pripisuje ne vzdignjene obresti-[vsakega pol leta h kapitalu. :: Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. :: Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga :: vlagateljem ne zaračuni. :: Posoja se tudi na menice in :: vrednostne papirje. :: Mestna hranilnica ljubljanska :: izdaja lične
domaČe hranilnike.
Priporočamo jih zlasti sta-rišem, da otroke ž njimi navajajo k varčnosti. V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov je upeljala ta slovenska hranilnica tudi
kreditno drnfitoo.
tzdaja konsorcij «Gorenjca».
oooooooocooooooo
Odgovorni urednik Miroslav Ambrožič.
oooooooooooooooo
Lastnina in tisk Iv. Pr. Lampreta v Kranju.
71
2H
6G
najin sadnji sestanek.
Gospodu uredniku v zopetno slovo.
Vlični mali sobi na levo od vhoda sva sedela Ti si me posetil kakor si storil večkrat. Saj sva si bila več let prijatelja, navezana drug na drugega, da je zaupal drug drugemu vse, kar ga je težilo, da je iskal sveta in tolažbe danes ta, jutri drugi od svojega prijatelja. Ej, kolikokrat sva se že sestala v tej prijazni gostilniški sobi! Tu sva se videla prvikrat v življenju, tu sva pozneje sanjala, debatirala in prerešetavala vsa važna vprašanja gospodarske, književne in politične vsebine. Drug drugega sva se izpopolnjevala in ko sva se ločila (seveda sva poprej po navadi obiskala še našo Marijano in našega zbadljivega, ali v srcu najboljšega .Rudija") segla sva si vedno v roko z željo, da se prav kmalu zopet vidiva, saj drug brez drugega nisva mogla obstati več.
Kolikokrat mi je bilo tužno pri srcu, iskal sem koga, da bi mu povedal, kar že davno čutim; da bi mu odkril svoje srce. In prišel si ti, in takoj sem spoznal, da tebi smem zaupati vse, da še midva razumeva popolnoma. Včasih je prišel v najino mirno sobo tudi prijatelj Janko ali prijatelj Makso. Z močnim glasom te je večkrat okregal Janko, da tvoja pota niso vselej prava, in s tisto dobrohotnostjo, s katero bi on rad objel ves svet, ti je sicer v močnem, toda vendar tako odkritosrčnem glasu povedal, kaj misli on, da bi bilo najboljše v tem ali onem slučaju. In Če si mu ugovarjal, pričel je s krepko-donečim glasom, da ti ne delaš prav, in nehote si se moral pokoriti, kajti on je poznal ljudi, bil prepričan o tem, da more le njegova vseskoz uravnavajoča politiška metoda roditi kaj sadu za Gorenjsko in za njegovo ožjo domovino še posebej. In če je prijatelj Makso pri tem še povedal kako zasoljeno^ pomirili so se hitro duhovi in v soki politični valovi so se naenkrat izpremenili v lahne pomladanske vetrove, posebno če se je približala k naši mizi Ivanka.
Ivanka je bila najčvrstcje in sploh najboljše dekle, kar sem jih spoznal na Gorenjskem. Vedno postrežljiva, vedno ubogljiva, vedno uslužna, toda nikdar ne čez mero dostojnosti, to je bila naša Ivanka. Vsi smo jo ljubili, pri njej smo pozabili vse: da se nam mudi domov, da smo zamudili vlak, da nas čaka važna seja. . . Vse smo pozabili, samo da smo mogli gledati njene kretnje, njeno naivno, pa tako resnično vedenje...
In tedaj sva zopet sedela v oni lični, mali sobi na levo od vhoda. Najine debate, če se sploh sme nekoliko proč vrženih stavkov ta dan imenovati tako, so bile končane in neko dosedaj nepoznano čuvstvo se naju jc polotilo. Jaz sem ti pokazal še enkrat odlok, da moram zapustiti v nekaj dneh lepo slovensko zemljo in iti za kruhom drugam, ti si pazno prečital vsako besedo in slednjič zamrmral. Dolg molk je nastal na to. Plačala sva in sva Šla na sveži zrak; preveč naju je dušilo ta dan. In šla sva ven iz mesta proti Lescam. Oj, ta pot iz Radovljice v Lesce! Na tisočkrat sem jo prehodil poleti in pozimi, ob dežju in solncu, pa vselej se mi je zdela vedno nova. Pred nami so se vzdigovali gorski velikani, na desni Stol, na levi Triglav in „druge gore tam okrog*. Videla sva lične vile, zrla mirne cerkvice, hodiia po travnikih in njivah ter gledala v ta edino lepi gorenjski svet.
Ti si večkrat izpregovoril, omenil kako važno dnevno novico, hotel napeljati pogovor na najnovejše pojave v ruski književnosti, toda jaz sem molčal. Vedel sem, kaj izgubim s to svojo ljubo Gorenjsko, z Vsem srcem sem čutil, da tista zvezda, ki je tako svetlo sijala nad gorenjsko ravnino, zaide zame, ko zapustim ta kraj.
Prišla sva v Lesce Oj, koliko lepih dni sem preživel tu, koliko prijetnih večerov nas je dni-
žilo vse iz sosednjega kraja v rodoljubni družini! Danes se mi je zdelo vse mrtvo Pogledal sem proti kolodvorskemu skladišču. Tam so spravljali mojo opravo na vlak. Molče sem ti podal roko, ti si me objel, jaz nisem mogel več tega. Odhitel sem proč, proč! Zapustiti sem moral Gorenjsko, svoj rodni kraj. Od tega časa se nisva več videla . ..
