47ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (1 9) • 47–67
Jure Ga{pari~
Ob~inske volitve v Dravski banovini 15. oktobra 1933
in nekdanja Slovenska ljudska stranka
»Najve~ji politi~ni falzifikat in {kandal v na{i politi~ni zgodovini sploh.«1
Ivan Ah~in, urednik ~asnika Slovenec
»Poru{ena bajka«2
Ivan Pucelj, minister v kraljevi vladi
Dolgo poletje leta 1933 je v jugoslovanskem delu Slovenije bilo tako kot politi~no ‘ivljenje.
Dolgo in vro~e. Razburkano in turbulentno dogajanje iz dvajsetih let 20. stoletja je zamenjal
togi ~as diktature. Kralj Aleksander je 6. januarja 1929 skup{~ino in stranke suspendiral ter
zavladal ljudstvu »brez posredovalcev«, kakor se je sam duhovito izrazil v svojem manife-
stu.3 Upravljanje z dr‘avo je poveril novi vladi, na ~elo katere je postavil sebi slepo poslu{nega
generala Petra @ivkovi}a. V novem kabinetu se je kot edini Slovenec zna{el tudi dr. Anton
Koro{ec, predstavnik nedavno pokopane Slovenske ljudske stranke (SLS), ki je na vseh volitvah
v dvajsetih letih v Sloveniji po‘ela ve~ino glasov. Njegovo imenovanje v @ivkovi}evo vlado
je bilo posledica jasnega in preprostega dejstva, ki ga je kralj Aleksander v nekem pogovoru
razlo‘il srbskemu patriarhu Gavrilu: »On u Slovena~koj ima ve}inu naroda za sobom i njegovo
prisustvo u dana{njoj vladi je od ogromnog zna~aja.«4 Kralj ga je potreboval. Koro{ec in
njegov naslednik v vladi ing. Du{an Sernec sta se kot predstavnika nekdanje avtonomisti~no-
federalisti~ne SLS morala soo~ati z unitaristi~no-centralisti~no linijo vladne politike, kar je
tako pri »voditelju« Koro{cu kot »na terenu« v Sloveniji spro‘alo prenekatero neprijetno
vpra{anje. [tevilni pomisleki o tem, ali se spla~a biti udele‘en v taki vladi, so naposled
botrovali Koro{~evemu odhodu iz vlade 29. septembra 1930. Politi~ni relikti SLS, ki jih je
nato v vladi poosebljal Sernec, so (za marsikoga kon~no) zapustili Beograd septembra 1931.5
Nastalo vrzel v vladi so hitro izkoristili predstavniki tradicionalnih nasprotnikov SLS – slo-
venskih liberalcev (nekdanjih demokratov in kmetijcev) in se br‘ zavihteli na ministrski mesti.
Slednji so se tudi hitro uglasili z zvoki novega re‘ima (leta 1932 so vstopili v novo oblikova-
no re‘imsko stranko Jugoslovansko radikalno kmetsko demokracijo – JRKD, leta 1933 pre-
imenovano v Jugoslovansko nacionalno stranko – JNS) in za formalno neorganizirano SLS
so se pri~eli te‘ki ~asi opozicije, ki so v letu 1933 postali {e te‘ji. Potem ko je objavila svoj
radikalni programski spis – t. i. punktacije SLS, so sledile konfinacije njenih osrednjih poli-
1 Ivan Ah~in, Izgubljeni spomin na Antona Koro{ca, ur. B. Gode{a – E. Dolenc, Nova revija, Ljubljana 1999,
(dalje: Ah~in, Spomini), str. 204.
2 Jutro, 16. 10. 1933, »Poru{ena bajka«.
3 Jutro, 6. 1. 1929, (posebna izdaja), Novo stanje v dr‘avi.
4 Memoari patrijarha srpskog Gavrila, ur. Milan Mladenovi}, Sfairos, Beograd 1990, str. 60.
5 Ah~in, Spomini, str. 74–75.
6 O odmevih politi~ne situacije v banskem svetu Dravske banovine glej: Miroslav Stiplov{ek, Prizadevanje
banskega sveta Dravske banovine za udejanjenje banovinske samouprave in decentralizacije uprave ter za raz{iritev
svojih pristojnosti leta 1933, Zgodovinski ~asopis, 55 (2001) 2, (dalje: Stiplov{ek, Banski svet Dravske banovine
leta 1933), str. 234–241.
48 J. GA[PARI^: OB^INSKE VOLITVE V DRAVSKI BANOVINI 15. OKTOBRA 1933 ...
tikov, nato znani {en~urski proces in ukinitev {e ene zadnjih dovoljenih organizacij katoli{kega
politi~nega tabora, Prosvetne zveze.6 Biv{a alfa in omega slovenskega politi~nega ‘ivljenja
je tako bila poleti 1933 potisnjena v katakombe. Notranjepoliti~ne napetosti v dr‘avi so sicer
rasle in se pregrevale, a hkrati ostajale globoko v objemu diktature. Sprememb navzven ni
bilo slutiti, politi~ni ~as je bil vro~ in dolg.
Dogajanje v poznem poletju 1933 pa je vzbudilo ob~utek, da se le obeta dogodek, ki je
kasneje pretresel politi~no prizori{~e onega ~asa. ^etrtega septembra 1933 se je sestal na
prvi seji svojega prvega izrednega zasedanja banski svet Dravske banovine. To zasedanje je
bilo sicer posebej pomembno predvsem zato, ker je banski svet kot zgolj posvetovalni organ
bana prvi~ posegel na uredbodajno podro~je. Na podlagi 51. ~lena novo sprejetega Zakona o
ob~inah je imel nalogo sprejeti podrobno uredbo o sestavi kandidatnih list, o sestavi in o
poslovanju volilnih odborov ter o glasovalnem postopku pri predvidenih volitvah ob~inskih
odborov v Dravski banovini.7 Pri~akovati je bilo torej mogo~e skoraj{nje ob~inske volitve.
* * *
Pred vpogledom v razburljivo volilno dogajanje se najprej pomudimo pri polo‘aju in pri-
stojnostih ob~in v ~asu Aleksandrove diktature. Izvoljene ob~inske uprave v Dravski banovini
so bile po {estojanuarskem aktu razpu{~ene. Na njihovo mesto so bile imenovane nove, ki pa so
jih v glavnem sestavljali isti ljudje. Svoje posle so nato v okviru svojih starih pristojnosti oprav-
ljale naprej. Vse do leta 1931 ni prihajalo do ve~jih sprememb v njihovi personalni sestavi, nato
pa se je spro‘il pravi plaz zamenjav. Med skup{~inskimi volitvami leta 1931 in volitvami v
senat leta 1932 je ban ob~inske funkcionarje po vrsti razre{eval in na izpraznjena mesta imeno-
val prista{e re‘ima. Tako je bilo pred volitvami senata leta 1932 od 1056 ob~in v Dravski
banovini ve~ kot 1000 slednjih v rokah privr‘encev tedaj {e sve‘e JRKD.8
Precej{nje {tevilo ob~in v Dravski banovini je predstavljalo svojstven in poseben problem, ki
je zlasti pri{el do izraza po sprejetju novega krovnega Zakona o ob~inah pomladi 1933 (veljati je
za~el 13. junija).9 Naloge samoupravnega in ob~eupravnega delokroga, ki naj bi jih izvr{evale
ob~ine, so namre~ od teh zahtevale ustrezno velikost in finan~no krepkost. Skladno s tem stali{~em
je zakon omejil {tevilo prebivalstva ob~ine na najmanj 3000, a hkrati dopustil mo‘ne izjeme.
Upo{tevaje dejstvo, da je kar 71 % ob~in v Dravski banovini {telo manj kot 1000 prebivalcev, je
sledila mno‘i~na in zelo ob~utljiva komasacija.10 Slovo od starih tradicionalnih ob~in je bilo
marsikje te‘ko, nezadovoljstvo prebivalstva veliko. Ko je 12. septembra 1933 kon~no iz{la Ure-
dba o spojitvi ob~in »po na~elih in potrebah sedanje dobe«,11 in zmanj{ala {tevilo ob~in na
364,12 je re‘imski list Jutro opravi~ujo~e razlagal: »Da je bila korenita sprememba v ustroju
na{ih ob~in potrebna, tega pa~ ne more nih~e zanikati. Vpra{anje komasacije in z njo okrepitve
na{ih ob~in je bilo na dnevnem redu ‘e ves ~as po prevratu. Vse dr‘ave, ki ho~ejo po demokrati~nih
7 Prav tam, str. 247.
8 Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), fond Anton Koro{ec, A. [. 1, Za{to je potreban amandman o ponovnoj
komasaciji op{tina; prim.: Jo‘e @ontar, Ob~ine v Sloveniji v letih 1918 do 1941, v: Vilfanov zbornik, ur. V. Raj{p –
E. Bruckmüller, Zalo‘ba ZRC, Ljubljana 1999, (dalje: @ontar: Ob~ine v Sloveniji), str. 604.
9 Iz novega ob~inskega zakona so bila izvzeta mesta s posebnim statutom (Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj), ki so
dobila »svoj« zakon o mestnih ob~inah julija 1934.
10 Problematiko komasacije je na~el ‘e program dela beograjskega ministrskega sveta, sprejet 11. decembra
1930, ki je ministru za notranje zadeve poveril pripravo novega ob~inskega zakona in izvedbo pregrupacije ob~in. –
@ontar, Ob~ine v Sloveniji, str. 604–609.
11 Stiplov{ek, Banski svet Dravske banovine leta 1933, str. 247.
12 [tevilo ob~in v Dravski banovini se je pogosto spreminjalo. Po prvi Uredbi o spojitvi ob~in se je njihovo
{tevilo zmanj{alo s 1063 na 364. Po nadaljnjih spremembah se je nato ustalilo pri {tevilu 377. – Stiplov{ek, Banski
svet Dravske banovine leta 1933, str. 247; @ontar, Ob~ine v Sloveniji, str. 612.
49ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
na~elih ljudstvo res pritegniti k sodelovanju pri javnih poslih in mu velik del teh poslov prepustiti
v samoupravo, skrbe z vsemi mo~mi za to, da se okrepijo in razvijejo ob~ine kot osnovne samou-
pravne in upravne jedinice. /…/ Stara Avstrija ni hotela in ni pustila, da bi dobilo ljudstvo pravico
in mo~, samo odlo~ati o svoji usodi. /…/ Zato z Dunaja ne le niso podpirali akcij za pove~anje
ob~in, temve~ so jih naravnost sabotirali. /…/ Jugoslavija, na{a narodna dr‘ava, pa ni nekaj kar
bi bilo izven ali celo proti narodu.« ^lanek se kon~a s pomenljivo ugotovitvijo: »Kljub temu je
mogo~e, da se bodo iz raznih krajev pojavile upravi~ene prito‘be /…/. Kjer se bodo nedostatki
pojavili, bo treba takoj po volitvah ukreniti vse, da se odstranijo /…/.«13 Oblast JNS si seveda ni
‘elela nezadovoljnih volilcev, {e zlasti pred predstoje~imi volitvami ne, in je zato sku{ala pomi-
rjati prebivalstvo na dva na~ina: tenko~utno vpra{anje sede‘ev novih ob~in je prelo‘ila na ~as po
volitvah ter poudarjala, da je po ob~inskem zakonu {e tri leta mogo~e popravljati morebitne
napake pri komasaciji.14 Pri tem velja dodati, da ljudsko nezadovoljstvo ni koreninilo zgolj v
starih tradicijah in ranljivem lokalpatriotizmu, temve~ tudi in predvsem v dejstvu, da pri koma-
saciji niso bili zmeraj upo{tevani argumenti, ki jih je predvidel zakon – gravitacija krajev v
bodo~i ob~ini, ekonomska in socialna struktura prebivalstva, prometne zveze, ‘elje prebivalstva.
Prav tako so se ustvarjale ob~ine z manj kot 3000 prebivalci. Klju~ni argument pri spajanju ob~in
je namre~ bil en sam – strankarskopoliti~ni interes JNS.15 Z ustanavljanjem novih ob~in so se
posledi~no ustanavljali tudi novi volilni okraji za ob~inske volitve in s prera~unljivo volilno
geometrijo je seveda bilo mogo~e ustvariti re‘imu prijaznej{o Dravsko banovino. Boj za volitve
se je o~itno za~el {e pred uradnim razpisom volitev.
Novi Zakon o ob~inah pa je poleg razvpite dolo~be o najmanj 3000 prebivalcih prinesel
tudi novosti, povezane s sestavo ob~inskih odborov16 kot osrednjih organov ob~ine. Slednji
naj bi bili po novem voljeni na podlagi splo{ne, enake in neposredne volilne pravice, in sicer
za dobo treh let. Mo‘nost voliti in biti voljen so torej dobili vsi, tudi morebitni nasprotniki
re‘ima JNS. Da pa ti le ne bi »zavzeli« preve~ ob~in, je zakon predvidel nekaj varovalk –
zapovedal je javno glasovanje in oster dr‘avni nadzor nad delovanjem ob~ine. Tako je imel
ban pravico razre{iti ves ob~inski odbor in ga nadomestiti z gerentstvom, ~e je sodil, da prvi
svojih poslov ne vr{i v redu.
Delokrog ob~ine je {e naprej obsegal samoupravne in dr‘avne posle. V samoupravni okvir
je zakon pri{teval skrb za gospodarski napredek ob~ine (predvsem pospe{evanje kmetijstva,
turizma, zadru‘ni{tva), skrb za njen kulturni (graditev {ol, ustanavljanje knji‘nic, prirejanje
te~ajev) in socialni napredek (skrb za uboge, podpiranje brezposelnih, gradnja stanovanj),
skrb za javno zdravje (ustanavljanje zdravstvenih zavodov, gradnja kopali{~, vodovodov,
kanalizacije) in promet (gradnja in vzdr‘evanje cest) ter gospodarjenje z ob~inskim pre-
mo‘enjem. Naloge dr‘avnega oziroma ob~eupravnega zna~aja pa so obsegale skrb za krajev-
no policijo, vodenje najrazli~nej{ih evidenc ter sodelovanje ob~ine z dr‘avo pri izvedbi voli-
tev in pri voja{kih, zdravstvenih, gospodarskih, dav~nih, sodnih, prosvetnih in ‘elezni{kih
zadevah.17 Pristojnosti ob~in so posledi~no bile, predvsem skozi prizmo samoupravnega de-
13 Jutro, 13. 9. 1933, Komasacija ob~in.
14 @ontar, Ob~ine v Sloveniji, str. 612.
15 PAM, fond Anton Koro{ec, A. [. 1, Za{to je potreban amandman o ponovnoj komasaciji op{tina; prim.:
@ontar, Ob~ine v Sloveniji, str. 613–614.
16 Novi zakon je ohranil vse tri organe ob~ine, ki jih je ta imela do tedaj – ob~inski odbor, sestavljen iz 18 do 36
voljenih ~lanov, ter ob~insko upravo in predsednika ob~ine kot izvr{ilna organa.
17 Slu‘beni list kr. banske uprave Dravske banovine, 35/1933, Zakon o ob~inah z dne 14. marca 1933; A. [raj,
Novi zakon o ob~inah (nadaljevanje), v: Samouprava, 1 (1933) 9, str. 164–167; @ontar, Ob~ine v Sloveniji, str. 609–
610; prim. tudi: F. R., Novi ob~inski zakon, v: Samouprava, 1 (1933) 1, str. 9–11; A. [raj, Novi zakon o ob~inah
(nadaljevanje), v: Samouprava, 1 (1933) 8, str. 149–152.
50 J. GA[PARI^: OB^INSKE VOLITVE V DRAVSKI BANOVINI 15. OKTOBRA 1933 ...
lokroga, relativno {iroke, vendar hkrati docela lokalno-gospodarsko obarvane. Na prvi po-
gled se tako lahko zdi, da predsedovanje ob~inam ni bila izrazito politi~na funkcija, ~e ne bi
pristojnosti ‘upanov poleg omenjenega obsegale tudi pravice voliti predstavnike senata.
Majhna, toda bistvena podrobnost! Volilci ob~inskih odborov so obenem bili posredni volilci
beograjskega senata, kar je dajalo ob~inskim volitvam kot prete‘no lokalnemu dogodku globlji
pomen.18
* * *
Potem ko je dr‘ava kon~no dobila novi in enotni ob~inski zakon (do tedaj so lo~eno
veljali stari predjugoslovanski predpisi) ter temeljito zaorala po polju komasacije, je nastopil
~as za demokrati~ne volitve novih ob~inskih uprav. In da bi te res bile demokrati~ne in korektne,
je skladno z zakonom moral banski svet poprej sprejeti natan~ne odredbe o kandidaturah in
volilnem postopku. Ko so se banski svetniki iz Dravske banovine tozadevno sestali na prvi
seji septembra 1933, so najprej prisluhnili banu dr. Maru{i~u, ki je poudaril pomen ob~inskih
volitev ter oznanil, »/…/ da bodo volitve glede na delokrog ob~in ’v splo{nem gospodarskega
in ne toliko politi~nega zna~aja…’, ne sme pa se jim povsem odre~i tak{nega pomena /…/.«
V nadaljevanju je daljnovidno opozoril volilce: »/…/ pri~akovanja ’izvestnih krogov’ (v Slo-
veniji zlasti katoli{kega tabora), da bodo volilni izidi pomenili spremembo tak{ne usmeritve
dr‘avne politike (mi{ljena je politika na izhodi{~ih {estega januarja, op. J. G.) in vrnitev k
prej{njim razmeram, so ’a priori izklju~ena’.«19
Po uvodnem Maru{i~evem govoru pa so se stvari v razpravni dvorani za~ele zapletati. Na
predlog Ivana Tav~arja, predsednika kluba banskih svetnikov, so sejo za nekaj opoldanskih
ur prekinili. Glasovalni stroj JNS20 se je umaknil na posvetovanje, na katerem je kmalu pri{el
do soglasnega sklepa, da se naj volitve in posledi~no sprejem obravnavane volilne uredbe
odlo‘ijo. Iz argumentacije stali{~a veje o~itna bojazen svetnikov, da bi se v bli‘nji prihodno-
sti izvedene volitve ob morebitni udele‘bi opozicije iztekle negotovo. Mo‘je, ki so sedeli v
banskem svetu, so seveda poznali razmere na terenu in je zato z re‘imskega gledi{~a njihov
predlog povsem razumljiv. Vsekakor je bolj nejasen odgovor bana Maru{i~a. Ta je svetnike
opozoril na sklep sestanka ministrov, senatorjev in narodnih poslancev s predsednikom vlade
dr. Sr{ki}em v Roga{ki Slatini, da je treba takoj kon~ati s komasacijo in izvesti volitve. ^lani
banskega sveta so tako bili neformalno prisiljeni od svojega predloga odstopiti.21 Njihove
ob~utke ob dogajanju je nazorno povzel dr. Franjo Ro{, ki je dejal: »/…/ Mi vsi brez izjeme
smo pri{li na to izredno zasedanje banskega sveta z naro~ilom na{ih somi{ljenikov, da pove-
mo gospodu banu, naj ne forsira ob~inski volitev. /…/ Domov bomo {li s sporo~ilom, da se
ob~inske volitve morajo izvr{iti do 15. oktobra. Prinesli bomo s seboj samo drago breme, vsa
18 Po ustavi Kraljevine Jugoslavije z dne 3. septembra 1931 je imelo zakonodajno funkcijo v dr‘avi dvodomno
predstavni{tvo, sestavljeno in Narodne skup{~ine in Senata. Medtem ko je bila prva v celoti voljeno telo, je imel v
drugem kralj pravico predlagati toliko senatorjev, kolikor je bilo izvoljenih. »Senatsko« volilno pravico so imeli
narodni poslanci, vsi banski svetniki ter vsi predsedniki ob~in posamezne banovine. – Ferdo ^ulinovi}, Dr‘avnopra-
vna historija jugoslavenskih zemalja XIX. I XX. vijeka. Druga knjiga. Srbija – Crna gora – Makedonija. Jugoslavija
1918. – 1945, [kolska knjiga, Zagreb 1954, str. 291–292.
19 Stiplov{ek, Banski svet Dravske banovine leta 1933, str. 247.
20 Minister za notranje zadeve je 27. novembra 1931, torej pred II. zasedanjem banskega sveta februarja 1932,
razre{il funkcije banskega svetnika Dravske banovine vse prista{e nekdanje SLS, hkrati pa je na njihovo mesto
postavil predstavnike slovenskih liberalcev, od leta 1932 ~lane JRKD in nato JNS. – Stiplov{ek, Banski svet Dravske
banovine leta 1933, str. 234.
21 Prav tam, str. 248.
51ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
odgovornost se bo zvalila na nas, toda jaz tukaj izjavljam, da mi to odgovornost dedicirano
odklanjamo in jo prepu{~amo onim, ki so v Roga{ki Slatini {li preko nas /…/.«22
In ~emu so »oni« v Roga{ki Slatini {li preko banskih svetnikov? Razloge lahko i{~emo na
zunanjepoliti~nem polju. V zapleteni diplomatski stvarnosti tistega ~asa, ki jo je {e dodatno
zapletel vzpon Hitlerja v Nem~iji, je bila zlasti v o~eh tradicionalne jugoslovanske zaveznice
Francije pomembna notranjepoliti~na (pa tudi sicer{nja) stabilnost Aleksandrove dr‘ave.
