CELIF, 14. DECEBIBRA 1912 — ŠTEVILKA 50 — LETO XXVI — CENA 1 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO. SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC ZAČETEK POLITIČNE ŠOLE v torek dopoldiie se je v domu železarjev na Te- harjih začela letošnja po- litična šola, ki je organi- mran komite občinske konfeirence ZKS Celje, šola je razdeljena na tri cikluse predavanj (samo- upravni, ekonomski, splo- šno izobraževalni), ki tra- jajo po štiri dmi. Drugi ciklus bo v januarju, tre- tji pa v februarju. V šoU je čez 40 slušateljev, pred- vsem neposrednih proizva- jalcev, saj je v njej kar 39 delavcev, predvsem kva- lificiranih. Po starosti jih je največ do 35 let, po stažu v ZK pa je največ tistih, ki so v ZK šele ne- kaj let. Slušatelji so Iz različnih delovnih orgam- zacij, največ pa jih je iz kovinsko - predelovalne industrije. Na začetku šo- le je vse udeležence naj- prej pozdravil sekretar komiteja občinske konfe- rence ZKS Celje Stane Seničar, nato pa sta pre- davala Totne Zunšek in Peter ToS. Včeraj, v sre- do, sta predavala Dagmar šuster in Mitya Svab, da- nes pa bosta slušolj. če samovščeno ugotovi- no, kako je mlada genera- cija socialistično usmerjena. Raje se vprašajmo, analizi- rajmo in ugotovimo, koliko ie mladina aktitma, kako so rnladi organizirani, kaj želi- mo se, na primer, aH dobro delajo občinska vodstva Zve- ze mladine v občinah celjske- ga območja. Bolje — ali ka- ko delajo. Zanimiva bi bila analiza o tem, kolikokrat so o samoupravni dejavnosti in politični organiziranosti mla- dih razpravljali samoupravni organi v posameznih delov- nih organizacijah. Dalje — kaj je bilo storjenega za boljše delo mladinskih akti- vov na poklicnih šolah na celjskem območju, še pose- bej glede na to. da se v teh šolah vzgaja svet delavske- ga razreda. Kakšna je poli- tična aktivnost mladih na celjski IT. velenjski gimnazi- ji, ki dajeta vsako leto na univerzo večje število 'jodo- čih intelektualcev? In še je teh vprašanj, ki predvsem spodbujajo odgovore na to, ali imamo v posameznih sredinah dovolj izostren družbeni odnos do mladih. Ali pa prepustiti mladini, naj si sama išče oblike in mož- nosti samoorganiziranja. 7.al je preveč razširjeno prav takšno razmišljanje o polo- žaju in aktivnosti mladine. Lažje je seveda pavšalno in ostro kritično ocenjevati po- jave neprimernega ali druž- beno nekoristnega ravnanja med mladino, kot pa z vzgle- dom, dejanjem in neposred- nim soočenjem prodreti v svet, ki je poln nad, energije in želja, a še neizoblikovan m prepoln razdrobljenih in- teresov. In morda celo pre- lahkih misli. Zato bi morali v pokonferenčnem času, m vselej, nameniti mladim več razprav. V pedagoških kolek- tivih, na sejah delavskih sve- tov, na partijskih sestankih in konferencah, vsepovsod tam, kjer nikomur ne sme biti vseeno, ali so mladi de- lavni ali niso, ali so prisotni ali niso — ali kako je s to njihovo prisotnostjo. Toda ZK mora s svojimi člani zagotoviti, da bo v raz- ličnih interesnih možnostih aktivnosti mladih jasno za- črtana težnja — da bo vsa- ko delo pomenilo pot k ob- likovanju vse večjega dela mladih. To je troje Polakovih dekleta iz Založ v Savinjski dolini. Obrazi so zvedavi, pred- vsem pa vprašujoči. Sprašujejo o tem, kdaj bo v njihovi družini, ki šteje šest otrok, najmanjši je star mesec dni, najstarejši pa sedem let, toliko toplo, da se bodo ogreli njihovi premrzli prstki. Kajti dom je mrzel in oblekic je premalo. Repor- tažo o otrocih iz Založ v Savinjski dolini berite v naslednji številki. v ponedeljek smo imeli v uredništvu zelo zanimivo srečanje — okroglo mizo z delavci iz več delovnih organizacij na celjskem območju. Debata je trajala več kot štiri ure — največ o samoupra- vljanju, obveščanju, odnosih, o delavčevem položaju, o pismu pred- sednika Tita, skratka o vsem, kar je v tem času najaktualnejše. Za- pis okrogle mize z delavci bomo objavili v prihodnji številki NT. V četrtek, 21. decembra, pa pripravljamo skupaj z medobčinskim svetom ZKS Celje še en klepet za našo mizo v uredništvu, in sicer s sekretarji komitejev ZK s celjskega območja. Tema — Naša kon- kretna praksa in sedanji trenutek ZK. V nedeljo se bomo srečali s Sempetrčani na javni radijski od- daji — ob 10 30 uri, kot navadno in s prijetnim programom, V današnjem NT pa vas vabimo, da preberete, kako se priprav- Ijajo na integracijo s Toprom v Elegantu, o akciji celjske davčne uprave, o šoli v Crešnjicah... in dosti sreče pri izpolnjevanju na- gradne križanke. VAS UREDNIK 2. stran NOVI TEDNIK Št. 50 — 14. december 1972 Pred integracijo TOPRA in ELEGANTA Vse kaže, da bomo v Celju po nedavni uspešni integraciji EMA s kranjsko ISKRO kmalu priče še novi in dolgo napovedani ter pričakovani integraciji. Po obsežnih in temeljitih pripravah sta pred združitvijo tudi dva kolektiva tekstilne stroke TOPER In ELEGANT. Nemalokdaj smo v preteklosti izrekli prenekatero kritično besedo na Mse prepočasno povezovanje v celjski industriji. Kritično smo ocenjevali tudi prizadevanja v Topru ter Elegantu, saj se je o možnostih te integracije že dolgo govorilo. Z zadovoljstvom pa lahko ugotavljamo, da kolektiva med tem časom nista držala križem rok. Študirali so programe, obseg in struk- turo proizvodnje ter iskali stične točke. Prenekateri problem in težavo je bilo potrebno odstraniti, preden so bili podani pogoji, da se kolektiva od- ločita za združitev. Da, marsikaj je bilo treba premagati. Ne nazadnje velja opozoriti, da sta omenjena kolektiva nekoč, pred leti, že delala pod eno streho. Kas- neje sta se ločila, razlogov za to je bilo pač precej. Kreni- la sta vsak po svoji poti in danes moramo ugotoviti, da sta oba dosegla pomembni stopnji v svojem razvoju. Ta- ko Toper kot Elegant sta imela v minulem obdobju različne faze v svojem razvo- ju. Oba sta uspešno prema- govala vse težave in danes kolektiva trdno stojita. To pa je za načrtovanje nadalj- nje skupne poti brez dvoma pomembna trdna osnova. Gre torej za predvideno integra- cijo dveh partnerjev,, ki jih poleg mnogih skupnih stičnih točk v sedanjem času karak- terizira tudi uspešnost v po- slovanju in razvoju, kar za- gotavlja nedvomno dovolj močno izhodišče za oblikova- nje razvoja v bodoče. Nekaj nad dvesto članski kolektiv Eleganta bo v letoš- njem letu ustvaril cca 200 mi- lijonov starih dinarjev skla- dov. Na slehernega zaposle- nega delavca torej skoraj mi- lijon. To i>a je uspeh, ki bi bil v ponos tudi večjim ko- lektivom, ki imajo za sabo daljšo tradicijo, kot kolektiv Eleganta. S svojimi speciali- ziranimi obrati: konfekcijo, kemično čistilnico in salo- nom po meri, si je kolektiv Eleganta ustvaril renome, ki je prav gotovo pomemben »kapital«. študije, ki so jih pripravi- li, so pokazale, da bo v bo- doče v okviru združenega podjetja možno doseči še več. Tako, kot se v Elegantu delavci zavedajo pomena skupnega napredovanja v okviru enotnega podjetja, pa se zavedajo tudi tega, da nji- hovih specializiranih obratov ne bo mogoče opustiti, tem- več bodo tudi v bodoče v okviru združenega podjetja morali imeti svoje odrejeno mesto. To zahtevajo pred- vsem potrebe našega mesta, v določenem smislu pa tudi njegove okolice. Spričo pomena predvidene integracije (le-ta naj bi prav- zaprav predstavljala le bazo za še širše povezovanje tek- stilne industrije tako znotraj celjske občine kot tudi even- tuelnn zunaj nje), pa so v Elegantu že pristopili k širo- ko zastavljeni akciji. Delavci vseh obratov so v podrobno- sti seznanjeni s prednostmi in koristmi predvidene inte- gracije, poznajo pa tudi mož- nosti bodočega skupnega raz- voja. V minulih dneh se bo zvrstila še vrsta sestankov, vključno z zborom delovnih ljudi celotnega kolektiva, kjer bodo §3 enkrat preana- lizirali vse koristi predvidene integracije. Delavski svet podjetja je datum referendu- ma že razpisal; v Elegantu bodo delavci glasovali 21. de- cembra. Kolektiv nedvomno stoji pred odločitvijo za svoj bodoči razvoj in kar je po- membno pri tem delavci se tega zavedajo. Da pa bi zve- deli, kaj sodijo posamezniki, smo med delavci opravili majhno anketo. Vsem smo postavili enako vprašanje. Povprašali smo jih o tem, kaj sodijo o predvideni inte- graciji, kaj jim bo prinesla koristnega in kako se bodo o njej odločali. Takole so nam povedali: JOŽICA KRANJC, krojačica \3. obrata konfekcije in člani- ca delavskega sveta: »V slogi je moč! Osebno sem za inte- gracijo s Toprom zelo zain- teresirana, saj se obema ko- lektivoma s tem omogoča in obeta v bodoče še boljši in hitrejši razvoj. Skupno bomo nastopali na tržišču, združili sposobne kadre, več pa bo tudi možnosti za nadaljnje strokovno usposabljanje de- lavcev. Prepričaria sem, da se bo marsikaj spremenilo tudi pri pogojih dela, saj bomo skupaj hitreje lahko uresni- čili načrte bodočih skupnih naložb.« VLADO BRDNIK, vajenec, predsednik mladinskega akti- va: »Mladi v Elegantu pred- videno integracijo v celoti podpiramo. Na posebnem se- stanku, ki smo ga imeli, smo se pogovorili o vseh predvi- denih prednostih in prepri- čan sem, da bodo mladi vsi glasovali za združitev s To- prom. S skupnimi naložbami bomo lahko hitreje uresniče- vali skupne programe, še zla- sti pa bo to pomembno pri nadaljnjem osvajanju tržišč. Z združenimi napori bomo prav gotovo hitreje napredo- vali.« POLDE TRŽAN, visokokva- lificirani krojač in član izvrš- nega odbora osnovne orgfani- zacije sindikata: »Mislim, da je predvidena integracija zelo pametna stvar. Združeni bo- mo lažje uresničevali investi- cijske načrte, kvalitetnejše pa bomo nastopali tudi na tržišču. Osebno pa menim, da bo tudi za nadaljnji raz- voj združenega podjetja ko- ristno, če se bodo ustrezno razvijali sedanji specializirani obrati Eleganta. Tu mislim predvsem na salon po meri, saj so tovrstne potrebe zelo velike. Kot TOZD bomo še nadalje imeli možnosti ustre- znega ukrepanja in odloča- nja, preko skupnih služb pa bomo urejevali vse skupne probleme. V celoti podpiram integracijo in mislim, da bo referendum uspel.« MARIJA BUDIŠA, kvalifici- rana šivilja iz obrata v Šent- jurju: »S predvideno integra- cijo se odpirajo mnoge mož- nosti, zato je moje mišljenje o njej pozitivno Mi imamo svoj petletni razvojni pro- gram. Gotovo ga miajo tudi v Topru. Mar ga skupno ob ustrezni organizaciji dela ter sodobni tehnologiji ne bomo hitreje uresničevali? Mislim, da se bodo povečale tudi možnosti nadaljnjega zapo- slovanja, kar je za šentjurski obrat glede na Kozjansko še posebnega pomena. Skratka, združitev bo pomembna stvar, ker pa so delavci o vseh prednostih že dobro se- znanjeni, sem prepričana, da bo referendum uspel.« ALBINA VRHOVŠEK, kro- jačica v obratu Šentjur: »Mi- slim, da bo taka integracija dobra in pametna stvar. S hitrejšim razvojem združene- ga podjetja bomo lahko or- ganizirali velikoserijsko pro- izvodnjo tudi v težki konfek- ciji ter bomo ob tem lahko sprejemali tudi večja naroči- la, predvsem v kooperaciji. S skupnimi službami ter enotnim nastopanjem na tr- žišču se nam prav gotovo od- pirajo še večje možnosti, če- prav tudi dosedanji naši us- pehi niso ravno majhni. In- tegracijo v celoti podpiram.« MARIJA BREMEC, krojači- ca in predsednica sindikata: »V zvezi s to integracijo smo že imeli sestanke. V začetku so bile mnoge nejasnosti, ki so begale ljudi. Potem smo to odpravili, ko je bilo de- lavcem v podrobnosti razlo- ženo, kakšen bo naš bodoči položaj. Sedaj je situacija v kolektivu povsem drugačna, vsi čisto drugače gledajo na to stvar. S tem bo omogoče- na večja proizvodnja, vpelja- li bomo tehnične izboljšave, kar vse bo omogočalo konku- renčno nastopanje na tržišču. Ob upoštevanju interesov obeh partnerjev nam je skup- ni bodoči uspešen razvoj za- gotovljen. Kar pa se speciali- ziranih obratov tiče, sem tudi jaz mnenja, da bodo morali ostati. Prepričana sem, da bo referendum uspel.« ROMANA HERCOG, kemij- ski tehnik iz čistilnice: »De- lavci v našem i>odjetju smo o tem že seznanjeni. Predvi- dena integracija je vsekakor pametna stvar in upam, da bo referendum uspel. Mnogo je stvari, ki jih bomo v bo- doče lahko skupno še učin. koviteje reševali, kot smo jih doslej vsak zase. Zelo po- membno se mi zdi predvsem to, da bo prav gotovo več možnosti za izobraževanje, na skupen razvoj pa bodo se- veda vplivale tudi nadaljnje naložbe. Novi prostori za so- dobno proizvodnjo bodo nad vse potrebni.« Tako torej mislijo nekateri delavci iz Eleganta. Vsi so iz- razih svojo prepričanost o koristnosti predvidene inte- gracije, vsi upajo, da bo do nje tudi prišlo. In če sklene- mo to naše razmišljanje s tem, da se ravno v takih m podobnih odločitvah na Kon- cu koncev kažejo tudi pri- pravljenosti do uresničevanj nalog, ki nam jih nalaga Ti- tovo pismo, potem lahko mir- no zapišemo, da so ga delav- ci v Elegantu pravilno razu- meli in da ga bodo tako tudi uresničili. Podobno pa je ver- jetno tudi razpoloženje v To- pru. O tem pa prihodnjič. BERNISTRMCNIK Občinsko javno pravobranilstvo Celje razpisuje prosto delovno mesto pisarniškega delavca Pogoji: poleg splošnih po zakonu, še srednja ne- popolna izobrazba. Zaželeno znanje stroje- pisja. Preizkusna doba 2 mese- ca. Razpis velja 15 dni po objavi.« št. 50 — 14. december 1972 NOVI TEDNIK stran S Integracije SMO PRIPRAVLJENI? Vse več znamenj kaiie, da v občinah celjskega območja prodira spoznanje o nujnosti integracijskih procesov v združenem delu. Čedalje kon- kretnejšo podobo in vrednost dobiva v teh razanišljanjih tu- di uresničevanje ustavnih do- polnil, saj praktične rešitve predvsem z njihovo pK>m'0čjo olajšuje odločitve v podjetjih in delovnih organizacijah — združevanje sredstev, kadrov, skupnih služb in iskanje no- vih razvojnih perspektiv je mogoče ob močni in neokr- njeni samostojnosti temeljnih organizacij združenega dela. Ob možnih različnih predlo- gih integracij najpogosteje po- stavljajo v ospredje poleg ustavnih sprememb zakonito- sti sodobnega gospodarskega povezovanja, zahtevo po pre- strukturiranju gospodarstva, po hitreišem napredku starih industrijskih središč in po zmanjševanju vpliva ozkih, ne- samouDravnih in ne dovolj premišljenih interesov posa- meznih delovnih organizacij, še posebej, če te iz čisto pre- stižnih razlogov nočejo stopiti v integracijske dogovore. V zadniem času pa postaja moderno vprašanje — ali srna resnično prinravljeni ne samo na resne Dolitične razgovore o integraciiah, temveč tudi na to. da nekaj storimo. Pod be. sedo storiti mislimo na pri- mer, na izdelavo predlogov elaboratov, variantnih rešitev poslovno-iehničnega povezova- nji in integracijskega povezo- vanja, na konkretne ukrepe samoupravtiih organov, poslo- vnih odborov, komisij za in- tegracije itd. In tu je, kot kažejo nekateri zadnji prime- ri, premalo izrazita — pri- pravljenost! odgovornost, da se premišljeni in koristni predlogi dobro pretehtajo, do- polnijo in — odločijo. Saj najbrž vemo, da inte- gracije niso muha tega časa ali politike, temveč je sodob- no gospodarstvo že danes, po- sebej pa na to opozarja per- spektiva, tako med seboj pre- pleteno, soodvisno in poveza- no, da je potrebno napraviti samo korak ... V celjski občini je bilo v zadnjem času uresničenih ne- kaj 2animivih pobud. Aero in Cetis, Opekarne (ki izkazuje- jo prav izvrstJie rezultate). Iskra tn Emo, pred finalom pa je integracija med Toprom in Elegantom. Krivični bi po- temtakem bih, če bi rekli, da na področju integracij v celj- ski občin: ni bilo ničesar do- seženega. Res pa je, da so možnosti še mnogo večje in da prav p teh že nekaj mese- cev v delovnih organizacijah, pa tudi v vodstvu celjske ob- činske skupščine in političnih organizacij, intenzivno raz- pravljajo. Pisali smo že o predlogu za mtegracijo med tehnično tr- govino in delom kovinsko pre. delovalne industrije. Razmiš- lja se o povezovanju drugega dela trgovine s tekstilno indu- st irujotdiap,sP strijo, pa tudi o kompleksu živilske industrije obstoje do- ločene možnosti za sodelova- nje in integracijske procese. Končnih odločitev še ni, če- prav je bilo v začetku mišlje- no, da bo najbližja integraci- ja med tehnično trgovino in delom kovinsko predelovalne industrije. Razgovori še trajajo. Škoda bi bilo, če ne bi odgovorni tn domišljeni dopolnitvi sedaj znanih predlogov zavestno iskali oblike najboljšega pove- zovanja, ki bi omogočila tako tehnični trgovini kot kovinsko predelovalni industriji hitrej- ši razvoj. Ne samo v celjski občini, ampak tudi na celot- nem območju. V sedanjih »integracijskih« razgovorih je opazzna pre- skromna ofenziva iz industri- je. Doslej je predvsem trgovi- na ponujala predloge in mož- nosti, iz industrije pa je bilo takih spodbud še premalo. Tudi ta podatek opozarja, da so ponekod še preveč ujeti v sedanjo razdrobljenost, ksi je slabila vitaLnost, m5č in raz- vojne silnice celjskega gospo- darstva. Prednovoletnd čas že s pr- stom kaže na nase bilance opravljenega dela. še pred končnimi odločitvami o posa. meznih integracijsk\b predlo- gih pa bodo morali marsikje sprevideti, da brez kritične analize dosedanjih razmiš- ljanj, uresničitev stališč tn stopnje pripravljenosti najbrž ne bo šlo. In da v tem pri- meru tudi »bilanca« ne bo ugodna. Zato je nadvse prav, da se pravočasno vprašamo — ali smo resnično dovolj pri- pravljeni, da nekaj spremeni- mo, da izpeljemo mnogo ko- ristne pobude za različne ob- like integracijskih procesov. J. V. ŠEMPETER V SAV. DOLINI Javna radijska oddaja Ob sodelovanju z občinskim sindikalnim svetom Ža- lec prirejata RADIO CELJE in NOVI TEDNIK v ne- deljo, 17. decembra 1972 ob 10.30 v Šempetru v Savinj- ski dolini JAVNO RADIJSKO ODDAJO, Id je posveče- na zaključku delavsko sindikalnih športnih iger. Vstop- nine NI! Sodelovali bodo: narodno zabavni ansambel BORISA TERGLAVA z vokalnim kvartetom VASOVAL- CI, MOŠKI PEVSKI ZBOR IZ TABORA, HARMONI- KAŠKI ORKESTER ZAVODA ZA GLASBENO VZGO- JO »RISTO SAVIN« IZ ŽALCA TER ZABAVNI ORKE- STER »ŽABE« IZ CELJA. Javna radijska oddaja je pod pokroviteljstvom STROJNO INDUSTRIJSKEGA PODJETJA >SIP« ŠEM- PETER, ki je znan daleč preko meja naše domovine po svojih kvalitetnih kmetijskih strojih. Prebivalce šejnpetra, okoliških krajev in od drugod vabimo, da nam se pridružijo. Na svidenje v Hmeljar- skem domu v ŠEMPETRU! BOLJE V GOSPO- DARSTVU v torelk zvečer se je sestaJ komite občinske konference ZKS Celje in ocenil gospo- darska gibanja v celjski ob- čini v prvih devetih mesecih tega leta. Uvodni razpravi sta podala inž. Dušan Bumik in Slavko Verdel. Na seji ko- miteja je bila izražena za- hteva po še večji mobilizaci- ji strokovnih in samouprav- nih organov za najboljše eko- nomske rezultate, za akcij- sko enotnost in dosledno od- govornost, člani komiteja in vodilni delavci iz gospodar- stva i>a so odločno podprli stabilizacijske ukrepe. še v začetku decembra so imele blokirane žiro račune Emo, železarna, Klima, žič- na, izgubo v poslovanju l>o devetih mesecih tega leta pa izkazujeta le Cinkarna in Ap- ima nepokrito izgubo podjet- je Slovenijamerkur in je že pričel teči postopek za pri- silno j>oravnavo. Toda zapi- sati je treba, da je Emo že deblokiran, enako se bo v teh dneh zgodilo še z drugimi delovnimi organizacijami, ta- ko da je sedanje bilančno stanje celjskega gospodarstva sorazmerno spodbudno. VPRAŠANJI JAVNEMU DELAVCU TOVARIŠ VLADO ČREŠNIK. DIREKTOR STANOVANJSKEGA PODJETJA V CELJU Po dolgem odlašanju sem se odločil, da s po- močjo te rubrike razre- šim konkreten primer, ki me tare že takole oko- li tričetrt leta. Na tej strani se naj bi pojavlja- li tudi s svojimi vpraša- nji občani, zato sodim, da se lahko kot občan in predsednik hišnega sveta oglasim še jaz. Zakaj gre, ste verjetno že uganili. Spomladi sem se namreč oglasil pri vas ter vas obvestil, da streha na bloku, v ka- terem sem predsednik hišnega sveta, na večih mestih hudo pušča. Ob- ljubili ste takojšnjo in- tenvencijo. Ker se po dveh mesecih ni oglasil nihče, sem vas ponovno opozoril na problem, kajti na fasadi hiše se dela škoda in nič ne bom presenečen, če bo ob prvi večji zmrzali, del fasade preprosto od- padel. Zopet ste oblju- bili potrebno interven- cijo in res prišel je kro- vec, ki je zlezel na stre- ho in ugotovil, da je več salonitnih plošč počenih in da jih bo treba zame- njati. MinU je mesec, minila sta dva, polomlje- nih salonitk pa ni pri- šel nihče zamenjati. Ko sem vas o tem ponovno, pred približno enim me- secem, obvestil, ste mi rekli, da naj bi bilo de- lo opravljeno. Vsaj tako so vas menda obvestili vaši sodelavci. Žal ni tako! No, tudi od takrat je že minil mesec, streha pa na žalost še vedno pušča. Da se stanovalci hiše nad takim postopa- njem zgražajo,. ni potreb- no še posebej razlagati, zato dovolite nekaj vpra- šanj: zanima me, če tu- di v primeru ostalih hi- šnih svetov tako »hitro« ukrepate ali je to samo primer pri nas? Nadalje me zanima, kako sicer razvijate odnose do hiš- nih svetov in stanoval- cev in ne na koncu me zanima, če lahko upamo, da bo naša streha po- pravljena še pred zimo. Kajti v nasprotnem jo bomo menda morali res popraviti kar sami. Tu- di ostala vzdrževalna de- da bi bila potrebno opraviti. Tako določa program, a so izostala! Zakaj? Berni Strmčnik, predsed- nik HS, Ob železnici 5 Športni delavci govorijo Z anketo športni delavci go- vorijo smo nadaljevali v Šo- štanju. Tam smo poiskaU tri športne delavce, ki so še ak- tivni v dmštvih Partizan ali klubu. Tudi njim smo posta- vili enako vprašanje — kako gledajo na množičnost in kva- liteto športa na širšem celj- skem območju in kdo naj bi bil športnik oziroma športni- ca leta Matjaž Natck (Šoštanj), tre- ner in igralec košarkarjev Šo- štanja: Smatram, da se mno. žičnost v telesni kulturi or- ganizirano kaže v bazi, to pa je v šolskih športnih društ- vih, ker zajema vsakega mla- dega človeka, čeprav je mno- žičnost zagotovljena, menim, da do kvalitete ne more tako dolgo priti, dokler ne bo spremenjen status voditeljem tn trenerjem na tem področ- ju. Za športnico leta predla- gam Natašo Urbančič, za športnika pa Mira Kocuvana. Rudi Baje (Šoštanj), pred- sodnik Partizana Šoštanj: Problem množičnosti v tele- sni kulturi ne vidim. Ne mo- remo pa si dovoliti razpisa o splošni vadbi (govorimo za Šoštanj), ker ni kadrov, ki bi to mladino vadila. Bistvenega premika v kvaliteti nismo na. pravili, razen nekaterih izjem. Rešitev pa vidim v kadrih. Za športnico leta predlagam Na- tašo Urbančič, za športnika pa Romana Leska. Mirko Požun (Šoštanj): Množičnost v telesni kulturi vidim trenutno v šodskth špor- tnih društvih, ker vključuje vse mlade ljudi, in jim daje osnove v vseh športnih pano- gah. S takim načinom dela bi morala biti kvaliteta več- ja, vendar so klubi premalo zainteresirani za kvalitetno napredovanje teh mladih nadarjenih športnikov. Za športnika leta predlagam Mi- ra Kocuvana, za športnico pa Natašo Urbančič. Tekst in foto: T. Tavčar STANARINE ZA 70ODSTOTKOV VEČJE Konec prejšnjega tedna je bilo v Velenju posvetovanje skupnosti slovenskih občin, v osrednji