Ob današnji priliki se spominjam bolj kakor poprej onega lepega Prešernovega soneta: Hrast, ki na tla vihar ga zimski treSne,
Naenkrat nc zgubi moCi poprešne.
Al' vender zanj ga ni pomoči resne.
M. Sever.
Radovljiški vodnjak na glavnem trgu
llžisli 13 staobarsfoa.
Hvala ti, prijateljska duša, Že v naprej, če čitaš moje misli! Veruj mi kar brez dokaza, da o umetnosti pri nas pisati ni baš najhva-ležnejše delo.
Ako govorimo o umetnosti, nas vedno razumejo ljudje, da mislimo pri tem na nekaj, kar mnogo stane — a malo koristi. Tudi jaz sem se vpraševal, ko sem sklenil postati umetnik, komu bom pravzaprav koristil, da! Ali bom kot tak sploh mogel res koristiti. Mnogo misli me je stalo, predno sem se otresel vseh dvomov v teh vprašanjih.
Stroji, tovarne, kakor prema črta v neskončnost vodeče ravne ceste, kakor pravilni paralelipipedi, navadnim zabojem podobna poslopju, to je, žal, le prerado v vzor naši po »moderni tehniki" hrepeneči inteligenci.
Stopi, prijatelj, v kako tovarniško predmestje velikega mesta, ali sploh v kako večjo kolonijo tovarn! Vse ravno omenjene vzore imaš tam idealno nakopičene! — Ako sploh kaj čutiš, plačam ti, kar hočeš, če moreš v taki okolici od srca zavriskati — zavriskati kakor zavriska kipeče srce pastirja, ko se odra s planin na domačo vas v nižave, kjer čepe kakor jata golobov med zelenim drevjem preproste hišice in hlevi njegovih gospodarjev. Nobenega očividnega reda, nobene
očividne potrate; kriva in neenako široka pota med posameznimi h šami, če stopiš v tako vaško gnezdo. — In vendar! Kaka razlika v čuvstvih, če je primerjaš z .najmodernejšo tovarniško naselbino". Tu se čutiš človeka, z vriskajočimi čuvstvi v duši — a med modernimi tvornicami postaneš nehote truden in pobit Ali mi odrečeš, če Ti trdim, da zato, ker te je zona, ker čutiš, da bi bil v okolici strojev tudi sam stroj. — Med preprostimi, v neredu stoječimi hišicami si človek, ki čutiš v svoji okolici neprisiljenost in prostost, po kakršni ti hrepeni duša vse življenje. V strogih, trdih črtah tovarniških poslopij pa slutiš — le reci: svoje spone in vezi.
A ker se človek ne more vedno zadovoljiti z malenkostnimi vaškimi razmerami, je treba, da si zavaruje Čuvstvo in zavest prostosti in nepri-siljenosti tudi v mestih. Pri tem se pa še vedno lahko izogne vseh nepotrebnih stroškov. Treba mu je prenesti le tisto poezijo ki jo dišejo svobodne podgorske vasice, v mesta presaditi Čuv-stva svobodne narave v svoje stanove.
To vršiti pa je naloga poeta-stavbenika. In teh potrebuje baš sedanji čas bolj kakor kdaj prej.
Bili so časi, v katerih je vladal v našem narodu en sam, nekak splošen okus, okus domače umetnosti; časi, ko ni prišlo iz roke spretnega obrtnika skoro ničesar, kar ni imelo v nekem oziru umetniške vrednosti. Kdor se izprebajaš po ulicah naših mest in globlje opazuješ hiše in hišice, ki niso bile še v zadnjem banalnem pet-desetletju prenovljene, najdeš na njih mnogo enostavnih, a jako zanimivih okraskov, včasih samo nekaj črt, ki dele razsežne stene v manjša polja. Kolikokrat najdeš zanimivosti čelo na objektih, ki jim drugače nedostaje najenostavnejše pojmovanje o stavbarstvu. — V mnogih čisto preprostih starih stavbah se ti odkriva naravnost čudovito gotov čut za prave razmere in najprimernejšo obliko ; čut, ki hodi z zdravo tehniko roko v roki.
A danes je — pod vplivom modernih tovarn mislim — čut za poezijo v naših domovih že popolnoma zamrl. Vse, kar zidajo danes naši stavbeni mojstri in polirji, je skoro brez izjeme trdo in brez čuta, narejeno po tovarniških šablonah. To zadošča pač še vsaj navadno za silo tehniki, a človeku, ki ne želi biti le stroj, ki ne želi trpeti vse svoje življenje le za svoj Želodec, temu Človeku ne morejo ugajati naši graditelji.
Ni nam treba baš mnogo momimentalne arhitekture, ker smo res skromen, v majhnih raz* merah živeč narod — a veselih domov, čuvstva dihajočih hiš nam je pa treba kakor svežega zraka. A tudi tisti, kdor hoče te ustvarjati, mora biti cel mož, popoln umetnik. Ker — težje je cesto z majhnimi sredstvi res dobro gospodariti, kakor pa z izobiljem v monumentalnosti. Povsod je treba finega čuta in razsodnosti med lepim in nelepim. In kdor se v naših zanemarjenih razmerah v stavbarstvu čuti zmožnega gojiti poezijo naših mest in trgov, postati poet naših domov, si — mislim — ni volil nepotrebnega in nekoristnega poklica. — Da si mi zdrav! Hvala ti za potrpljenje, prijatelj! V.
oooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Rudar.