Konfinacije jugoslovanskih opozicijskih voditeljev v za~etku leta 1933 k temu seveda niso
prispevale. Osupnile so francosko vlado, poleg nje pa se je vznemiril tudi britanski Foreign
Office. Francoski zunanji minister Joseph Paul-Boncour je tako 17. marca opozoril Beograd,
da je treba izvesti decentralizacijo dr‘ave. A jugoslovanska oblast je kmalu zatem prilila {e
dodatnega olja na ogenj in obsodila vodjo hrva{ke opozicije Vladka Ma~ka. Poleti 1933 se je
politi~na situacija v dr‘avi sicer umirila, vendar {e vedno dajala negotov vtis.23 Re‘im je
moral nujno vsaj navzven pokazati demokrati~ni obraz. In ob~inske volitve, ki bi jih izvedli
v vsej dr‘avi, so bili ve~ kot primerne za to.
Banski svetniki so se o~itno uklonili »vi{jim dr‘avnim interesom« in naposled sprejeli
predlagano volilno uredbo. Ta je predpisovala, da se morajo ob~inske volitve vr{iti na podla-
gi kandidatnih list. Vsaka izmed list je morala vsebovati toliko imen kandidatov, kolikor je
bilo ob~inskih odbornikov v doti~ni ob~ini. Posami~no listo so morali predlagati volilni
upravi~enci iz ob~ine, potrdilo pa jo je sodi{~e. Na dan volitev so nato volilci volili za
posami~no listo. Za nemoten potek volitev je na vsakem voli{~u skrbel volilni odbor, ki ga je
postavil predsednik ob~ine (‘upan). S to dolo~bo je ‘e bila dana prva mo‘nost volilnih mani-
pulacij, saj je bila tedaj ve~ina ‘upanov v Dravski banovini iz vrst re‘imske JNS. Dolo~ena
kontrola nad delom volilnih odborov je sicer bila omogo~ena z dolo~bo, da imajo predstav-
niki kandidatnih list pravico prisostvovati poslom volilnega odbora. Samo glasovanje je po
dikciji uredbe trajalo neprekinjeno od 7. do 18. ure, za kraj{i ~as se je lahko prekinilo le, ~e je
pri{lo do nereda. ^lani volilnega odbora med glasovanjem niso smeli vplivati na volilce. Sam
glasovalni postopek je konkretno potekal tako, da je posamezen volilec stopil v sobo, kjer je
potekalo glasovanje (stopilo jih je lahko najve~ pet naenkrat), se glasno predstavil in nato
imenoval listo, kateri je namenil svoj glas. Po kon~anem glasovanju je najprej sledilo {tetje
glasov, nato pa po svoje zanimiva delitev mandatov. Uredba je namre~ dolo~ala, da dobi tista
lista, ki je prejela najve~je {tevilo glasov, dve tretjini odborni{kih mest. V slu~aju, da sta dve
najmo~nej{i listi dobili enako {tevilo glasov, so morali volitve prihodnjo nedeljo ponoviti.
Ostanek ob~inskih mandatov so razdelili po D’Hontovem sistemu. [tevilo glasov ostalih list
(in tudi najmo~nej{e liste, ~e je prejela absolutno ve~ino glasov!) so po vrsti delili z naravni-
mi {tevili od ena naprej. Dobljene koli~nike z vseh list so potem razvrstili po vrsti od najve~jega
do najmanj{ega in jim od prvega proti zadnjemu pripisovali odborni{ka mesta, dokler slednja
pa~ niso bila zapolnjena.24
S sprejetjem volilne uredbe je bil izpolnjen {e zadnji formalni pogoj za izvedbo ob~inskih
volitev. Ban nato z razpisom ni odla{al. [e isti dan, ko je v Slu‘benem listu iz{la uredba o
22 @ontar, Ob~ine v Sloveniji, str. 616. S takim stali{~em se nista strinjala Rudolf Golouh in Albin Prepeluh, ki
sta se zavzemala za ~imprej{nje volitve. Pri tem je zanimivo, da sta se tudi onadva sklicevala na ‘elje ljudstva. –
Stiplov{ek, Banski svet Dravske banovine leta 1933, str. 248–249; Jutro, 5. 9. 1933, Banovinska uredba o izvedbi
ob~inskih volitev.
23 Vuk Vinaver, Jugoslavija i Francuska izme|u dva svetska rata (Da li je Jugoslavija bila francuski »satelit«),
Institut za savremenu istoriju, Beograd 1985, str. 242.
24 Slu‘beni list kr. banske uprave Dravske banovine, 73/1933, Uredba o sestavi kandidatnih list, o sestavi in o
poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah ob~inskih odborov v Dravski banovini.
52 J. GA[PARI^: OB^INSKE VOLITVE V DRAVSKI BANOVINI 15. OKTOBRA 1933 ...
volilnem postopku, je priob~il razglas, v katerem je odredil »/…/ za vse ob~ine Dravske
banovine, razen za mestne ob~ine Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj, volitve ob~inskih odbo-
rov na nedeljo, 15. oktobra 1933.«25
V demokrati~nih ureditvah bi si tak{en dogodek, kot so volitve ob~inskih odborov, seve-
da prislu‘il ustrezno manj pozornosti kot denimo skup{~inske volitve, v diktaturi kralja Alek-
sandra pa je bilo druga~e. Ob~inske volitve v Dravski banovini oktobra 1933 izstopajo iz
sivega volilnega povpre~ja {estojanuarskega re‘ima, saj so se jih navkljub dejstvu, da so bile
izvedene pod pla{~em diktature, udele‘ili prista{i nekdanje SLS. Slika slovenskega politi~nega
prostora se je tako tudi po 6. januarju izrisovala na terenu.
* * *
V volilni boj jeseni 1933 sta se podala dva neenaka politi~na tabora – re‘imska JNS na
eni in prista{i nekdanje SLS na drugi strani; mo~na vladna vsedr‘avna stranka na eni in
formalno neobstoje~a opozicijska SLS na drugi strani. Ta je sicer {e zmerom imela svoj
~asnik Slovenec, ki pa je bil pod mo~no oblastno cenzuro. V ob~ilih tistega ~asa posledi~no
ne najdemo sledov ostrih besednih spopadov med obema taboroma, ki smo jih vajeni iz
razgibanih dvajsetih let (med liberalci in katoliki), temve~ zgolj sledi ostrih besednih napa-
dov organa JNS Jutro.26 Prista{em opozicije je jutranjo kavo ali ‘ganje prvi~ zagrenil Jutrov
uvodnik v nedeljo, 17. septembra. Ker tedaj kandidatne liste {e niso bile znane, je uvodni~ar
takole analiziral in prognoziral politi~no situacijo: »V vrstah protivnikov jugoslovanske mi-
sli se sedaj ob ob~inskih volitvah opa‘a velika razdvojenost v mi{ljenju. Eni so za nadaljevanje
abstinen~ne politike in so v tem vsaj ostali zvesti sami sebi. Drugi intransingentni punkta{i
pa fantazirajo o tem, kako bi bilo potrebno pod raznimi la‘nimi zastavami nastopiti pri
ob~inskih volitvah ter z zlorabo sedanjih te‘kih gospodarskih in socialnih razmer prirediti
demonstracijo proti re‘imu.« V nadaljevanju je za‘ugal opozicijskim voditeljem: »Sedaj pred
volitvami porabljajo in raz{irjajo punkta{ki re‘iserji vse druga~ne argumente. Svojim biv{im
prista{em pravijo, da bi jim uspeh pri ob~inskih volitvah omogo~il povratek na dr‘avno oblast
in da bodo z ob~inami v svojih rokah mogli zopet obnoviti svoj nekdanji vpliv doma in v
Beogradu. To je seveda nepo{tena prevara in grda spekulacija na naivnost ljudi. Ni sredstva,
ki bi omogo~ilo obnovo nekdanjega partizanskega re‘ima in hudo se bodo opekli oni, ki bi
pri tej blazni spekulaciji pomagali.«27
Zadnja dva tedna pred volitvami so podobni napadi na opozicijo skorajda vsakodnevno
polnili Jutrove strani. Neprestana ponavljanja, kako so napori »odstavljenih generalov in
korporalov« (voditeljev nekdanje SLS) brezupni, so rezultirala v jasnem sporo~ilu volilcem
in opoziciji: »Ni povratka v staro versko in plemensko razdvojenost!«28 Poleg ofenzivne
negativne kampanje pa moremo v predvolilni taktiki JNS opaziti tudi pozitivne prijeme.
Vodstvo stranke je namre~ ob razpisu volitev izdalo poseben proglas, v katerem je med dru-
gim pojasnjevalo svojim organizacijam, da lahko ob pripravi kandidatnih list pritegnejo k
sodelovanju tudi posameznike – ne~lane JNS. Na videz velikodu{na in demokrati~na poteza
edine v dr‘avi organizirane stranke, ki pa je vsebovala drobno omejitev. Tisti posamezniki, s
katerimi bi se JNS dogovorila za kompromisni nastop, bi morali priznavati na~ela nacionalne
25 Slu‘beni list kr. banske uprave Dravske banovine, 73/1933, Razglas.
26 Poleg Slovenca ni smel pisati o politiki in ob~inskih volitvah tudi katoli{ki list Domoljub. – PAM, fond Anton
Koro{ec, A. [. 1, Ob~inske volitve v Dravski banovini.
27 Jutro, 17. 9. 1933, Ob~inske volitve.
28 Jutro, 1. 10. 1933, Volilna bitka; 29. 9. 1933, Brezupni napori punkta{ev pri ob~inskih volitvah; 30. 9. 1933,
Ob~inske volitve in politika.
53ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
in dr‘avne politike »narodnega edinstva«.29 Prista{ opozicije, ki bi pod takimi pogoji pristal
na kandidaturo, seveda ne bi bil ve~ opozicionalec. Re‘imski listi bi zgolj nadel bolj
demokrati~no fasado. Privr‘enci nekdanje SLS razumljivo niso ‘eleli sodelovati pri gradnji
volilne Potemkinove vasi in so »ponudbo« zavrnili. Odziv nacionalnega tabora na to nikakor
ni bil vljuden. Jutro je jezno priob~ilo, da bi se naj dogovori za skupen sporazumen nastop na
volitvah povsod ugodno odvijali; {e ve~, dogovor v ve~ kot polovici ob~in bi naj ‘e bi do-
se‘en. »Toda vmes so udarili nesre~ni punkta{ki voditelji, ki ne morejo ‘iveti brez sovra{tva
in brez hujskanja, in so oboje zopet zanesli med ljudi.«30
Nekdanja SLS se je posledi~no odlo~ila za postavitev samostojnih nestrankarskih kandi-
datnih list.31 Nastop na volitvah pa seveda nikakor ni bil logisti~no in organizacijsko prepro-
sto opravilo, {e zlasti ne, ~e se ga je lotila formalno neobstoje~a organizacija – biv{a politi~na
stranka. Te‘ki nalogi je lahko bila kos le zato, ker je podtalno {e zmerom obstajala. Mre‘a
strankinih zaupnikov, razpredena po vsej banovini, je tvorila zanesljivo tajno organizacijo, ki
se je ponovno (kot leta 1931, ko je ob skup{~inskih volitvah pozivala k neudele‘bi na volit-
vah) oprijela politi~ne akcije.32 Tako stanje pa ni moglo ostati prikrito njenim politi~nim
nasprotnikom iz vrst JNS, ki so ga hitro sku{ali izkoristiti v svoj prid. V javnem razmi{ljanju
enajst dni pred volitvami so postregli z zanimivim etapnim sklepanjem: Po uvedbi Aleksan-
drove diktature so bile vse stranke razpu{~ene; tudi SLS. Nova ustava in novi dru{tveni zakon
sta nato ponovno omogo~ila ustanovitev strank, a se je do tedaj na tem temelju organizirala le
JNS. Iz tega je logi~no sledilo, da se privr‘enci biv{e SLS niso mogli udejstvovati pod okri-
ljem svoje politi~ne stranke, saj ta preprosto ni obstajala. Formalno! Dejansko pa je bilo ve~
kot o~itno, »/…/ da biv{a SLS, vsaj kar se ti~e njenega vodstva, {e danes deluje in to s polno
paro. Edino ime, firmo {e skrivajo, vse drugo, kar tvori funkcijo stranke, je videti {e danes.