točki dnevnega re- da je bila stanovanjska pro- blematika: izhodišče za orga- niziranje samoupravnih sta- novanjskih skupnosti, izhodi- šče za republiški družbeni do- govor o programiranju in fi- nanciranju stanovanjske gra- ditve ter politike stanarin v prihodnjem letu. Prevladovalo je stališče, da naj bi z ustanavljanjem sta- novanjskih skupnosti v ob- činah začeli takoj, glavni vpliv na oblikovanje stanovanjske politike pa naj dobijo delav- ci, najemniki, upokojenci in etažni lastniki stanovanj. Ni naključje, da je težišče razprave veljalo stroškovnim stanarinam. Kakšne bodo v končni obliki, bodo rešile ob- čine do konca prve polovice prihodnjega leta. Zato pa se s prvim januarjem 1973. leta uvedejo akontacije na nove stanarine pa tudi družbena pomoč družinam z nizkimi osebnimi dohodki. Po sklepu velenjskega po- sveta bodo znašale akontaci- je na novo stanarino v višini 70 odstotkov dosedanje, kar hkrati pomeni, da se bodo stanarine z novim letom po- večale za 70 odstotkov. Le za stanovanja, ki so ocenjena s 140 točkami in več, bo zna- šala akontacija 90 odstotkov. ODGOVOR JAVNEGA DELAVCA TOVARIŠICA ZDENKA STOPAR, NOVINARKA NOVEGA TEDNIKA Na vaše vprašanje, ki ste ga naslovili name v št. 46 vašega lista, vam odgovarjam šele danes in se oproščam za zamudo. Lesno industrijsko pod- jetje Slovenske Konjice je samoupravljanje v svojih temeljnih organizacijah zdniženega dela (md smo jih dosleg imenovali in jih še imenujemo lesno indu- strijski obrati — LIO) za- čej uvajati že leta 1957, sedanji obseig pravic in dolžnostd pa imajo te na- še TOZD že od leta 1967 dalje. Naši obratni delav- ski sveti so samostojni samoupravni organi, ki samostojno razpolagajo z vsemi v obratu ustvarje- nimi sredstvi, vsak obrat ima samostojne obračime, zato pa ima tudi na raz- polago vse za pravilno sa- mostojno odločanje i>o- trebne p>odatke. Zato nas i^iso presene- tili ustavni amandmaji, ki so le potrdili pravilnost samoupravne zgradbe na- šega kolektiva, kaJcršna je bila postavljena v našem podjetju že pred sprejet- jem delavskih amandma- jev. Tudi Titovo pismo smo zato v kolektivu lahko enotno pozdravili vsi, čla- ni in nečlani ZK, saj je pismo potrdilo pravilnost naše dosedanje samoupra- vne poti, na kateri bomo ob tem pismu lažje in še odločneje vztrajali. Občin- ska konferenca ZK, zlasti pa občinski komite sta bd- Vprašanje sekretarju OZK LIP Otu Martinjaku je bi- lo takole (v povzetku): kako so v podjetju spreje- li Titovo pismo, kateri de- li pisma so najbolj izpo- stavljeni in kakšne kon- kretne ukrepe so sprejeli v podjetju, kako jim v nji- hovih prizadevanjih poma- ga oibčinska organizacija Zveze komunistov. la že pred objavo Titove- ga pisma aktivna v v^o- tavlljanju vseh družibendlh anomalij in dosledno v opozarjanju osnovnih or- ganizacij na ugotovljeine nepravilnosti. Takšna ak- tivnost občinske organiza- cije pa je bila in je še naši osnovni organizaciji v najboljšo oporo in naj- večjo pomoč pri njenem delu. Oto Martintjak, LIP Konjice ODBORNIKI - KOMUNISTI Na predlog predsedstva ob- činske skupščine je občinski komite ZKS ustanovil aktiv odbornikov — članov ZKS. Od skupnega števila 58 od- bornikov obeh zborov je 26 članov ZKS. Seznanili se bo- do že v tem mesecu in na prvem sestanku izvolili se- kretariat. Sprejeli pa bodo tudi delovni program. Pri občinskem komiteju bo to v Slovenskih Konjicah že četrti aktiv. Pred dvema le- toma sta bila ustanovljena aktiva direktorjev in prosvet- nih delavcev, letos v novem- bru aktiv delavcev — nepo- pa še aktiv odbornikov ob- srednih proizvajalcev, zdaj činske skupščine. 4. stran NOVI TEDNIK St. 50 — 14. december 1972 v okviru enotedenskega bivanja ▼ Jugoslaviji, so poslanici parla- menta Nemške demokratične re- publike, nilnuli teden obiskali tu- di Celje. Njihov obisk v mestu ob Savinji je veljal predvsem kolek- tivu Cinkarne, kjer ravno v teh dneh tečejo zaključna dela pri zgraditvi tovarne titanovega dio- ksida. Kot je znano, sodeluje pri Izgradnji tc^ velikega %i mtoder- negra objekta, ki sodi trenutno med največje investicije v Slove- niji, tudi Nemška demokratična republika. Ob spremstvu predstavnikov občlie in vodistva Cinkarne, so si nemški parlament^irci najprej ogle- dali gradnjo nove tovarne, nato pa so imeli krajši razgovor v sin- dikalni dvorand podjetja. Tu jUi je prvi pozdravil ing. Dušan Bur- i3j'{, predsednik skupšSne občine Celje ter jim v spomin na bivanje v Celju poklonil monografijo Ce- lja. Prisrčno dobrodošlico jim je izrekel tudii predsednik delavskega sveta Cinkarne, ki je še rfasti po- udarJG, da jih veseli njihov obisk, ob katerem so lahko videli, kako si kolektiv prizadeva, da bi pravo- časno opravil odgovoriK) nalogo, ki jo je ob podpisu pogodbe pre- vzrf. Podrobnosti v zvezi g pote- kom gradnje je nemškim gostom obrazložil direktor Ciokame Klin- ger, Id je kaaieje tudi odgovar- jal na številna vprašanja, ki so jih postavljali gostje. V imenu delegacije se je za po- zornost zahvalil njen vodja, ERICH MtrCKENBERGER, član predsed- stva skupščine in član poUtbiroja enotne socialistične stranke Nem- ške demokratične republike. V svojem govoru je zlasti poudaril pomen sodelovanja dv^ sociali- stičnih dežd ter vloge, ki jo ima- jo take skupne naložbe pri zbli- ževanju narodov. Zavzel se je za to, da se sodelovanje v bodoče še poglobi, kar bo nedvomno v korist skupnosti obeh držav. Z gosti je bH izredni in opolnomočni amba- sador NT>R v Jugoslaviji KAR KORMES, z jugoslovanske strani pa sta bila z delegacijo še NE- NAD RADOVANOVIC in EDO BRAJNIK. Po obisku v Celju »o gostje od- šli v Velenje, kjer so si najprej ogledali Tovarno go.spodinjske op- reme Gnren.je Velenje, nato pa so Imeli skupno kosilo, ki ga je v nHiovo čast pripravil pre,dsednlk skupščine občine Velenje, Nestl 2gank. PODPIS K SLIKI Parlamentarci Iz Nemške demo- kratične republike med .sprejemom v sindikalni dvorani v Cinkarni. Stoji Erich Muckenberger, vodja nemške delegacije, poleg njega je direktor CinkMTie Klinger, desno pa predsednik skupščine občine Ce- lje, ing. Du.šan Bumik. BERNI STRMCNIK Kakor p>ovsod po Sloveniji so spremembe v našem druž- beno političnem življenju, še zlasti po pismu predsednika Tita. odločilno vplivale tudi na delo šmarskih komuni- stov. V občini je bilo mnogo sestankov tako na ravni ob- činske konference ZK kot po posameznih aktivih. Na vseh sestanikih so se šmarski komunisti odločili, da bodo zavzeli do problemov, nakaza- nih v predsednikovem pismu in na 29. seji CK ZKS, svoja izhodišča in orientacijo, po kateri bodo v prihodjije raz- reševali občinsko problemati- ko. Ugotovili so, da bo najprej treba razčistiti c:)dnose v vr- stah Zveze komunistov v ob- čini in natanko preveriti, kdo spada tja in kdo ne. Iz vrst Zveze naj bi odšel vsak, ki nima do dela pravega in za- vestnega odnosa, prav tako tudi tisti, ki menijo, da je do- volj, če delajo samo nekaj- krat na l'3to. Svoje vloge se bodo poslej morali zavefai v večji meri tudi starejši čla- ni ZK in pa nekateri borci glede na to, da so takorekoč oni tisti, ki jim bi morala biti ZK največ in da spada- jo že po svojem dolgoletnem delovanju med avantgardo. Med mnoge naloge, ki so si jih zadah šmarski komunisti, spada tudi ustanavljanje no- vih aktivov ZK po podjetjih in delovnih organizacijah in pospešeno delovanje stalnih aktivov in komisij pri občin- ski konferenci ZK. Semkaj prav gotovo spada tudi spre- jemanje in usposabljanje no- vih članov ZK. Se v letoš- njem letu bodo v občini spre- jeli v ZK čez trideset novih članov. Spremeniti bo treba tu- di odnos do kadrovske poli- tike. Najprej, so ugotovili šmarski komunisti, se bo treba ustaviti pri strukturi kadrov v občini tn se držati družbenega dogovora o izo- braževanju. Kadrovska pro- blematika je v občini zelo pe- reča, zato ji bo v prihodnje treba posvetiti več pozorno- sti. Mhogočemu je krivo prav pomanjkanje kadrov in ne sa- mo nerazvitost. Mladim bo treba dati vsč možnosti pri izobraževanju, enako pa ve- lja tudi za člane ZK. Več skrbi bodo morali šmarski komunisti posvetiti informiranju občanov in de- lavcev kot pogoju za samo- upravljanje in kot obliko in- terne kontrole. Ker ustanovna dopolnila ne usmerjajo tako, kot bi mo- rali, bo konkretnejše izvaja- nje le teh gotovo ena izmed najvažnejših nalog komuni^ stov v šmarski občini. Kljub temu, da so se ko- munisti v vrstah prosvetnih delavcev zadnje čase močne- je angažirali, to še vedno ni dovolj. Morda je krivo to, da je prav v prosveti najaktualne- je vprašanje kadrov. Selekci- ja, kakršno zahteva nova šol- ska reforma, je v šmarski ob- čini docela nemogoča. Res je, da stoje šmarski komunisti pred zapletenim spletom težav, ki jih bo prej ko slej treba rešiti na ta ali drugi način. Treba bo izdela- ti akcijske programe. Jasno je, da naenkrat ne bo šlo a vendarle; časa je dovolj, če so ljudje pripravljeni za deiO. MILENKO STRAŠEK Laško v Po laški občini v tem času razpravljajo o predlogu druž- benega dogovora o osnovah kadrovske politike v delov- nih organizacijah in interes- nih skupnostih. Še ta teden bo o predlogu razpravljal ia- vršilni odbor občinske kon- ference SZDL, enaka naloga pa stoji tudi pred vodstvi ostalih političnih organizacij, kolektivi interesnih skupno- sti, delovnimi organizacijami in občinsko upravo ter konč- no še občinsko skupščino. ^ Predlog družbenega dogo- vora sovpada v čas, ko v ob- čini Laško vnovič ugotavljajo močan deficit v kadrovski po- litiki, ko se v nobani delovni organizaciji, v nobeni od in- teresnih skupnosti, pa tudi v občinski upravi sami, ne mo- rejo pohvaliti, da problemov s kadrovskimi vprašanji ni- majo. Problem kadrov je po- stal še bolj pereč po tem, ko je moralo vso našo družbo močno strezniti pismo pred- sednika Tita in izvršnega bi- roka CK ZKJ. Zlasti kar za- deva vodilne, družbeno naj- bolj odgovorne ljudi, so tudi .v laški občini marsikje bolj na pol kot v celoti uresniče- vali kriterije dobre kadrov- ske poUtike. Poročali smo o tem, kako je nedavna spre- memba na odgovornem me- stu v občinski upravi terjala kar močno angažiranost sa- mega občinskega vrha, da bi spet ustrezni strokovnosti na ljubo ne spregledali družbe- no-političnih kriterijev. Predloženi osnutek družbe- nega dogovora o kadrovski pKDlitiki v svojem temeljnem tekstualnem delu terja od vseh pKKipisnikov, da vsaka delovna ali interesna organi- zacija temeljito domisli in pripravi program kadrovskih potreb za prihodnje, če smo zapisali, da ni delovne orga- nizacije, ki bi se lahko pohva- lila z urejeno kadrovsko za- sedbo, potem so še redkejše tiste, ki vedo, kakšne bodo njihove potrebe v prihodnje, kajti naša družba, naše de- lovne organizacije se vendar nenehno razvijajo. Ob razme- rah, kakršne so sedaj v obči- ni, je termin, da bi do konca leta 1977 vsi podpisniki imeli vsklajeno dejansko iozbrazbo zaposlenih s predpisanimi si- stemizacijami, kratek in pre- dolg. Predolg zato, ker se ta zahteva vleče že leta in leta, pa bi kazalo enkrat vso za- devo prerezati, kratek pa je rok zato, ker je naloga izre- dno odgovorna. Ob tem se je treba zami- sliti tudi nad dejstvom, ki ga odkrivajo podatki o številu dijakov, ki iz laške občine obiskujejo ali pa so že do- končali srednje šole. Ni rav- no majhna številka. Kaže, da je bila kadrovska politika v preteklosti precej šibka, če ugotavljamo, da so mnogi mladi ljudje, tudi takšni z najvišjo izobrazbo, morali iskati zaposlitev zunaj svoje- ga kraja in precej je med njimi takšnih, ki so tudi ze- lo uspeli. Pred dobrim letom so študentje iz laške občine omeni ali, da v neftcaterih pod- jetjih lažje dobijo zaposlitev strokovnjaki, diplomanti iz drugih krajev, kot domačini. V podjetjih spet pravijo, dia ne potrebujejo strok, za ka- kršne se študentje odločajo. AU je izključeno, da bi se od- ločali drugače, če bi pKxijet- ja po dobrih kadrovskih pro- gmmih z mladino delala že takrat, ko je v srednjih šolah aU celo še v osemletki? Za prenekatero strokovno in in- telektualno storitev morajo kolektivi in interesne skupno- sti iskati nosilce drugod in ni izključeno, da se v sosednjih občinah in podjetjih srečuje prav 2 nekdanjimi občani la- ške občine. J. KRASOVEO Celje Pretekli teden je bila v prostorih Pionirskega doma v Celju 6. redna seja skupšči- ne Temeljne skupnosti otro- škega varstva, na kateri so izvolili nove organe skupšči- ne in pregledali ter ocenili štiriletno delo celjske skup- nosti otroškega varstva. Oce- na dela je bila zelo ugodna, saj si je skupnost zelo priza- devala tako za povečanje ka- pacitet v vzgojno-varstvenih zavodih kot tudi za reševa- nje drugih socialnih proble- mov otrok. Vključevala se je v delo drugih interesnih skupnosti in dejavnikov, ki skrbe za razvoj mladega ro- du, povezovala pa se je tudi z delovnimi kolektivi in kra- jevnimi skupnostmi. Rezulta- ti štiriletnega dela se kažejo tudi v novih ter adaptiranih vrtcih, razširjenih šolskih ku- hinjah, novih varstvenih od- delkih na osnovnih šolah in podobno. V razpravi so opozorili na pomanjkljivo vzgojno-varstve- no delo na vaseh. Zato so v vzgojno-varstvenem zavodu »Tončke čečeve« predlagali, da bi bolj odročne kraje obi- skovali »potujoči vrtci«. Vzgojiteljice bi enkrat ali dvakrat na teden prenesle del vzgojno-varstvenega progra- ma tudi na te otroke. Temeljna skupnost otroške- ga varstva si je za prihodnje leto zadala zelo obstajoč de- lovni program. Predvidevajo namreč, da bodo začeli gradi- ti nov vzgojno-varstveni za- vod za predšolske otroke na Otoku III, kjer bodo uredili tudi osrednjo kuhinjo. Pri osnovni šoli na Polulah naj bi že v letu 1973 odprli dva oddelka za predšolsko var- stvo, na četrti osnovni šoli pa bo začela spet delati šolska kuhinja. Tudi v krajevni skupnosti Store bodo prihod- nje leto opravili vse potreb- no za začetek gradnje nove vzgojno-varstvene ustanove za sto predšolskih otrok. To je le del pestrega programa sOcupnostii, za katerega pa bo potrebnih okoli 7 milijonov 700 tisoč dinarjev. Skupščina otroškega varstva bo predla- gala občinski skupščini, da v prihodnjem letu določi enako stopnjo prispevka za otroško varstvo kot velja letos. Na seji so izvolili nove- ga predsednika skupnosti Staneta Bergleza iz Kovino- tehne, za predsednico izvrš- nega odbora pa so imenovali dolgoletno družbeno-politično delavko Milo Stamejčičevo. Izrekli so tudi prizna- nje dosedanjima predsedni- koma Ivanu Vebru in Slavi Vučajnkovi, ki imata res ve- liko zaslug za dosedanje us- pešno delo skupščine otroške, ga varstva. DOMINIKA POŠ JAVNA TRIBUNA Danes popoldne ob 16. uri bo v dvorani Pionirskega do- ma v Celju javna tribuna, ki jo organizira občinska konfe- renca SZDL Celje. Na tijbu- ni o samoupravljanju, sodob- nem družbenem, ekonom- skem in tehnološkem razvo- ju ter o nekaterih aktualnih vprašanjih družbenega polo- žaja žensk bo v uvodni raz- pravi sodelovala Vida Tomši- čeva. Naši znanci mmmm PISE: j. KRASOVEC ONSTRAN JADRANA V PARTIZANE Dvakrat so iz ujetni- škega taborišča pobeigfd jugoslovanski častniki poskušali preiti frontno črto južno od Rima. Ne- kateri so se prebijali proti severu, da bi se prek Primorske in Istre prebili v domovino. To- da to območje so imeli zdaj v rokah že Nemci in so večino polovili ter internirali v zloglasna ta- borišča smrti. Preboj Angležev in Amerikancev od Monte Cassina proti Rimu je naposled na pomlad le- ta 1944 le uspel in Tone Maslo je v predmestju Rima doživljal srečne dneve obrnjene vojne sreče. Videl je nekoč mogočen nemški vojni stroj močno skrhan in potolčen v umiku, po- tem pa strmel nad voj- no tehniko zavezniške vojske. Videl prodirajoče Angleže, Američane, pre- komorske čete od Avst- ralcev, Novozelandcev, Indijcev. Ves svet se je zarotil zoper Hitlerja in Tonetu se je močno mu- dilo, da bi ne zamudil priložnosti, da Svabom vsaj malo vrne milo za drago, preden se hitler- jev raj h ne razsuje. Ja- vil se je v zavezniškem štabu, toda zavezniki ni- so bili preveč navdušeni nad zahtevo večine, da naj jih čim prej pošljejo jugoslovanski partizan- ski misiji. Tudi v zbir- nem centru pri zavezni- kih se je dogajalo vse tisto, česar je bil nava- jen že prej. Bivši častni- ki so se še naprej cepi- pili na skupine. Spori z onimi, ki so svarili pred odhodom v partizanske vrste, so bili vse bolj burni tn Tone si je na- kopal med njimi sovraž- nikov. Ko mu je prišlo na uho, da mislijo obra- čunati z njim kot »izda- jalskim Titovcem«, se je nemudoma zm.uznil čez žice in se javil v par- tizanski k "■ ~>a- riju. Kot lu oficirju s< ali vodenje bi ic. Zgodilo dne, ko si oglasil civi ga ;m ni- co za izdelavo ortoped- skih čevljev. Tone Mas- lo, ki je mislil, da pač vse, kar na partizanski strani kaj velja in pome- ni, živi pod orožjem in v uniformi, ni mogel ve- deti, kdo je ta človek skro.mnega obnašanja in v civilu. Podvomil je, da bi bili njemu podrejeni čevljarji sposobni izdela- ti take čevlje. Poslal je prosilca k čevljarjem, ki so nazadnje le obljubili, da bodo naredili zaže"ie- ne čevlje. Kakor se bo pač dalo. Eden od par- tizanov, ki je v Italijo prišel kot ranjenec, je pozneje Tonetu povedal: — Pa, slušaj Tone. Ovo ti je bio tvoj veliki Slovenac — Edvard Kar- delj! Tako je Tone začel spoznavati poleg Tita, ki ga je v osvobojenem delu Italije po slikah poznal že vsak otrok, tu- di druga imena partizan- skega odpora, pa tudi to, da onstran Jadrana v domovini nastaja v srdi- ti bitki tudi nova družba. ČEZ LUŽO V DIM SMODNIKA Prišel je čas, ko so se v Bariju vkrcali na ladje. Na palubah so bili par- tizani, ki so se po zdrav- ljenju vračali v bitko, pa tudi takšni, kot je bil Tone, za katere se je prava vojna šele začela — seveda z orožjem v rokah. Najprej so bili na Visu, kjer sicer ni pokalo, je bilo pa vse v vojnem stanju, kajti otok je vsak čas priča- koval sovražnikov napad — na Visu je bil takrat vrhovni štab. Tone je bil seveda nekoliko razoča- ran. V Italiji je imel po- ložajni čin. Pričakoval je, da bodo njegovo zna- nje znali izkoristiti. Ro- mal je iz divizije v bri- gado, iz brigade v bata- ljon in iz bataljona v minometalsko četo, kjer je bivši jugoslovanski podporočnik začel kot navaden borec. Prihodnjič: V bitkah od Mostarja do Trsta. št. 50 — 14. december 1972 NOVI TEDNIK stran S Bralci pišejd PREVORJE PREVARANI — DA ALI NE? Prevorje in druge pod- pisane krajevne skupnosti cesto že zdavnaj imajo, čeprav mal^adamsko, ven- dar delno po slabem te- renu. Prevorje, Košiica je bilo že v začetku tega sto- letja zgrešeno projektira- no Plazovje v Košnici de- la veliko gospodarsko ško- do. Boljši teren si je za- mislil takratni odbornik Okrajnega zastopstva v Kozjem in župan bivše ob- čine Loke pri Planini Jože Jazbinšek. Ker pa je ta prehitro umrl, je organizi. ral cesto skozii Košnico tehnik in kmet iz 2egra pri Prevorju. Zaradj takih razmer je stekla cesta po najbolj plazovitem terenu. Zato je bila najbolj gosto naseljeno Kozjansko pri- krajšano, čeravno je bdi prej zamišljen teren boij stabilen. Zaradi nekaterih razmer še danes trpi škodo sploš- no gospodarstvo. Da ne bojO zanamci čutila takih napak, naj ceste projekti- rajo tisti, ki ne iščejo sa- mo lastnih interesov Ume. stno 01 bilo, da ba dobile na Kozjanskem ceste pr- venstveno tiste vasi, ki so najbolj gosto naseljene in ki so bile med vojno po- polnoma požgane m naj- več žrtvovale za NOB. Prevarani se čutijo tisti, ko cesto že imajo, večina vasi na Kozjanskem se morajo pa zadovoljiti s takimi kolovozi, da ni mogoče uporabljati nobe- nega motornega vozila in zato so gospodarsko zaos. taij in je le s cestami nuj- no vse te vasi rešiti gospo- aarske zaostalosti. Preverjam pa članku ne z;ki večer: Ura je bila sedem. Se- dela sem v pesku na oba- li in opazovala nebo. Dan j se je pričel nagibati h j kraju. Sonce je prepoto- i valo nebo m tako opravi- lo svojo vsakodnevno ve- liko pot. Velika, zdaj že žareča krogla se je priče la nagibati k morju in zdelo se je, kot da bo zdaj, zdaj padla vanjo. Svetloba je preplavila ne- bo, da je postalo rdečka- sto, žarki so se odbijali v okenskih steklih in zde- lo se mi je, kot da gorijo. Toda sonce se je že zmo- čilo v morju in še trenu- tek tn izginilo mi je iz- pred oči. Ozrla sem se. Na vzhodni strani neba je že priplavala druga mno- go manjša in mnogo manj svetla krogla — krogla, ki ji pravimo Luna. Zde- lo se mi je, da z vzhoda proti nam plovejo čmi ob- laki, ki bodo zakrili Luno tn ostali bomo v popolni temi. Toda nič takega se ni zgodilo. Le stemnilo se je in na nebu so se pričele prižigati zvezde. Nad morje se se spustile raliie meglice tn listje je zašimiljalo v ritmu vetro- vega napeva. Kakor čudo- vita pravljična vila se je na zemljo spustila noč. V tistem trenutku, pa so se na oni strani zaliva pri- čele prižigati luči in vse naokoli je od,sevalo v ti- sočerih mavričnih barvah. Vrnila sem se v sobo, v meni pa je za vedno ostala čudovita slika pre- bujajoče se noči. Mojca Bučar, 8. b, I. osn. šola, ' Celje CICIBANI SO POSTALI PIONIRJI Kot vsako leto smo pri- redili na dan republike svečan sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo. Cicibani so se na ta do- godek dolgo pripravljali. Večkrat smo jih obiskale osmošolke in se razgovar- jale z njimi o ustanovitvi pionirske organizacije tn o lastnostih dobrega pio- nirja. Spoznali so tudi svoje bodoče pravice in dolžnosti. Za uvod v proslavo 29. novembra je zadonela na- ša himna. Po recitaciji pesmi o dnevu republike je zapel mladinski pc/ski zbor naše šole še tri pe- smi. Sledila je igrica o življenju pionirjev, ki je prikazala, da pionirju od- pustimo napake, če je is- kren in se sklene pobolj- šati. Na vrsto so prišli cicibani, ki so najprej po- vedali pesmico o spre.ie- mu med, pionirje, nato pa so za pionirje ponovili svečano pionirsko zaob- ljubo. Razdelili smo jim pionirske embleme tn jih skupaj z njihovimi starši, ki so prisostvovali pro- slavi, povabili na zaku- sko. Nazadnje so ob zvo- kih harmonike zaplesali partizansko kolo Za no- vopečene pionirje je bil to velik dan, ki ga bodo gotovo še dolgo ohrani- li v spominu. Upamo, aa bodo res pravi pionirji, kot so prepričljivo iz ža- rečih oči obljubili. Olga Majcen, DŠ P. vmnča, Celje f>ROSLAVA V FRANKOLOV- SKI ŠOU Kot vsako leto, so tudi letos pionirji osnovne šo- le Frankolovo, ob pomo- či svojih učiteljev pripra- vili proslavo ob dnevu republike. Prireditev je bila 25. novembra v šoli za učence in v nedeljo 26. novembra v dvorani za starše Po uvodnih pesmih pev- skega zbora je učenec 6. razreda Dušan Horvat na kratko orisal pomen 29 novembra za našo državo. Nato so se zvrstili dekla- matorj-i in pevci. Sledil je slavnostni sprejem šestin- dvajsetih cicibanov prvega razreda v pionirsko or- ganizacijo. Zanimivo je bilo, kako so ti mali cici- bani pogumno tn smelo izrekli besede pionirske prisege. Postali so pionir- ji, bodoči graditelji soci- alizma. Nastopil je 'udi orkester frankolovske glasbene šole. Vrhunec proslave je bila vsekakor igrica dramatškega krož- ka. Učenci tega krožka so pod vodstvom tovari- šice Štefke štor pripravili igro Pionirski odred. Vsi prisotni so mlade 'graice nagradili z bučnim ap- lavzom. Saj so to mladi igralci tudi zaslužili. Pro- slavo smo zaključili s himno. Največji delež sta pro- slavi organizatorsko orav gotovo prispevali Hedvika Trobiš, ki je pripravila cicibane za sprejem v pi- onirsko organizacijo, in Marta Koprivnik Prosla- va je zelo uspela. Janja Stojkovič, Osnovna šola Frankolovo POZNEJE ZA VITANJE ! Pred časom je nek do-.