Odšel je globoko pod zemljo na delo, kamor ga je poslala njegova revna družina. Težki so bili njegovi koraki, toda storiti jih je moral, da reši otroke lakote. Tam se bode trudil in puščal svoje mlade moči. Njegove trudne pesti, posejane s krvavimi žulji, drže težko orodje, s katerim lomi in vrta v trdo skalo. Rečeno mu je bilo, da mora delati, kopati in iskati bogatih zakladov globoko pod zemljo.
Ko pride domov, položi svojo trudno glavo na trdo ležišče, tedaj mu sme neprijetna misel v
¡"'""leVsTRAN j
GORENJEC
2. ŠTEV
glavo, kaj bode, ko mu opešajo moči, in kaj bi bilo, ako ga zasuje kamenje v rovu, daleč od svojih ljubljenih. Ne bode mu stala žena ob smrtni postelji, da bi mu hladila s hladno vodo vroče ustnice. V duhu stoji vsa njega družina pred njim, lačna, trudna, brez doma in usmiljene podporne roke.
Težko je njegovo slovo od družine, ko gre nat delo. Kako globoko ga zadenejo pogledi žene in otrok ob tem slovesu, češ, ostani pri nas, ne hodi! Morda ne prideš več zdrav nazaj, morda te prinesejo mrtvega domov, ko te odkopljejo iz kamenja. Toda ubraniti se mora teh pogledov in le skrb za življenje ga žene na delo.
Ura dela ga priganja k odhodu — še zadnji pozdrav!
Kako brez bojazni, brez strahu gre pod zemljo, kajti navada mu ga je pregnala. Še en pogled po lepem modrem nebu, še en užitek solnčnih žarkov in še enkrat se mu dvignejo njegove široke prsi v svežem, hladnem zraku. Notri ga objame gluha tmina in soparen zrak mu zapre prosto dihanje. Votli udarci trudnih rok pregla-šajo težke vzdihe, kateri prihajajo iz rudarjevih prsi.
Dalje in dalje koplje. Veliko kamenje se ruši pod njegovim orodjem. Težka skala mu preti nad glavo, da pade in ga zdrobi pod svojo težo. Vajen je enakih nevarnosti in niti ne sluti, kaj ga čaka — Skalo okopuje in pasti mora kmalu. Še nekoliko udarcev. Toda nesreča. Skala ga pod-suje. Ni več mogel poklicati na pomoč — zakrila ga je prst. Tovariš koplje z vsemi svojimi močmi za prijateljem. Odkopal ga je in pred njim leži sedaj z zaprtimi očmi in bledimi ustnicami. Pridejo Še drugi tovariši. Pomagali bi radi, trda skala je prevelika. Omočili so mu čelo in zavedel se je nekoliko, trde bolečine so mu zaprle oči . .. *  * *
Sedaj pride in tudi kosilo je pripravljeno. Otroci hodijo okrog ognjišča in čakajo, kdaj pride oče. Nekako čudno nemirni so danes, ko gledajo svojo v mater z žalostnim obrazom in objokanimi očmi. Čudna misel, slutnja ji prevladuje srce, kakor bi vedela, da ne pride njen mož domov. Vsak trenutek je pogledala preko one poti, odkoder pride on, vsako minuto je poslala otroke pogledat pred hišo, ali prihaja oče.
Odbila je ura in čakala je vedno boljinbolj nestrpljivo. Tupatam je potegnila s svojim predpasnikom črez obraz, da si obriše solze.
.Kdaj pride oče?" se oglasi deček, ki je željno čakal na kosilo, kajti tudi njega je že opominjal njegov lačni želodček.
.Kmalu! Malo potrpi, takoj pridejo oče?" Tako težko je spravila mati te besede črez svoje ustne in tudi sama je dvomila o vrnitvi svojega moža.
Težki koraki sa zaslišijo v veži in otroci veselo zakriče, toda kmalu odskočijo — pred seboj vidijo tujega človeka. Njegov obraz je bil sklonjen, z njega je sijala žalost. On jc bil poslan naprej, da sporoči ženi žalostno novico, da jo tolaži. Pa tudi sam je bil žalosten, kajti videl je nesrečo svojega prijatelja.
Tamkaj zunaj je pa stal voz in nemo so vzdignili ponesrečenca. Nesli so ga v hišo. Rešit niso mogli več zdravega, rešili so mu pač življenje, toda noga je ostala na kraju nesreče. Odrezali so mu nogo in nesrečen bode za vedno.
Zdrav, krepak je odšel na delo, toda vrnil se je kot berač, brez noge, brez življenja v srcu. Zapečatena je njegova usoda. Berač je in prositi bode moral od hiše do hiše, kajti pokojnina je majhna za njegovo kratko delo. Vrnila se mu je zavest in tedaj je videl s svojimi kalnimi očmi družino, videl je otroke berače, videl je reveže — žrtve nesreče . . .
oooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Radoolpko kolo.