Pred vsem ima dobro organizirano centralo, iz katere gre sistemati~na in enotna politi~na
akcija po smotreno razporedenem agitatorskem aparatu do zadnje gorske vasi. Ves tisk, ves
na~in politi~ne akcije je enoten ter dokazuje pri sedanjih ob~inskih volitvah, da imamo po
vseh predelih Slovenije opravka s protizakonito politi~no stranko, ki po svojih eksponentih v
ve~ini ob~in sestavlja in vlaga izrazito strankarsko-politi~ne kandidatske liste.«33 Do klju~nega
sklepa sedaj ni ve~ dale~. Iz povedanega je namre~ nujno sledilo – ~e je protizakonita mati
(stranka), so protizakonite tudi njene liste.34 Opisan zanimiv poskus nacionalnega tabora pa
na njihovo ‘alost ni ‘el rezultatov, saj so bile s formalnega gledi{~a kandidature nekdanjih
SLSjevcev korektno vlo‘ene. ^e bi jih na podlagi takega sklepanja zavrnili, bi s tem odvzeli
pridih demokrati~nosti samim volitvam, s ~imer bi slednje najverjetneje izgubile svoj smisel.
In to ne le v o~eh opozicije, temve~ tudi in predvsem pri klju~nih akterjih v Beogradu.
Napadi na punkta{tvo, klerikalizem, pa tudi duhov{~ino niso pojenjali vse do 16. oktobra.
Re‘imski propagandni stroj je nepretrgoma brnel in poudarjal, da gre opozicionalcem tudi
tokrat za iste cilje, kot so jih objavili v svojih punktacijah, da sta njihovi naju~inkovitej{i
29 Jutro, 17. 9. 1933, Na delo za volitve!
30 Jutro, 3. 10. 1933, Odpor proti punkta{kemu terorju.
31 Zviti prista{i biv{e SLS pa so se tudi prilagajali konkretni politi~ni situaciji v posami~ni ob~ini in po potrebi
nastopali kot kompromisna lista ali celo lista JNS. Tako naj bi v ob~ini Velenje pod pretvezo kompromisa sestavili
izklju~no svojo listo, v ob~ini Re~ica ob Savinji pa naj bi se nosilec opozicijske liste Franc Rakun vpisal v JNS, s
~imer si je zagotovil udobno krinko za nastop na volitvah. – Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), fond Upravno sodi{~e
Celje, A. [. 17, 18, zadevi A 437/33 in A 401/33.
32 Ah~in, Spomini, str. 80. Ah~in v svojem delu napa~no navaja, da je tajna organizacija biv{e SLS tudi ob
ob~inskih volitvah 1933 propagirala volilno abstinenco.
33 Jutro, 4. 10. 1933, Punkta{ke liste so protizakonite.
34 Prav tam.
54 J. GA[PARI^: OB^INSKE VOLITVE V DRAVSKI BANOVINI 15. OKTOBRA 1933 ...
»agitacijski tori{~i« spovednica in pri‘nica ter jim vrh vsega {e o~ital protinarodni in proti-
slovenski zna~aj.35 Zlasti »politikujo~a duhov{~ina« je bila prenekaterokrat dele‘na
upravi~enih kritik Jutra. Toda standardna razmi{ljanja nacionalnega tabora o primernosti so‘itja
Cerkve in politike so pred volitvami postajala vse ostrej{a, dokler niso 8. oktobra kulminirala
v svare~em opozorilu: »Kakor morda {e pri nobenih volitvah, je videti pri sedanjih, kak{en
mir in kak{na sloga bi bila med na{im ljudstvom, ako ga ne bi pomagala hujskati politikujo~a
duhov{~ina. /…/ Nikomur ne hodi pri nas na misel, da bi v politi~nih in upravnih metodah
posnemal klerikalnega diktatorja Dollfussa. Za to tudi ni niti najmanj{e potrebe. Pogre{no pa
je pri~akovati, da bo rovarje in teroriste morda kdo {e bo‘al. Vsakdo ni rojen pod tako sre~no
zvezdo, da bi se za kazen lahko prijetno sprehajal v kakem udobnem letovi{~u.«36
Udarno volilno kampanjo JNS, po 9. oktobru {e dodatno okrepljeno z rezultati volitev v
Savski banovini,37 pa je vmes prekinil droben pripetljaj. Tisti, ki se je po Jutrovem mnenju
»prijetno sprehajal v udobnem letovi{~u«, si je namre~ – podobno cini~no re~eno – ‘elel
domov. Spomnimo, da so bili v za~etku leta 1933 zaradi objave slovitih punktacij nekateri
prvaki nekdanje SLS – dr. Anton Koro{ec, dr. Fran Kulovec, dr. Marko Natla~en in dr. Anton
Ogrizek – konfinirani na podlagi zloglasnega Zakona o za{~iti dr‘ave. Na odlo~bo banske
uprave Dravske banovine o konfinaciji so se omenjeni kasneje prito‘ili pri Upravnem sodi{~u
v Celju. To je nato na posebni seji 23. septembra 1933 odlo~bo razveljavilo kot nezakonito in
s tem posledi~no omogo~ilo »vrnitev odpisanih«.38 Manj kot mesec pred volitvami! Opozi-
cijska propaganda je seveda zanjo veselo vest br‘ izkoristila ter hitela pripovedovati, kako se
bosta Koro{ec in Natla~en 16. oktobra vrnila v Slovenijo in prevzela oblast.39 Re‘im je na
nastalo situacijo, razumljivo, moral hitro ukrepati. Banska uprava v Ljubljani je tako proti
razsodbi Upravnega sodi{~a v Celju vlo‘ila prito‘bo na Dr‘avni svet, t. j. na vrhovno uprav-
no sodi{~e, ki je ‘e tri dni po vlo‘itvi prito‘be, 7. oktobra 1933, odlo~ilo o vro~i zadevi.
Sodbo Upravnega sodi{~a v Celju je razveljavilo. ^lani Dr‘avnega sveta so v obrazlo‘itvi
svojega sklepa zavrnili klju~no stali{~e celjskega Upravnega sodi{~a, na katerem je slonela
prvostopenjska razveljavitev – dejstvo, da kraljevska banska uprava Dravske banovine kot
upravna oblast ni bila pristojna izre~i kazni. Poleg tega so {e dodali, da Upravno sodi{~e tudi
ne bi smelo ocenjevati okoli{~in, ki so upravno oblast privedle do sprejetja obravnavanih
ukrepov.40
35 Jutro, 5. 10. 1933, Na potu dr‘avne politike ni povratka!; 6. 10. 1933, Odgovorite s krepkim odporom!; 6. 10.
1933, Zloraba slovenskega imena.
36 Jutro, 8. 10. 1933, Na{a duhov{~ina in politika. S prispodobo o letovi{~u je bila mi{ljena usoda na~elnika
biv{e SLS Antona Koro{ca, ki je bil tedaj v konfinaciji na Hvaru, v hotelu Palace.
37 Ob~inske volitve v Primorski, Drinski, Savski in Donavski banovini so potekale ‘e 8. oktobra 1933. V Savski
banovini, ki je bila s slovenskega zornega kota najzanimivej{a, je opozicija pod vodstvom dr. Vladka Ma~ka ponov-
no proglasila volilno abstinenco. Volilna udele‘ba je nato zna{ala 54,6 %, kar je bilo dovolj za bombasti~en naslov v
Jutru: »Katastrofalen poraz punkta{ke politike«. – Jutro, 10. 10. 1933, Katastrofalen poraz punkta{ke politike; 10.
10. 1933, ^rn dan za punkta{e; 9. 10. 1933, Nov polom hrvatskih punkta{ev.
Kot obrobno zanimivost omenimo, da se je prav na dan volitev v Savski banovini s potovanja okrog balkanskega
polotoka v domovino vrnil kralj Aleksander. Z vojno ladjo Dubrovnik je priplul v Boko Kotorsko in tam ponovno
stopil na jugoslovanska tla. Natan~no leto in dan kasneje je prav tako stopil s krova Dubrovnika, a tedaj zadnji~.
Stopil je na francoska tla, kjer ga je ~akal atentator Vlada Georgijev. – Jutro, 9. 10. 1933, Povratek Nj. Vel. kralja.
38 Jutro, 10. 10. 1933, Razveljavljena sodba upravnega sodi{~a v Celju.
39 Jutro, 12. 10. 1933, Porabite zadnje dni!
40 PAM, fond Anton Koro{ec, A. [. 4, dokument Dr‘avnega sveta Kraljevine Jugoslavije, {t. 28781/33, z dne
7. oktobra 1933, o razveljavitvi razveljavitvene sodbe za dr. Antona Koro{ca. Na tem mestu se kot datum razveljavit-
vene sodbe Upravnega sodi{~a omenja 25. 9. in ne 23. 9., ki ga navaja Jutro. Razveljavitvena sodba celjskega Upra-
vnega sodi{~a se v Zgodovinskem arhivu Celje, ki hrani gradivo sodi{~a, ‘al ni ohranila. Glej tudi: Jutro, 10. 10.
1933, Razveljavljena sodba upravnega sodi{~a v Celju.
55ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Nacionalni tabor je lahko slavil svoj mali triumf. Opozicija je bila na videz obglavljena,
njeni voditelji so bili dale~ od doma. Petnajstega oktobra ji bo zgolj treba zadati poslednji
udarec, njene programe pa nato shraniti v »/…/ muzej politi~nih kuriozitet, kjer jih bodo na{i
potomci ob~udovali kot plodove dr‘avni{ke sposobnosti punkta{kih generalov iz leta 1933.«41
Medtem ko so v slovenskem delu JNS ~akali na 15. oktober, se v Beogradu niso obirali.