- pisnik v Novem tedniku'] hvalil zelo ugodne vitanj- i ske avtobusne zveze. Resi se mora priznati, da jej bilo nekaj že storjenega. ■ Vendar pa mislim, da bi se sedanjemu voznemu redu le dalo očitati nekaj pomanjkljivosti. Medtem ko namreč res obstaja možnost, da skoraj ob vsak! poljubni uri odpo- tujemo iz Vitanja, oa je še vedno problem, kako se pozno zvečer vrniti v Vitanje. To velja zlasti za obisk kino predstav v Celju Ker odpelje zadnji avtobus za Vitanje ob de- lavnikih ob 17.50, ob ne- deljah pa ob 18.30 uri, se je ob delavnikih možno vrniti samo iz Uniona, le ob nedeljah pa še tudi :z Metropola in to le od pr- ve predstave. Obisk se splača samo za take fil- me, za katere je več ka- kor gotovo, da pri nas v Vitanju nikdar ne bodo predvajani. Prav ti filmi so tudi v Celju večkrat prikazani samo na drugi ali tretji predstavi. Komu se primeri kaj takega, mu ne preostane drugega, kot da se z avtobusom zape- lje do Stranic, od koder je potem še osem kilome- trov pešačenja do Vita- nja. Mislim, da bi se ta problem dalo rešiti, saj za to ne bi bil potreoen noben nov avtobus, le od- hod večernega avtobusa bi bilo treba prestaviti na poznejšo uro. Ce od- pelje na primer avtobus za Zreče nekako ob 20., za Dobrno pa celo ob 22. uri, bi tudi za Vitanje po mojem mnenju lahko od- peljali nekoliko pozneje. Ali je morda kdo, ki bi o tem nekoliko razmislil? Franc Mohorič, Vitanje ČLANEK NI NIČ VREDEN Ni mi znano, če boste o pismo objavili ali ne, vendar se čutim dolžno, da pojasnim pisanje Jo- žeta Lipovška v Novem tedniku z dne 28. 11. 1972 v rubriki Bralci pišejo pod naslovom še druga plat doma v Impolici. Pi- smo ne predstavlja nič drugega kot to, da si pi- sec želi dobiti honorar od poslanega prispevka. Dru- gega namena tako obve- ščnje nima, ker so same laži. Nima samo on dovolil- nice za prost izhod, am- pak tudi vsi ostali, ki so količkaj pokretni. Pri hrani po mojem mnenju ni nič prikrajšan, saj teh- ta mnogo več kot l«j kg. Navaja tudi, da je popol- noma gluhonem, pa se vsak dan pogovarja z lju- dmi. Ali pa koga pretepe, da mu še cel mesec po- tem zvoni v glavi. Nato pa pravi: »Oprosti mi!«. Omenjeni članek ni niti toliko vreden, da bi ga človek prebral. Še manj pa take laži pogreval. Oskrbovanka v domu počitka v Impolci ODGOVOR: Iz doma smo pričakovali še kak odgo- vor, toda doslej ga ni bi- lo. Moramo pa povedati, da v rubriki Bralci pi.še- jo ne honoriramo pri- spevkov. O NOČNEM NEMIRU Bilo je 1. 11. 1972 — dan mrtvih. Vsi smo na ta dan obiskale grobove svojcev. Ko smo se vračali, so nekateri zavili v gostilno, drugI pa so odšli domov. Med prvimi je bil tudi sosedov Francelj. Zvečer, ob 23. uri, je sosed Fran- celj prekinil nočno tišino tn začel kričati ter pre- klinjati. Kmalu zatem — očitno mu kričanje ni bi- lo dovolj — je začel še razgrajati oziroma poska- kovati po stanoranju, da se je vse treslo. Takoj smo vedeli, da je sosedov Francelj že zopet pil in da' še kar naprej ponavlja isto, kar je že mnogokrat poprej. Kljub opozorilom Fran- celj še ne da miru in svo- je početje nadaljuje. Francelj je že večkrat ka- lil nočni mir. Toda so- sedje, žena in otroka prav gotovo nismo mogli spati, saj mora marsikdo vstati že ob 5. uri zjutraj in še prej Francelj je že bil kaznovan zaradi noč- nega nemira, večkrat pa se je moral zagovarjat: pred krajevnim in občin- skim sodiščem. Kljub te- mu pa izjavlja, da mu ni- hče nič ne more, saj je »stoodstotni invalid«. Sprašujemo se, ali je to res, da njemu nihče nič ne more? Prizadeti stanovalci Breznega 7 MOJA UUBEZEKSKA ZGODBA Kaj je pravzaprav ljubezen? To je moje vsakdanje vprašanje. Sprašujem se, zakaj ne bi bila ta skrivnost vendar enkrat razumljiva. Nato se mi porajajo zopet nove misli. Zakaj je ljubezen tako kratkotrajna? Mislim, da vsak človek doživi prvo ljubezen, ljube- zen, ki se iz spomina ne izbriše nikoli več. Zasidra se tako globoko v srce, da je nepozabljiva_ Lepo je lju- biti, toda v prepričanju, da si tudi sam ljubljen. Spoznala sva se na avtobusu. Sedela sem nasproti njemu. Najina pogleda sta se venomer srečevala. Bila je ljubezen na prvi pogled. Vedno, ko sem ga videla, sem čutila do njega več. Nekega dne je najino molčečo ljubezen premagala beseda. Spoznala sva se pobliže. Po večkratnem pogovoru sva se domenila za zmenek, šla sva v kino. Ne morem pozabiti trenutka, ko me je objel in poljubil sredi filmske predstave. Takoj po končanem filmu sva se odpeljala domov. Kak kilome- ter pred naso hišo je ustavil avtomobil. Molče sva zrla drug v drugega. Objel me je in mi govoril, da me za- res ljubi. Tudi jaz sem mu zaupala, da je on prvi fant v mojem življenju. Oba sva bila srečna. Naju ni motil sneg, ki nama je zametel šipe. Nikakor se pa ni mogel sprijazniti z dejstvom, da je on moj prvi fant. Vsa prepojena od njegovih poljubov sem mu, nič hudega sluteča, to tu- di pokazala. Imel me je res rad, na žalost samo tokrat ko sva bila skupaj. Goreča ljubezen se je kmalu spre- menila v pepel, ne da bi v njem gorela še vsaj iskra , upanja. Odkar sva se razšla, je preteklo že skoraj leto. Toda on je v meni še vedno tisti, še vedno ga imam rada kot prvi dan. Mnogokrat se srečava na cesti, največkrat pa v avtobusu. Vedno me stisne pri srcu .Najraje bi i na ves glas zakričala, toda krik mi v grlu vedno one- mi. Rada bi prekrila tudi solze, a jih največkrat ne i morem. Drobne kaplje grenkih solz mi pritečejo po obrazu, on jih opazi in hitro zniakne pogled. Toda me- ■ ne še vedno boli. Koliko noči sem prejokala zaradi njega. Koliko noči sem sanjala in ga v sanjah videla v mojem objemu. Pa kaj, Ko sem se prebudila, sem bila zopet sama, ostala mi je samo mokra blazina, ki jo je močila reka mojih solza. V moje srce se je zasidral spomin na januar. Ko je skopuel zadnji sneg, sem ga izgubila. Upala sem. da bom vso tragedijo hitro pozabila, A ko je zapadel nov sneg, se mi je zopet obudil spomin. Spet ga vi- dim, kaiio mi trobi in me pozdravlja skozi zasnežene šipe avtobusa. Veliko sem že poskusila, da bi ga pozabila, toda žal vedno brez uspeha. Kolegice me sprašujejo,'zakaj nimam nobeiiega fanta, po drugi struni mi očitajo fan- te, ki me radi viaijo, toaa jaz se zanje še zmenim ne. Druge mi pravijo, naj ne obupam za takim fantom, kot je on. Toda on je zame še vedno najlepši, čeprav mi ne preostane drugega, kot da o njem samo sanjam. Tako sem še sedaj sama, še vedno živim v upanju, da se vrne, čeprav samo z lepo besedo, da bom pre- pričana, da me tudi on ni čisto pozabil. Morda bom kdaj znova zaživela in ljubila drugega človeka. Lahko bom z njim delila samo zadovoljstvo, sreče pa nikoli. A — ZG ZGODBA MCJA LJUBEZENSKA Ni bila samo prva ljubezen, bila je tudi ljubezen iia prvi pogled. Njegovi svetli lasje, lepe in tople rjave oči, so v mojem srcu našle tisto skrito čustvo prve ljubezni. Mlada, neizkušena, v hrepenenju po nečem novem sem se ujela v njegov objem. Njegovi poljubi in objemi željni tiste prave ljubezni, ki jo fantu 23 let lahko podari le še neaozorelo dekle. Bila sem nedo- zorela, le še kot popek, ki je v razcvetu. Ranila me je lahko že m.alenkost, bila sem občutljiva na vse. V nje- govem objemu sem bila pMia, bala sem se vsega no- vega, a globoko v srcu sem čutila, da ga imam zelo rada. Bila sem še res mlada, prvič zaljubjena, a moje srce ni bilo tako mlado in moje srce je občutilo, da je njegova ljubezen le lažno pretvarjanje, ki ga je bil že vajen. Kmalu sem to spoznala in to spoznanje je bilo zame tako boleče in do danes še nepozabno. Ob- jemal me je, strastno poljubljal, da bi meni vnel ogenj strasti po pravi ljubezni. Zame je bila prava ljubezen za sedaj le še tista, topel stisk roke, poljubi in obje- mi in ne tisto hitenje v združenje dveh teles v ogenj strasti, čutila sem, da je bil moj pogled na to ljube- zen drugačen, ni bil tisto, za čemer mi je srce neizmer- no hrepenelo, a v tem hrepenenju sem čutila tudi ko- nec, še sem upala, še živela v nadi, saj sem ga imela rada in ljubila, bi njegov lik lahko do konca svojega življenja. Taka ljubezen je bila njemu premalo, želel je vse več. Ta nada je usahnila tisti večer, ko so moje oči uzrle njega in njo, a njegove oči mene. Poljubil jo je, da bi me ranil, ali pa v znak zmage, da me je osvojil tn pustil. V tistem trenutku nisem čutila ne .■iovraštia ne ljubezni, ki je bila nekje globoko v meni, čutila sem. da sem mu vse oprostila. Danes, ko ga srečam na cesti, mt ni žal, da je bilo tako. Bila sem srečna ob njem, tako sem mislila ta- krat, ko me je prvič poljubil, a za to ljubeznijo mi ni nikoli žal. še se bom sjJomnila moje prve ljubezni, tudi sedaj, ko sem spoznala, kaj je biti srečen, zaljub- ljen biti resnično ljubljen. To je vse lepše in drugače, kot je bila ljubezen z .Janezom! LJUBA 6. stran NOVI TEDNIK št. 50 — 14. december 1972 Celje NA VRSTI SOŠUŠMARJI! Komaj je stekla, že je na- letela na različne odmeve. Ne- kateri so novo akcijo celjske davčne uprave pozdravili, dru- gi pa so jo spet odklonili. In pi-av zaradi tak.šnega, lahko rekli mešanega sprejema, za- služi večjo pozornost in se- veda odkrito besedo, da bo razumljiva vsem, da ne bo slepomišenja. »Zakaj akcijski način dela?« je bilo prvo vprašanje, ki smo ga zastavili načelniku davčne upra e pri skupščini občine Celje Edu Klovarju. »V zadnjem času se sploh lotevamo akcijskih reševanj določenih problemov in na- log. Zakaj? Zato, ker smo ka- drovsko prešibki, da bi lah- ko vse delo opravljali redno, tekoče Tako se s pomočjo ak- cij lotevamo nalog, ki so bolj nujna in ki jih moramo hi- treje rešiti. To pa so pred- vsem vprašanja, ki se tičejo doslednejšega izvajanja dav- čne politike, odkrivanja in preprečevanja raznih družbe- no škodljivih pojavov na na- šem delovnem področju in podobno. Tako smo že doslej na tak način obravnavali vprašanja prevozništva, elek- tro-instalacijskih del, pouče- vanja voznikov motornih vo- zil itd.« »Kako ste imenovali novo akcijo?« »Zdaj je v teku ugotavlja- nje izvajalcev gradbenih del in pa nakupa raznega grad- benega materiala od strani individualnih graditeljev sta- novanjskih hiš.« »Zakaj ste se lotili tega dela?« »Naš namen je, da bi ugo- tovili primere zatajenih do- hodkov, tako pri regi.strira- nih zavezancih kot tudi pri šušmarjih, ki se prav tako v velikem obsegu ukvarjajo s to dejavnostjo, še zdaleč pa ni namen, da bi ta akcija ne- gativno vplivala na tiste in- dividualne graditelje, ki si med seboj solidarnostno po- magajo. Še enkrat, z akcijo želimo ugotoviti številne ne- dovoljene oziroma neprijav- ljene dohodke tako v pogle- du gradbenih uslug kot pri prodaji gradbenega materiala. Tega dela smo se lotili tudi na zahtevo številnih občanov, zlasti obrtnikov, na zahtevo skupščine in njenih organov, ki so večkrat opozarjali, da davčna uprava ni učinkovita pri zatiranju in preprečeva- nju šušmarstva. Vsi so nam- reč poudarjali in zahtevali, da moramo pri odkrivanju ne- dovoljene dejavnosti, pri od- krivanju šušmarstva napravi- ti več.« »Kako poteka vaše delo v tej akciji?« »Sestavili smo poseben vprašalnik, iz katerega je raz- vidno, kaj iščemo in kaj za- htevamo. Terjamo namreč, da individualni graditelji napiše- jo, kdo jim je dela izvajal, za kakšno ceno, kdo jim je do- bavil material in po čem, šte- vilko računov in podobno. Pri izpolnjevanju se pojavlja- jo različne dileme, kako se naj vpiše v rubriko, če gre za solidarnostno pomoč. V teh primerih ni nič zgrešenega, če individualni graditelj napiše, kdo in v kakšnem obsegu mu je solidarnostno pomagal. Za- radi takšne solidarnosti se ne bo nikomur ničesar zgodilo! Mi iščemo v tej akciji le ti- ste, ki se na tak ali drugačen način ukvarjajo z določeno dejavnostjo, pa svojih dohod- kov ne prijavijo v obdavči- tev. »Ali v tej akciji posegale tu- di na področje izvora pre- moženja?« »Nikakor ne! Ugotavljanje izvora premoženja je v pri- stojnosti posebne skupščinske komisije. Akcija, ki jo izvaja davčna uprava, ko gre za po- ročanje o tem, kdo je indivi- dualnim graditeljem izvrševal usluge ali dobavljal material, pa je naše redno delo in na- menjeno le temu, da ugoto- vimo osnove za morebitno odmero rednih davščin.« Preplah je torej odveč. Gre za regulacijo tistih odnosov, ki nastajajo med ljudmi, ki delajo, prodajajo in s tem za- služijo, ter družbo, ki ji je treba po naših predpisih od določenih dohodkov odvajati ustrezni delež. In če bi vla- dala poštenost na vsakem ko- raku, bi tudi te akci.je ne bilo. Akcija je torej naperje- na proti tistemu, kar vsaka poštena družba obsoja in pre- ganja. Cemu torej različna tolmačenja?! Šentjur KMALU NOV VRTEC v občini Šentjur že nestrp- no pričakujejo otvoritev no- vega otroškega vrtca, ki bo predvidoma v mesecu januar- ju prihodnjega leta. V stavbi, kjer vrtec zdaj biva, je pro- stora samo za tri skupine otrok. Ker je to edini otroški vrtec v šentjurski občini, je v varstvo zajetih komaj 79 otrok, kar ni niti tretjina malčkov, ki so varstva po- trebni. Pomanjkanje prostora pa je prehodnega značaja, kajti nov vrtec bo imel pet sodobno opremljenih prosto- rov, v jeseni 1973 pa bodo od- prli dva prostora za dojenč- ke. Tako bodo lahko povačali število skupin otrok, poskr- beti pa bodo morali še za dopolnitev vzgojnega kadra. Vrtec deluje v sklopu šole. V njegovem nadaljnjem razvoju pa imajo v načrtu tudi osa- mosvojitev. V srednjeročnem planu predvidevajo otvoritev otroških vrtcev tudi na Po- nikvi, Planini in v Slivnici. Za gradnjo vrtca v Šentjurju je prispevala kredit republi- ška skupnost otroškega var- stva. Ustanovo obiskujejo predvsem otroci iz trga, pa tudi iz okolice: Ponikve, Sliv. niče. Nove vasi in drugih kra- jev. Vzgojnino so diferencira- li po osebnih dohodkih, so- cialnih problemov pa trenut- no ni, ker so v varstvu pred vsem otroci staršev, kjer sta oče in mati zaposlena. Vzgoj- no delo v vrtcu kljub tesnim prostorom normalno poteka. Vzgojiteljice se za dobro po- čutje in vzgojo malčkov zelo trudijo. Za sprejem Dedka Mraza se že vneto pripravlja- jo, saj jih bo tudi letos ob- daril. Seveda bodo pri indi- vidualni obdaritvi otrok so- delovali starši z določenim denarnim zneskom. Malčki bodo skromnih daril prav go. tovo veseli, še bolj pa jih bo razveselil nov sodob- no opremljen vrtec. V občini pa so storili ko- rak naprej v šolskem var- stvu, saj so v letošnjem šol- skem letu odprli šolski var- stveni oddelek, ki zajema 38 otrok od 1. do 4. razreda. DOMINIKA POŠ O GOSPODAR. STVU Jutri, v petek dopoldne, bo v Celju 4. razširjena seja medobčinskega sveta ZKS Celje. Na seji bodo razpravljali o odgovorno- sti ZK za sedanje gospo darske razmere v delovnih organizacijah. Uvodno raz- pravo bo podal Slavko Verdel. PREDAVANJE O SZ v ponedeljek popoldne bo v Celju predaval Jurij Leonidov-Molcanov, preda- vatelj iz oddelka CK KP SZ za propagando in zu- nanjo politiko, o dejavno sti KP SZ in sovjetske vlade pri uresničevanju zimanje političnega pro- grama 24. kongresa KP SZ. Predavanje organiai rata komisija za medna- rodna ekonomska in po- litična vprašanja pri CK ZKS in medobčinski svet ZKS Celje. BRANKO POVŠE Med tiste mlade v žalski občini, ki so skoraj ves svoj prosti čas posvetili družbeno političnemu de- lu ter delu v raznih dru- štvih, sodi prav gotovo med prvimi BRANKO POVŠE, ki poleg svojega poklica opravlja še vrsto odgovornih družbeno po- litičnih funkcij. Po pokli- cu je orodjar in je že več let zaposlen v Gorenju v Velenju, kamor se vsak dan vozi na delo iz An- draža nad Polzelo, kjer živi pri svojih starših. Sicer pa je Branko tu- di sekretar občinske kon- ference ZM v Žalcu, pred tem pa je bil štiri leta predsednik mladinskega aktiva v Andražu. Kljub temu, da mu opravljanje funkcije pri mladinskem vodstvu v občini daje kar precej dela, se je aktivno vključil tudi v delo v svo- jem kraju. Tu je sekre- tar smučarskega kluba, ki sodi med aktivnejše v ob- čini. Posebno smučarski skoki so mladim pri srcu. zato ni čudno, da so si uredili vrsto skakalnic. Preko dva tisoč kubičnih metrov zemlje so preme- tali, predno so uredili 50- metrsko skakalnico v An- dražu Poleg tega pa ima- jo še tri manjše, od tega dve v Založah pri Polze- li. Branko je tudi pre' sednik Prosvetnega štva, kjer aktivne dramska skupino vili pa so še pevski zbor štvu so v sotni m' pravili zabavni večer pod naslovom: Malo za šalo, malo zares! Prostega časa mu tako skoraj ne ostaja. Kadar pa ga le najde kakšno urico, se poda na lov, saj je navdušen lovec, čeprav je član lovske družine še- le dve leti.' Seveda pa po- maga tudi pri delu doma, še zlasti sedaj, ko se je poročila sestra, pa je s starši ostal doma sam. Kraetija sicer m ravno velika, pa vendarle terja svoje in Branko domači- ma rad pomaga. Sploh je njegovo dosedanje življe- nje prežeto s samim de lom, kajti poleg službe mu veliko časa odvzame tudi opravljanje funkcij. Branko je t"di član Repu- bliške k'- 'ence ZMS. No, pa ' nu ne tar- na. P 'ga za- do' ^ajbolj -> ne •re Ji ra- dv vse Branko. Pismu, na yju marsikai . Spreminja na .eveda. Ni se še iztekla III. kon- ferenca ZKJ, na kateri je tekla beseda o mladih, že je Branko sodeloval pri sestavljanju konkretnega programa nadaljnje aktiv- 7iosti mladih v žalski ob čini. Po konferenci priča- kuje večjo vlogo mladih v našem samoupravnem živ- ljenju _ Predvsem pa pri- čakuje, da bo delo v akti- vih še bolj zaživelo in da se bo mladina še tvorneje vključevala v družbeno politično delo. Mladi mo- rajo po njegovem dejan- sko postati avantgarda, zato bo potrebno veliko pozornosti posvečati spre- jemanju mladih v ZK. Delo, funkcije, društva, organizacije, sestanki, pro- slave in razne udarniške akcije. To je delovni krog, v katerem se vrti Branko Povše in to ne brez uspe- hov. Rad poprime povsod in nikoli Tie tarna. Dela ven mladinec in velik op- timist. Taksen človek je Branko! obraM tiirizdiii Velenjsko jezero, pusto in prazno. Še labodom, ki pa jih naš objektiv ni ujel, je te dni dolgčas. Hlad- na jezerska voda čaka le na večji mraz, da jo bo prekril led in da se bodo po njem zapodili drsalci. KAJ HOČEMO? POMENEK Z DIREKTORJEM HOTELA PAKA V VELENJU Kolektiv gostinskega podjetja Paka v Velenju je ne samo nosilec, marveč tudi barometer turističnega doga- janja v šaleški dolini. V njegovem poslovanju ocisevajo vse dobre in slabe strani splošnega turističnega življenja. »Kako boste zaključili letošnjo sezono?« »V finančnem pKJgledu zadovoljivo, nočitev pa bo za okoli 10 odstotkov manj v primerjavi z lanskim letom,« je na vprašanje odgovoril direktor Mitja Lap. »Zakaj padec nočitev?« - »Razlogov za to je več — od črnih koz, slabe.tia vre- mena, pa tudi dogajanja zoper slovensko manjšino na Koroškem onstran meje so vplivala na naš promet. K \se- mu temu je dodati še splošno varčevanje, ki se pozna tudi pri nas. Lahko torej rečem, da promet pada, da pa stroški rastejo. To je zaskrbljujoče.« »Restavracijo Jezero imate trenutno zaradi preuredit- venih del zaprto.« »Kljub varčevanju in želji, da bi potrošili čim manj, smo se morali odločiti za nekatera preureditvena dela. To velja predvsem za sanitarije, kuiiinjo in napeljavo cen- tralne kurjave. S temi deli bomo omogočili v teh pro- storih boljše počutje gostov pa tudi neprimerno boljše delovne pogoje zaposlenim. Z deli hitimo in če ne bo kaj narobe, bo preurejena restavracija nared za sihe- strovanje.« »Kako se pripravljate na zaključek leta?« »Lahko rečem, da skrbno. Silvestrovanje !romo imeli v vseh prostorih. V hotelu bo stala silvestrovu večerja 150 din, v restavraciji Jezero 100, v kegljišču pa 50 dinar- jev V hotelu bosta igrah dve godbi, sicer pa borno po- skrbeli za odlično razpoloženje gostov.« »Kako se je vaš kolektiv odločil glede bodoče organi- zacije podjetja?« »Odločitev je že padla. Celotno podjetje bo tudi v na- prej delalo kot enovita organizacija. Ne bomo ga delili na več organizacij združenega dela. Vsi pokazatelji so potrdili, da je takšna odločitev za nas najboljša.« »Kako pa ocenjujete srednjeročni program razvoja turizma v občini?« »Program je več kot v redu in dobro nakazuje pot nadaljnjega razvoja. Mislim pa, da se moramo najprej pogovoriti, kaj hočemo. Problemov je namreč več. Tu ne gre samo za splošno pomanjkanje gostinskih m prenočit- venih zmogljivosti v občini, marveč prav tako za veliko razdrobljenost gostinstva in ne nazadnje za dejstvo, da se s to dejavnostjo ukvarjajo tudi druge delovne organi- zacije in da zato denar, ki ga ustvarja gostinski delavec, odteka tudi drugam, namesto da bi se vračal v osnovno dejavnost, to je za nadaljnji razvoj gostinstva in turizma v občini. Perspektivni program ta vprašanja nakazuje, zdaj pa bo treba preiti od besed k dejanjem!