Glej sliko na vodnjaku!
Velikanska je bila moč Slovencev v sedmem in osmem stoletju. Srečno so v tej dobi potolkli naši koren jaški predniki vse svoje mnogoštevilne sovražnike okrog sebe. se otresli njihove gospodoželjnosti ter svobodno zavladali čez svojo zemljo, ki se je takrat raztezala daleč tja  preko sedanjih ogrskih  ravnin,  nižje- in
gornjeavstrijskih pokrajin, čez gorato Tirolsko, Istro in tja dol preko sedanje italijanske meje. Takrat seveda niso bile te prostrane slovenske dežele tako gosto obljudene kakor dandanes. Bile so po večini zaraščene z gostimi starodavnimi gozdovi in prebivalci so se poleg kmetijstva in pastirstva močno pečali tudi z lovom; kajti v gozdnatih goščavah je bilo mnogo različne divjačine in zverjadi z okusnim mesom in gorko kožuhovino.
Prvotno so si stari Slovenci stavili 3voja se-lišča in domove najraje po gričih in planotah, ob bregovih rek In dolin, da so se tu lažje branili nadležnih zveri in nepoklicanih gostov, ki so po gostoma prihajali z oboroženimi pestmi od sosednjih tujih narodov. V mirnem času so bili radi dobre volje in bili so gostoljubni proti vsa komur, ki ni prihajal k njim z oboroženo silo. Častili so več bogov in boginj in verovali so v razna nadnrravM dobra in hudobna bitja.
Svoja nova selišča so imenovali po posebnih lastnostih in vnanjih oblikah dotičnih krajev ali pa so jim dali imena, ki so jih naredili po imenih svojih slavnih mož in bogov. Njih bog gostoljubnosti se je zval Radogost; imeli so pa tudi več osebnih imen s koreniko Rado, n. pr. Radi vo j, Radisiav, Radimir, Radovan, Radosava, Radonica, Radonja i. t d. Po teh imenih so imenovali mnogo svojih selišč, in še dandanes je na Slovenskem več vasi, ki imajo taka imena. Na podoben način je dobilo svoje ime tudi gorenjsko mesto Radovljica.
Ime mesta Radovljice je torej pristno slovenskega izvora in bi najbrž še dandanes ne poznali za to mesto drugega spačenega imena, ako bi ne bili Slovenci kakor tudi drugi Slovani že od nekdaj udarjeni s prokleto neslogo in z lastnostjo, da raje vidimo, da se dobro godi našemu najhujšemu narodnemu sovražniku nego krvnemu rojaku. Kakor v sedanjih bratomornih časih, tako so se tudi nekdaj Slovenci klali in preganjali med seboj Lokavi sovražniki, zlasti Nemci pa so znali spretno porabiti neslogo Slovencev v svojo korist, so jih z zvijačo še bolj razdvojili, podkupili izdajalce ter nazadnje tako oslabeli slovenski narod premagali in podjarmili brez posebnih težav. Tedaj se je začelo ponemčevanje Slovencev na vseh koncih in krajih. Naselili so se v vseh slovenskih deželah nemški katoliški knezi in škofje in ti so potem z mečem in križem v roki več stoletij uničevali Slovence in krčili njih meje z velikim uspehom. Zdaj, ko smo se srečno i znebili teh tujih zatiralcev, pa opravljajo njih zapo-četo delo naši domači izdajalci za dobro plačilo — na katoliški podlagi!
Ko so Nemci spoznali slabosti in napake Slovencev, radi katerih se jih more tako lahko tlačiti in uničevati, so sklenili, da jih morajo popolnoma iztrebiti s sveta in izbrisati vsak njihov sled z zemeljskega površja. V ta namen so začeli z veliko vnemo povsod mazati in uničevati slovenska krajevna imena. Nekatera so prevedli na svoj jezik, druga so pa popačili po svojem pravopisu. Nekdanja naselbina Radovljica pa je dobila za namestek svojega lepega slovenskega imena prav čudno nemško spakedranko. Ker se ime Radovljica prične s koreniko .Rad", kar se pravi po nemško .kolo", so napravili iz tega namišljenega nemškega kolesa ime .Radmannsdorf", ki se glasi, dobesedno prestavljeno v slovenščino: Vas kolesnega moža.
Ko so nemški objestni modrijani tako srečno prekrstili slovensko Radovljico, takrat se jim pač še ni sanjalo, da bo ta ponemčena vas nemškega kolesnega moža kdaj postala zopet slovenska in da se bo še celo smela imenovati mesto. Še pred nedavnim časom je bila Radovljica res močno ponemčena in šele lani so odstranili z radovljiškega trga star, napol razpal vodnjak, ki je imel na kamenitem obodu poleg letnice vsekan napis: Gegründet. Drugega se v zadnjem času ni bralo na tem vodnjaku, a tudi to je govorilo še vedno dovolj glasno strmečemu nemškemu popotniku! Toda pred več leti je bil ta edini radovljiški javni vodnjak brez vode pokrit z lepo rdečo kapo iz kositarja, ki je bila močno podobna pruski pikelhavbi. Stari Kunstelj, ki je vsipal izborne dovtipe kar iz rokava, pa se je celo vedel spominjati, da je nekdaj ta pikelhavba imela nz vrhu svoje mogočne bučke lepo, tudi iz kositarja izre-
zano podobo, ki je predstavljala ime Vasi kolesnega moža. In kaj mislite, kaj se je videlo na tej podobi! Moža s kolesom v roki in njemu pri nogah vas! Ali ni bilo to res salomonsko modro in učeno? Le vzvišeni nemški duh more iz nebeških višav poklicati na zemljo take imenitne rebuse!