Na muhi ministra pravde Maksimovi}a so se namre~ zna{li celjski upravni sodniki, ki so si
po njegovem mnenju dovolili preve~. Za kazen je vse tri sodnike, predsednika sodi{~a dr.
Ivana Vrta~nika ter sodnika dr. Henrika Stesko in dr. Ivana Likarja, upokojil. Za novega
predsednika je imenoval dotedanjega predsednika Upravnega sodi{~a v Sarajevu dr. Ferda
Prenja, za sodnika pa tamkaj{njega sodnika dr. Antona Kr‘i{nika.42 O tem nezasli{anem
ukrepu je celo senator in prista{ JNS dr. Vladimir Ravnihar menil, da »/…/ gotovo ni bil
umesten, saj posega neposredno v judikaturo in omejuje primerno pravico sodnikovo, da
sodi naslanjaje se na zakon po svojem svobodnem prepri~anju.«43 Upravno sodi{~e pa s
»primerom Koro{ec in tovari{i« ni zadnji~ poseglo v ob~inske volitve. Po volitvah se je
namre~ zna{lo pred {e te‘jo in dolgotrajnej{o nalogo...
* * *
Tiste lepe jesenske nedelje v Dravski banovini, 15. oktobra 1933, so posamezni mo‘je ‘e
pred {esto uro zjutraj hiteli po trgih in vaseh. Kot ~lani volilnih odborov so morali po posebej
predpisanem postopku do sedme ure pripraviti vse potrebno za za~etek glasovanja, saj je
kon~no nastopil te‘ko pri~akovani dan volitev.44 Za 369 ob~in se je spopadlo kar 699 list, od
tega poleg nekaj kompromisnih list in list socialistov, 404 liste JNS in 243 opozicijskih list.45
Ker se biv{a SLS o~itno sploh ni spopadla za vse ob~ine, moremo sklepati, da je imela njena
tajna organizacija te‘ave pri postavljanju kandidatur. Po poro~anju Jutra so pred volitvami ‘e
postavljeni kandidati na njenih listah celo preklicevali svoje kandidature, ~e{ da so jim bile
vsiljene in pridobljene z gro‘njami. Nekateri kandidati naj bi bili tudi zapeljani, saj naj ne bi
vedeli, kak{ne cilje zasleduje opozicija.46 Morda je kakega nesojenega kandidata k preklicu
prepri~al radijski govor ministra Puclja, v katerem je ta poudaril, »/…/ da so tudi v Italiji in
Nem~iji nekaj ~asa vabili ljudi v nov re‘im, potem so pa rekli zapik. Kdor se mu ni pridru‘il,
je prostovoljno ostal zunaj in zavedati se mora vseh posledic, ki ga bodo doletele.«47
Dan po naporni nedelji, 16. oktobra, se je na naslovnici Jutra {opiril naslov: »Katastrofalen
poraz punkta{ke politike«. Prvi volilni rezultati so namre~ pokazali, da je JNS kljub vsem
naporom opozicije osvojila ve~ kot tri ~etrtine ob~in. Minister Pucelj se je ob tem zgolj na-
smehnil in dejal: »Poru{ena bajka,« minister Kramer pa je komentiral, da so punkta{i v svojih
letakih postavili parolo, da naj bi pri tokratnih volitvah {lo za plebiscit. Nacionalni tabor je
parolo pa~ sprejel, rezultat pa je na dlani: »Jugoslavija je danes dobila veliko bitko /…/.«48
41 Jutro, 11. 10. 1933, Zgodovinska naloga Slovencev.
42 Jutro, 10. 10. 1933, Spremembe pri upravnem sodi{~u.
43 Vladimir Ravnihar, Mojega ‘ivljenja pot, ur. J. Cvirn – V. Melik – D. Ne}ak, Oddelek za zgodovino Filozof-
ske fakultete, Ljubljana 1997, (dalje: Ravnihar, Mojega ‘ivljenja pot), str. 208.
44 Slu‘beni list kr. banske uprave Dravske banovine, 73/1933, Uredba o sestavi kandidatnih list, o sestavi in o
poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah ob~inskih odborov v Dravski banovini.
45 Jutro, 17. 10. 1933, 300 ob~in v nacionalnih rokah.
46 Jutro, 13. 10. 1933, Preklicane kandidature na punkta{kih listah; 14. 10. 1933, Preklicane kandidature na
punkta{kih listah.
47 Jutro, 14. 10. 1933, Odlo~na beseda.
48 Jutro, 16. 10. 1933, Katastrofalen poraz punkta{ke politike; »Poru{ena bajka«; Zahvala ministra dr. Kramerja.
56 J. GA[PARI^: OB^INSKE VOLITVE V DRAVSKI BANOVINI 15. OKTOBRA 1933 ...
Podrobni pregled izida volitev ka‘e, da se je volitev udele‘ilo 188.017 od 274.282 volil-
nih upravi~encev, kar zna{a 68,6 %. Za liste JNS je po uradnih podatkih glasovalo 125.663
volilcev (66,8 %), za kompromisne liste 12.024 volilcev (6,4 %), za socialiste 2.037 (1,1 %)
in za liste opozicije 48.239 volilcev (25,7 %). Na podlagi ‘e opisanega sistema delitve man-
datov je JNS osvojila 296 ob~in, socialisti 2, kandidati kompromisa 16 in opozicija 54 ob~in.
V eni ob~ini so bile volitve razveljavljene in so jih morali ponoviti.49 Nekdanja SLS je tako
osvojila zavidljivo in, upo{tevaje njene uspehe v dvajsetih letih, hkrati skromno ~etrtino gla-
sov, ki pa je spet pomenila ve~ino le v slabi sedmini ob~in. Mnenje ministra Puclja je bilo
tozadevno dovolj zgovorno: »Do 15. oktobra so mogli dr. Koro{~evi punkta{i vsaj do neke
mere s svojo abstinenco varati nepou~eno javnost, da imajo v narodu {e vedno mo~no za-
slombo, pri ob~inskih volitvah pa so se Koro{~evi punkta{i odlo~ili, da otvorijo najostrej{o
borbo i potom cerkve i potom spovednice, poslu‘ujo~ se pri tem tudi vseh cerkvenih organi-
zacij. /…/ Vsa njihova teroristi~na sredstva niso ni~ pomagala. Ni~ jih ni moglo re{iti pred
porazom. /…/ V dravski banovini, pa tudi izven nje, je obstojalo napa~no prepri~anje odno-
sno bajka, da je politi~ni vpliv dr. Koro{ca na volilce tako mo~an in za vse ve~ne ~ase sigu-
ren, da ga ne bo nih~e nikoli mogel izpodriniti. 15. oktober ni samo poru{il te bajke, marve~
je to mnenje s koreninami vred pogazil.«50 Biv{a SLS je nedvomno do‘ivela hud udarec.
* * *
Dva dni po volitvah v Dravski banovini je v beograjski Narodni skup{~ini nastopil posla-
nec »lojalne opozicije«51 Lon~arevi}, za njim pa {e vrsta njegovih kolegov. V svojih govorih
so se lotili nedavnih volitev v Savski banovini ter pri tem ostro kritizirali postopanje oblasti.
Zgodile bi se naj {tevilne nezakonitosti, izvajal bi se naj pritisk na volilce. Notranji minister
@ika Lazi} je sicer o~itke ob viharnem pritrjevanju poslancev JNS vehementno zavrnil, a
senca dvoma nad korektnostjo volitev je vendarle ostala.
Tihi dvom se je nato v nadaljevanju seje razgrnil tudi nad Dravsko banovino. Poslanec
Svetislav Hod‘era je namre~ vlo‘il interpelacijo na notranjega ministra, v kateri je obto‘eval
komandirja oro‘ni{ke postaje v Morav~ah protizakonitega postopanja. ^etudi je sama
skup{~ina njegova izvajanja ostro zavrnila in mu je »/…/ moral predsednik naposled odvzeti
besedo«,52 se zdi, da nekdanja SLS svoje tradicionalno mo~ne podpore v Sloveniji le ni
izgubila na po{tenih volitvah. Nekaj je pri vsej stvari smrdelo.
Slika, ki sta jo pred volitvami in po njih vestno risala re‘imska dnevnika Jutro in Sloven-
ski narod, je imela tudi svojo temno stran, svojo »opozicijsko resnico«, podrobno opisano v
posebnem poro~ilu biv{e SLS.53 Najbr‘ zaupen dokument vodstva nekdanje stranke pikant-
no in {okantno prikazuje ~isto druga~no podobo volitev. Z nadrobnim podajanjem primerov
politi~nega terorja, brezbre‘ne nezakonitosti in {tevilnih nepravilnosti sname masko re‘imu
JNS v Dravski banovini.
49 Jutro, 17. 10. 1933, 300 ob~in v nacionalnih rokah. Urednik Jutra je objavljene podrobne volilne izide v
svojem poro~ilu popravil, saj se je namre~ pokazalo, da so bile tri domnevno kompromisne liste dejansko liste JNS.
Predstavljenih odstotkov popravek bistveno ne spremeni. Podrobne rezultate po ob~inah i{~i v: Jutro, 17. 10. 1933,
Podrobni rezultati ob~inskih volitev. Glej tudi prilogo 1.
50 Jutro, 19. 10. 1933, Minister Pucelj o polomu klerikalne politike.
51 Gre za poslance Jugoslovanskega narodnega kluba, ki so pod vodstvom dr. Svetislava Hod‘ere 1. maja 1933
ustanovili Jugoslovansko narodno stranko (oblast jo je priznala 14. februarja 1934). T. i. Hod‘erova stranka je bila
zagovornica {estojanuarske deklaracije, hkrati pa je predstavljala opozicijo JNS, kateri je o~itala nedoslednost pri
izvajanju smernic Aleksandrove deklaracije. – Anka Vidovi~-Miklav~i~, Jugoslovanska narodna stranka v Dravski
banovini, v: Zgodovina v {oli, 7 (1999) 1, str. 25.
52 Jutro, 19. 10. 1933, Pora‘ena opozicija se tola‘i z interpelacijami…
53 PAM, fond Anton Koro{ec, A. [. 1, spis Ob~inske volitve v Dravski banovini; Glej tudi: PAM, fond Anton
Koro{ec, A. [. 3, spis Op{tinski izbori u Dravskoj banovini.
57ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Na podlagi poro~ila moremo sklepati, da so bile vse nepravilnosti naprej na~rtovane in
sistemati~ne narave. Oblast je za svoje po~etje izkoristila domala vse instrumente in mo‘no-
sti, ki jih je tedaj imela na voljo. Tako naj bi v volilno dogajanje aktivno in na nedopusten
na~in posegli sreski na~elniki, oro‘niki, dr‘avni uradi, ban in celo zasebni podjetniki. Re‘im
je poleg tega zadnji dan pred volitvami sku{al opozicijo diskreditirati in si omogo~iti alibi za
njeno preganjanje tudi z lansiranjem ponarejenega letaka, ki ga je pripisal nekdanji SLS.