« M. Božič OBNOVLJENA PLANINKA Konec novembra so na Ljubnem ob .Savinji odprli obnovljeni gostinski obrat mozirskega podjetja Turist »Planinka«. Dola so za- jela ne .samo spodnje gostinske prostore, marveč so dobili tudi dvaj- set sodobno urejenih ležišč. Obnovljena »Planinka«, je vsekakor izreden prispevek k nadaljnje- mu ra/.vnju turi/nia na Ljubnem pa tudi v (iornji Savinjski dolini. NOVOLETNI PAKET USLUG Kot vse kaže bo za Silvestrovo živahno in veselo povsod, zlasti pa v gostinskih lokalih, ki se skrbno pri|'ravijajo na slovo starega in po/.drav novega leta. V Rogaški Slatini in na Dobrni so za to priložnost pripravili tudi poseben »novoletni paket usUi^«, ki. glede na ceno. zajema dvo, tri ali celo štiridnevne usluge oziroma aranžmaje. Cena teh paketu* Je od 283 490 dinarjev. St. 50 — 14. december 1972 NOVI TEDNIK stran T ^^Križ na gori" Stanka Josta v soboto je bila premiera igranega barvnega filma Križ na gon, delo režiserja in scenarista Stanka Tosta. Film je nastal ob sodelova- nju poklicnih igralcev SLG Celje, sredstva pa je omogo- čil Foto kino klub EMO in celjska Kulturna skupnost. Številni gledalci na premieri so toplo sprejeli film. Stane Kregar Savinovem salonu v soboto so v Savino- vem razstavnem salonu v 2alcu odprli razstavo slo- venskega slikarja Staneta Kregarja iz Ljubljane, ki bo odprta do 16. t m. Sli- kar razstavlja na razstavi preko 40 svojih slik. Na sliki: ena najlepših slik Staneta Kregarja na raz- stavi v 2alcu. Tekst in foto. T. Tavčar Koncert komornega zbora Nekoliko medlo Pretekli teden je bil v Na- rodnem domu v Celju III. abonmajski koncert, na kate- rem je tokrat nastopil celjski Komorni zbor Koncertna po- slovalnica pri Kulturni skup- nosti je vsekakor naredila dobro potezo, ko je v svoj le- tošnji abonmajski spored uvrstila tudi domač ansam- bel. To Je vsekakor lepo pri- znanje amaterski dejavnosti, hkrati pa tudi spodbuda za ostale celjske kvalitetne ama- terske skupine. Koncert Komornega mo- škega zbora pod vodstvom Egona Kuneja je bil sestav- Ijen iz treh povsem različnih delov. Prvi del so sestavljale skladbe Gallusa, Pahorja m Tajčeviča. Ubrane so bile se- riozno in bi naj pokazale vse tehnične in mterpretacijske zmožnosti najboljšega slo- venskega amaterskega mo. škega zbora. (Ta del koncer- ta smo poslušali v zatemnje- ni dvorani ob soju sveč na odru — podobno kot pred meseci Chopinov večer v iz- vedbi Glasbene mladine.) Programsko in interpretacij- sko je bil za glasbene pozna- valce to vsekakor višek kon- certa. V njem je impomrala izenačenost glasov, plastičnost v izvajanju polifonije (mor- da malo manj pri »Ante lu- ciferum«) in predvsem inter- pretacija, ki zlasti v dinamič- nih odtenkih ni bila niti malo pretirana. Pogrešati je buu le nekoliko več čistosti v tenor- skih višinah (Gallus), intona- cijske točnosti pri baritonih (Tajčevič) in zvočne polnosti pri basih. V drugem delu je zbor predstavil najprej tri skladatelje Ipavce, vendar pa so pesmi izzvenele nekoliko nedoživeto. čeprav precizno izvedene, pa so skorajda pre- malo izpričale pripadnost »slovenstvu in domovini«. Tu- di ostale tri umetne pesmi so bile zapete dovršeno, žal pri »Pesmi o lončenem basu« so- listi niso povsem ustrezali karakterju pesmi. Del koncerta po odmoru Je bil namenjen narodni pesmi in je bil tudi zaradi prijetne- ga kramljanja napovedovalke Bogdane Grobelnikove z diri- gentom in pevci sproščen m domač. Škoda je le. da pri tem niso uporabDi mikrofo- na, saj je bila v nabito polni dvorani slišnost iX)govora do- kaj šibka. V tem delu je zbor zapel še črnsko duhovno, ki pa je kljub orgelski sprem- ljavi izpadla dokaj medlo in neubrano. Zato pa je z on- ginalno izvedbo navdušila ru- ska »Kalinka« ki so ji po- tem pevci dodali še rusko »12 razbojnikov« in Foerster- jev »Večerni ave«. S tem je izzvenel koncert celjskega Komornega moškega zbora. Koncert priznanega ansam- bla, ki je že nič kolikokrat znal navdušiti številne poslu- šalce. Zal se mu tokrat v ce- loti to ni povsem posrečilo. Ali pa smo morda že razvaje- ni in smo od »komorašev« pričakovali ^ireveč? E. GORSIČ V vsak dom NOVI TEDNIK Laško v očeh likovnih umetnikov v petek, 8. decembra, je bdla v novourejenih prostca^ih Muzejske zbirke Laško, ki jo prizadevno vodj tovanšica Pavla Majcen ob pomoči svojega moža, .aeiimcrne- ga likovnega pedagoga na osnov m šoli Primoža Trubarja, svečano odprta zanimiva ra2stava: Laško v očeh likovnih umetnikov Uvodno besedo je :mei znan; joibldoist in likovni recenzent prof. Branko Rudolf, (na sliki) umetniško besedo pa je izvajaj Matjaž Ar- senjuk. Svečanost je pOf>estrU še oevski zbor upokojencev iz Laške- ga pod vodstvom dirigenta Julija Gorica. Da je Laško kot znamenito naravno zdravilišče s termalno vo- do in čudovito pokrajino privlači- lo tudi Ste\'ilne likovne umetnike k različnim Liko-mim interpretaci- jam, je lepo razvidno z razstave, ki bo odprta do 20. decembra 1972. Viktor Kojc iz dnevnika sigi Danes popoldne ob 17, uri bo v celjskem gledališču krstna predstava nove mladinske igre FIGOLE FAGOLE, ki jo je napisal Leopold Suhodolčan., režiral pa J aro Kislinger. Igrica bo uprizorjena kot novoletna komedija in bo na razpolago šolam in delovnim kolektivom vse do Novega leta, na programu pa se bo ohranila še do konca sezone. Ponikva pri Grobelnem 2e večkrat smo se namenili na Ponikvo pri Grobelnem, toda vedno je prišlo kaj vmes. To pot smo se odločili zares. Premagalo nas ni niti skrajno neprimerno vreme, kajti preko noči je zapadlo obilo južnega snega Fičko je za tako pot pravi avtomobil Poskakovali smo kot spočit konj — iz jame v jamo vo- da je tekla po cesti kot hu dournik s strmih bregov Ne kaj zabavnih na račun skro- mne kilometrine m že smo bih na nasprotnem griču pod nami se je kopjala PoniK va - v megli. Prijatelj Drago je spravil svoj fotoaparat nazAj v torbo, zanj m bilo ve- liko dela Povedati moramo, da smo se v ta kraj napotili predvsem zavoljo tega, da bi nekaj napisali o živahnem kulturno prosvetnem delu Zakonca Slava m Maks Ko- vačič sta organizatorja, reži- serja, dirigenta, m pobudmka kulturne dejavnosti, poleg te- ga pa š-e živa kronista vsega dogajanja, zato se ni bilo tež- ko odločiti: gremo k njima! Maks Kovačič je učitelj, pet let je že upravitelj Osnovne šole. Doma je iz Smartnega pri Litiji, Ponikva mu je dru. Slava Kovačič gi dom. Njegova življenjska tovarišica Slava je doma iz Hrastnika, priselila sta se skupaj v kraj, ki sta ga vzlju- bila in mu posvečata velik del svojega življenja. Rekh bi lahko, da živita z vsem doga- janjem, da ni prireditve, pri kateri ne bi imela svoj delež. Maks vodi poleg tega še mo- ški pevski zbor, njegova žena pa tudi režira, vadi folklorno skupino, se udeležuje sestan- kov temeljne kulturne skup- nosti v Sg^ntjurju . .1 Tako delo je prav gotovo protiutež trditvam, da so dandanes učitelji veliko premalo udele ženi v kultumo-prosvetnem delu. To ugotovitev sta na- vedla tudi gostitelja, vendar je ta očitek padel veliko bolj na pedagoške zavode, ki mla- dim učiteljem ne dajo vsega, kar bi potrebovali za vse- stransko delo na podeželju Po zaslugi občinskih mož, kj so pred nekaj leti sklenili, naj bo osrednja proslava ob- činskega praznika šentjurske občine prav na Ponikvah, so si uredili kulturni dom. ki ga še sedaj dopolnjujejo m opleme mtijo vsak dobljen dinar s prostovoljnim delom. Uredili so si pevsko sobo, sanitarije, zdaj urejujejo še prepotreb- np garderobo in še kaj! Ob Waks Kovačič normalne jših pogojih dela nadaljnje tradicijo gledališka skupina, intenzivno vadi mo- ški pevski zbor, mladi zagna- no plešejo v folklorni skupi- ni. Na šoli pa posvečajo ve- Uk del svojega dela tudi tz- venšolskim dejavnostim: ima- jo folklorno skupino, mladin- ski pevski zbor, literarni m dramski krožek. Te dejavno- sti so povezane še z imeni Stanke Mastnakove in Vojke Zabukovžkove. Boljši pogoji dela, tako sta izjavila zakon- ca Kovačič, so nastali zlasti po ustanovitvi Temeljne kul- turne skupnosti v Šentjurju, ki jo uspešno vodi Milan Horvat. To je človek, ki zna ceniti folklorno skupino iz Slatine, pevski zbor, gledališko ust- varjanje — vse z enako mero zavzetosti pri zagotavljanju materialnih sredstev in vred- notenja' težavnega kulturno prosvetnega dela Ni mu vse- eno kakšen program nudijo skupine številnemu občinstvu, ki ga prav tu nikoli ne manj- ka — tudi sam rad prihaja med ljudi, jim svetuje, jih to- laži v trenutkih malodušja, predvsem pa z ljubeznijo spremlja vse, kar se na tem področju dogaja. To ni samo hvalospev temu človeku, to je priznanje delovni TKS in po- trditev pravilnosti ideje o ustanovitvi te samoupravne skupnosti. Pred kratkim so imeli red- ni letni občni zbor. Z dejav- nostjo, kakršno so imeli, se jim ni bilo treba ničesar sra- movati. V enem samem letu so imeli več kot deset lastnih prireditev, nekaj gostovanj, pripravil so vse važnejše proslave in organizirali »Kon- cert iz naših krajev«. Pregle- dali so vse možnosti za nove m še živahnejše dejavnosti, upajo, da jim bo tudi uspe- lo Želimo jim da bi se ures. ničile vse ideje, da bi imeli čim manj težav m proble- mov! Po obvezni kavici smo u- brali drugo pot: ne več proti Šentvidu, od koder smo se prepeljali, temveč proti Šent- jurju do nove asfaltirane ce- ste. Urejevah smo misli m besede, polne toDlir- -'-raj- ne predanosti ki sta Jft> r tem kratkem obisk n; izals naSa druga gosKteija. 'Prepri- čam smo, da bosta imela ob takem delu veliko posnemal, cev, veUko mladih ljudi, ki bodo z enako mero zavzeto- sti šrtvovali del svojega de- lovnega dne na »oltar« ljud- ske kulture, nehvaležnemu, vendar lepemu kultumopro- svetnemu delu v Ponikvi. ŠTEFAN 2VI2EJ 8. stran NOVI TEDNIK Št. 50 — 14. december 1972 Vrtiljak ŠENTJUR Mladi dobili klub Veliko besed je bilo v Šentjurju izrečenih na račun mladinske- ga kluba. Mladi se niso imeli kje zadrževati, niti kje zabavati. Za- drževali so se po grostinskih lokalih, nekateri so se naskrivaj ukvar- jali z raznimi hazardnimi igrami, skratka — mladina je bila prepu- ščena sama sebi. Končno pa so na pobudo občinske konference ZM ustanovili mla- din.ski klub, ki ni samo specializirana mladinska organizacija, am- pak predstavlja tudi krajevno organizacijo zveze mladine. Vodstvo kluba je že imelo več .sestankov, na katerih so se do podrobnosti pogovorili o delu v klubu, sprejeli so svoj program dela in akcijski program do novega leta Kot povsod so se tudi šentjurski mladinci srečavali z začetniškimi težavami, ki pa so jih uspešno premagali, tako da teče sedaj delo v klubu nemoteno. Da bi vsaj delno rešili problem neobveščenosti mladincev, so Si naročili oglasno desko. Pri- rejajo tudi masovnne .sestanke, tako da vsakega mladinca sproti se- znanijo z novicami, ki so pomembne in ki jih pritegnejo. Člani kluba" so že sodelovali na več prireditvah. Omenili so tiste za katere pravijo, da so za n,)ih največjega pomena. Za dan mrtvih so sodelovali na komemoraciji pri spomeniku, za dan re- publike pa so se predstavili z recitalom; Za Novo leto pripravljajo vesel! večer in silvestrovanje V okviru kluba dela tudi več sek- cij. Z ustanovitvijo mladinskega kluba so tako tudi v Šentjurju re- šili problem neorganiziranosti med mladimi ljudmi. B. OSET BRASLOVČE Akciji uspeli Krajevni organizaciji Rdečega križa v Žalcu in v Braslovčah sta pripravili krvodajalski akciji. Akciji sta bili zadnji v žalski občini letos in sta uspeli. V 2alcu je prišlo na odvzem krvi Tiar 215 ob- čanov, v Braslovčah pa 62, kar je v zadnjih letih največ. K taki ve- liki udeležbi te humane akcije so pripomogle tudi delovne organi- zacije, ki so dale vsem delavcem možnost, da so se akcje lahko ude- ležili. Krajevni organizaciji se vsem, ki so darovali kri, najtopleje za- hvaljujeta. T. TAVČAR ŠENTJUR Novi predsednik Z M Pred dnevi .^e bila v dvorani kulturno prosvetnega doma v Šentjuiju volilna konferenca občinske organizacije ZMS. Konfe- rence so se udeležili predstavniki vseh mladinskih aktivov v šent- jurski občini, pa tudi predstavnliki iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Navzoči so bili še sekretar občinske orga- nizacije ZK Vinko Jagodic, tajnik skupščine občine Šentjur Nor- bert Kincl in član republiške konference organizacije ZMS Du- šan Gačnik. Za novega predsednika občinske organizaci,ie ZK so izvolili Slavka Slejka, dosedanjega predsednika mladinskega ak- tiva v Dramljah pri Šent,jurju. Sprejeli so tudi okvirni program dela v prihodnjem obdobju, ki zajema interese vse mladine v občini, predvsem pa oživitev aktivnosti mladih na vseh področjih družbenega živi.jen,ja v občini Šentjur. Potrdili so tudi nastavitev poklicnc.ga delavca, ki se bo načrtno ukvarjal samo s problemi in delom mladinskih alftivov v občini. To funkcijo bo prevzel no- vo izvoljeni predsednik občinske organizacije ZKS Slavko Slejko. D. P. ŽALPC Spremembe v upravi Občinska konferenca SZDL ter občin.sld odbor sindikata de. lavcev družbenih dejavnosti občine Žalec sia minuli teden na skupni seji med drugim tudi obravnavala poročilo o delu občinske uprave ter spregovorila o potrebi njene bodoče reorganizacije. K obsežnemu gradivu je podal nekatere uvodne misli tajnik skupšči- ne občine Žalec, ST.\NE LESJAK. LgotovUi so, da vse bolj razvejani samoupravni mehanizem ter hitro napredovanje na vseh področjih v občini terjajo, da se tudi delo občinske uprave kvalitetno bogati. Sedanja struktura delovne.ga področja posameznih oddelkov -ne ustreza več, zato bo potrebno iz nekaterih do.sedanjih skupnih oddelkov v bodoče or- .ganizirati nove, ločene po vsebinski dejavnosti. Oddelek, ki na primer sedaj združuje gospodarstvo, urbanizem in komunalo, naj bi se v bodoče razdelili v dva ločena oddelka. Potreba po tem je med drugim podana tudi v izredno dinamičnem razvoju gospo- dar.-iitva v občini in v interesu celotne občine je, da se oddelek za gospodarstvo v bodoče posveča le tem obsežnim in vse zahtevnej- šim nalogam. Gre pa tudi za reorganizacijo še nekaterih drugih oddelkov in služb. Cilji celotne reorganizacije morajo biti med drugim tudi v tem, da bodo lahko občani žalske občine hitreje in kvaliteineje urejevali svoje zahteve, s katerimi nastopajo pred upravnimi organi občinske skupščine. Na posvetovanju pa so ugotovili, da bo potrebno z največjo pozornostjo spremljati tudi kadrovsko strukturo uprave. Nujno potrebno bo zaposliti nekatere nove strokovnjake, saj so posamez- ni oddelki spričo vse zahtevnejših nalog prešibko zasedeni. Pomembna naloga, ki pa jo ure.sničujejo že sedaj, stoji pred- odgovomiml tudi na področju uvajanja avtomatizacije pri obdela- vi podatKov. Na tem področju sodelujejo tudi z drugimi upravami ter nekaterimi centri za avtomatsko obdelavo podatkov. Tako se tudi na tem področju v bodoče obeta pomemben premik na bolje, kar bo seveda omogočilo hitro in sprotno spremljanje podatkov in gibanj ter seveda tudi ustrezno ukrepanje. BERNI .STRMČNIK LAŠKO Aktivnost žensk Minuli teden je izvršni odbor konference SZDL Laško na razšir- jeni seji razpravljal med drugim tudi o družbeni aktivnosti žensk, pravzaprav o nujnosti, da organizacija SZDL spodbudi razpravo o tem, kako ženske bolj zainteresirati za družbeno-politična in samoupravna vprašanja in zagotoviti njihovo množično vlogo v jav- nem življenju. Akcijo, ki jo predlaga republiJška konferenca, bodo v laški občini vsebinsko in organizacijsko pripravili že v decembru in kjer bo to izvedlivo, organizirali prve javne razprave. Razumlji- vo je, da bodo takšne razprave v prvi vrsti organizirane v kolekti- vih, ki zaposlujejo veliko žensk, kot na primer »Kora« v Radečah, »\'o!na« v Laškem, razprave pa bodo tu;Ii v večjih krajevnih skup- nostih, kot v Laškem, Radečah, Rimskih Toplicah in Zidanem mostu. Nase šole vsepovsod TAM GORI VISOKO, TAM..: Na Crešnjicah, vasici med samimi vinogradi, strmo razmetanimi med viničarijami in kmečkimi hišami daleč nad Frankolovim, polni sonca, se mi je tisti dan, ko sem obiskal njihovo šolo, utrnila misel, pravzaprav, spom- nil sem se nekega drobnega spisa, ki ga je od svojih mladih varovancev zahtevala tovarišica. Spis, ki sem ga takrat bral, ne spomnim se več kje, je nosil z drobnimi, morda včasih od mraza premrlimi rokami napisan na- slov Moja pot v šolo. Rad bi vam povedal ime fantiča, ki je pisal to pre- prosto pisanje, toda v tem trenutku ni pomembno. »Jast grem v šolo zelo daleč. Včasih pridem domov, ko je že luna na nebu. Moja pot ne gre naravnost. Gre mimo sosedov. Ti mi včasih dajo kaj ZB jesti. Kakšno jabko. Doma nas je več in tudi oni hodijo v šolo. Ata pijejo, mama pa delajo. Je zelo hudo. Radia nimamo. Tudi časopisa ne. Jast o vsem tem razmišlam ko grem v šolo in iz šole in me je strah. Kam bom šel po šoli ne vem. Najbrž bom ostal doma. Ni denarja.« Tako je pisal deček iz hri- bov, po vsej verjetnosti tam nekje s Kozjanskega. Pisava je bila nebogljena, kot je bil deček sam. Potem je nadalje- val. »V šoli sem zelo rad, ker je topla. Doma ni toplo. Tu- kaj mi dajo tudi jesti. To je dobro. Hudo mi je, ko moram domov in včasih po poti jo- kam. Večkrat jokam. Otroci me zafrkavajo, ko še ne go- vorim tako kot oni. Rad bi pa ne morem. Sem v takšnem razredu, ki mu pravijo poseb- ni. Zaradi tega me zafrkava- jo. Ko grem domov, se včasih tudi igram. Poleti. Drugače ne. Sosedovi imajo ovčke pa se z njimi igram. Ko pridem domov, me ate tepejo. Takš- na je moja pot v šolo.« Na prosti spis t^a dečka sem se torej nehote spomnil. ko sem gledal tiste črešnji- ške strmine in se pogovarjal s tovarišico ravnateljico, Hil- do Krajnc. Otroci so pravkar pobegnili domov, pouk ima- jo na Crešnjicah samo do- poldne pa še takrat v izme- nah. Ni mi bilo prijetno. »44 otrok imamo na naši šoli. Prihajajo iz Črešnjic, Podgorja pod Cerinom, Brd- ca, Sojeka in Kamne gore. Nekateri imajo do šole, ki je prenovljena in ji ni kaj oči- tati, uro in več hoda.« Učiteljica Hilda, ki je tu- kaj že od osvoboditve, se grenko zamisli nad ugotovit- vijo, da je največje zlo, ki tare te mlade ljudi, zaosta- lost. Njihovi starši se še ved- no zadovolje s tem, kar zna- jo, kaj več jih skoraj ne za- nima. Pripomniti je treba le to, da ta ugotovitev ne velja za vse. TELEVIZIJA, VELIK. »Morda je naše šole s sicer pa bo vati ne moi Krajnc. Lju vedo, kaj je sopisov je aparatov ni) se morali že mo na šoU v katerem je kar 11 učencev. Semkaj bi jih lahko spravih še več. Nihče nas ne obišče, le šolski nadzornik najde včasih pot do nas.« DRUŽBA BI MORALA POMAGATI In ko se takole pogovarja- va z učiteljico Hildo, spozna- vam, da ljudi na Crešnjicah muči tudi to, da nimajo avto- busa (otroke vozi kombi), ona pa meni, da je največje zlo pomanjkanje izobrazbe. Treba bi jim bilo dati pre- davanja, prireditve, ljudje ni- majo razvedrila, osamljeni so in takšni so tudi otroci. Nič- koliko težav imajo črešnjiške tri učiteljice preden vsaj ma- lo usposobijo mladež za nor- malno izobraževanje. In ven- dar tudi potem ni vse tako. kot bi moralo biti. Otroci so plašni, težko se uče in vsako leto izstopita vsaj eden ali dva učenca. Čeprav je šola opremljena z najnujnejšim, pa še nikjer ni rečeno, da je to tudi vse. Imajo magnetofon, diaprojek tor, televizor, radio, tudi šol- sko kuhinjo, kjer imajo zelo dobre malice, kar je v tem kraju še kako pomembno, centralno kurjavo, tako da se jim ni treba bati mraza. In kakor tovarišica Hilda me- nim tudi jaz, da bi tem lju- dem morali dati trgovino, avtobus, da bi se s teh hri- bov lahko premaknili v doli- no vsaj po najnujnejše. Po vojni je bil v kraju krajevni urad, v stari Jugoslaviji trgo- vina, imeli so tudi občne zbo- re pa proslave. Sedaj imajo le proslave za osmi marec in kot pravi tovarišica Hilda, ljudje radi pridejo na prire- ditve, pa tudi otroci. »Vse skupaj bi najraje pu- stila, ko pa mali z veselimi obrazi govore: Bodimo še v šoli, tovarišica, vem, da še moram ostati, šola je naj- mlajšim Crešnjičanom vse. Ko se pouk konča, skorajda ne marajo zapustiti poslopja. Gotovo, tukaj imajo vse; tu- kaj je toplota, urejenost, je hrana in čistost. S tem se- veda ni rečeno, da je pri vseh doma slabo, a po večini je tako in temu se ne smemo čuditi. Tukaj je doma revšči- na, ki ji botruje alkohol, te- mu pa sledi tisto, kar sva že ugotovila: plašnost, slaba izgovarjava in podobno. Tru- dimo se odpraviti te stvari. Hilda Kranje, ravnateljica os- novne šole na Crešnjicah: »Včasih bi vse skupaj pustila in odšla ,..!« Poslušamo radijske oddaje, mnogo se ukvarjamo z nji- mi, da bi dobili vsaj del te- ga, kar otrokom v dolini in na drugih šolah ni tuje.« »Idejnost p>ouka? No, o tem se ne bi pogovarjala. Najprej bo treba odpraviti stvari, o katerih sva govorila, potem bo prišla na vrsto idejnost pouka. Naj se to sliši še ne vem kako bogokletno, a tako je. Saj jim damo, kolikor je v naši moči, toda ti otroci nimajo niti najosnovnejšega znanja, preden pridejo v šo-. lo. Marsičesa ne vedo, kar ve- do njihovi vrstniki v dolini. Skušamo jih vklopiti v delo, različne vrste dejavnosti, da bi tako dosegli to, kar star- ša sami ne morejo. Imamo dramatski krožek pa promet- ni, ki zelo dobro dela, saj smo štirikrat dosegli drugo mesto. Tudi v vrtnarski kro- žek so vključeni učenci. Kaj več že imeti ne moremo. Ce- stokrat pridem domov pozno zvečer.« Zabolelo me je tisto pisa- nje malega dečka, ki je pi- sal, da ata pijejo, učiteljica Hilda pa te stvari pozna či- sto od blizu in ve, da tudi mali pijejo. »Vsi otroci pijejo, če imajo seveda. Ce je kozarec na mi- zi, ga bo spil, to mu je čisto preprosto in nekako samo po sebi umevno. Ce vina na mizi ni, bo šel v klet.« Učiteljica Hilda, ravnatelji- ca šole •z mnogimi problemi, nima lahke.ga dela. še pose- bej se zamisli takrat, ko pri- de na šolo zdravnik in dolo- ča, kateri otroci morajo iti k logopedu v Celje, k zobo- zdravniku in ostalim zdravni- kom. Takrat jo zaskeli pri srcu. Ni napačno na Crešnjicah, Bil sem tam gori, ko je sijalo sonce in takrat, ko je vino- grade prekrivala megla. Ob mojem obisku ni bilo ne ene- ga ne drugega. Ostala so le žalostna spoznanja, da se mo- rajo pokoriti otroci za grehe bogve koga. Prav sedaj sem se spomnil, da sem pozabil še na dva stavka iz dečkovega spisa. »Kako rad bi hodil v šolo tako kot tisti lepo oblečeni fantki. Videl sem jih na iz- letu.