Pa vseeno so izginili ti slavni nemški spomini iz zopet slovenske Radovljice. Kako je bila ta nekdaj nemška, priča to, da je imela pristno nemške mestne očete, ki so tako ljubili svoje nemško kolo. da so si ga dali celo narisati v svoj grb in županski pečatnik. Zares plemeniti rodo- ali kolesoljubi so bili ti mestni očanci! Če pa je kdo vprašal starega Kunstlja, zakaj je v radovljiškem grbu in županskem pečatniku naslikano kolo, je hudomušno odgovoril: .Ker so imeli naši nekdanji mestni očetje eno kolo premalo v glavah, zato so ga dejali v svoj grb." In morda je imel stari Kunstelj prav!
Na radovljiškem županskem pečatniku se še sedaj vidi podoba kolesa. V Leškem predmestju se je pred nekaj leti sezidala lepa dvonadstropna hiša in nad vrati ji je stavbenik Hronek napravil podobo nemškega kolesnega moža, to je moža s kolesom v roki. Čemu vse to? Ali je to delo nevednosti, brezbrižnosti ali pojemajočega nemškega duha? Pa posezimo še nekoliko nazaj! Pred nekaj leti je bila v Radovljici skupščina družbe sv. Cirila in Metoda. Takratni družbeni predsednik g. Tomo Zupan se je pri slovesnem sprejemu na mestnem trgu spomnil tudi radovljiškega mestnega grba, rekoč: .Mesto Radovljica ima v svojem grbu kolo, ki pomeni napredek. Kakor se kolo suče naprej, tako hiti tudi to mesto za napredkom naprej in naprej!"
Čemu te prazne laskajoče besede, ki niso resnične! Kolo se sicer res suče naprej, a obrne se lahko tudi nazaj in včasih zadostuje le par takih obratov, in ves tovor zaropota v jarek ter se razbije na drobne kosce! Poglejmo še podobo sv. device in mučenice Katarine, ki ima poleg sebe tudi kolo! A kaj pomeni to kolo! Tiranstvo in krutost brezsrčnih ljudi, ki so dali do smrti treti in mučiti ubogo Katrico s kolesom! Podoben pomen ima tudi radovljiško kolo ki .so ga nam zapustili v spomin nekdanji nemški mu-čitelji in tlačitelji slovenskega življa v Radovljici. Kolo v radovljiškem mestnem grbu in županskem pečatniku torej ni za nas častnega, temveč sramotnega pomena, ker nas spominja na nemško tiranstvo nad Slovenci! Zatorej proč s tem nesrečnim polomljenim nemškim kolesom! Tako kličemo ob desetletnici vrlega .Gorenjca" naprednim slovenskim Radovljičanom, ki jim želimo resničnega napredka v duhu časa in Slo-vanstva, a ne po izgledu nemškega kolesa!
F S-L
oooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Čudi spomin.
Lovska Črtica.
Daleč naokoli je slovel naš junak. Fant je bil in njegovi mlajši tovariši so zrli k njemu z nekakim spoštovanjem, nevede zakaj. Res, bil je močan in krepak, tako da ni bilo dobro prekrižati mu pota. Med nežnim spolom pa je užival posebno ljubezen. Neka starka, ki že zdavnej počiva na .kurjem britofu" v Kranju, je trdila ne dolgo pred svojo smrtjo, da je vse te njegove sreče kriv edinole njegov šopek, ki ga je nosil nekako koketno zavihanega na levo stran. To so tudi njegovi prijatelji in prijateljice vedele, a zakaj ga baš on tako nosi, niso vedeli. Večkrat so ga povpraševali — a zastonj; povedati ni hotel Ob takih prilikah se je z eleganco, samo njemu prirojeno, izmuznil iz prijateljskega kroga, pustivši družbo v stari negotovosti.
In samo zaljubljeni pogledi brhkih družic so spremljali srečnega fanta in zrli na koketni, tako nenavadno, s sikom zavihani pušeljc njegov. Saj ga je tudi na nenavaden način dobil. Mlajši so se trudili, da bi vsaj približno tako nosili svoj šopek, a zaman. Čimbolj so ga krivili, tem grši je bil. —
Enkrat — bil je krasen, poleten, topel večer — se zopet vsi snidejo na malo besedo. Ni čuda, da se je zopet zasukal pogovor na .šopek".
Ena brhkih družic, ki je že zdavnaj zdiho vala po njem, ga naprosi, naj pove, kako je dobil ta šopek — prosi ga s tako zaljubljenim pogle dom — da ni v stanu odreči. Ozre se po družbi in pomembno pogleda na nedorasle, nakar so starke spodile svoje otroke v bližnji zelnik.
»Samo tebi na ljubo povem," reče svoji ljubici, nagajivo se k nji pripognivši in še koket-nejšfe zavjhavši svoj šopek. .Veš dobro, da se v Kranju skoro nič ne izve, in škoda bi bilo, ko sedaj .Gorenjec" obhaja svojo desetletnico, da bi ves dogodek ostal neovekovečen — vsaj .Gorenjcu". .Vprašam vas, ali ste videli kdaj gada na šmartin-skem polju?"