Proti zlove{~i vsebini: »Volilci sedaj je ~as, da se odtrgamo od brezvestnih Srbov! Volimo
povsod liste SLS, katerih vodja je na{ dr. Koro{ec! @ivio republika! Predsedstvo SLS,«54 je
biv{a stranka takrat uspela {e pravo~asno in dovolj u~inkovito protestirati.
Zgolj s protesti pa ni mogla prepre~iti domnevno spornega postopanja sreskih na~elnikov
ob sestavljanju kandidatnih list. Kakor hitro naj bi slednji zvedeli, da se je kje pripravljala
kaka ne-JNS kandidatna lista, so to posku{ali na najrazli~nej{e na~ine prepre~iti. Poro~ilo
tozadevno opisuje 18 spornih intervencij. Med sreskimi na~elniki bi se naj posebej »odliko-
val« nekdanji Maistrov sodelavec dr. Ivan Senekovi~, na~elnik sreza Maribor – levi breg, ki
je bojda silno rad izkori{~al dolo~bo zakona o dru{tvih, po kateri je bilo treba vse sestanke in
zbiranja predhodno prijaviti. Pod to to~ko zakona je na~elnik uvrstil tudi zbiranje ljudi z
namenom podpisovanja kandidatne liste. Ko so se tako 17. in 23. septembra 1933 v Benedik-
tu v Slovenskih goricah se{li podpisniki tamkaj{nje liste, je peterico kaznoval z zaporom in
denarno kaznijo. Poleg omenjenega pa naj bi dr. Senekovi~ obvladal tudi bolj zvite – spre-
obrnitvene prijeme. Tretjega oktobra je v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah pozval k sebi
nosilca tamkaj{nje opozicijske liste Alojza Bala{kovi~a in dva kandidata, Ferda An‘ela ter
Ludvika Poljanca. Tudi njim je, podobno kot kandidatom v Benediktu, o~ital, da so imeli
neprijavljen sestanek. Toda to pot ni posegel po drasti~nih kaznih, temve~ je domnevno izja-
vil slede~e: »Stvar radi katere sem vas zasli{al, – je likvidirana pod pogojem, da podpi{ete Vi,
kakor tudi vsi kandidati in namestniki ’izjavo’«. Besedilo odre{ujo~e izjave se je glasilo:
»Izjava. Mi podpisani s tem prostovoljno prijavljamo na{ pristop v JNS in priznavamo s tem
njen program vsedr‘avnega edinstva Kraljevine Jugoslavije. Sv. Anton v Slov. goricah dne ...
oktobra 1933«.55
Sporno ravnanje sreskih na~elnikov je seveda imelo svoj o~iten vzrok, ki ga je kaplanu
Martinu Stari~u prostodu{no priznal podna~elnik novome{kega sreza Kraj{ek. Tudi Stari~eva
zgodba sicer sodi v tedanjo predvolilno »klasiko«. Ker je zbiral podpise za opozicijsko listo,
so oro‘niki pri njem najprej opravili neuspe{no hi{no preiskavo, nato pa so ga aretirali in
odpeljali v Novo mesto, kjer ga je Kraj{ek kaznoval z globo 300 Din. Na Stari~ev ugovor,
»/…/ da je po zakonu dovoljeno pobirati podpise za liste je rekel podna~elnik, da je bila
namera vlade, da se postavijo samo liste JNS. Ker pa so punkta{i za~eli sestavljati svoje liste,
je to treba prepre~iti«.56
Opisani posegi sreskih na~elnikov pa seveda ne bi bili mogo~i brez ustrezne obve{~evalne
podpore, brez podatkov o tem, kje naj posredujejo. Re‘imski scenarij predvolilne borbe je
zaupal to pomembno nalogo privr‘encem JNS. Banovinsko tajni{tvo JNS je tako izdalo po-
sebno okro‘nico, v kateri je pozvalo svoje prista{e »1. naj vsakega nasprotnega agitatorja
takoj prijavijo sreskemu na~. odnosno ‘andarmeriji; 2. naj pripravijo seznam vseh doma~ih
nasprotnih agitatorjev – ob~anov in naj ga takoj po{ljejo na tajni{tvo, da izvr{i potrebne
ukrepe zoper te agitatorje; 3. ~e kje opazijo, da se zbirajo ljudje v privatnih hi{ah ali javnih
lokalih, naj takoj opozorijo oro‘nike. Zlasti naj pazijo na sestanke po gostilnah, ker bodo
54 PAM, fond Anton Koro{ec, A. [. 1, spis Ob~inske volitve v Dravski banovini, A.
55 Prav tam, B/a/3.
56 Prav tam, B/a/5–6.
58 J. GA[PARI^: OB^INSKE VOLITVE V DRAVSKI BANOVINI 15. OKTOBRA 1933 ...
takim gostilni~arjem odvzete koncesije.« Komentar opozicije na ta poziv je dovolj zgovoren:
»To je ~isto navaden poziv na denuncijacije.«57 Domnevati moremo, da je bil u~inkovit, saj je
opozicijskemu poro~ilu prilo‘en poimenski seznam {tevilnih spornih kaznovanj, aretacij in
konfinacij.
Svoj dele‘ k volilni zgodbi sta prispevali tudi ‘elezni{ka in po{tna direkcija. Prva naj bi
‘elezni{kim uslu‘bencem prepovedala kandidaturo na listah, ki ne bi bile uradne liste JNS,
povrhu pa {e od njih zahtevala, naj podpi{ejo izjavo, da bodo volili dr‘avno stranko. V na-
sprotnem primeru jim je grozila z odpustom. Svoji gro‘nji naj bi tudi dodala za demokrati~ne
volitve nezasli{ano zahtevo: Uslu‘benci so po volitvah »/…/ morali prinesti potrdilo od volilne
komisije, da so res glasovali za JNS.«58 Podobno naj bi ravnala po{tna direkcija.
Re‘imu v te‘kih ~asih gospodarske krize tudi ni bilo te‘ko v svoj voz vpre~i zasebnih
podjetnikov. V poro~ilu je predstavljen slu~aj Alfreda Lauricha, lastnika tovarne za usnje v
Konjicah, ki je bil 5. oktobra poklican k banu Maru{i~u v Ljubljano. Ta naj bi od njega
zahteval, da mora kot voja{ki dobavitelj s svojimi delavci vred glasovati za listo JNS.
V vro~em predvolilnem obdobju prav tako ni ostalo neopa‘eno, da bi se naj oro‘ni{tvo
pogosteje kot sicer poslu‘evalo »surove sile«. Izmed popisanih primerov zlasti izstopa peri-
petija zre{kega organista in tajnika hranilnice Alojzija Kri‘nika. Petega oktobra opoldne ga
je obiskala oro‘ni{ka patrulja iz Konjic. Najprej je pri njem izvedla hi{no preiskavo, nato pa
ga je odpeljala na oro‘ni{ko postajo v Konjice, kjer ga je sprejel oro‘nik Marko Pade‘anin, ki
gotovo ni slovel po svoji ne‘nosti. »Brez vsakega nadaljnega zasli{evanja ga (Alojza Kri‘nika)
je udaril s pestjo po obrazu ter ga sunil z roko dvakrat v prsa in v hrbet ter ga med pretepom
psoval: ’ti pape‘eva kurba, rimska svinja, ti prasica itd. Tudi arhidiakon in tvoj ‘upnik bosta
isto dobila, kakor ti sedaj.’ Nato je patrulja Kri‘nika odvedla na sresko na~elstvo, kjer je bil
po vrhu {e kaznovan z globo 500 Din. Vse to je pripravljen Kri‘nik pod prisego potrditi.«59
Podobni primeri politi~nega terorja, o katerih so poro~ali iz vse banovine, so se vrstili vse
do 15. oktobra, ko so se na volilni dan naposled kon~ali in hkrati do‘iveli svoj ne~astni vi{ek.
Nasilje in nezakonitost sta se tisto nedeljo preselila pred volilne lokale in celo v njih. Ta,
poslednja faza »volilnega boja« JNS, naj bi bila del skrbno premi{ljenega na~rta vladne stranke,
v katerem naj bi slednja ‘e vnaprej dolo~ila, koliko ob~in v posameznem srezu lahko osvoji
opozicija. ^e izid volitev v kaki ob~ini kljub vsem predvolilnim naporom JNS ne bi bil
skladen z na~rtom, bi ga s pomo~jo volilnih odborov preprosto potvorili. Na tej to~ki pa je
na~rtu nacionalnega tabora stala nasproti {e zadnja, a najve~ja te‘ava – predstavniki opozi-
cijskih kandidatnih list, ki so na podlagi volilne uredbe banskega sveta smeli prisostvovati
poteku volitev na prav vsakem voli{~u. Tem je bilo torej treba onemogo~iti delo ali pa jih kar
odstraniti z voli{~a. V opozicijskem poro~ilu najdemo {tevilne domnevne primere o tovrst-
nem po~etju, ki se navadno zaklju~ijo z volilnim rezultatom v prid JNS. V ilustracijo prakti~ne
izvedbe volilne taktike JNS navedimo primer iz ob~ine Limbu{ pri Mariboru. Tamkaj{nje
voli{~e se je v spremstvu narodnega poslanca Krej~ija pripeljal »kontrolirat« sreski na~elnik
Milan Makar. Po pregledu volilne dokumentacije je zgro‘en ugotovil, da je do tedaj kandi-
datna lista opozicijskega kandidata Avgusta Jaunika prejela 69 glasov ve~ kot lista kandidata
JNS Godca. V navalu jeze je pri~el vpiti na ~lane volilnega odbora: »Zakaj niste ni~ delali,«
nato pa izjavil, »/…/ da bodo vsi ‘elezni~arji odpu{~eni, ki so volili listo Jaunik.« Sporno
dogajanje na voli{~u je malo pred 18. uro dobilo {okantne razse‘nosti, ki so na koncu celo
botrovale takoj{nji razveljavitvi volitev. V volilni lokal je namre~ vdrla »druhal kakih 30
57 Prav tam, B/b/6.
58 Prav tam, B/c/9.
59 Prav tam, B/f/11.
59ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
mladih ljudi« in povsem nemoteno pobrala volilne spise. Mladeni~i so zatem prav tako brez
te‘av zapustili voli{~e, saj so bili v varstvu sokolov, ki so »delali {palir«. Kandidat JNS
Godec je vse skupaj mirno opazoval, »/…/ njegova ‘ena pa je med tem pripravila 10 – 12
litrov vina, ki ga je poslala s kozarci vred v volilni lokal in je povabila, kakor je rekla, pridne
sokole, da se pokrep~ajo po trudapolnem delu.«60
* * *
Skozi opozicijsko optiko dobi volilni izid ~isto druga~ne dimenzije. Sedmina ob~in, ko-
likor jih je osvojila nekdanja SLS, predstavlja soliden rezultat, s katerim pa biv{a stranka,
upo{tevaje »korektnost« volitev, ni mogla biti zadovoljna. Z izidom volitev pa prav tako ni
mogla biti zadovoljna JNS; sedmina opozicijskih ob~in je bila zanjo odlo~no preve~. Boj se
je torej moral nadaljevati. Novo prizori{~e spopada med JNS in biv{o SLS je postala sodna
dvorana.