« MILENKO STRAŠEK Crešn.jlški šoli, ki so jo obnovili 1988. leta, ne manjka ničesar. Za te kraje je še kar imenitna pa tudi opremljena je dobro. Največ vredna je vsekakor centralna kurjava in pa šolska kuhinja. Kranjčev Franci iz Črešnjic že zna voziti traktor. Čeprav hodi komaj v četrti razred, pridno pomaga staršem pri vsakdanjem delu, ob strani pa mu stojita, kolikor pač moreta, šcstittna sestrica Mija in trinajstletna Tanja, ki hodi v šolo na Frankolo\o. št. 50 — 14. december 1972 NOV! TEDNIK stran 9 Njihovo življenje je materinstvo' v stari, že precej pro- padli hiši onstran mo- stu čez Grančico v Jur- kloštru, je bilo oni dan kar živahno. Petinsedem- desetletna Cicilija Sto- pinškova je imela obisk. Dve hčeri sta jo prišli obiskat, pa tudi mož Ivan je prišel z Jepihov- ca v Klošter. Stopinško- va mama se je preselila s kočarije v Jepihovcu v dolino, da je bliže zdrav- niku, ki prihaja v Jurklo- šter v krajevno ambulan- to, na, pa tudi otroci jo tu lahko pogosteje obi- ščejo. Za delo na ma- lem posestvu nima vec moči. Bolezen jo daje m šele pred kratkim se je vrnila iz bolnišnice, kjer je ležala dva tri mesece. Mož Ivan, vojni inva- lid iz prve svetovne voj- ne, je spet na tistem kot takrat, ko sta se jemala. V vas hodi k svoji Cil- ki, sicer pa tudi sam ne more kaj dosti storiti na kočariji v Jepihovcu. Ka- ko bo tudi ob eni zdravi nogi in dvema lesenima, kajti od takrat, ko mu je odneslo nogo, si mo- ra pomagati še s palico. Stopinškova mama ni bila gostobesedna. Z ne- kakšnim dvomom me je merila, češ, kako boš, človek mestni, razumel težave matere z 11 otro- ki, kočarico na skromni pedi zemlje in še bolj skromni invalidnini? Več kot besede pa so pove- dale njene vlažne oči. Kdo ve, so se solzile za- voljo sreče, da jo obda- jo hčere, aU pa zato, ker bodo spet odšle in bodo spet tekli dolgi dnevi, preden bo spet kdo pri- šel. In še zima prihaja v to dolino, ki ji sneg dostikrat zapre vrata, da še »dohtar« ne more do Jurkloštra. Torej 11 otrok se je rodilo Cecihiji Stopinšek in njenemu možu Ivanu. Prva hči. Angela, Je bila rojena pred 54 leti, to- rej ob koncu vojne. An- geli so sledila štiri dek- leta, Cilka, Štefka, Mil- ka, ki je umrla pri 15 le- tih, in Fanika. Sele še- sti je bil fant, Ivan, za njim se je rodila Olga, potem Toni, ki je umrl 26 let star, deveti je bil Herman, za njim še Mi- ra in skledo je postrgal najmlajši — Rajko. Stopdnškova mama je vse otroke rodila doma. Zrasli so v poštenjake. šli po svetu, si ustvarili svoje družine in domove. Jasno, da je bilo najhu- je med vojno. Tako hu- do jim je bilo, da se tudi partizani niso ustav- ljali pod njihovo streho in če že, potem samo za- radi strehe, kaj drugega pri hiši niso mogli dobi- ti. — Vse bi še šlo, le če bi bilo zdravje, potoži mama Stopinškova. Zdaj, ko so otroci pri kruhu, bi jima z moaem še ka- ko odrezalo, če bi k in- validnini prišlo še kaj od zemlje. Pa raje kane proč, za davek, za popra- vila, za orače in podob- no. Stopniškova imata že 29 vnukov in devet pra- vnukov. Enajst njunih otrok, 29 vnukov, 9 pra vnukov. Le eden manjka, da bi njuno po- tom^stvo doseglo števUo 50. Zdaj je vprašanje, kaj bo prej, kaj bo pet- deseto? Vnuk ali prav- nuk? Prihaja zima. Kratki dnevi, dolge noči. Pa sneg, zameti, poledica. O, ne čakajo na dobro cesto le mlajši, tudi takš- ni kot je Stopinškova mama, ki ve, da bodo obiski njenih otrok, vnu- kov in pravnukov čez zimo redkejši. J. Kr. Slovenske Konjice Razdrobljenost dobršnega dela gospodarskih organizacij v občini Slo- venske Konjice je resna ovira na poti hitrejšega razvoja gospodarstva v občini. Komite občinske konference ZKS je zaradi tega analiziral stanje na tem področju ter ugotovil, da obstoje mnogokatere možnosti tesnejše- ga sodelovanja in povezovanja gospodarskih organizacij v občini, po po- trebi pa tudi zunaj nje. Do vseh predlaganih integracij je komite zavzel enotno stališče ter zodolžil komuniste v delovnih organizacijah, da takoj povzamejo pobudo za pričetek potrebnih akcij, ki naj pokažejo prednosti tesnejšega sodelovanja in povezovanja delovnih organizacij v konjiški občini. Na podlagi posebne anali- ze, ki jo je pripravila komi- sija pred nedavnim jo je ime- noval Komite občinske kon- ference ZKS, ter na osnovi vsestranske razprave o pro- blemih in prednostih tesnej- šega povezovanja je komite zavzel do posameznih predlo- gov enotno stališče. Področje kovinsko predelo- valne industrije v občini je vse premalo povezano. Dve delovni organizaciji te stroke sta v Vitanju, ena v Zrečah, Kovaška industrija, v Konji- cah pa Kostroj in obrtno po- djetje Komos, ki je zašlo v težaven, praktično brezizho- den položaj. Da je na tem po- dročju prav gotovo možno do- seči ustrezno sodelovanje, de- litev proizvodnega programa in še kaj več, je tako kot na dlani. Zato ni čudno, da je komite sklenil, da morajo ko- munisti teh delovnih organi- zacij sesti za : kupno mizo tei preanalizirati možnosti tesnej- šega sodelovanja v bodoče. Kako in kaj, bodo sevada po- kazale strokovne analize, nek- do pa mora prevzeti pobudo. Za to so pač najbolj poklica- ni komunisti. V občini delujeta dve .sta- novanjski podjetji, eno v Ko- njicah in eno v Zrečah. Po svoji organizacijski strukturi in kadrovski zasedbi nobeno v bodoče ne bo kos velikim in odgovornim nalogam na področju uveljavljanja nove stanovanjske politike. Da bo absurd še večji, na primer v Zrečah tamkajšno podjetje upravlja in gospodari z novi- mi zgradbami (večje najem- nine — manjši stroški vzdr- ževanja), konjiško stanovanj- sko podjetje pa v istem kra- ju gospodari z vsemi starimi hišami v družbeni lasti (niž- je najemnine in večji stroški vzdrževanja)! Bodoče naloge na področju predvidene, spre- men.iene stanovanjske politi- ke v občini terjajo organiza- cijsko močno in kadrovsko čvrsto stanovanjsko podjetje, zato je potreba po integraci- ji več kot utemeljena. Neka- tere rešitve (da bi Kovaška industrija imela svojo stano- vanjsko enoto, komunalno de- javnost sedanjega zreškega stanovanjskega podjetja pa bi prevzelo podjetje Comet) so kompromis, odraz določe- nih teženj posameznikov, ki ne morejo ali nočejo spozna- ti nujnosti po čvrstem stano- vanjskem podjetju v občini. Komite je sklenil, da je tre- ba stara nasprotja in razprti- je odstraniti ter nemudoma pristopiti k iskanju ustrezne rešitve tudi na področju sta- novanjske politike. Podobno je tudi pri gostin- stvu in trgovini. Predlagano je, da naj se poiščejo rešitve za ustrezno povezovanje go- stinskih podjetij (»Jelka« in »Jelen«), trgovine (»Dravinj- ski dom«). Pekarne »Rogla« in v končni konsekvenci tudi Kmetijska zadruga. Komimi- sti pri Dravinjskem domu so o tem na osnovi organizacij že razpravljali ter do predlo- ga zavzeU konstruktivno sta- lišče. Komite je vse omenjene predloge podprl, edino, s či- mer se ni strinjal, je bil rok, ki je določal prekratko ob- dobje, do kdaj naj bo to iz- vedeno. Zato so sklenili, da naj se vse potrebno pripravi do konca prvega p>olletja pri- hodnjega leta, za izvedbo ak- cije pa so v celoti odgovorni komunisti. Vse torej kaže, da bomo tudi na območju ko- njiške občine v bližnji per- spektivi priče novim integra- cijam, ki bodo vzpodbudile še hitrejši razvoj gospodar- stva in celotne občine. Načrtno Izvajanje programa izgrad- nje šolskih objektov ter vz- gojno varstvenih ustanov, ki jih v Celju financirajo iz sred- stev zbranih s samoprispev- kom občanov, se mora do- sledno zagotoviti. Kljub te- mu, da se sredstva iz samo- prispevka že vrsto mesecev ne oblikujejo na predvideni višini, pa je upravni odbor Sklada za gradnjo osnovnih šol in vzgojno varstvenih us- tanov v (Delju na zadnji seji sklenil, da je potrebno vložiti maksimalne napore, da se po- stavljeni program uresniči ta- ko, kot je bilo občanom ob referendumu tudi obljubljeno. Na seji upravnega odbora so med drugim sklenili, da se Temeljni skupnosti otro- škega varstva občine (^Ije do- deli malijon dinarjev za grad- njo po programu predvidenih objektov. Po izplačilu obvez- nosti za gradnje WZ bodo preostala sredstva kot avans nakazali gradbenemu podje- tju GRADIŠ, da bi le-to pra- vočasno zagotovilo kritični gradbeni material. Spričo dej- stva, da se sredstva zbrana z referendumom ne oblikuje- jo po pričakovanjih, je uprav- ni odbor raumišljal, da bi obe predvideni telovadnici, to je v Vojniku in na Dobrni, zgradili po sistemu montaž- ne gradnje. Kvaliteta je ista, stroški gradnje pa bi se zmanjšali. Kot je predvideno, bodo z gradnjo V. osnovne šole na Otoku pričeli marca prihod- njega leta. Poleg tega je upravni odbor sklada obrav- naval še nekatera druga te- koča vprašanja ter med dru- gim skleni), da naj za grad- njo stanovanja za hišnika pri novi šoli na Otoku svoje pri- spevata tudi kolektiva II. os- n )vne šole in Pedagoške gim- nazije. D. P. Jaaa? ko bi vi to sBišali...! i)Oooo, gospa Smolniko- m, kako sem vesela, da sem vas srečala. Novico imam, zanimivo novico!« Pred izložbo sta stali sta- rejši ženici in se živahno pomenkovali, »veste, tisti sosedi, o katerih sem vam zadnjič pravila, saj se spominjate, sta se da- nes pošteno sprli, Jaa, ko bi vi to slišali, gospa Smolnikova! Saj razume- te, človek »nehote« pri- sluhne in kaj morem, če na svoja stara leta še ta- ko dobro slišim tn vse vi- dim. Zaradi vode sta si 'skočili v lase, pomislite, zaradi čisto navadne vode. Gospa Ponižnikova, mir- na, prijetna ženska nam- reč nima vode v svoji so- bici, ampak zunaj v pred- sobi. Njena soseda, gospa Srakarjeva, pa ima svojo vodo v kuhinji. Jaaa, tu se pa zdaj začenja pro- blem. Gospa Srakarjeva je precej gospodovalna, sitna bi jaz rekla, in pre- pirljiva ženska. In veste, kaj je počela? Vso uma- zano vodo je zlivala v sli- valnik gospe Ponižnikove in si m čisto nič gnala k srcu, če je pri tem poli- vala tudi tla. Pomislite, kako je gospo Ponižnilco- vo na tihem to jezilo. Re- va je neprestano brisala tla, čistila zlivalnik in plačevala porabo vode. Pa še pipa se je pokvarila, da je voda kar curljala iz nje in gospa Ponižniko- va jo je dala na svoje stroške popraviti. Soseda pa nič, mirno je zlivala vso »svinjarijo« v njen zlivalnik in tam pomivala SVOJO najbolj umazano posodo. Jaaa, potem je pa gospe Ponižnikovi le zavrelo. Namazala je pipo 2 oho lepilom. Hi-hi-hi! Gospa Srakarjeva je nič hudega sluteč postrgala prismojeno cvrtje v zlival- nik in nameravala splak- niti »rajnglo«, pa je po- grabila za lepljivo pipo. Jaa, ko bi vi to videli! Skremžila je obraz, stekla v kuhinjo in privihrala nazaj z gorčico v rokah. Tedaj je odprla vrata go- spa PonižnikotKi in jo za- lotila pri dejanju, Jaa, ko bi vi to slišali! Takega be- sednega dvoboja pa še ne. Vso »menažerijo« sta si zmetali v obraz in vsak hip sem čakala, da si bo- sta skočili v lase. No, končalo se je tako, da je gospa Ponižnikova stekla v sobo in zaloputnila vra- ta, gospa Srakarjeva pa je z ihto pomila ponev s prismojenim cvrtjem in nalašč razlila vodo po tleh. Saj rečem, gospa Smolnikova, takšna sose- da, sramooota! Tako je, če je človek premalo sa- mozavesten in se ne zna prav braniti. Takega znajo ljudje izkoriščati. Jaz bi gospe Srakarjevi že poka- zala! Pa to še ni nič. Zad- njič sem videla ... Jaaa, ko bi vi to slišali!« sosed sosedu^ zaposlitve i^i Kugler Rozika, 19 let- no dekle, po pkjklicu izu- čena krojačica, mi je po- tožila svoje težave. Zapo- slena je bila v tovarni Toper, letos v jeseni pa se je vpisala kot izredna slušateljica v srednjo teh- nišiko šolo v oddelek za tekstilno stroko. V tovar- ni so ji najprej zagoto- vili, da se bo lahko ne- moteno šolala in da bo imela enake privilegije kot štipendistke podjet- ja, kasneje pa so si pre- mislili. Ker je delala v dveh izmenah, predavan- ja pa ima samo popold- ne in to trikrat na teden, so ji samo en dan v ted- nu dovolili zamenjati de- lo v popoldanski izmeni z dopoldanskim. Tako bi zamudila veliko preda- vanj, kar bi seveda vpli- valo na uspešnost njene- ga učenja. Zato se je od- ločila, da zapusti tovar- no Toper in se zaposli drugje, kjer bi se lahko v popoldanskem času izobraževala. Njena stis- ka je še toliko večja, ker doma ne najde ra- zumevanja za svojo željo po učenju. Oče je sicer v službi, a je denarno pri plačevanju šolnine in ostalih izdatkov ne more pomagati. Tako je Rozi- ka zdaj že dva meseca brez zaposlitve in sd na noben način ne more najti dela. Bila bi zado- voljna s kakršno koli za- poslitvijo, ki bi ji omo- gočala izobraževanoe in to čim prej, ker ima de- nar samo še za en obrok šolnine, pa tudi brez so- cialnega zavarovanja je že dva meseca. Prepriča- na sem, sem dejala Ro- ziki, da se bo našla zate primerna služba, saj mla- dim ljudem, ki se s ta- ko voljo učijo in želi- jo postati strokovnjaki v svoji stroki, moramo da- ti možnosti, da svoje ci- je ustvarijo in tako ko- ristijo družbi, ki izšolane ljudi brez dvoma potre- buje. DOMINIKA POS OD RfNKE DO SOTLE — OD RINKE DO 80TLE— OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKfr mini reportaža Te dni je minilo osemin- dvajset let, odkar je Kozjan- sko zaplesalo svoj ognjeiii ples. V prvih dneh meseca decembra so na Kozjansko vdrle ustaške in nemške eno- te in jo domala vso požgale. Prebivalci so pobegnili, tako da večjih žrtev ni bilo. Go- reli so domovi, gospodarska poslopja in sploh vse, česar se je dotaknila maščevalna roka. Z osvobojenim parti- zanskim ozemljem je bilo ko- nec in je tako ostalo potem še nekaj mesecev. Leto 1944 pomeni pomem- bno prelomnico za kozjanske ljudi. Spomnimo se samo na legendarni pohod XIV. udar- ne divizije na štajersko. To je bil hkrati prvi večji ko- rak pri ustanavljanju svobod- nega ozemlja. Potem so, v poletnih mesecih leta 1944, padale nemške postojanke ena za drugo: Pilštanj, Piše- ce, Zabukovje in Zagorje. Uničeni sta bili tudi nemški postojanki Kozje in Planina. Tako so bili skoraj vsi večji kraji na Kozjanskem osvobo- jeni in na tem ozemlju je za- čela rasti v začetku sicer skromna, toda čedalje bolj močna ljudska oblast. Usta- navljali so narodno osvobo- dilne odbore. Volitve za dele- gate so bile izredno dobro pripravljene. Domačini-aktivi- sti so pripravili tudi politič- ne tečaje, kjer so obravnava- li aktualne politične zadeve. Odbori so oskrbovali domače borce s hrano in obleko, pred vsem Kozjanski odred. Osvobojeno partizansko ozemlje je tako živelo v moč- ni aktivnosti z manjšimi so- vražnikovimi vpadi vse tja do decembra, ko se je začelo us- taško požiganje. Gorelo je vse Kozjansko od Obsotelja pre- ko Kozjega, Prevorja tja do Planine, ki ji prav tako niso prizanesli, še danes vedo po- vedati domačini, da je bila pokrajina v enem samem og- nju. Ustaši pa niso samo po- žigali, pač pa so do kraja oro- pali že tako ali tako borne kozjanske domove. Ko so se pogorelci vrnili domov, ni bi- lo ničesar več, kar bi lahko uporabili za normalno življe- nje. Zgorela so cela naselja, mnogokje celo z živino vred, poznamo pa tudi primere, ko so v ognju ostali tudi ljudje, še danes hrani Kozjansko kot grenak spomin razrušene in očrnele zidove nekdanjih kmetij. S. MILENKO^ Požgana Planina pri Sevnici RAZGOVOR študentje višijdh in viso- kih šol, ki so štipendisti občine, oziroma delovnih organizacij v žalski obči- ni, so se pred dnevi se- stali na posebnem posve- tx>vanju piri Občinski kon- ferenci ZMS. Gre za štu- dente, ki študiirajo v Ma- riboru. Le-teih je nekaj preko 70. Na posvetu so se dogovorili, da bodo ustanovili študentski klub, 'ki je doslej povezoval le študente, ki študirajo v Loubljani. Na sestanku so sodelovali tudi predstav- niki ostahh vodstev druž- beno politdonih organiza- cij. ZA PRAZNIK JLA Na seji občinske organiza- cije Zveze rezervnih vojaških starešin v Velenju so skleni- li, da bodo praznovali dan JLA nadvse slavnostno. Do- slej so 22. december prazno- vali le s posebno proslavo, to- krat pa ga bodo praznovali ves teden. 2e 20. decembra bodo od- prli razstavo opreme in orož- ja, ki ga imajo teritorialne enote. Otvoritev bodo poveza- li s krajšim kulturnim spo- redom. Na predvečer prazni- ka bo v domu kulture slav- nostna proslava. Spored bo- do sestavili moški pevski zbor Kajuh, recitatorji in godba na pihala. Na proslavi bodo najbolj zaslužnim rezervnim vojaškim starešinam i>odelili plakete in priznanja. Naslednji večer bo name- njen predvsem pripadnikom teritorialnih enot in bo prav tako v kulturnem domu. Ve- čer pa bo popestrila šaleška folklCMna skupina. _ Mimo tega bodo predvaja- li še poseben vojaški film. Na proslavo dneva JLA pa se pripravljajo tudi v Šošta- nju, -v- NOVO V LAŠKEM Na šmohorju bo 16. decem- bra 1972 tradicionalna prire- ditev »domače koline«, ki jo pripravlja Mladinski odsek Planinskega društva Laško (MO PD Laško) in se je bo- db udeležili mladi planinci štajerske. Naslednji dan bo sestanek članov Koordinacij- skega odbora Mladinskih od- sekov planinskih društev spodnje štajerske. V torek je bil ustanovni se- stanek članov koordinacijske- ga odbora za solidarnostne akcij pri SZDL Laško. Od- bor tvorijo delegirani pred- stavniki družbeno političnih organizacij občine. Rdečega križa, osnovnih šol, ZB in drugih organov v občini. Na- loga odbora je, da koordini- ra delo vseh organizacij ob posameznih solidaroostndh ak- cijah. AKADEMIJA v Delavskem domu v Hrast- niku bodo vojaki vojašnice Jože Menih — Raj ko iz Ce- lja v počastitev Dneva JLA izvedli kulturni program, in to 19. decembra. Hrastničanoan se bodo predstavili z glasbe- no skupino, vojaško folkloro in recitacijami. S tem gosto- vanjem bodo vojaki vrnili obisk hrastniški kulturni sku- pini, ki bo 15. decembra go- stovala v Celju, obenem pa še bolj podkrepili tradicional- no sodelovanje med hrastni- ško mladino, kulturno skup- nostjo in drugimi družbeno političnimi organizacijami pri občinski skupščini Hrastnik. V večernih urah pa bo v do- mu TVD Partizan zabavno glasbeni večer. PretekM teden je velebla- govnica »T« spet pripravila v svoji dvorani v III. nadstrop- ju modno revijo z naslovom »Zima, zima bela«. V prijet- nem ambientu in ob sprem- ljavi zabavnega tria so mane- keni prikazali najnovejše mo- dele kolekcije oblačil za le. tošnjo zimsko sezono. Modele so ustvarili modni kreatorji doma in v svetu priznanih ju- goslovanskih proizvajalcev ob- lačil.- V letošnji zimski sezoni je najbolj priljubljen materi- al jersey, nova modna miuha pa so spet tričetrtinskl plašči — marsovci. Ženske, moške in otroške plašče, obleke, obu- tev ter oMačila in obutev za zimski šport so ustvarjalci modne revije zelo skrbno in okusno izbrali v mnogih raa. ličnih kombinacijah. Vse pri- kazane modele laliko kupci dobijo na oddelkih velebla- govnice v vseh velikostih in barvah. Takšne modne revije kupce zelo pritegnejo in jim svetujejo pri izbiri primernih oblačil za novo sezono. Vele- blagovnica »T« bo pred no- vim letom pripravila še eno modno revijo, o kateri pa bo svoje odjemalce pravočasno obvestila. mali intervju Vvprašaje: Dominika Poš Odgovarja: Sonja Javor- šek Pretekli teden je bila v celjiskem ljudskem gleda- lišču razstava ročnih del dijakinj ESC v Celju. Raz- stava je vzbudila precej pozornosti, zato sem na- prosila dijakinjo 4. f raz- reda Sonjo Javoršeik, ki je pri pripravljanju razsta- ve imela glavno besedo, da bi mi kaj več poveda- la o svojem delu in sebi. Kdaj si se začela ukvar- jati z ročnim delom? Z I ročnim delom sem se za- čela ukivarjati že v 1. let- niku. Zanj me je navdu- šila sošolka, ki je znala lepo vesti. Potem sem po- skusila še sama, najprej en križec, potem dva, pa je šlo. Domači mojega ve- selja d)0 vezernja sploh ni- so resno vzeli, zdaj pa kar verjeti ne morejo, da res znam sama kaj nare- diti. Kako pa je bilo z orga- nizacijo vaše razstave? Or- ganizacijo razstave sem kot predsednica razredne skupnosti v glavnem vodi- la jaz. Obiskala sem pod- jetji Tkanina in Volna in ju zaprosila za pomoč pri kritju stroškov za pripra- vo razstave, pa tudi pri upraATi gledališče sem po- trkala pred vrati, potem pa sem se opogumila in vstopila. Prositi je nepri- jetno. Kakšno je bilo zanima- nje za vašo razstavo? Obi- skovalcev je bilo precej, opazila pa sem, da se za naše vezenine zanima- jo bolj mladi, sta.rejši ni- so pokazali toliko intere- sa. Boš vezla tudi potem, ko boš zapustila sredtnjo šolo? Seveda, veselje do ročnega dela mi bo osta- lo. Pri opremljanju stano- vanja laWco vezenine prav lepo uporabim za dekora- cijo. Kakšno vlogo imaš kot predsednica razredne sku- pnosti? Skirbim, da naša razredna skupnost svoje naloge in dolžnosti v redu izvršuje, da smo v dobrih odnosih tako s profesorji kot tudi med seiboj. V dru- gih razredih pride večkrat do konfliktov med dija- kinjami, pri nas pa se ta- ko dobro razumemo. Med odmori se dekleta zberejo okrog mene in živahno razpravljajo o kakršnih- koli problemih. Večkrat pogledajo v raz3red profe- sorji in tako ugotovijo: »Javorškova ima že spet sestanek.« Kaj pa tvoji načrti za prih'»dnost? Kam boš šla po končani ekonomski šOi li? Nadaljevala bom s štu- dijem, in sicer me zanima tuirizem. Ko sem bila na obvezni praksi v podjet- jih, sem ugotovila, da me takšno delo ne veseli. P^- da bi bila bolj aktivna, že- lim si veliko stikov z ljud- mi. Zdi se mi, da bi kot turistična delavka naredi- la veliko več za dnižbo. Celjski raketni Nedavno tega se je v dnev-| nem časopisju pojavila krat { ka novica, da so strokovnjajj) ki izbrali Lisco nad SevnicOj- za kraj, kjer naj bi se uredil p radarski center bodočega ra^ ketnega sistema za obrambo ■ pred točo spodnje-štajerske- \ ga agrarnega področja. [ Cenijo, da znaša pri nas vjj Jugoslaviji škoda, ki jo po-P vzroči toča, letno približno P tri milijarde novih dinarjev.P Ta številka vsekakor opravi-f čuje trud in sredstva, ki se' v zadnjem času vlagajo v or-f ganizacijo sistematične ob- f rambe pred točo. [ V naši državi deluje sedaj p približno 20 raketnih siste-j mov za obrambo pred točo,^ enega pa imamo tudi pri nasjj v Sloveniji, in sicer na ob-j moč ju sedmih občin severo-« vzhodne Slovenije. ^ i . VČASIH ZVONOVI ; DANES RAKETE « Ze od nekdaj so se ljudje . ukvarjali s vprašanjem, kakoJ bi se ubranili pred točo in* so poskušali doseči to na raz-'^ lične načine — od prastarih |^ žrtvovanj, zvonjenja z zvono-p vi do streljanja z možnarji v^ oblake, šele v drugi polovici'* tega stoletja je znanost dala* človeku na razpolago učinko- * vita sredstva za obrambo J pred to naravno stihijo. Ob- * laki, ki prinašajo točo, so ta- ^ ko imenovani nevihtni obla-1 ki ali kakor jim pravijo me-1 teorologi — oblaki tipa »ku- J mulu-nimbus«. To so temno- ' sivi kopasti oblaki, katerih' prostornina znaša 5—10.000 ' kubičnih metrov. Vrh oblaka, '■ ki sega v višino preko 12.000 i m, pa se oblikuje v glavo z 1 obliko nakovala. Cas od na- ' Stanka takšnega oblaka do ' njegovega razpada je približ- < no 60 minut. Pri tem je po- 1 memben tisti del oblaka, ki ' ga strokovnjaki imenujejo^jj SLUŽBA DRI KNJIGOVODi Podružnica C I. objavlja pripravniška na sedežu podružnice ENEGA Z VISOKO ENEGA Z VIŠJO Š( ŠTIRI S SREDNJO Za delovni mesti z' izobrazbo je E>otrebt šola ekonomske ali F me.sta s srednjo šol^ končana štiriletna e ali štiriletna upravi aii pa gimnazija. II. razpisuje Štipendije za kandidate, ki bi posLili v naših ekspo za ekspozituro Mozi po eno štipendijo * šoli ali na I. stopnj mercialne šole za ekspozituro Laško eno štipendijo za šol nji šoli, gimnaziji * nistrativni šoli Štipendija za študij na vi za študij na srednji šoli P novnemu znesku pa se polnilni znesek do din 105 ma na doseženi učni us!P< Vlogo, življenjepis in zad pripravnike in štipendist« decembra 1972. K) SOTIE — OD RINKE DO SOTLE ~ OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RfNKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE lub jona kondenzacije« ali »to- enosna celica«. Takšni nevi- tni oblaki nastajajo in se azvijajo v vremenskih raz- jerah, ko je zrak dovolj vla- sn in ko so dovolj močni račni tokovi, ki dvigajo vla- en zrak do tiste višine, kjer e oblikujejo kapljice vode, ristali ledu in toča. Vlaga, i jo vsebuje oblak toče, se led kondenzacijo zgošča ilcoli kondenzacijskih jeder, 'o so drobni delci prahu, ne- idni golim očem, ki mesece & tudi leta krožijo po zra- n, dokler ne zaidejo v obla- ;e, kjer sprožijo kondenzaci- 0. Takšna kondenzacijska je ta, so npr. delci morske soli, i jo veter nosi z morske po Tšine v višave, pa tudi tisti lelci, ki se izločajo v atmo- fero pri izgorevanju premo- a, bencina in drugih snovi, litrost gibanja oblaka toče naša povprečno 30—70 km na iro. Nalivi dežja in toče se »bnavljajo v oblaku v časov- lih presledkih 10—15 minut. Bistvo obrambe proti toči e preprečitev naraščanja zrn oče v oblaku do take veli- :osti, pri kateri so lahko uni- lujoča, ko padajo na zemljo, ro storimo tako, da v coni ikumulacije preveč ohlajenih :apljic povečamo število kri- italov ledu, na katerih se lah- co zbirajo in zmrznejo pre- 'eč ohlajene kapljice. Stro- :ovnjaki so dokazali, da če ;e v 1 kubičnem metru ob- ačne mase poveča število [Tistalov ledu (zmrzovalnih eder) za 100-krat, pri prisot- lih ohlajenih kapljicah nasta- le občutno večje število le- ienih zrnc z manjšim pre- nerom namesto manjšega itevila ledenih zrnc z večjim iremerom. Na oblake vpliva- no torej tako, da odstrani- no iz oblaka ohlajene kaplji- predno bi se lahko obli- covala ledena zrnca s preme- rom na 0,5 cm, ki bi bila ahko uničujoča, če bi padla na zemljo. Drobna ledena zrn- ca, ki predčasno padejo iz oblaka, se pri prehodu skozi toplejše