.Ne, tu nikoli! Nihče!"
.Motite se, tukaj so, tu so bili. Le poslušajte: Bilo je nekako pred štirimi, petimi leti. Takrat sem nosil svoj mladi čopek prav tako, kot vi.
Nekega gorkega dne mesec, avgusta — noči so bile že precej dolge — ležim — brez dela sem bil — na svojem priljubljenem prostorčku na oni njivi blizu znane stare smreke. Okoli mene je bil krompir in fižol še zelen. Zadremal sem. Sitno čenčanje jate jerebic, ki se je živahno kopala v gorkem pesku in med hlastnim opravljanjem ne samo svojih sosednjih rodbin, ampak tudi naših sorodnikov, razposajeno lovila vsako mimo priskakavšo kobilico, in veselo vpitje petelina - očeta, ki je ravnokar v bližini našel novo zalogo mravljinčjih jajec — me nič ni motilo.
Kakor rečeno. Navajen takim čenčarijam — zadremal sem. — —
Naenkrat čujem čudne — meni dosedaj še neznane glasove. Vpitje — ljudje redkokdaj tako vpijejo — se bliža.
A čuden jezik — nečloveški — nisem razumel. '
».Hit, hit!"" Celo skalo si slišal zaječati v tem prokletem ,hit' in ,herajn\ Kar vroče mi je postajalo.
Počasi se stegnem, pazljivo, in ozrem pkrog sebe. — Ježešta! Dva človeka sta bila, eden debel, velik, drugi še večji, a suh kot komarjevo bederce. Tu stojita s čudnima palicama v rokah in pred njima dva psa prav tam, kjer so se preje drle jerebice. — Vse tiho. — Samo en trenutek. V tem hipu sfrči starka jerebica, za njo pa s smrtnim vpitjem cela jata, petelin - oče jo zasuče na desno, psa za njim, in iz palic obeh mož švigne gad, grozen gad, oplede psico in še mene tu zadej.
Skočim, zbežim. Groza!--
Ozrem se prvič: V krompirišču se sklanjata oba moža nad mrtvim psom. Gorki, trepetajoči zrak prodirajo neznanske kletvine. Kar tresel sem se! Med rdečimi kapljicami umirajoče .Moje" se leskečejo biseri solzne rose. A tudi mene je peklo, pogledam, in kaj vidim?!
Moj šopek je napol odbit in rdeča kapljica moje krvi se nabira v beli mehki — le poglejte volni.
Ozrem se še enkrat: Mirno in tiho jc kot pred pol ure. Odšla sta lovca povešenih glav; za njima caplja samo en pes!--
In od tega časa mi je ostal šopek tak, kakor vidite. — Dokaz, da so tudi na našem polju zares zelo hudi gad je!"
Pomigal je nagajivo s šopkom, globoko in važno se zagledal v ljubke oči svoje zaljubJenke in ne da bi se ozrl na krog osuplih neumnih zajcev, odskakal je ž njo v prijazni gozdič, divno se lesketajoč ob tihi noči v srebrnih žarkih tihe lune. Njegov na levo zavihani šopek se je še zadnjič zablisknil med temnimi vejami mladih smrečic, in luna je stegnila ustnice k smehljaju, ki vse sprijazni.
oooooooooooooooooooooooooooooooooooo
l3pod brinjega orha.
Lep zimski dan nas je speljal večjo družbo zračit zaspanec iz Silvestrovega večera na Gorenjsko Železna cesta nas je peljala v Ž., odkoder smo dospeli v 10 minutah v gostilno našega prijatelja Franceljna, Prijeten duh dobrega kosila, prepojen z duhom finih smodk nas je po-šegetal v nos ob vstopu v gostilniško sobo. Ljubek glas gospodinje nam pa ni donel posebno prijetno, ko smo slišali: .Francelj, da boš pa o pravem času doma, za južino bodo pečene klobase, pa četrt kopuna z laško salato!", kajti ve-
deli smo, da smo ob lepo zabavo, kajti Francelj je kaj dober humorist in kot strasten lovec ve" posebno mnogo lovskih dogodbic — seveda samo resničnih. Naše prigovarjanje da naj ostane doma in nas nekoliko pozabava, ni pomagalo nič, kljub njegovi znani prijaznosti je moral s svojim prijateljem N. v brinji vrh na kotorne Prepričani smo bili vsi, da ga ne vlečejo toliko na prosto kotorne, kakor dobra, obljubljena južina, za katero se je moral nekoliko pretresti od dobrega kosila popolnoma napet trebušček. Vsak se je priporočil za eno kotorno, da bomo imeli dobro večerjo; ali komaj je vrgel Francelj puško čez ramo, vzel psa prepeličarja in za svojim prijateljem zaprl duri, nam je že hudomušna gospa ponujala drugo večerjo, ker je bolj gotovo. In ni se motila. Ko smo se vračali iz kratkega izpre-hoda, culi smo kanonado na brinjem vrhu, skozi lahno meglico so se delale luknjice, ki so jo delile, odmev pa se je pretresal ob skalovju Stola, ki je prezirljivo zrl nizdol. Že smo sedeli pri naši »gotovi" dobri večerji, ko se vrneta naša nimroda. Z veselim obrazom