Po zaklju~enih volitvah sta tako oba nezadovoljna tabora zasula Upravno sodi{~e za Drav-
sko banovino v Celju s skupno kar 143 prito‘bami, vlo‘enimi v zvezi z domnevnimi nepra-
vilnostmi, ki bi se naj zgodile 15. oktobra. Sodi{~e jih je po vrsti obravnavalo vse do pomladi
1934. Pri tem je ugodilo skupno petindvajsetim in posledi~no razveljavilo rezultat volitev v
25 ob~inah. Od teh, pozitivno re{enih prito‘b, je bilo 23 takih, kjer se je prito‘ila opozicija, le
v dveh primerih pa je sodi{~e verjelo argumentom JNS.61 In to kljub dejstvu, da je minister
pravde oktobra 1933 zamenjal sodnike celjskega Upravnega sodi{~a s »primernej{imi«. S
tem je nekdanja SLS prepri~ljivo dokazala, da oktobrske volitve niso potekale povsem ko-
rektno.62
Ob nedvomnem uspehu opozicije pred Upravnim sodi{~em pa ni mogo~e prezreti, da je z
dvema prito‘bama uspela tudi JNS, kar na ~rno-belo sliko volitev, ki sta jo vsak po svoje
risala re‘imski tisk in biv{a SLS v svojem poro~ilu, me~e sivo senco. O~itno tudi prepoveda-
na SLS ni pristopila k volitvam povsem korektno. V ilustracijo njenega volilnega postopanja
navedimo dogodke iz Pol{nika, kjer je sodi{~e volitve razveljavilo. Tamkaj{nji volilni lokal
je na pod‘iganje predstavnika opozicijske kandidatne liste Franca Majcna in ‘upnika Jerneja
Kovi~a stalno oblegala ve~ja skupina volilcev, ki je s hrupom, vpitjem in psovkami komenti-
rala ravnanje volilnega odbora. Volilci so med drugim zahtevali, naj volilni odbor, v na-
sprotju z zakonom, poleg Majcna imenuje {e enega »namestnika predstavnika kandidatne
liste«. To novo funkcijo bi naj prevzel Anton Ko{ir, v nasprotnem primeru pa bi pri{lo do {e
ve~jih neredov. Volilni odbor je v strahu zahtevi ugodil in v nadaljevanju toleriral na voli{~u
dva predstavnika ene liste, ki sta se neposredno vme{avala v delo volilnega odbora. Sodi{~e
je celo presodilo, da je volilno poslovanje, »/…/ takoreko~ pre{lo v roke omenjenih dveh
oseb, kar je vsekakor vplivalo na opredeljevanje volilcev.« Svoj oster nastop na voli{~u pa so
prista{i SLS {e dodatno za~inili z grozilnim pismom, ki so ga na dan volitev ob {estih zjutraj
poslali ~lanu volilnega odbora Josipu Ani~i~u. Zaklju~ne vrstice teksta z naslovom »Pol{enski
Masolini« {olskega upravitelja Ani~i~a gotovo niso pustile ravnodu{nega, saj so ga posvari-
le: »Da boste vzeli na znanje da v Pol{niku ni ve~ mesta za vas in da va{e ‘ivljenje ni ve~
varno v va{i ko‘i pa bi sploh ne hotel biti. To vam dam pa zato na znanje da boste vedeli da
60 Prav tam, B/h/16–17; Jutro, 17. 10. 1933, Podrobni rezultati ob~inskih volitev.
61 Slovenec, 14. 3. 1934, Ob~inske volitve in upravno sodi{~e. Glej tudi prilogo 2.
62 V zvezi s {tevilom pozitivno re{enih prito‘b poudarimo, da je lahko bila po 50. ~lenu Zakona o ob~inah razlog
za razveljavitev volitev samo nepravilnost pri uradnem volilnem postopku. Tako nepravilnosti in celo kazniva dejanja,
storjena med volilnim bojem in agitacijo, niso bili zadosten razlog za razveljavitev. – ZAC, fond Upravno sodi{~e
Celje, A. [. 17, zadeva A 433/33.
60 J. GA[PARI^: OB^INSKE VOLITVE V DRAVSKI BANOVINI 15. OKTOBRA 1933 ...
pravica {e ‘ivi in se ho~e tudi nad vami ma{~evati zakaj {e tudi na Pol{niku bodo v kratkem
~asu delovali peklenski stroji in letele bombe in takrat bo vas konec to pa vse zahteva in bo
izvr{ila ^rna roka.«63
* * *
Sodna razveljavitev volitev v petindvajsetih ob~inah je skupaj z zaklju~kom komasacije
marca 1934 in posledi~nimi spremembami ob~inskih ozemelj napovedala volilno dogajanje
tudi v letu 1934. Tedaj so nove ob~inske uprave volili v 67 ob~inah, od tega v dvajsetih zaradi
razveljavitvenih odlo~b Upravnega sodi{~a.64 Opozicija in nacionalni tabor sta se tako vno-
vi~ podala v boj za glasove. Toda gore~nosti in ostrine, ki sta elektrili ozra~je jeseni 1933, do
pomladi 1934 ni bilo ve~. Biv{a SLS je sicer tudi na ponovne volitve osredoto~ila »vse svoje
sile«, a jo je Jutro le zadovoljno podu~ilo: »Ako bi sedaj pri vseh teh volitvah zmagali opozi-
cionalci, bi to na kon~nem rezultatu prav ni~ ne spremenilo. [e vedno bi bile {tiri petine
slovenskih ob~in v nacionalnih rokah.«65
Kon~ni rezultat se res ni bistveno spremenil. V osemnajstih od dvajsetih ob~in je zmagala
JNS in tako samo {e potrdila svoj uspeh iz leta 1933. Pri tem je bila na simbolni ravni zanjo
najslaj{a zmaga v ob~ini Sv. Jurij ob [~avnici, rojstni ob~ini Antona Koro{ca. Tam so se po
poro~anju Jutra nekdanji SLSjevci s posebno vnemo lotili popravila »sramote«. »Tudi mno-
go vina se je sto~ilo za ’Koro{~evo zmago’,« a je bilo vse zaman.66 JNS je povsod, razen v
dveh gorenjskih ob~inah, triumfirala. Biv{a SLS je v ponovnem volilnem boju osvojila le
ob~ini [en~ur in Smlednik.67
»@alostni sadovi«, ki so se po mnenju Jutra rodili na Gorenjskem, pa so imeli sila zanimi-
vo ozadje. Volilni uspeh opozicije v omenjenih dveh ob~inah je bil namre~ dose‘en s pomo~jo
nestrankarske organizacije Boj, znotraj katere so se zdru‘evali nekdanji vojaki, rezervni ~astniki
in vojni invalidi razli~ne politi~ne provenience.68 ^etudi se je ta organizacija zavzemala za
avtoritativni re‘im in integralno jugoslovanstvo, je v {estojanuarskih razmerah predstavljala
nekak{no opozicijo ali vsaj politi~no konkurenco JNS in je tako v prenekaterem srezu Drav-
ske banovine slu‘ila kot zato~i{~e prista{em biv{e SLS, ki so {e zmerom bili brez svoje
stranke.69
Prve izmerljive rezultate v okviru Boja je nekdanja SLS dosegla prav na ponovnih ob~inskih
volitvah na Gorenjskem. Vodstvo slovenskega dela JNS tak{nega stanja seveda ni moglo
dopustiti. @e dan po volitvah, 4. junija 1934, je banovinski odbor JNS Dravske banovine
sprejel obsojajo~o resolucijo, ki jo je 16. junija potrdilo tudi predsedstvo JNS.70 V uradnem
komunikeju so tedaj pojasnili, da so »/…/ povodom raznih akcij na terenu, ki pod nepoliti~nim
in izvenstrankarskim imenom dejansko razvijajo politi~no delovanje /…/,« sprejeli sklep,
»/…/ da ~lani JNS ne morejo v nobenem pogledu sodelovati niti na kaki politi~ni akciji izven
okvira JNS, niti ne morejo biti ~lani organizacij, ki izvajajo take akcije.«71 JNS je Boju
obrnila hrbet.
63 ZAC, fond Upravno sodi{~e Celje, A. [. 17, zadeva A 422/33.
64 Jutro, 18. 3. 1934, Zaklju~na komasacija slovenskih ob~in; @ontar, Ob~ine v Sloveniji, str. 617.
65 Jutro, 24. 3. 1934, Ponovne ob~inske volitve.
66 Jutro. 29. 5. 1934, Druga nacionalna zmaga v Koro{~evi rojstni vasi.
67 Glej prilogo 3.
68 Jutro, 4. 6. 1934, Dve klerikalni zmagi na {en~urskem terenu.
69 Predsednik krajevne organizacije Bojevnikov v Rajhenburgu je 22. januarja 1935 v pismu Antonu Koro{cu
zatrdil, da tvorijo ~lanstvo Boja »po ve~ini mo‘je iz biv{e S.L.S.« – PAM, fond Anton Koro{ec, A. [. 5.