spodnje atmosferske sloje topijo, tako da padajo na zemljo v obliki močnega naliva ali drobnega in nene- varnega ledu. Povečanje šte- vila ledenih kristalov oziro- ma zmrzovalnih jeder dose- žemo tako, da z raketami pro- ti toči zasujemo dele oblaka (točenosno celico) s kristali srebrovega jodida, ki imajo enake fizikalne lastnosti, kot jih imajo ledeni kristali. Kri- stali srebrovega jodida us- tvarjajo ob stiku s preveč ohlajenimi kaplicami kristal- čke ledu in povzroče tako umetno zmrzovanje preveč ohlajenih kapljic ter s tem preprečijo, da bi ledena zrna postala nevarno velika, saj se kristali ledu ob medsebojnem trčenju ne morejo več spojiti med seboj. Prve poskuse s srebrovim jodidom so opravili že leta 1946. Od takrat pa so razis- kali približno 2.000 različnih kristalov, vendar so ugotovi- li, da kristali srebrovega jo- dida najbolj ustrezajo za bor- bo proti točenosnim oblakom. Skladno z izbiro srebrove- ga jodida kot najbolj primer- ne snovi za povzročanje že- Ijene reakcije v oblaku s to- čo so se v svetu razvile tri metode zasipanja oblakov s to snovjo, in sicer s p>omočjo letala, razpršilnega generator- ja in raket. Prva dva načina sta se razvila predvsem v ZDA, medtem ko se rakete uporabljajo v Evropi, pred- vsem pa v SZ, kjer imajo organizirano tudi najbolj učinkovito obrambo proti to- či. PROTITOČNE RAKETE Drugi način temelji na upo- rabi tako imenovanih razpr- šilnih generatorjev, ki so raz- vrščeni na področjih, ki jih branijo pred točo. Naloga raz- pršilnega generatorja je ta, da s posebnimi šobami raz- prši v atmosfero pravcate ob- lake izparjenega srebrovega jodida oziroma njegove mi- kroskopsko majhne kristalč- ke, katere zračni tokovi po- tem dvignejo visoko v zrak, tako da zajamejo tudi prete- či oblak. Uporaba generator- jev je zelo draga, saj v ob- dobjili nevarnosti toče takšni generatorji delujejo po več ur ah celo dni, pri čemer se po- rabijo zelo velike količine srebrovega jodida, ki ni rav- no poceni. V zvezi z uporabo razpršilnih generatorjev pa se pojavlja še en negativen mo- ment, namreč nevarnost za- strupitve ljudi in živali s sre- brovim jodidom ter njegovo kvarno delovanje na rast ži- ta in drugih rastlin. Strokov- njaki za ekonomijo, prehrano in gozdarstvo v ZDA so do- kazali, da se v eni uri dvigne v zrak iz vsakega generatorja 60 milijard delcev srebrovega jodida in da se sleherni tak- šen delec v ledeni oziroma vodni kapljici vrne na zem- ljo. To pa pomeni, da se lah- ko pokvari tudi pitna voda na določenem območju. To so seveda dejstva, ki ne go- vorijo v prid uporabe razpr- šilnih generatorjev. Tretji način pa je uporaba raket kot sredstva, ki reagen- čno snov odnese direktno v zono akumulacije nevihtnega oblaka. Ta način se je v zad- njih letih izkazal tako v tu- jini kot tudi pri nas kot naj- bolj primeren in učinkovit. S tem, ko so na razpolago sred- stva, s katerimi se lahko člo- vek učinkovito bori proti to- čenosnemu oblaku, pa pro- blem še ne bi bil rešen, če se ne bi uporabljala tudi sredstva, ki takšen oblak pravočasno odkrijejo. Izkušnje kažejo, da so pro- titočne rakete najbolj učin- kovite v času prvih 5—10 mi- nut nastanka točenosnega ob- laka. Po mnenju nekaterih strokovnjakov je odkritje ob- laka v prvi fazi izredno važ- no oziroma odločilno. Za pra- vočasno odkrivanje nevihtnih oblakov, v katerih nastane to- ča, in na veliko daljavo se uporablja radar. Radar je obenem tudi komandno me- sto, kjer se odloča o tem, katere rampe bodo izstrelile protitočne rakete. Takšen ra- dar ima doseg tudi do 50 km, območje pa, ki je pokrito z njegovim dosegom, je tudi na gosto posejano z rampami za izstreljevanje protitočnih ra- ket. To so takoimenovana strelna mesta, od katerih pri- de vsako na površino približ- no 5 kvadratnih kilometrov in ima v času nevarnosti toče stalno in obojestransko radij- sko zvezo s komandnim me- stom pri radarju, od koder dobiva naloge za izstrelitev rakete. Danes v Jugoslaviji uporabljajo 3 vrste pfotitoč- nih raket. To so vse enosto- penjske rakete z dometom do 5.000 m v višino. V zadnjih letih so ugotovili, da morajo imeti zaradi višine cone kon- denzacije nevihtnih oblakov, ki so znatno nad 6.000 m, tak- šne rakete domet do 10 km v višino. Vzporedno z velikimi uspe- hi na področju amaterske ra- ketne tehnike so v Astronav- tičnem in raketnem klubu Ce- lje že v obdobju 1967-1968 in- tenzivno delali na razvoju ra- kete za obrambo pred točo. V zadnjem letu pa je ARK — Celje v sodelovanju s Kme- tijskim zavodom iz Maribo- ra in s podjetjem »Kamnik« iz Kamnika pričel delo na razvoju rakete proti toči, ki bi imela zahtevane karakteri- stike. Preizkusi s prvimi pro- totipi teh raket so pokazali, da so celjski raketarji tudi tokrat uspeli. Zanimivo je, da je nova protitočna raketa ce- ljskega raketnega kluba po- polnoma originalne konstruk- cije, saj so za nekatere njene sestavne dele dobili celjski raketarji patent pri Jugoslo- vanskem zavodu za patente. Učinkovitost raketnega si- stema za obrambo proti toči zavisi poleg uporabljene opre- me in tipa rakete tudi mnogo od uvežbanosti in discipline »strelcev«, to je tistih ljudi, ki se na določenem področju, ki ga zajema obrambni pas, usposobijo za izstreljevanje protitočnih raket. Zato nas v prihod- nje ne bo smelo presenetiti, če bo kljub postavljenemu obrambnemu sistemu na celj- skem področju še kdaj padla toča. Dejstvo pa je, da takš- na sistematična raketna ob- ramba pred točo zagotavlja v večini primerov uspešen ukrep proti toči, kar nam ka- žejo dosedanje izkušnje pri nas, kjer takšne sisteme že imajo in kjer se je stopnja nastale škode tudi za deset- krat zmanjšala v primerjavi z obdobji, ko te obrambe še niso imeli. Aleksander KERSTEIN IŽBENEGA 5TVA elje delovna mesta v Celju: ŠOLSKO IZOBllAZBO )LSKO IZOBRAZBO ŠOLSKO IZOBRAZBO ?išoko oziroma z višjo la visoka oziroma višja 'ravne smeri. Za delovna w izobrazbo je potrebna iKuiomska srednja šola, w administrativna šola s» po koncu šolanja za- »iturah: rje, Šmarje in 2alec » študij na višji pravni i visoke ekonomsko Ro- loje na ekonomski sred- 1» srednji upravno admi- §ji šoli znaša din 700.—, a din 400.—. K temu os- 'Wača štipendistu še do- •"^ za vsak mesec oziro- '^je šolsko spričevalo za pošljite naslovu do 25. Komisija za delovna razmerja pri podjetju »ELEGANT« — Celje razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. Sekretarja podjetja 2. Materialnega knjigovodjo 3.Dve administrativni moči POGOJI: 1.: višja upravna ali pravna šola z dveletno prakso v gospodarski organizaciji; 2.: srednja ekonomska šola z enoletno praikso v go- spodarski organizaciji; 3.: administrativna šola, eno del. me.sto s praikso, drugo lahko brez prakse. Prošnje naj kanididati pošljejo do 25. decembra 1972 na naslov: Podjetje »Elegant« Celje, Gubčeva ulica lO/I — »Komisiji za delovna razmerja«. NOVOLETNE ŽELJE Res, da nas še nekaj tednov loči od novega leta, a dnevi zelo hitro minevajo in kar naenkrat bomo pričeli z novim štetjem. Ob premišljevanju na novo leto pa se vsakomur porajajo želje in zato sem obiskala otroke, kajti tem še ob drugih dnevih in priložnostih ne amanjka želja. Odpravila sem se na osnovno šolo v Dramlje, da mi mladi nadobud- neži povedo, kaj si želijo za novo leto. Odgovori mladih Drameljčanov so bili zelo zanimivi. ANICA NOVAK — 5. razred. Laze pri Dramljali: »Moja največja želja za novo leto je, da bi si lahko odrezala kite. Zelo rada bi imela kratke la- se, pa mi tega doma ne dovo- lijo. Upam, da jih bom lahko prepričala, želim si tudi, da bi mi kupili pony kolo. S ko- lesom se tako rada vozim. Mami pa želim, da bi jo vsi otroci radi ubogali in da bi bila vedno zdrava in vesela. Enako želim tudi drugim.« MIRAN BOLKO — 8. razred, Laze pri Dramljah: »Za novo leto si želim, da bi mi starši kupili smuči. Rad se smu- čam saj je pozimi pri nas do- volj snega za smuko. V šoli se dobro učim, želel pa bi tu- di 8, razred končati z odlič- nim uspehom. Moja največja želja je, da bi lahko uspešno nadaljeval šolanje na gimna- ziji. Želim si še mnogo zdrav- ja in sreče zase, za svoje do- mače in druge.« CRETNIK STANKO — 8 raz- red, Cirovec pri Šentjurju: »Najbolj bi bili vesel, če bi mi za novo leto doma kupili drsalke, saj je drsanje po za- ledenelih ribnikih tako prijet, no. Upam, da se mi bo ta že- lja izpolnila. V šoli pa bi rad čim boljši uspeh, ker bi se rad drugo leto v jeseni vpisal na srednjo tehnično šolo. Svojim domačim in sošolcem želim mnogo sreče in veselja v prihodnjem letu.« MATJAŠIČ MAJDA — 7. raz- red, Vodule pri Dramljah: »Izpolnila bi se mi velika že- lja, če bi za novo leto dobila smuči. Rada se smučam, prav tako kot moji sošolci. V pri- hodnjem letu bi hotela dobro končati šolo. Rada bi bila od- lična, o tem pa, kam bom šla po končani osemletki, še ni- sem razmišljala. Imam še čas. V novem letu si želim zdravja in veselja, enako tu- di vsem drugim.« GRADIŠNIK ANTON — 6. razred, Razborje pri Dram- ljah: »Za novo leto želim vsem veliko uspeha, zdravja in veselja. Kakšnega poseb- nega darila si ne želim, rad bi le, da bi mi v šoli šlo vse po sreči in da bi vedno izde- loval z odličnim uspehom. Najbolj srečen pa bi bil, če bi moji starši bili še naprej tako skrbni in dobri, kot so bili do zdaj.« Tako učenci iz Dramelj. Kmalu bo novoletni večer in razkropili se bodo po temnih grapah in doleh, zjutraj pa se jim bo zableščal sn^ in jih vabil, naj se mu pridružijo z novimi smučkami k veselemu zimskemu življenju. Pozabili bodo na ure, ki jih prepešačljo y šolo, morda pa bo tudi Anica že brez kitk. Kdo ve? DOMINIKA POS 12. stran NOVI TEDNIK St. 50 — 14. december 1972 5 poti po Srbiji in Kosovu - Piše: Drago Medved Res— kdo ne pozna belih kap, okroglih, čepečih na glavah kot ne- kakšne skledice. Za tistega, ki jo nosi, vemo: ta je s Kosova. Pri nas jih skoraj ni več videti, po vaseh in mestih na Kosovu pa je teh značilnih in preprostih pokrival še dovolj, kljub temu, da je ta obrt že tako opešala, da so jo morali zaščititi. Zalo sem se napotil v bliž- njo trgovinico, ki je obenem tudi delavnica, k.ier izdeluje- jo takšne bele kapice. Canasi Nedžad je mojster, "ki že od 1930. leta izdeluje ta pokrivala. Poznamo pa dve vrsti teh pokrival. Pri nas poznamo največ liste okrogle, kopaste kape, na Kosovem pa smo videli tudi takšne z rav- nim, odrezanim vrhom, kot nekakšen klobuk brez kraj- cev. Ti dve obliki pa obenem že tudi označujeta »geograf- sko porsklo« tistega, ki ju nosi. Okrogle imajo prebival- ci v mestih in predvsem v ravninskem svetu, tiste ravne pa hribovci, predvsem s Sa- re ali s Prokletij. Albanci pra- vijo tem kapam Quelesha pu- nues (čeleša punoes), Srbi jo imenujejo kačedža in Turki takyaci (takiači). Sam postopek izdelave je pravzaprav preprost. Nedžad vzame ovčjo volno in jo na- stavi na nekakšen lok, ki mu pravijo drndala in z udarci na tetivo zelo hitro volno raz- prede, jo razteni v povsem tanko plast, tako da volna do- bi obliko nekakšnega blaga, ki omogoča mojstru obliko- vanje in izdelavo kape. S te- ga »blaga« naredi več slojev, vse skupaj pa natakne na ka- lup, kjer ga pri sprednjem koncu odreže, in s tem že do- bi velikost kape. To vse sku- paj na kalupu s pKjsebnim orodjem (podobno kiju) tol- čejo, temu pravijo »bijanje« in ko je »blago« na kalupu utrjeno, ga prično še militi. Tako je v tej predzadnji fazi delavnica podobna veliki pral- nici, kjer je na veliki, leseni mizi nepregledno število kap, mojstri pa sede okoli mize, vsak ima v roki velik kos mi- la in milijo kape, da je vse v penah. Zadnja »proizvod- na« faza je potem samo še sušenje in že je kapica lepo v izložbi in pritegne k naku- pu kakšnega kmeta, ki je pri- šel v mesto, največ pa jih kupujejo radovedni turisti. Neki tujci .so pri Nedžadu pred leti posneli kar film. Je pa izdelovanje »čeleš« naj- starejša obrt, pred njo so iz- delovali samo obleke. Ned- žad ima tri sinove, pa nihče ne bo ostal pri tem kruhu. Za zdaj je njegova trgovinica z delavnico zaščitena, a kako bo čez leta — nihče nam ni znal odgovoriti. Vračamo se domov. Po lepi asfaltirani cesti — zdaj jih' na Kosovu ne manjka, le motor- ni promet je zelo redek. Tu m tam se vsuje na cesto trop ovac s pastirjem, ki z značil- no južnjaško mirnostjo urav- nava svojo reko umazane ru- menkaste volne kar po sre- dini oeste. Vozimo se skozi vasi — dvorišča in domačije so ogra- jene, za zidovi pa se skrivajo hiše. Zemlja je utrujena, je- senski čas, vse se je nameni- lo k počitku. Le kadar se vo- zimo mimo večjih centrov, Priština, Kosovska Mitrovica, — tam so zgrajene velike to- varne in dim se neumorno vali pod nebo ter oznanja, da tam spodaj, pri strojih teče življenje. Ljudje na Kosovu pa ga hočejo spreminjati, iz dneva v dan, iz leta v leto. S tem pa spreminjajo tudi sebe. S tem spoznanjem in s tem prepričanjem smo se po- slovili od tistega dela naše do- movine, življenja, v katerem morda ne bomo nikoli vsega povsem doumeli. Nedžad Canasi pri svoji »drndall«' Dopoldansld počitek ... iTERDO GODIIVA BELE TCEPIKE »Dragi sooratje! Včasih so naši odnosi, ki jih imamo do Boga, zaskrbljujoči. Naše poslanstvo, ki ga nam je dal po svoji milosti on.« »Dajte no! Brez dinarja ni nič! Da ne bo hrupa — kongres naj bo v Turnišču, kakor ste odločili!« je kon- čal Grafič. Nekateri so se oddahnili. Plebunaš Cotlin je bil globoko vznemirjen. Vendar je popustil. Premagal se je. Čez čas je dejal: »Dragi sobratje! V Ljubljani sem govoril z dvema gospodoma, z jezuitom patrom Vozličem — poznate ga vsi — in z laikom doktorjem Karelijem, ki je predsed- nik Katoliške akcije. Oba gospoda bi bila pripravljena govorili na kongresu, kateremu bo tako dan pečat splo- šne krajinske verske manifestacije.« Okrog faroja in obeh cerkva je bilo nemirno^ kakor če bi se bližala neixihta. Nekaj mož je pred cerkvenimi vrati z naglico postavljalo slavolok. Dekleta so pleila vence Delali so z naglico. Če je kdo peljal mimo cerkve, se je ustavil. »Kaj je?« »Skof, zdaj? O, sakraboU, naša Ana pa je ostala na njivi. Skoči. Tinek, ponp!« »Ajtek, jaz bi rad počakal!« »Boš šel, ti turško seme, kaj te bom prosil?« Tako so se ustavljali, hiteli, pripravljali in se zbirali k velikemu dogodku. Gledal sem s farovskega okna v prvem mdstropju in se veselil teh ljudi Res ni potreba. da bi se nabirala koruza in pšenica zaradi njihovih grešnih let. Na obrazu vsakogar sem videl, da tega ni treba. Sonce je sijalo -nad Turniščem, ki je bilo obraslo z dozorevajočim sadnim drevjem. Polja niso bila več v cvetju in rasti Prišutala je jesen in z njo je bilo konec toplih dni. Koruzni listi so porume- neli in se zvfijali^ krompirjeva trava je lezla k zemlji, le ajda je stala pokonci, a je tudi čakala kose. Nemir spodaj na cesti in pred cerkvijo me je navdal z veseljem. Duhovniški poklic ima poleg trdih strani tudi sončne. Ob pogledu na toliko zadovoljnih okrog sebe spre- leti človeka nekaj prijetnega. Romarji se zbirajo. Bosi in s culami na ramah pri- hajajo. Kaj bo šele jutri! Tudi Rahela pride. Že predpoldne se bomo pripeljali. Jaz bom imel rano mašo v Lendavi, škofa ni. Ljudstva je že mnogo zbranega in vedno več jih prihaja iz vasi. Tisti, ki pometajo pred hišami, puščajo metle na dvorišču in hitijo k cerkvi. Gledam po polju, kjer gre cesta med njivami in se vidijo med koruzo telefonski drogovi. Do hrastove šume vidim drogove, kjer zablodi cesta med drevje. škofa še nI Administrator jeva sestra mi je prinesla južino. Prijazna je postala z menoj. Takrat je v zvorniku udaril zvon. Zaglušil je mako besedo. Ljudje so tcfcali pred cerkvijo^ se gnetli k cesti, dekleta so pustila vence, a fantje na pol postavljene mlaje. Zvonili so z vsemi zvonovi. Zdelo se mi je, da se tresejo stari kostanji pred cerkvijo. Nekaj ljudi je teklo po cesti, da se je kadil za njimi prah. Hitel sem pred farof. Spovedniki so prihajali iz cerkve. Nisem mogel več do njih, ker se je pod kostanji že nabralo preveč ljudi. Zvonovi so neprestano zvonili. Na vasi se je pokazal avtomobil. Za avtomobilom so se Turni- ščani zgrinjali in mu v prahu sledili. Zvonovi so utihnili, samo tramovi so še\ škrtali v zvo- niku. Iz avtomobila je skočil administrator Grafič. Bil je rdeč v obraz. Odprl je vrata in pred množico se je pokazal visoki gost. Zlati križ se mu je svetil na prsih. Smehljal se je in utrujenost od dolgega potovanja se mu je poznala na obrazu. Škof je smeje se odzdravljal. Administrator Grafič je ostro zamahnil po zraku. Množica se je preklala na dvoje in nastal je prazen prostor prav tja do cerkvenih vrat, kjer so stali gospodje, ki so se v zadregi prestopali Škof je šel proti cerkvenim vratom. Za njim je stopal Grafič, resen kot vedno. Pred cerkvenimi vrati je škof podajal roke duhovnikom. Tudi salezijance sem videl med gospodi škof ni pokazal nobene razlike med njimi, nobe- nega vzn&mirjenja. S toplimi besedami se je obrnil k ljudstvu. Njegova beseda se je zgubljala med košatimi vejami starih kostanjev, s katerih je padalo široko, rumeno listje. Oči vseh so bile uprte v škofa. Mnogi so ga poslušali z odprtimi usti. Videl sem visokega človeka, ki je gledal preko množice: Neobrit je bil in nič las ni imel na glavi, čelo je gubal in ni trenil z očmi. Skof je končal. Dal je ljudstvu apostolski blagoslov. Ljudje so vstajali. Visoki pastir se je nato nagnil h Grafiču in ga nekaj vprašal. Nekateri ljudje so šli v cer- kev^ drugi so se razkropili po domovih. Škof in Grafič sta počasi krenila za cerkvijo prati farofu. Ker sem prej prepozno prišel^ da bi škofa z duhovščino pozdravil, sem stal zadaj ob strani in čakal trenutka, ko bom lahko povedal Grafiču naročilo dekana Jerebica. Grafič me je, zagledal, prav ko sta s škofom zavila na farovsko dvorišče. Ustavil se je in škofu nekaj rekel. Govoril je o meni, kajti škof se je obrnil. Stisnilo me je za grlo, da nisem mogel niti požirati Prijel sem klobuk in se priklonil. Grafič mi je mahnil z roko prav tako odločno kot prej, ko je naredil med množico škofu pot. S težkimi koraki sem šel k škofu. Pred njim še nisem stal, odkar sem bil posue^čen. Dal mi je roko. Prijel sem jo in mu poljubil Ribičev prstan. »Gospod je lendavski kaplan?« je rekel smeje. »Da, prevzvišeni.a »Kje imate gospoda dekana?« me je vprašal po domače škof, da mi je odleglo. Gospod Grafič je stal poleg mene in se smejal moji nerodnosti. »Konji so bUi na njivah, pa ni moge pravočasno dospeti, prevzvišeni.« Škof me je gledal^ ko sem govoril. Čutil sem, da se kaj takega ne bi smelo zgoditi. Dekan bi moral priti Namesto da bi škof kaj rekel o dekanu^ se je obrnil h Grafiču. »Zadržite gospoda kaplana vse do jutri pri sebi.« »Kakor želite, pre\i}zvišeni,« je odgovoril Grafič. Mene je ta odločitev zadela. Ne bi rad ostal v Turnišču. Dogovorili smo se z Briinnerjevimi in Krampačevimi, da se bomo jutri skupaj pripeljali na kongres. Moram v Len- davo že zaradi tega! »Prevzmšeni. jutri imam mašo v Lendavi,« sem rekel takoj za Grafičem. »Bomo že uredili,« je rekel škof. Ugajalo bi mi sicer, da se prevzvišeni briga zase, a sedaj mi je bilo popolnoma odveč. Rad bi povedal škofu, da moram imeti rano mašo samo jaz, nihče drugi. Vendar nisem smel reči besede, škof je stopil na dvo- rišče. Za njim je šel Grafič, nato jaz. Ljudje, ki so imeli opraviti rut farofu, so tekali po dvorišču. »Imate dosti dela v Lendavi?^ me je vprašal škof. Nisem mogel odgovoriti, kajti dekanova kočija je v tem trenutku priropotala na dvorišče. Upehane konje je hlapec ustavil sredi dvorišča. Dekan je skočil s kočije. Bil je v zadregi, škof se je za trenutek zresnil. »Gospoda dekana ni bilo,« je menil škof. Vedel sem, kaj ta opazka pomeni. Dekan ni niti slutil, da škof njegove skrivnosti že pozna. »Konji so bili na delu, prevzvišeni,« je! dejal dekan. »Tako,« se je\ nasmehnil škof. Dekan je postal rdeč. »Jutri pa pridete, gospod dekan, kaj?« »Da, prevzvišeni,« je dejal v zadregi dekan Jerebic. škof si je zaželel počitka. Grafič ga je peljal v sobo. Midva z dekanom sva ostala na dtnrrišču. Hlapec je pokrival konje in odpenjal mokre, oslinjena uzde. št. 50 — 14. december 1972 NOVI TEDNIK stran 13 SVEČANO ZA DAN JLA Priprave za proslavo Dneva LA v Celju so te dni v po«- lem teku, pa čeprav je do 2. decembra relativno precej asa. V pripravah razen do- na JLA, celjske gamizije, so- [elujejo še družbeno-pK>litične irgajiizacije pri skupščini ob- ine Celje in slovensko Ijud- ko gledališče. 2e sedaj lahko apišemo, da bo kultumo-dru- abna prireditev v p>očastitev »raznika Dneva JLA v Celju ispela. Vsekakor pa je to >lod že večletnega sodelova- ija med Domom JLA, celjsko ;amizijo in drugimi organiza- djami v mestu ob Savinji. Uradni del proslave se bo začet 21. decembra doj>oldne, ko bodo pripadniki JNA po- kazali celjski mladini orožje in razna tehnična sredstva celjskega gamizona. Ob pri- sotnosti gostov bodo zatem prebrali ukaze o napredova- nju starešin m vojakov. Po- sebne pozornosti pa bodo de- ležni Celjani-pionirji. .V Do- mu JLA bodo izvedli kulturni program, starešine jim bodo pripK>vedovaU o vojaškem živ- ljenju, borci NOB pa jim bo- do skušali z besedo prikazati težke dni revolucionarne bor- Pred gledališko predstavo — Stalinovi zdravniki — ki bo na programu 21. decem- bra v večernih urah m to za starešine, člane njihovih dru- žin ter povabljene goste, pa bosta prisotne pozdravila predsednik skupščine občine Celje ing. Dušan Bumik ter komandant celjske gamizije major Milan Vujičič. Kultur- na prireditev ob prazniku Dneva JLA, za katero priprav- ljajo program vojaki celjske- ga gamizona, pa se bo pričel po gledališki predstavi v Na- rodnem domu Po kulturnem programu bo ob prijetnem zvoku glasbe zabavni večer. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA VABI NA SILVESTROVANJE v hotelih: ZDRAVILIŠKI DOM. SLOVENSKI DOM, hotel PARK in V restavraciji POŠTA. Cene — vstopnina s silvestrsiko večerjo — od 150 do 200 novih dinarjev Samo vstopnina brez večerje od 100 do 120 din. Za ples bodo igrali priznana plesni ansambli s pevci, žrebanje vstopnic, silvestrski sp>ominki. Rezervacije sprejemajo šefi strežb posameezaiih obratov. Oseba tedna: STANKO PRAPROTNIK PETJE JE MOJE VESEUE Stanko Praprotnik, je delavec iz Mozirja, zaposlen pa je že devet let na GLIN-u v Nazar- jih. Pred tem se je po- skusil tudi za rudarja, pa je po dveh in pol le- tih zapustil velenjske knape in se zaposlil v domači občini. Pred dne- vi je dobil spričevalo polkvalificiranega delav- ca, dela pa v obratu montaže stavbnega pohi- štva. »Ste bili presenečeni, ko ste zvedeli, da ste oseba tedna?« »Malo že, kdo pa ne bi bil! Ko sem videl, da ste objavili sliko, na ka- teri smo mozirski pevci, si nisem mislil, da bom dobil največ glasov. Se- veda smo z zanimanjem pričakovali tednik. Usta- vil sem poštarja Jožeta, ta je moj polbrat, da ga pobaram, če mi pokaže tednik, da vidim, kakšen je rezultat. Še prej, pre- den mi je izročil časnik, mi je čestital. Bil sem res presenečen. No, ve- selja je bilo tudi med mojimi sodelavci, vsi so mi čestitali«, je pripove- doval Stanko. »Ste že dolgo pri pev- skem zboru?