vstopi Francelj za svojim prijateljem. »Jih že imamo," so bile prve besede, katere je izpregovoril. Na vseobče začudenje pa privleče Francelj lepega, sivega petelina, katerega je pa gledal sam najbolj začudeno. .Kaj sem pa sedaj napravil za en'ga hudiča* — bučeč smeh mu je bil odgovor, ki se je pa še povečal, ko smo začuli iz veže glas ženske: »Če že vaš gospod hodijo na lov, naj se' saj nauče, kaj so divje živali, moj petelin je bil pa čisto domač; tri  kronce  hočem  zanj, ali grem pa tožit." Francelj je s kislim obrazom privlekel tri Lonce, ter poslal natakarico, da je pomirila ženico. Živio, Francelj 1 Kupice so zažvenketale in zopet je bilo ravnotežje v družbi, samo slavljenčev hnmor je šel ta večer rakom žvižgat, in zakaj, to smo izvedeli šele medpotoma. Ko smo se poslovili in jo mahali proti kolodvoru, srečamo znanega pastirja izpod Stola, ki je nesel Čudnega ptiča. »Kaj pa imaš," vpraša prijatelj Šimen. »O, gospod, saj ne veste, kakšen burk je bil danes popoldne. Kunt« v gospod so šli nad kotorne. V potu svojega obraza so lezli po grmičevju in plezali po skalah, ali kotorn ni hotelo biti nikjer. Ko se je že mračilo  so se pehali ravno po oni visoki skali, kar začujem strel za strelom. »Jih že imamo," sem slišal vesel glas. na to pa precej: »O, pro-kleto me je goljufalo, mislil sem, da je kotoma, ker se je nekoliko rdeče posvetilo, pa je — žolna!"
Kdor hodi na lov, zapomni si to: da petelin in žolna nista kotoma.
oooooooooocooooooooooooooooooooooooo
Roko si je o starih, dobrih časih pomagala gospoda proti draginji?
Huda draginja tlači našo državo. Posebno na Kranjskem jo občutijo vsi sloji prebivalstva. Menda niso nikjer drugod v Avstriji cene živil, stanovanj in kuriva v zadnjem času tako narastle, kakor baš pri nas. Pravkar se je podražila tudi železnica, poskočila je celo cenažveplenk in dovtipni tobakarji že ugibljejo, če bi ne bilo bolje vrniti se zopet k kresilnemu kamnu in gobi. Na vsak način bode treba korenite remedure v tem oziru, bodisi od te, ali one strani. Predolgemu zavlačevanju bi prav gotovo sledil splošen polom, ki bi ne rušil samo rodbinskih vezi, temveč bi lahko imel naravnost katastrofalne posledice za Avstrijo. V teh .dragih" časih nam več kot kdaj sili v spomin preteklost, ko so slične, ali še hujše draginje izsesavale kri naših prednikov. Kako so tudi tedaj neusmiljeni oderuhi - špekulantje odirali širše mase!
Bogati graščaki in plemiči so draginjo in njeno navadno spremljevalko — lakoto navadno občutili le tedaj, kadar je tlačeni in izmozgani kmet dvignil cepec za .staro pravdo" proti nasilnemu gospodstvu v gradu. Sicer si je pa proti draženju živil gospoda, posebno še visoka gospoda, že znala pomagati.
Zgodovina nam pripoveduje sto in sto takih slučajev; za Kranjsko je posebno značilen in zanimiv sledeči:
Leta 1728 je posetil cesar Karel VI. Kranjsko, kjer so se mu poklonili deželni stanovi. Da bi različni špekulantje in prekupoval i živil prehude ne posegli v žepe visokega cesarjevega spremstva, je po cesarjevem strogem ukazu izdala deželna vlada kranjska dne 17. avg. 1728 nekak patent, v katerem je bilo natančno označeno, po katerih cenah naj za časa cesarjevega bivanja na Kranjskem posamezna živila prodajajo. Kdor se je pregrešil proti strogi postavi, temu je smela oblast kratkomalo vsa živila konfiscirati. Iz precej obširne .takse* živil priobčujemo nekaj najznačilnejših točk.
Maksimalne cene, po katerih so trgovci, mesarji, lovci, ribiči i. t. d, smeli za časa cesarjevega bivanja na Kranjskem živila prodajati:
Divji petelin 2 gld., star zajec 45 Ar„ mlad zajec 34 kr., kljunač 5 Ar., divja raca 12 Ar., prepelica 5 Ar., pitan indijanec 2 gld., dvojica pitanih kapu-nov 2gld., dvojica sred. deb. kopunov l gld., 42 kr., dvojica medlih kapunov 1 gld. 25 kr., stara gos 24 kr., mlada gos 15 Ar., pitana raca 15 Ar., debela puta 17 Ar., dvojica piščancev 9 Ar., dvojica debelih golobov 14 Ar., velik lep koz!iček51 Ar., veliko jagnje 40 Ar., manjše jagnje 34Ar., 1 .funt" jelenine 12 kr., 1 funt srne 12 kr., 1 funt slanine 9 Ar., 1 funt masta 12 kr., 1 funt sirovega masla 12 Ar., 10 jajec 3 Ar., 1 stot ščuk 30 gld., 1 stot postrvi 50 gld., 100 velikih rakov 4 gld.
Zares, živeti, in sicer ceno živeti je znala v onih časih ta cesarska gospoda.
OOOOOOOOOOCOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Jedilni listek za prihodnji teden:
Nedelja. Kosilo: juha z rižem in pura no vi m i je-treami; goveje meso (pitanega vola) s praženim krom« pirjem in sardelno omako; puran a la Cila z laSko solato a la Bolča; palačinke k la sv. joSt; črna kava a la Geiger; CoiariCev cviCek ali deset let stari lutomeržan g. M. Maurjeve (za premožnejše). — Po tem kosilu se priporoča izprehod na Smarjetino goro. (Opomba stavca.) — Večerja; Mrzel puran (če ga je kaj opoldne ostalo), sicer narezek a la Krajnc; joštarjevo budjeviSko pivo, cviček a la stari JoStar iz StražiSča, Stamperl Fockovega brinjevci (za boljSe prebavanje).
P o n d e 1 j e k. Kosilo: Ričet s parkeici a la Zadnji groš; meso (kravje) s krompirjem v omaki ali kislimi kuiuarcaiiiii cviček {poljubne marke). — Večerja: fUsla jetrca s cmoki a la Knedelj; cviček a la Jereb; Stamperl malinovega žganja a la JoStar.
Torek: Kosilo: Juha z navadnimi žlikrafi; pečeno goveje meso s praženim krompirjem in motovilcem a la Suhadolnik; istrijan, črni ali beli a la Lukež. — Večerja: Telečji rižoto a la Cila; Magrjevo pivo; met-ličan iz DraSič pri Metliki; Stamperl Fockovega bo-rovničevca.
Sreda. Kosilo: Možganova juha s praženim kru-sotn; meso (kravje) s praženim krompirjem in sladko repo a la Erman; cviček Primožkoveaa Tineta iz StražiSča. — Večerja: Suho meso k la Kodelat ali klobase k la rajna Kernova mama v Skofji Loki (tudi klobase
(to tržiSkem receptu se priporočajo) s kislim zeljem a la akopič; Škofjeloško pivo, Pavlinov Jelačič (star letnik, sod St. 453) za premožnejše, za navadne purgarje in la-čenbergarje pa Hafnerjev cviček s Trate pri Skofji Loki; slivovka a la Fortuna iz Zatičine.
Četrtek. Kosilo: Ocvrt grah na juhi a la Kunt; goveje meso (pitanega vola) z zmečkanim krompirjem in kumarčno omako k la PuSčavnik; telečja pečenka z endivijo in ribniškim fižolom; cviček iz Gadove peči k la Pogačnik-župan v Podnartu; črna kava i la Geiger. — Večerja: Hrbet srne z omako in ocvrtim korenjem a la Kunt; MengeSko pivo k la Stara poŠta; prosečan, 17 let star, gospe M. Maur; Stamperl JoStarjevega tropinovca ali figovca.
Petek. Kosilo: Gobova juha z ajdovimi žganci; postrvi ali polenovka z majonezo k la Rakovica; mali orehovi Struklji a la Lcvrenček pod mestom, lahko tudi sirnati ali jabolčni Struklji; Colarič a la Pepe. — Večerja: Ocvrt sulec k la Krenner s krompirjevo solato; bohinjski sir in sardine; zelenika k la Smarjetna gora; Fockov brinjevec.
Sobota. Kosilo: Juha z 2nidarSič-Valenčičevimi rezanci; goveje meso (pitanega vola) s kislo repo a ki Erman in zabeijenim krompirjem v koscih; cviček k la Nande-Herzog. — Večerja: Pljučna pečenka z idrijskimi žlikrafi; lahko tudi koline k la Vrbanovec v Zabreznici (če jih dobiS) ali papriciran zrezek s smetano k la Pavlin; Magrjevo ali JoStarjevo budjeviSko aH lesko pivo, risiing a la Kuntova mama; šartreza k ia Senbrun,
VTVVVTTVTVTVVVVVVfTVVVVVTTirV V
AN
QORENJEC
»■»••■■■■•■••••■■■HiHnliiinntniimiiHliluilnHHHmuiuunaittiMunHmiiui
2 STEV
Me*
Največja in najstarejša slovensKa banKa
Ljubljanska kreditna banka
Stritarjeva ulica (v lastni hiši)
Ljubljana
Stritarjeva ulica (v lastni hiši)
Delniška glavnica K 3,000.000.
Rezervni zaklad K 350.000.
Kupuje in prodaja vse vrste
vrednostnih papirjev
kakor rente, zastavna pisma, delnice, srečke; promese na srečke k vsem žrebanjem. Eskomptuje in vnovčuje
menice, nakaznice, čeke
najkulantneje. — Kupuja in prodaja
tuji denar
amerikanske dolarje, laške lire i. t. d. Izvršuje najcenejšim potom nakazila v tuje dežele, zlasti pa v Ameriko.
Vloge na knjižice in tekoči račun
se obrestujejo od dne do dne po čistih
J. i/o
^/2 /0
Vsa vprašanja, spadajoča v bančno (denarno) stroko, se izvršujejo najhitreje in brezplačno. 20
Skupni promet v letu 1909 je znašal čez 632 milijonov kron.
Podružnice so v Trstu, Celovcu, Splitu, Sarajevu.