« sem se pozanimal. »Prepevam že pet let. To je moje veliko vese- lje. Z zborom tudi na- stopamo, nedavno tega pa smo bili tudi na go- stovanju v Radljah ob Dravi. Tamkaj šnemu zboTu smo vrnili obisk. Nastopanje nam je vsem v veselje, še zlasti, če vidimo, da je poslušal- všeč. Pri nas v družini cem naše prepevanje smo vsi pevci, vsi radi pojemo.« »S čim se še ukvarja- te poleg službe?« »Kadar je pozimi mož- nost, takole ob novem letu in še kdaj, se rad malo smučam, sicer pa sem navdušen pristaš hokeja. Zelo rad ga gle- dam. Mislim, da bodo Jeseničani letos po lan- skem spodrsljaju z Med- veščakom zopet državni prvaki. Najboljši so, ni kaj reči. Sicer pa ima- mo doma nekoliko zem- lje in . rad po šihtu po- magam tudi doma. Ko imam čas, se ukvarjam s hčerkico, ki bo kmalu stara dve leti«. »Mnogi, ki so vas spoz- nali, so napisah ob vašem imenu dva piriimka. Kako je s tem?« »Kako, čisto prepro- sto! Iz določenih oseb- nih razlogov sem ob po- roki pač prevzel ženin priimek. V tem je stvar!« »Kaj pa v službi, ste zadovoljni?« »Zadovoljen sem z de lom, s sodelavci se do- bro razumemo, no, za- služek pa je tudi še kar v redu. Takole med 1.500 do 1.600 — dinarjev na mesec. Sicer pa bi se rad še naprej izpopolnje- val, da bi dosegel še vi- šjo kvalifikacijo. Upam, da bom to dosegel, saj v našem podjetju izobra- ževanju posvečamo veli- ko pozornost.« B. S. ljubljanska banka ljubljanska banka ljubljanska baiika ljub Spoznaimo se! v vsaki številki Novega tednika bo naša fotografija, objavljena na tem prostoru, pred tavila skupmo ljudi iz različnih krajev Največkrat na mestu, kjer se zbere mnogo obča lov. Kakšna je vaša naloga? Dobro si oglejte fotografijo m na njej obkrožite >osebo, kj te jo spoznali. Nato na kupon napišite ime in priimek osebe. Id ste jo spoznali, izrezano (»tografijo pa pošljite v pismu na naslov: Uredništvo Novi tednik, Gregorčičeva ul. 5. Celje. oznako SPOZNAJMO SE. Po možnosti napišite naslov osebe, ki ste jo obkrožili na fo- ugrafiji Kaj bomo storili mi? Pregledali vaše kupone in ugotovili, katera oseba je bila naj- ečkrat obkrožena oziroma spoznana Tako bomo dobili OSEBO TEDNA. Seveda bomo to sebo ali osebico predstavili vsem našim bralcem Vsi, ki sodelujete v igri. pa ste udeleženi v nagradnem žrebanju. Trem izžrebancem o Ljubljanska banka vsak teden razdelila tri hranilne knjižice: 1. PO 150 DIN 2. £H) 100 DIN 3. PO 50 DIN. Kupone m fotografi,je z označbo (obkrožite osebo, ki ste jo spoznali) pošl.jite na naš asiov do ponedeljka Ce bi se zgodilo, da kak teden nihče od bralcev ne bi pravilno na- »del imena in priimka osebe, se nagrade prenesejo v naslednje kolo. 14, stran NOVI TEDNIK §t. 50 — 14. december 197? Celje-SZDL Na zaonjem posveiu pred- seunikov krajevnih organiza- cij SZDL občine Celje, bil je minuli teden, so med dru- gim razpravljali m sklepah tudi o oživitvi nekaterih no- vih oblik dela v krajevnih skupnostih. V enem primeru gre samo za poživitev že ob- stoječih oblik, to je 2ja aktiv" mladih, v dveh primerih pa gre za usanavljanje novih oi- gamzacijskih oblik ki bodo ob ustrezni vseDini dela v do- doče nedvomno pomenile po- membno poživitev družbeno političnega dela v krajevnih sKupnostih. V okviru akcije, »1.000 kra- jevmh skupnosti — 1.000 ak- tivov mladih«, ki jo je spro- žila Republiška konferenca ZMS. so se na posvetovanju predsednikov KO SZDL v Ce- lju dogovorili, da bodo orga- nizacije SZDL poskrbele za oživitev dela tistih aktivov, ki so sicer že ustanovljeni, pa njihovo delovanje m odraz možnostih in potreb mladih po aktivnejšem družbeno po- litičnem delovanju V akciji sodeluje tudi občinska kon- ferenca ZMS Na seji je bilo poudarjeno, da je bilo v pre- teklosti delo m ad.ih povsod tam. Kjer so ga znali ustrezno družbeno vrednotiti, tudi ze- lo uspešno. To je med dru- gim pokazala zadnja vaja enot splošno ljudskega odpo- ra, Kjer so se mladi v neka- terih krajih (Skofja vas) iz- redno izkazali. Tam kjer mla dinskih aktivov m, pa naj kra.jevni odbori SZDL zagoto- ve, da se ustvari za začetek določeno jedro mladih, ki de- lajo v SZDL, iz tega pa naj bi v prihodnjem letu zaživeU mladinski aktivi. '^a predlog sekcije za druž- beno aktivnost žena bodo pn kraievnih organizacijah SZDL ustanovili tudi aktive žensk, ki naj bi v bodoče kot po- setma organizairijska oblika dela združevali ženske posa- meznih krajevnih skupnosti. Ugotovljeno je namreč bilo, da se sicer v aktivnem druž- beno političnem delu udej- stvuje kar sorazmerno veli- ko število žena, da pa bi rav- no zavoljo tega kazalo njiho- va prizadevanja tudi organi- zacijsko strniti v delo poseb- nih aktivov. Ne gre pri tem za obujanje starih organiza- cijskih oblik (AF2), kajti dnižbene prilike terjajo dru- gačno povezovanje, zato bo- do oktivi predvsem dobrodo- šli- ob reševanju konkretnih in specifičnih vprašanj vse od problemov otroškega varstva, do aktivnejšega vključevanja žena v celotna družbeno po- litična dogajanja v krajevnih skupnostih in v občini na sploh. Predsedniki so na posveto- vanju na pobudo izvršnega odbora Občinske konference SZDL ter sekcije za kmetij- stvo in gozdarstvo sklenili, da bodo tudi v krajevnih skup- nostih, razen na mestnem ob- močju seveda, ustanovili po- dobne sekcije oziroma aktive za kmetijstvo in gozdarstvo. V okviru teh aktivov bodo v bodoče lahko kmečki proiz. vajalci konkretneje obravna- vali številna aktualna družbe- no politična vprašanja, ki jih poraja razvoj na področju kmetijstva. Vsekakor gre v zgornjih primerili za težnjo, da se delo v krajevnih skupnostih, ozi- roma v krajevnih organizaci- jah SZDL še poživi, da se mdi z novimi organizari^c-u-i mi obl kaml še bolj približe številnim m raznoterim inie resom celotnega članstva So cialistične zveze. Pri tem bo- do ravno novoustanovljeni aktivi v krajevnih skupnostih nofivomno doprinesli pomem- ben tvoren delež B. S. LAŠKO Občinski praznik na vrhu Minuli teden je izvršni odbor občinske konferen- ce SZDL na razširjeni seji obra-vnavai štiri predlo- ge krajevnih organizacij SZDL. v katerih so se za K.raj praznovanja občin- skega praznika potegovali: Svibno pri Radečah, Zida- ni most, Rečica pri Laš- kem in Vrh nad Laškim. Občinska skupščina je pred letom sklenila, da naj bo občinska organizacija SZDL tista, ki bo zbirala predloge tn dokončno pred- najbotj ustrezen pr^llog. Iz\Tšni odbor SZDL je v dveumi rajzpravi temeljito proučil predloge štirih kra- jevnili organizacij, njihove utemeljitve in okvirne pro- grame. Da je ena sama to- čka dnevnega reda trajala tako dolgo, je bil vzrok v tem. da so tri organizaci- je, razen Rečice, zelo dob- ro utemeljile svojo »kan- didaturo« tn vse tri so se mogle izkazati že z določe- no aktivnostjo Ce je v razpravi večina nagibala k odločitvi, da bi bil praz- nik organiziran prihodnje leto v Svibnem, je bilo tajno glasovanje kasneje presenetljivo. Največ gla- sov od prisotnih članov iz- vršnega odbora in za gla- sovanje upravičenih pred- stavnikov omenjenih štirih krajevnih organizacij je dobil Vrh nad Laškim. Ta krajevna skupnost se uvr- šča med tri v kozjanskem delu občine ležeča območ- ja — dva med njimi, Jur- klošter in Breze sta bila že deležna osrednjih prire- ditev in pridobitev ob pra- znovanjih občinskega praz- _______..^__^..^—^ CELJEi Nove cene za daljše lase? Celjski Inzerji, tako pri- vatniki kot družbeni sek- tor, so od prvega decem- bra dalje povišah cene svo- jim uslugam v pKJvprečju za 6,8 %. Nekatera dela so podražih bolj, druga manj. V E>oslovamicah frizerske- ga podjetja »Nega« veljajo po novem cene za moško striženje 12 din (prej 9 din), za britje 7,.5 (prej 6 dm), vtem ko plačajo žen- ske za vodno ondulacijo F>o novem tri dinarje več. Seveda pri tem mso vra- čimani razni dodatki. Ob tej ugotovitvi je na- stal z direktorico frizer- skega podjetja »Nega«, Sil- vo Reberšakovo, krajši po- menek. »Kako je s prometom v vaših poslovalnicah nas- ploh? »Nič p>osebnega. Kakšne- ga vidnega zmanjšanja ni. Je pa prej umirjen kot razgiban.« »Po novi modi nosijo tu- di mnogi moški, zlasti mlajši, dolge lase. Ali je zaradi tega kaj manj stri- ženja moških glav?« »Nova moška moda se pozna tudi pri nas. Na vsak način je striženja las pri moških manj, kot ga je bilo nekoč.« »Po vsem tem bi rekli, da dela ni nikoli preveč, prej obratno Kako pa je z razširjenost,io frizerskih delavnic v Cei.ju?« »Lahko rečem, da jih je preveč in da občinska sku- pščina oziroma pristojni oddelek preveč širokogrud- no dovoljuje odpiranje no- vih zasebnih trizerskih de- la-vnic. Menim, da bi jih lahko bilo manj. M. B. Govori Feri Smola F en Smola ;e neuničljiv manager Neiv Siving Quar- teta m Ota Pestnerja. Zaradi njegove uspešne poslovnosti se mu je priključilo še šest več ali manj znanih ansam- blov in pevcev, tako da ima Feri dela več kot preveč. Fe- ri pa ne bi bil Feri, če se ob zadnjem nastopu Ota in pri- jateljev v Kranju ne bi spom- nil novega prijema. V avto je naložil Ota in pred koncer tom odpotoval na Brdo prt Kranju, kjer se je isti večer mudil na obisku predsednik tovanš Tito Omenjenemu ce- njenemu gostu so peli letos za njegov rojstni dan, zdaj pa so hoteli izrabiti priložnost in ga povabiti na koncert v Kranj. Tovariš Tito se zara- di prej določenega programa m mogel udeležiti koncerta, so pa fantom povedali, naj pokličejo v ponedeljek, če bo kaj časa. da jih bo sprejel. Ker je bilo vse do minute splanirano, so jim naročili, naj darilo pripravijo, ga pri- nesejo in da ga bodo sku- paj s spremnim pismom iz- ročili tovarišu Titu. »Tako smo tudi naredili. Podarili smo mu portret Ota Pestner- ja žgan in izrezan v lesu, de- lo slikarja samouka Iva Vre- čka, IZ Vrbnega pri Šentjur- ju, zaposlenega pa v Železar- ni Štore,« le povedal njihov manager Feri Smola Uspeš- na poteza vse bolj aktivnega in znanega ansambla! KONCERT ZA OTROKE KOZJANSKEGA 23. decembra bo v Kozjem koncertiral New Swing Quar tet. Celovečerni koncert bodo pripravili v prostorih tam- kajšnje šole za otroke in ro brezplačno. Kot darilo za Na vo leto. Istočasno bodo izro čili darilo 1000. članici njiho vega kluba prijateljev. BILTEN O KVARTETU New Swing Quartet si ni vse načine prizadeva, da b ostal med poslušalci priljub Ijen in aktualen. Dobro ve do, da za to ni dovolj samo pevski prepertoar, temveč tu di ostali »pripomočki«. Take so izdali v organizaciji Feri ja Smole bilten, ki je ves posvečen kvartetu in njegovim članom. V njem lahko vsak prebere vse o nastanku, de. lu, razvoju, uspehih in načn tih kvarteta, ki ogreva src« ljubiteljev petja s črnskimi in drugimi pesmimi. Značk« za člane kluba pa bodo pri. pravljene do prvih mesecei prihodnjega leta. »Ne moremo vse naenkrat,! pravi Feri Smola. »Bo pali Torej ljubitelji njihovega pe. tja naj čakajo, kajti prišlo bo, MUZICIRANJE V AJDOVŠČINI New Swing Quartet bo pri. pravil koncert tudi za voja- ke v Ajdovščini, kjer služi vojsko celjski novinar Milan Seničar. Datum še ni dolo- čen, bodo pa koncert izvedli takoj, ko bodo imeli prosti termin. Feri Smola je pove- dal, da bodo koncert pripra vili tudi na željo Milana m kot zanvalo njemu, ki )e mnogo poročal o ansamblu, Hvalevredno! T. VRABL Srečanje z najstarejšima Lučanoma - FRANC SUPIN Nič kaj dolgo ga ni bilo potrebno prepričevati, da mi je pričel pripo-, vedovati svojo življenjsko zgodbo. Takole v 94. letih življenja se pa resnič- no marsikaj nabere, o čemer velja kaj zapisati. Neverjetno kako živ spomin ima FRANC SUPIN. V nadrobnosti je opi- soval posamezne dogodke, pri čemer ni pozabil niti imen ljudi, niti imen krajev, kjer je hodil. Vsega popisati seveda ni mogoče, zato se bomo ome- jili le na njegovo »potepanje« po svetu. Ob toplo zakurjeni kmečki peči, ki stoji v kotu stare, lesene koče, ki se ji na zunaj in na znotraj pozna, da je prestala že marsikateri vihar v dolgih desetletjih, je vela prijetna toplota Franc Supin se je vsedel na mehko ležišče ob peči, si obrisal solzne oči, me malce postrani pogledal, češ le zakaj vrabca sem to- liko radoveden, pa še tisto črno reč mu molim pred usta Mikrofon namreč, kajti pogo- vor sva enostavno posnela. »Omenili ste, da vas je v mladosti zaneslo na tuje. Kje ste pravzaprav bili in kod vas je nosilo?« »Včasih je bilo za zaslužek težavno. Bil sem gozdni de- lavec, pa je naneslo, da sem odšel najprej na Madžarsko, nato pa še v Romunijo V tu- jini sem bil polnih štirinajst let. O, je bilo kar lepo, de- lali pa smo m to pošteno. Se p<~>sebno takrat, kadar smo delali »na akord«, je povzel Franc •.>Kakšen pa je bil zaslu- žek?« »Kakor kdaj, včasih boljši. včasih slabši. Ce smo delali na akord, smo zaslužili več- Včasih tudi po sedem kron na dan. To je bil za takratne razmere kar lep zaslužek.« »če se ne motim, ste si v Romuniji postavili tudi hišo?« »Sem, toda ne v Romuniji, temveč na Madžarskem. Ne- kemu grofu sem delal manj šo hišico rz lesa, ki jo je po- tem obiskoval, kadar so go- spoda odhajali na jago Zme- nila sva se, da mi bo plačal kai v lesu in tako sem si tudi sam postavil čedno majhno leseno hiško. Ne ve- ste kako je bila lepa in to- pla.« »Zakaj pa ste se odločili, aa si tam doli v tujini p>o- srfivite svojo kočo?« sem se pozanimal. •>Kja, zakaj? Zato, ker sem mislil, da bom kar doli os- tal Všeč mi je bilo, ljudje so bih dobri, zaslužek prav tako, doma pa itak mčesar nisem imel. Pa sem nekega dne odšel v mesto Pleješt (fonetično) in jih vprašal, če me vzamejo za svojega. Rekli so, da me vsekakor vzamejo. samo na vojsko bom moral iti Nak, hudiča, na vojsko me pa ne boste spravili, sem si mislil sam pri sebi in jo umo odkuril. Ne, da bi pa med vojake moral, tega pa nisem maral. Sem prišel raj- ši kar domov.« »Kako pa je bilo z jezikom, ko ste bili na tujem, kako ste se sporazumevali z ljud- mi v tujini?« »Kako. čisto preprosto, madžarsko m romunsko sem se naučil. Se danes znam ro- munsko kar dobro, čeprav sem seveda malo že pozabil. Župnik se je enkrat oglasil tu pri meni, mi je rekel, da bi ga romunsko učil Sedaj pa ga ni več od nikoder, men- da sem se mu že s čim za- meril.« ' »Kaj pa dekleta. Ste imeh m>.)žni>st, da se tam doli po- ročite?« »E, kar pa se tega tiče, je bilo slabo. Tujcev niso mara- le, pa še največ je bilo Ci- gank, za te pa nisem maral. Pa še to je, da so mi moja mati pied odhodom rekli: ženske so ljubeznive m tudi zapeljive! Tega sem se skozi držal, pa sem se jih raje izo- gibal. No, včasih pa smo se- veda Kljub temu malo zbez- Oali, taku pač, kot to delajo vsi mladi fantje. Oženil sem se potem veliko kasneje, tu v domačem kraju.« »Ste tudi še kdaj kasneje odšli v Romunijo?« »Ne, ker smo potem pričeli vodne riže graditi tudi pn nas, jaz pa sem se na te grad- nje dobro spoznal. Tega sem se doli dobro naučil. Potem pa sem delal kar doma. Se daj sem že dolgo v pokoju.« »Ste s pokojnino zadovoij ni? Kako živite?« sem povpra šal. »Oja, s pokojnmo sem pa res zadovoljen. Sedaj, ko sem izpolnil devetdeset let, dobim še dodatek — pa je skupa, kar zadosti Sicer pa mi res ničesar ne manjka, le let imam preveč.« »Kako to, da se iz te stare koče ne preselite k sinu, ki ima lepo in veliko hišo. Tarn bi vam bilo gotovo še lepše?« »Veste, stvar je taka Mla- di pa stari ne pasejo skup. Jaz sem to hišo kupil, pa bi kar v njej rad počakal smrti. Ta mlada dva pa lepo skrbita za mene. Tu je moje in tu bom ostal. Včasih je že ne- rodno, ko strenfi pušča, pa mi je zadnjič malo popravil, tako da je sedaj kar dobro,« je pristavil in pogledal proti stropu, ki je res potreben kar precej popravila »Ah imate še kakšne poseb- ne želje?« »Umrl bi rad!« »Ja. kako pa to, zakaj?« »Zato, ker sem prestar. No- ge me ne ubogajo več. p» nikamor ne morem. V vasi že deset let nisem bil, pa kš še rad šel, da bi obiskal znance in videl, kako je kaj tam. Menda se je precej spre- menilo . ..« živa kronika, pisan roman. Dolga in zanimiva pripoved človeka, ki je učakai poiniB 94 let starosti, človeka, ki je vse življenje živel ob trdem delu in skromni hram. Po- lenta, slanina m kozarec do- brega vina, pa trdo delo, to pravi, mu je najbolj koristi- lo. Franc Supin še kljub ic- rom dobro sliši, do nedavne- ga pa je tudi časnike še pre- biral brez očal. V zadnjem času ga malo daje S spom- ladjo, ko bo posvetilo sonce, pa bo gotovo krenilo na bo- je, prepričan sem! Za stoto obletnico pa na svidenje France, takrat se z« gotovo oglasim! (nadaljevanje prihodnjič) BERNI STRMCNiK FRANC SUPIN, stoti obletnici na.sproti ... št. 50 — 14. december 1972 NOVI TEDNIK stran 15 med. štirimi ocinii SRČNE RANE SPATI NE PUSTE Star sem 25 let in defiam v rudniku pet let. V teh letih sem zaslužil toliko, da sem si postavil skrom- no hišico. V njej stanu- jem nekaj mesecev sam. Ker imam veselje do kme- čkega življenja in dela, ho- dim v prostem času poma- gat sosedu, ki ima čedno in lepo dekle. To mi je ze- lo pri srcu, a sosedovemu fantu, ki si tudi gradi hit šo s pomočjo staršev — kmetov tudi. Fant pa je poštni uslužbenec. Sose- dovo dekle je že bilo pri meni v hiši, a sva se le pogovarjala, do objema in pKJijuba pa ni prišlo. Rekla je, da sva oba mlada in se ne smeva spuščati v ljubezensko razmerje. Ko pa, smo bili v družbi, jo je sosedov fant poljubil tn objel. Ona mu je vrnila zelo nežen poljub in ob- jem. Potem sem jo vpra- šal, za katerega se je od- ločila. Rekla mi je, da bo sosedov fant njen mož in gospodar, ki ji bo poleg službe pomagal tudi na kmetiji. Takole je nadalje- vala: »če bova zdrava, bo- va oba lepo napredovala na kmetiji. Ti pa boš na- jin prijatelj in dober so- sed in nama boš pomagal na kmetiji, kakor si do- .zdaj.« Zelo sem zdaj otožen in v.se skupaj ne znam raz- vozljati. Svetujte mi čim- prej, kaj naj storim! Od- ločil sem se, da grem za vedno v tujino, ker tega čednega, pridnega in izo- braženega dekleta, ki bi imela tudi lepo kmetijo in je edinka, ne morem tn ne morem pozabiti. Na njo mislim noč in dan, ker moje srčne rane meni spa- ti ne puste. FRANJO DRAGI FRAN.IO Kaj se niste že odločili? Pravite, da boste odšli v tujino, kaj ni tako? Dobro premislite, predno naredi- te ta korak, saj tujina ne prinaša le pozabe, temveč tudi razočaranja. Tam se ne cedita mleko in med, zlasti, ker bi zapustili do- ma lepo urejen dom. Ste že pomislili na to, da se pred dekletom preveč po- nižujete in sami sebe deva- te v nič. Nobena punčara tega ni vredna, pa če je še tako lepa in bogata. Opazila sem, da vam je de- klica malo všeč tudi zaradi tega, ker bo dedinja ime- nitne domači,je. Tudi to vam gre malo na živce, kar priznajte, da se vam je i/muznila tako lepa in bogata ribica iatpod rok! Morda je vmes tudi malo ljubezni, ker pa vem, da ne boste pristali na poni- žujoči predlog lepe so.sede, da bi ji bili še naprej za hlapca, vas najbolj žali to — zadnje. Verjamem, da vas potem žene v tujino, verjamem, da ste užaljeni, a stisnite zobe in ostanite doma Izberite si drugo dekSe, priborite si jo, za- vedajoč se, da sosedova ni edina. Že ko boste oz- dravljenj od tega, vam bo postalo lažje in upam. da se boste kmalu oglasili s pismom, da ste v vaš sve- tal dom pripeljali mlado in prijetno ženico. Ko pa boste izbirali, ne glejte na »doto«! RDEČ NOS čim se pojavi prvi mraz, jaz ix>rdečim v nos. Pa nisem pijanec, čeprav imam že preko štirideset let. Sploh pijem ne, zato me ta moja nevšečnost ze- lo moti. Je to kaj v zveai s prebavo ali krvjo? JANKO Spoštovani, da je nos rdeč ni kriva ne prebava ne kri. In velikokrat tudi pijača ne. Imate le zelo tanko in občutljivo kožo in prav ta je pri vas vzrok pordečitve. Rdeče krvne žilice skozi tanko kožo pronicajo in posledi- ca je rdečica nosu. pri ne- katerih pa tudi ostalega obraza. Uporabljajte za- ščitno kremo za obraz! NATAŠA zenin Wsakdaxi PLAŠČI NOVIH KROJEV Saj vas poznam, drage moje; rade bi bile lepo oblečene, pa moderne, ho. čete biti nekaj posebnega, a ne čisto nekaj nemogo- čega, že dolgo si ogledu- jete blago, ki vam je všeč, pa kaj, ko ne veste, kakšen model plašča bi si omislile. In res je že zad- nji čas, da se odločite, saj je zima že skoraj tu. Naj vam pri izbiri poma- gata modela, ki sta na skici. Obe dolžini plaščev se ustavita tik pod kole- ni, to je tista »solidna« dolžina, ki ji je bila zve- sta Coco Chanel. če ste res za ekstrava- ganco, vam bo ugajal plašč z nekoliko nenava- dnimi kratkimi kimono rokavi in z velikim šal ovratnikom. Ima dva ve- lika našita žepa, v pasu pa je zavezan s pasom. Pod njim še oblečem.o debei topel pulover ali jopič. Nekoliko bolj umirjen, a vseeno z dovolj zanimi- vimi detajli je drugi mo- del. Ima visok stoječ pre- šit ovratnik in okrogel nastavek na sprednjem in zadnjem delu. Rokavi so nekoliko širši, v zapestju stisnjeni, žepi so našiti. Po vsej dolžini se zapenja z velikimi okrasnimi gum- bi. Lahko ga dopolnjuje usnjen pas. Če se ne morete odločiti- za nobenega od obeh, upam, da ste dobili vsaj idejo, ki JO lahko tudi sa- mi obogatite. Staša Gor,enšek pogled v pretekipst SREDNJEVEŠKI GOSPOSKI MENU v nekaj nadaljevanjih smo v najbolj splošnih obrisih spoznali dolžnosti podložnikov od zemljiških gospodov. Medtem ko je bila revščina med njimi cesto tako velika, da od predpusta do nove žetve niso imeli niti kruha in so si celo sol lahko le red kokdaj privoščili, je bilo življenje cerkvene in po svetne gosposke bistveno drugačno, saj je živela na račun žuljev tiačanov. Za ponazoritev se bomo po- služili potopisnega dnev- nik, ki ga je napisal San- tonino, patriarhov kanc- ler in škofov spremljeva lec, ko je le-ta v Savinj- skem arhidiakonatu vno vič posvečeval cerkve, ol tarje in pokopališča, ki so jih oski-unili Turki, birmo val m sploh preverjal cer- kvene razmere Iz Čedada so vizitatorji preko Vranskega 11. maja 1487 prišli k arhidiakonu Valentinu v Konjice. Obe dovali so rake, piškurje v zeliščni omaki in naso- ljenega in v vodi kuhane- ga lososa. Posebno jim je teknil piškur, ki ga prej niso videli »nikjer drugje«. Po poročilu ima Valentin na dvorišču vod- ni zbiralnik, v katerem so raznovrstne ribe, med ka ••erimi so najokusnejše rdeče in črno pisane pos- trvi. Pri večerji so za ok- repčiio dobili navrh še divjega zajca. Santonino poroča, da arhidiakon po rabi v svoji hiši na leto: 20 volov, čez 100 koštru nov in ovac, 25 svinj, 60 m več gosi, okrog 400 pi .ščancev, 14.650 litrov žita m 23.800 Litrov vma . . . Čez nekaj dni so bili vi zitatorji v konjiškem gra- du grofovsko pogoščeni. V lepi jedilnici, okrašeni s cvetlicami, in dišečimi zelišči, so se za obed zvr- stile naslednje jedi: rezan- ci s sladko smetano, pi- tan kopun in piščanci, du- šeni v lastnem soku, pos- trvi, drobno narezano ze- lje s slanino, česar pa so se skoraj vsi vzdržali, ;>da bd tudi kuharjem kaj osta lo«, sledila je kozja pečen- pa s piščanci, veliki kra- pi v juhi, kozje meso v žafranasto rmneni juhi, stclčeno rakovo meso, pe ceno v surovem maslu, začinjeno s čebulo, zele- njavo in dišavami, meso v krvni juhi, narastek z raj bij ©m in gobami, sled- njič pa so prinesli ričet v mastni juhi. Enajst jedi so vmes zalivali z več vr stami najboljšega vina. V Stranicah, kjer so je dli odlične postrvi, je hčerka vitanjskega kaste lana igrala s škofovim kaplanom karte, in sicer za klofute, če je dobila, se m obotavljala, da mu ne bi prisolila krepke za u.šnice. 30. maja so se mudili v Crešnjicali, kjer so doži- veli takle sprejem: odlič- ne postrvi, potem krasne gobe, pa tanke, rahlo ne preveč močno začinjene, marveč z medom namaza- ne omlete, pUi pa malva- zijsko vino. še isti dan so se odpravili v žičko kar- tuzijo, kjer kronist ni prezrl razsežnih kleti z nenavadno velil<:imi sodi- do 40 bi. Spet so bili po- streženi z ribami in z ra- Ki t«..r sočivjeon, ker »me- nihi ne jedo nobenega me- sa«. Zvečer so dobili še »lanska jabolka, ki so bi- la tako sveža, da jih ni bi lo mogoče razlikovati od letošnjih.« V Novi cerkvi je Santo nino srečal župnika, Id je »zategadelj, da ne bi nje- gov rOfi izumrl, poskrbel za potomstvo«. Tudi tu ni manjkalo krapov, posi- vi in na moč velikih ra^ kov. Mimo namiznega vi- na so pili tudi malvazijca. 1. junija je bil Santonino že v Celju, kjer so bili gostje casai"skega namest- nika Andreja Hbhenvvarta, o katerem ve povedati polno hvale. Ob odhodu v domovino, 4. junija, jim je poslal še vrč najslaj- .še rebule, skledo z jele- njim mesom v popru tn srebrno posodo s češnja- J»i. .... ... ........ . hurtidr Italijanski dramaturg in pisatelj Luigi Antonelli je bil poročna priča prijate- lju iz Abrucov. Nekaj let po poroki je srečal za- konca blizu gledališča Val- le v Rimu. Po pozdravih in objemih je Antonelli vprašal prijatelja: »Imaš kaj otrok? « »Ne še,« je odgovoril prijatelj »In gospa tudi ne?« je spet vprašal raztreseni pi- sec. Francoski politik Em- manuel Arago, sin slavne- ga fizika in astronoma Frangoisa Araga, je bil ne- kaj časa pariški župan in je poročil mnogo parov- Na vrata poročne dvora- ne je dal pritrditi napis. »Od opoldne do dveh za prto. Ti dve uri imate čas za premislek.« Ko so grškemu filozofu in Sokratovemu učencu Aristipu povedali, da mu Laida ni zvesta, je dejal. »Prava reč! Ne plaču- jem je zato, da je ne bi mogei uživati nihče drug, temveč zato, da bi jo lah- ko užival jaz.« Angleškega filozofa Francisa Bacona so vpra- šali, katera starost je za ženitev najprimernejša. »Katerakoli,« je odgovo- ril filozof, »kajti žena ti je ljubica, dokler si mlad, tovarišica, ko pri- deš v zrela leta. in gu- vernanta kadar ostariš.a Ludvoig van Beethoven in Goethe sta se srečala v Karlovih Varih. Ko sta se spoprijateljila, sta se rada vozila s kočijo na dolge sprehode. Mimoido- či so se nenehno ustav- ljali in ju pozdravljali. »Zoprno je biti tako sla- ven«, je rekel Goethe, »vsi me pozdravljajo.« »Ne vznemirjajte se«, je pripomnil Beethoven, »morda pozdravljajo me- ne.« Znani francoski filmski igralec Jean-Paul Belmon do je takole označil egoi- sta: »Egoist je človek, ki ne misli name.« Papeža Janeza XXIII. ie nekoč vprašal obisko- valec, ki je želel začeti pogovor: »Sveti oče, koliko ljudi pravzaprav dela v Vatika- nu?« Papež je odgovoril: »Polovica«. Ko je Andrč Gide umrl. je Francois Mauriac pre- jel telegram z naslednjo vsebino: »Pekla ni. Stop. Mirno si privošči življenje. Stop. Povej tudi Claudelu. Gi de.« Papež Pij V. je večkrat dejal, da je bil skoro pre pričan, da bo prišel v ne besa, ko je bil še samo- stanski brat; ko je postal kardinal, je pričel dvomi- ti o tem; zdaj, ko je pa pež, pa je skoro prepri- čan, da je pogubljen. 16. stran NOVI TEDNIK St.50 — 14. december 1975 Premalo trenerjev Pred diievi so na seji upravnega odbora področnega združenja va- diteljev, učiteljev in trenerjev smu- čanja ugotovili precejšnjo aktiv- nost članstva v minulem obdobju. Trenutno je v združenje včlanje- nih Vl\ vaditeljev, 34 učiteljev in le trije trenerji. Ti kadri pred- stavljajo 14 odst. v.seli smučar- skih kadrov v Sloveniji. Kljub te- mu, da je to število še dokaj za- dovoljivo pa ni zadostno pred- vsem v višje kvalificiranih kadrih — trenerjih. Po mnenju odbora mora biti v bodoče glavna skrb posvečena vzgajanju učiteljev ter trenerjev smučanja. V sezoni 1972/73 bodo organizirali obnovitveni seminar, veliko pozornosti bodo posvečali kandidatom za učitelje in trener- je, saj bodo le tako še izboljšali strokovno usposobljenost svojega članstva. Smučarske šole l)odo or- ganizirali v osnovnih organizaci- jah, profesionalna smučarska šo- la pa bo delovala na (".olteh. Po- sebno pozornost bodo morali člani področnega združenja posvetiti tu- di pomoči pn rekreativnem smu- čanju, ki .je v vseh občinah že precej razgibana veja rekreacije. Vedno bolj pa se uveljavlja tudi smučanje v šolskih športnih društ vih, kjer bo prav tako treba po- magati. Skratlva dela je za vse va- ditelje, učitelje in trenerje smu- čanja dovolj. Z resnim delom pa se ne bo izboljšalo le stanje v poznavan,Ju smučarske veščine »navadnih« smučar ev, ampak bodo člani zdru- ženja lahko v veliki meri tudi pri- pomogli k boljšim tekomvalnlm dosežkom celjskih in okoliških smučarjev. —ed SEJEM SfUCARSKE OPREME Občinska zveza za teles- no kulturo Celje je tudi letos piripravila sejem rab- ljene smučarske in drsal- ne opreme. Tako bodo v soboto 16. decembra na tržnici lahko mladi kori- stniki smučarske opreme svojo prodala in nabavili novo po mnogo znižani ce- m. Takšna izmenjava je pri nas že tradicionalna in zelo koristna. Doraščajoči otrok tako finančno lažye dopolnjuje svojo opremo. Sejem bo odprt ob 15. uri. Dvakrat higrad Pred dnevi se je končalo občinsko sindikalno prven- stvo v namiznem tenisu v vseh kategorijah za leto 1972. Pri končnem vrstnem redu je bil odločilen plasman spom- ladanskega in jesenskega dela tekmovanja. Sistem končnega obračimavanja je bil običa- jen: prvo mesto šteje toliko točk, kot je ekip, ostala me- sta pa so točkovana s točko manj — za oba dela tekmo- vanja posebej Tako je končni vrstni red v tekmovanju narniznoteniš- kih ekip takle: ČLANI: 1. In- grad 72, 2. Aero 71, 3. Žele- zarna 69, 4. Prosveta 63, 5. Cinkarna 63 (slabša razlika v setih), 6. železnica 63, 7. Tka- nina 60, 8, Klima 55, 9. EMO 54, 10. Litela 53 itd. STAR. ČLANI: 1. Aero 24, 2. Cm- karna 20, 3. železarna 19, 4. Kovinotehna 15, 5. EMO 15, 6. Elektro 14, 7. Etol 11, 8. Toper 10, 9. Ingrad 7, 10. CE-KA 6 itd. ČLANICE: 1. Ingrad 26, 2. Elektro 24, 3. Cinkarna 18, 4. LIK Savinja 17, 5. Kovinotehna 17, 6. Gim- nazija 16, 7. Sava 16, 8. Toper 16, 9. Železnica 8, 10. EMO 7 itd. T. G. TURNIR V PLANINI v Planini je bil pred dnevi v počastitev praznika Repub- like prijateljski košarkarski turnir, na katerem so nasto- pili pionirji, pionirke in čla- ni. :iezultati — pionirke: Pla- nina : Slivnica 17:9, Šentjur : Slivnica 10:3, Šentjur : Pla- nina 20:8; pionirji: Šentjur . Planina 44:20; člani: Šentjur : štore 56:63, Šentjur : Rog. Slatina .55:46, štore : Rog. Slatina 84:44. V Celju Uredništvo Novega tednika in Radia Celje sta ponovno razpisali natečaj za najbolj- šega celj.skega športnika in športnico v minulem letu. To tradicionalno tekmovanje so v tem letu razširili na celot- no regijo, ki jo pokrivata No- vi tednik in Radio. To je vse- kakor pametna odločitev, kljub temu da bistveno ali pa sploh ne bo vplivala na konč- ni vrstni red, v katerem bodo verjetno navzlic razširjenim propozicijam samo celjski športniki. Bolj hvalevredna je odloči- tev, da se v propozicije za najboljše športnike vnese po- leg rezultatov tudi lik šport- nika ter ostale njegove dejav- nosti, kar prej ni bila nava- da, je pa dobro, da to po- stane. Preidimo k predlogom: Mislim, da niti med šport- niki niti med športnicami ni- mamo posebnih izbiranj ali kolebanij med enim in drugim ali celo tretjim. Med športni- ki si vsekakor zasluži prvo mesto in s tem naslov naj- boljšega celjskega športnika (zdaj bo naziv verjetno širši!) dvigalec uteži Jože Urankar, član TVD Partizan Celje, sekcija za dviganje uteži. Že vrsto let je v svoji kategoriji najboljši v Jugoslaviji, držav- ni rekorder, ustanovitelj celj- ske sekcije, eden izmed tistih, ki je pripeljal celjsko ekipo v I. zvezno ligo in se — za kro- no — letos udeležil olimpij- skih iger v Mlinchnu, kjer m razočaral. Poznati je treba pogoje, v katerih je treniral, in objektivneži bodo priznali, da je njegov uspeh velik. Si- cer pa ne gre samo za njegov uspeh, temveč za afirmacijo celjske sekcije za dviganje uteži, celjskega športa, dviga- nja uteži v slovenskem in ju- goslovanskem merilu ter ne nazadnje — za lik športnika. Predlog za Natašo Urbančič je verjetno lahko krajši, kajti bolj je uveljavljena v medna- rodnem okrilju kot marsika- tera celjska športnica. Njeni rezultati so blesteči, ne sme- mo pa zanemariti dejstva, da je to izredno skromna in pri- zadevna športnica, ki športa nikoli ni jemala kot sredstvo za pridobivanje denarja, tem- več zgolj kot užitetk, svojo po- trebo in kasneje potrebo dati nekaj tudi klubu, Jugoslaviji. Razvrščanje ostalih pa je težko, kajti razlika v zahtev- nosti tekmovanj, razširitev in kvalitete panoge ter ostali faktorji naredijo svoje. Po- skusim.o nekaterim dati zado- ščenje, da so naredili za celj- ski šport veliko: Roman Le- šek (neuničljivi atlet, ki je s prekinitvijo aktivnosti pred leti veliko izgubil!), Miro Ko- cuvan (njegovi rezultati so v jugoslovanskem merilu dobri, v mednarodnem komaj opa- zni, predvsem pa motijo ne. katere njegove človeške hibe, konkretno odnos do kluba in njegovega vodstva!), rokome- taša brata Bojeviča (ob večji homogenosti ekipe bi bila verjetno tudi sama še bolj opazna, sta pa nedvomno ta- lenta velikih dimenzij!), ko- šarkarji Sagadini, dvigalec uteži Glavač, nekateri hokeji- sti na ledu (na primer V. Bra- tec, Audič itd.). Svet (edina prava celjska nada, da v na- slednjih letih postane velik atlet, kar sta bila Važič, čer- van) itd. Med članicami ne gre prezreti odličnih uspehov štorskih kegljavk Ludvigove, Ocvirkove, Urhove in ostalih, mlade Završnikove v konj- skem športu, nekaterih nade-, budnih plavalk, atletinj Der- molove, Pavšerjeve, Urankar- jeve in ostalih, ki pa še ved- no ne napovedujejo tistih ča- sov celjski ženski atletiki, kot jih je imela s šikovčevo, Sta- mejčičevo, Lubejevo in mno- gimi drugimi. Za zaključek: to je samo delček mnenja o letošnjih uspehih celjskih športnikov in športnic. Veseli smo jih. Za še večje uspehe, ki pa ni- so bili takšni kot prejšnja le- ta, pa niso odgovorni samo športniki, temveč še vrsta drugih faktorjev. Doseči mo- ramo, da bodo tudi celjski športniki v prihodnje dosega- li lepše in kvalitetnejše uspe- he. Takšna uspehe, da ne bo- mo govorili samo o »UU« (Urankar in Urbančič), tem- več mnogo širše; tako v kva- liteti, kot tudi njeni predhod- nici kvantiteti. T. VRABL Obisk pri TVD Partizan Gomiljsko Z obisKom pn partizanskih društvih smo nadaljevali ter obiskali TVD Partizan Gomi- ljsko. Društvo TVD Partizan Gomiljsko je bilo pred nekaj leti med najboljšimi v občini Žalec. Prirejali so razne telo- vadne nastope in telovadne akademije na katerih je na- stopal tudi Miro Cerar. Leto, dve nazaj pa je društvo med zadnjimi v občini. Toda delu- je še samo sekcija odbojke, nogometa in namiznega teni- sa občasno. Da bi kaj več zve- deli zakaj je društvo s svojo aktivnostjo prenehalo, smo poiskali predsednika Partiza- na tov. Maksa Košenino ter mu zastavili nekaj vprašanj. Tov. Košenina kako dolgo ste že predsednik Partizana na Gomiljskem? Predsednik Partizana sem že več kot 20 let. Ali ste z aktivnostjo v dru- štvu že bili kdaj tako na sla- bem kot zadnje leto? Moram priznati, da je aktiv, nost v našem društvu zadnji dve leti zelo slaba In kje naj bi bil vzroki? Največ nas muči dom Par- tizana. Etom je bil zgrajen 1948. leta. Za tedanje pogoje dela je bil zadovoljiv. Pred dvema letoma pa se je fk>- kazalo, da je streha na domu pričela spuščati vodo, da je stene, ki so bile zidane z lese- nimi podporniki napadla les- na goba in, da so tla v dvo- rani prav tako že imičena. Ta- ko nam je v zimskem času onemogočena vadba in naši člani se zatekajo k drugim društvom TVD Partizan, ki imajo v zimskem času ogre- vane telovadnice. Ste problem glede doma že poskušali rešiti? Problem doma sem že več- krat omenil na raznih sestan- kih OZTK Žalec, vendar do sedaj še m bilo nič rečenega kako in kje dobiti sredstva, da bi se dom popravil. Pri gradbenem podjetju In.grad so nam že obljubili, da nam bodo pomagali. Koliko pa bi stalo popra- vilo? Po mojem mnenju, da bi dom usposobili za nadaljnjo vadbo tudi v zimskem času, bi popravilo stalo okoli 150 tisoč dinarjev Ker v kraju nimate gospo- darskih organizacij, od kod dobite sredstva za aktivno.st v društvu? Mi se, če lahko rečem, pre- življamo samo od dotacije Ob- činske zveze za tetesno kul- turo Žalec. Letos smo prejeU 1500 din, kar pa je znatno premalo. Ali imate kako posebno željo? Da bi čimprej določili de- nar za popravilo doma. T. TAVČAR Delavske športne igre, ki jih vsako leto v Žalcu orga- nizira komisija za šport in rekreacijo pn Občinskem sin- dikalnem svetu so za letos končane. Vsega skupaj je so- delovalo 22 delovnih organi- zacij s 183 ekipami ali 1268 po.samezniki. Letos so tekmo- vali v 11 športnih panogah in to v atletiki 13 ekip, smuča- nju 14, plavanju 17, rokometu 13, malem nogometu 23, na- miznem tenisu 20, streljanju 18, odbojki 8, šahu 16, krosu 8 in v kegljanju 27 ekip. Prvo mesto je pripadlo de- lovni organizaciji Strojno in- dustrijskemu podjetju iz Šempetra s 3200 zbranimi toč- kami, športniki tega kolek- tiva so bili prvi v nasledniih športnih panogali: rokometu,, atletiki, smučanju in šahu. Vrstni red po točkah: 1. SIP Šempeter 3200 točk, 2. Ferralit Žalec 2370, Tovarna nogavic Polzela 2340, Tekstil- na tovarna Prebold 2000. 5. Garant Polzela, 6. do 7 Ju- teks in Sigma (oba Žalec) 1420, Keramična industrija Liboje 890, 9. Savinjski ma- gazin Žalec 5,50, 10 KK Mes- nine Celje 500 točk itd. Zaključna prireditev delav- skih športnih iger bo v ne- deljo dopoldne v Hmeljar- skem domu v Šempetru, kjer bodo najboljšim ekipam po- delili pokale, nagrade in di- plome. Prireditev bo prena- šala tudi celjska radij.ska po- staja. T. TAVČAR |t>stal državni prvak. Tekmovalec Vi lenja MelanšeU v težki kategoriji osvo- jil odlično drugo mesto s 402.,%0 kg. N.jegov rezultat je prav tako nov rekordni dosežek tega nadar.ieiiega dvigaSca. 18. stran NOVI TEDNIK St. 50 — 14. december 1972 prometne* nesreče TRETJA SMRT V TEDNU FRANC BRECKO, 41, iz Celja se je peljal s kolesom proti Žalcu, in sicer po levi strani des- ne polovice ceste. V bli- žini Novega Celja je za njim pripeljal voznik osebnega avtomobila STANISLAV SLEMEN- ŠEK, 24, iz Celja. Kole- sarja je prepozno opazil, vendar je kljub temu za- vil v levo, toda kolesar- ja je vseeno zadel. Breč- ko je na kraju nesreče umrl OTROK Jc UMRL ROMAN GRACER, 22, iz Celja je vozil z rešil- nim kombijem iz Celja proti Vranskemu. V Žal- cu je na prehodu za p>eš- ce prečkal cesto 12-letni VINKO PIKL iz Žalca. Vozmk kombtja je s pred- njo desno stranjo zadel otroka ter ga zbil v želez- ni steber. Vinko Piki je dobil tako hude telesne poškodbe, da je na kraju nesreče umrl. SMRT KOLESARJA ŠTEFAN CEPIN, 57, iz Celja se je peljal s kolesom po Japlovi ulici in zavijal na levo, ko je prišel v križišče s Cesto v Laško. Tako je izsilje- val prednost vozniku ose- bnega avtomobila Anto- nu Ramšaku, 41, iz Ma- ribora, ki je kolesarja zadel, in ga vlekel pribli- žno 30 metrov. Kolesar- ja so težko poškodova- nega prepeljali v bolniš- nico, kjer je ponoči umrl. VISEČE SKALE NAD CESTO FERDO DRAGAR, 36. iz Pristave je vozil s to- vornim avtomobilom iz Radeč proti Celju. Ko je pripeljal v Veliko širje, kjer je hitrost vožnoe omejeaia na 30 km/viro, je vozil s primerno hitrostjo, ko je opazil, da prihaja nasproti tovorni avtomo- bili, ki omejitve ni upošte- val. Voznik Dragar je uis- taivil skrajno desno, med- tem ko je vozaiik tovor- njaka s prikolico tudi za- viral, zavili desno ter s preidnjim delom kabine za- del v masiv visečih skal. škoda znaša okoli 9.500 dinarjev. NEZAVAROVAN ŽELEZNIŠKI PRELAZ ALBERT KRIŽAN, 42, iz Kačjega dola je vozil iz Podplata proti Rogaški Slatini. Pri odcepu ceste je nameraval zaviti v des- no in prečkati nezavaro- van železniški prelaz. Ni se prepričal, če je pot prosta in tako ga je za- dela lokomotiva tovornega vlaka ter odbila s proge. V avtomobilu so bili še štirje otroci, poškodovali pa so se voznik Križan ter otroka, ll-letni Albert ter 13-letna Darinka. škoda na vozilu. znaša okoli lO.OOO dinarjev. 5 poti po INDIJI (4)— Piše: Jure Krašovec NEVŠEČNA DEDIŠČINA - KASTE DANAŠNJA NASPROTJA IMAJO KORENINE V 4.000 LETNI ZGODOVINI — OB TUJIH SPOZNAŠ DOMAČA NASPROTJA IN TEŽAVE »Dellujci«, tx) je tisti, Jci smo ostali v Indiji, smo imeU burne zajtrke v ho- telu Akbar. Prejšnji dan nabrani vtisi so bili blago za menjavo. Tako je nanesel pogovor tudi na kaste. Kaj so ka- ste, kakšen je njihov iz- vor, ix>men, kakšen da našnji odraz? — Kaste? Svetlejše kože je kdo, višje mesto je. — — Ne. PCaste, to je raz- likovanje po premožno sti. - — Nak. Kaste so indij ska inačica naših srednje- veških cehov. — Takšno prepiranje je bi- lo podobno tistemu; kaj je bilo prej, jajce ali ko- koš? Nobena trditev m točna zase, približno toč- ne so vse tri skupaj. TRADICIJA Kaj je pravzaprav kasta? Mimogrede, Indijci te be sede ne uporabljajo, ker je španskega izvora. No, o tem malo kasneje. Najprej zgodbo, ki jo je jugoslo vanskemu trgovskemu ata- šeju pripovedoval visok funkcionar ministrstva za finance; Pri sekretarju ministr- stva so se napovedali sin- dikalni voditelji. Predstav- niki sodobnega indijskega delavskega gibanja so izvi- rali iz različnih kast. Pred sestankom je sekretar vprašal, s čim lahko ko- mu postrežejo. Samo eden si je 25ažel0l kozarec vode Sekretar je naročil strež- niku, naj prinese vodo Mine ix>l ure, vode še ni. Sekretar poklice strežnika in ostreje zahteva: — Prinesite gospodu vo- de, kot sem naročil! — Mine ura, mine seja hi žejni sindikalist odide ne- odžejan. Sekretar ministra pokli- če strežnika in ga ostro prime, zakaj ni izpolnil na- ročala: — Oprostite, sir, tiste- mu, ki je dve kasti nižji od mene, jaz že ne bom streged. — To se je zgodilo pred kratkim, v poslopju mi- nistrstva, zgodilo se je če- trt stoletja pK) tistem, ko je bilo v Indiji z ustavo prepovedana med držav Ijani diskriminacija po si- stemu kast. Bi bili radi v koži Indi- re Gandhi in njenih somiš- ljenikov, ki so se odločili za postopno preobrazbo Indije v pravičnejšo, so- cialistično dnižbo? DISKRIMINACIJA Zadnjič sem opisal sre čanje z malimi berački. Ko sem bil pred leti na Bliž- njem vzhodu, so se mi arabski smrkolini, terja joč »bakšiš«, obešali za ro- kave. V Indija se me niti s koncem prsta ni nihče dotaknil. Indijska "istava odpravlja diskriminacijo, boda ti malčki se prosto voljno, privzgojeno, držijo prastare prepovedi. Nekoč niso smeli stopiti niti v senco pripadnika višje ka- ste. Ta strahota, ta za atom sko dobo nerazumljiva tra- dicija, je tradicija zares. 4.000 let je stara. Takrat so s severa na indijsko podcelino (vdrli Aryci, svet lopolti nomadi. Podjarmi- li so temnopolte Dravide, jih zasužnjih, potiskah proti jugu podceline. Za- nje Dravidd niso imeh nič, niti duše. Iz plemenske ureditve so se Arye sami začeli de- hti na sloje. Sloji aU var. na so bih v začetku štirje. Brahmani so biil svečeni- ška, voditelj ska kasta. Ka- štrije so bili vojščakl, vajšije pa tjrgovci, obtmi- ki, kmetje, kolonisti. Naj- nižja kasta so bili pred- vsem Dravidi, imenovani šudra. V tisočletjih se je števi- lo kast pomnožilo. Začet- no razlikovanje po barvi kože (varna p>omem bar- vo) se je zg-.ibilo tn kaste so vedno bolj postajale pojem delitve dela, torej poklicev. Toda tu je tudi »majčkena posebnost«. V kasti se ljudje rodijo. Zlatarjev sin bo zlatar, smetarjev smetar in tako iz roda v rod, iz stoletja v stoletje. In v tisočletjih se je šte- vilo kast pomnožilo. V In- diji jih imajo od 3 do 4 tisoč. Najnižji, pariji, so zbiralci kož in kosti po- bitih in poginulih živaU ... Neumnost, boste rekli Kdo pri nas na piraznik loči blagajnika od kroja- ča? To sem si mislil tudi jaz in odkril znancu Mo- mu Shafiju svojo pogrun- tavščino: — Mister Moma. Reci- mo, da ste vi pometač, vaš sin pa se bo izšolal Lahko gre iz New Delhija v Bombay. Kdo bo vedel, da je iz nižje kaste? — Nekam pomilovalno me je pogledal in najprej za- trdil, da je kot Sikt na- sprotnik razlikovanja po kastah. Potem pa povedal — Ce bi bil jaz Hindu, pometač in bi se moj sin recimo izobrazil, postal uradnik v Bombayu, bi ga vseeno odkrili. Ce ne po obnašanju, govorici, na- vadah, potem gotovo ta- krat, ko bi mu prišel čas ženitve. Ta brez staršev ni mogoča. Poražen sem bil s svojo re\"olucionamo domislico. Spone kast se v Indiji sicer lomijo, toda najbolj trdovratno se jih držijo ravno tisti, ki jih te razli- ke najbolj težijo, oneča- ščajo — najnižji sloji, najubomejši in najmanj izobraženi. JE KJE IZHOD? Je. Sodobna Indija lomi tradicijo. Ne le sodobna. Aryanstvo ah hinduizem se je že v minulih stolet- jih začel rahljati. Na- sprotovanje kastam in ena- kost pred bogom je že 400 let pred nastankom krščanstva začel učiti Budha. Tudi hindujska sekta jajni je E>ostala pri- bežališče brezpravnih in siromašnih, kaste so za- vrgU tudi Sikhi, verska sekta, ki je kot mešanica hinduizma in Islamstva. nastala pred pol tisočlet- ja. Tradicijo lomi tudi ustava, predvsem pa izo- braževanje. To, da so v Indiji osnovnošolski otroci enako oblečeni za šolo, ni kakšno klubaško razliko- vanje med šolami. Enako oblečeni dečki in deklice se zlivajo v miselno ena- kost obnašanja in navad. Po ustavi je vsakemu Indijcu dostopen vsak po- kUc. Mladina se izmotava iz mreže kast tako, da ra- je zavrača vse kaste, naj- višje in najnižje. Seveda gre to počasi. V hotelu Akbar sem vi- del dve mični Indijki. (Z>d- rezali sta si lase po fan- tovsko, oblekli pri kole- nu prešite dolge hlače na- mesto sarija. Tudi rdečega znaka si nista narisali na čelo. Ker je bila ena iz Karale na jugu, druga pa iz Simle na severa, sta se morali pogovarjati v naj- bolj razširjenem hindi. Morda so bili predniki ene š u d r e , predniki druge pa k a š t r i j e. Kdo ve? Dekleti sta se od tega radikalno odtegniU. Bodi dovolj. Tudi mi ni- ?mo angeli. Le pomislimo na socialno strukturo med študenti, na socialni iz- vor parov, ki ob sobotah stopajo pred matičarje. Kaste v Indiji pa so 4.000 ledgovomi urednik Jože Volfand; Tehmčm urednik; Drago Medved - Eledakcija: Milan Božič Edi Goršič Jure Krašovec Milan Semčai ždemca SU>pai Mllenko StraSek Berm Strmčnik - Izhaja vsaA Setrtek - Izdaja ga CGP »Etelo« — Tisk m tlišeji: CGF »Delo« LJubljana - Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne Številke 1 din — (celoletna naročnina 4« din, polletna 24 din. Tekoči račun 50102-601-20012 CGP »DELO« LJubljana — Tel.: uredništvo 223 69 in 231 05, mah oglasi m naročnine 228-00