70 Nova doba, 18. 6. 1934, Predsedstvo JNS je obsodilo takozvano bojevni{ko akcijo.
71 Jutro, 17. 6. 1934, Uni~ujo~a obsodba bojevni{tva.
61ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
* * *
Na koncu si lahko zastavimo vpra{anje, ~emu je biv{a SLS sploh nastopila na volitvah,
saj je ne nazadnje novembra 1931 ob pomembnej{ih skup{~inskih volitvah uspe{no propagi-
rala abstinenco.72 Politi~ne razmere v dr‘avi izpred slabih dveh let se namre~ niso spremeni-
le na bolje. Strankini voditelji so bili v konfinaciji, {ir{e demokratizacije politi~nega ‘ivljenja
pa v kratkem {e ni bilo pri~akovati.73 Mo‘en vzgib za udele‘bo na volitvah lahko i{~emo
zgolj v dejstvu, da so predsedniki ob~in volili ~lane senata, kamor si je gotovo ‘elela tudi
biv{a SLS,74 in v naporni ter dolgotrajni opozicijski dr‘i, ki bi ob nadaljevanju utegnila po-
meniti avtodestrukcijo. Pri tehtanju dejanskih politi~nih posledic udele‘be nekdanje stranke
na volitvah pa prevladajo zanjo negativna dejstva. Kljub vsem naporom ni uspela osvojiti
dovolj ob~in, da bi lahko izvolila svoje senatorje; z dobrim dose‘kom na volitvah pa je hkrati
onemogo~ila volitve v ustavno predvideni banovinski svet Dravske banovine, kjer bi lahko
njeni predstavniki izra‘ali svoja stali{~a. Re‘im se je po ob~inskih volitvah preprosto ustra{il
uspeha nekdanje SLS in je posledi~no volitve banovinskega sveta »odlo‘il«.75 Morda so bila
pri~akovanja vodstva biv{e stranke prevelika. Hrva{ki politik Ante Trumbi} je po volitvah
zapisal, da bi se naj vodilni krog nekdanje SLS zaradi nastopa na volitvah pokesal, saj je pri
takem rezultatu s svojo udele‘bo zgolj storil uslugo re‘imu.76
Priloga 1: Po uradnih podatkih je opozicijska SLS na ob~inskih volitvah 15. oktobra
1933 osvojila 54 ob~in. V pri~ujo~i tabeli so navedeni rezultati zdru‘eno po posameznih
srezih.77 Potrebno pa je poudariti, da gre za uradne rezultate, ki ne ustrezajo nujno realnemu
politi~nemu stanju. Tako lahko za ob~ine Re~ica, @elimlje in Zadreta z gotovostjo trdimo, da
so po 15. oktobru dobile opozicijsko vodstvo, ~eprav uradni rezultati pripisujejo volilni uspeh
JNS.78 V omenjenih ob~inah so namre~ prista{i nekdanje SLS nastopili na volitvah kot lista
JNS, s ~imer so si zagotovili enakopravnej{i status v ~asu volilnega boja. Dejanski izid oktobr-
skih volitev tako kljub objavljeni tabeli ostaja prikrit.
Priloga 2: Upravno sodi{~e za Dravsko banovino v Celju je od jeseni 1933 do pomladi
1934 obravnavalo 143 prito‘b, vlo‘enih v zvezi z nepravilnostmi pri ob~inskih volitvah 15.
oktobra 1933. Sodi{~e jih je iz formalnih razlogov zavrnilo 16, iz vsebinskih pa 102. Petin-
dvajsetim prito‘bam je ugodilo in posledi~no razveljavilo rezultat volitev v 25 ob~inah.79 V
Zgodovinskem arhivu v Celju, ki hrani material sodi{~a, je ohranjenih 118 spisov, zadevajo~ih
problematiko volitev leta 1933.80 Zadeve, o katerih je sodi{~e odlo~alo, so po abecednem
redu ob~in razvr{~ene v naslednji tabeli. Seznamu je dodan sklep sodi{~a in politi~na skupi-
72 Pri tem opozorimo na pomembno dejstvo, da se je najmo~nej{a hrva{ka opozicijska stranka pred {estim
januarjem, HSS dr. Vladka Ma~ka, tudi ob ob~inskih volitvah 1933 odlo~ila za volilno abstinenco.
73 Konec leta 1933 se je sicer za~elo govoriti o mo‘ni novi politi~ni kombinaciji biv{i Radikali – biv{a SLS –
biv{a JMO – Narodni klub, ki pa je v Koro{cu spro‘ala pomisleke, saj ni bil prepri~an, da bo z njo sogla{al kralj. –
O kombinaciji t. i. ~etvorke glej: Todor Stojkov, Opozicija u vreme {estojanuarske diktature, Prosveta, Beograd
1969, (dalje: Stojkov, Opozicija), str. 266–269.
74 Na volitvah senata februarja 1935 je nekdanja SLS dejansko nastopila s svojo kandidatno listo, katere nosilec
je bil Franjo @ebot iz Maribora. – PAM, fond Anton Koro{ec, A. [. 5, pismo Franja @ebota Antonu Koro{cu; prim.:
Ravnihar, Mojega ‘ivljenja pot, str. 232–233.
75 Stiplov{ek, Banski svet Dravske banovine leta 1933, str. 250–251.
76 Stojkov, Opozicija, str. 268.
77 Tabela temelji na podatkih iz Jutra, 17. 10. 1933, 300 ob~in v nacionalnih rokah.
78 ZAC, fond Upravno sodi{~e Celje, A. [. 17, 18, 19, zadeve A 401/33, A 483/33 in A 493/33.
79 Slovenec, 14. 3. 1934, Ob~inske volitve in upravno sodi{~e.
80 ZAC, fond Upravno sodi{~e Celje, A. [. 16–20; glej tudi: A. [. 1, Indeks A in F spisov 1933.
62 J. GA[PARI^: OB^INSKE VOLITVE V DRAVSKI BANOVINI 15. OKTOBRA 1933 ...
P
ri
lo
ga
 1
SR
E
Z
 I
N
 Š
T
. O
B
Č
IN
 V
 S
R
E
Z
U
JN
S 
(š
t.
 o
sv
oj
en
ih
 g
la
so
v/
ob
či
n)
O
po
zi
ci
ja
K
om
p.
 li
st
e
So
ci
al
is
ti
 
B
re
ži
ce
  (
16
)
54
88
 / 
15
10
15
 / 
1
23
5 
/ 0
0 
/ 0
C
el
je
  (
21
)
62
49
 / 
21
29
49
 / 
0
38
8 
/ 0
41
7 
/ 0
Č
rn
om
el
j  
(7
)
19
91
 / 
6
10
43
 / 
1
0 
/ 0
0 
/ 0
D
ol
. L
en
da
va
  (
12
)
35
78
 / 
12
0 
/ 0
32
75
 / 
0
0 
/ 0
D
ra
vo
gr
ad
  (
11
)
29
30
 / 
5
36
4 
/ 1
15
17
 / 
4
56
9 
/ 1
G
or
nj
i G
ra
d 
 (
10
)
21
67
 / 
6
74
3 
/ 3
29
6 
/ 1
0 
/ 0
K
am
ni
k 
 (
18
)
43
73
 / 
11
30
27
 / 
6
71
4 
/ 1
0 
/ 0
K
oč
ev
je
  (
14
)
58
08
 / 
12
21
64
 / 
2
0 
/ 0
0 
/ 0
K
on
ji
ce
  (
7)
18
43
 / 
6
58
3 
/ 1
78
0 
/ 0
0 
/ 0
K
ra
nj
  (
15
)
43
35
 / 
12
25
42
 / 
3
39
8 
/ 0
0 
/ 0
(Š
ko
fj
a 
L
ok
a)
  (
9)
23
96
 / 
7
22
69
 / 
2
0 
/ 0
0 
/ 0
K
rš
ko
  (
19
)
59
16
 / 
14
28
27
 / 
3
87
5 
/ 2
0 
/ 0
L
aš
ko
  (
8)
35
13
 / 
4
34
15
 / 
3
23
7 
/ 1
0 
/ 0
L
it
ij
a 
 (
14
)
40
19
 / 
8
24
92
 / 
3
12
92
 / 
3
30
1 
/ 0
L
ju
bl
ja
na
  (
24
)
90
48
 / 
21
38
60
 / 
3
18
09
 / 
0
0 
/ 0
L
ju
to
m
er
  (
14
)
51
69
 / 
13
21
49
 / 
1
0 
/ 0
0 
/ 0
L
og
at
ec
  (
12
)
35
79
 / 
10
16
10
 / 
2
0 
/ 0
0 
/ 0
M
ar
ib
or
 -
 d
es
ni
 b
re
g 
 (
14
)
73
50
 / 
12
13
93
 / 
2
52
3 
/ 0
0 
/ 0
M
ar
ib
or
 -
 le
vi
 b
re
g 
 (
18
)
62
59
 / 
17
 
14
74
 / 
1
33
2 
/ 0
0 
/ 0
M
et
li
ka
  (
4)
14
76
 / 
4
58
7 
/ 0
0 
/ 0
0 
/ 0
M
ur
sk
a 
S
ob
ot
a 
 (
19
)
10
02
7 
/ 1
8
0 
/ 0
42
7 
/ 1
0 
/ 0
N
ov
o 
m
es
to
  (
16
)
54
39
 / 
14
23
43
 / 
2
31
6 
/ 0
0 
/ 0
P
tu
j  
(2
8)
79
93
 / 
21
33
34
 / 
4
10
56
 / 
3
0 
/ 0
R
ad
ov
lj
ic
a 
 (
15
)
49
37
 / 
11
22
87
 / 
3
28
1 
/ 0
59
9 
/ 1
S
lo
ve
nj
 G
ra
de
c 
 (
9)
19
36
 / 
4
25
37
 / 
5
0 
/ 0
15
1 
/ 0
Š
m
ar
je
  (
14
)
45
69
 / 
12
12
86
 / 
2
54
8 
/ 0
0 
/ 0
SK
U
P
A
J 
(3
68
)
12
56
63
 / 
29
6
48
29
3 
/ 5
4
12
02
4 
/ 1
6
20
37
 / 
2
63ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
P
ri
lo
ga
 2O
B
Č
IN
A
Z
M
A
G
O
V
A
L
E
C
 V
O
L
IT
E
V
P
R
IT
O
Ž
IT
E
L
J
S
K
L
E
P
 U
P
R
A
V
N
E
G
A
 S
O
D
IŠ
Č
A
 V
 C
E
L
J
U
Š
te
v
il
k
a
 z
a
d
ev
e
A
rt
ič
e
O
po
zi
ci
js
ka
 li
st
a
JN
S
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
48
8/
33
B
od
in
ci
JN
S
O
po
zi
ci
ja
P
ri
to
žb
a 
um
ak
nj
en
a
52
8/
33
B
og
oj
in
a
K
om
pr
om
is
na
 li
st
a
JN
S
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
43
5/
33
B
or
ov
ni
ca
JN
S
O
po
zi
ci
ja
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
46
0/
33
B
re
zn
ic
a
JN
S
O
po
zi
ci
ja
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
44
7/
33
C
er
kl
je
 p
ri
 K
ra
nj
u
JN
S
O
po
zi
ci
ja
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
49
8/
33
C
er
kv
en
ja
k
JN
S
O
po
zi
ci
ja
P
ri
to
žb
i s
e 
ug
od
i
43
4/
33
C
ez
an
je
vc
i
JN
S
O
po
zi
ci
ja
P
ri
to
žb
i s
e 
ug
od
i
41
4/
33
Č
re
nš
ov
ci
K
om
pr
om
is
na
 li
st
a
JN
S
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
52
5/
33
Č
re
šn
je
vc
i
O
po
zi
ci
js
ka
 li
st
a
O
po
zi
ci
ja
P
ri
to
žb
a 
um
ak
nj
en
a
41
2/
33
Č
rn
om
el
j -
 o
ko
li
ca
O
po
zi
ci
js
ka
 li
st
a
O
po
zi
ci
ja
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
45
8/
33
D
or
na
va
JN
S
O
po
zi
ci
ja
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
41
6/
33
D
ov
je
 -
 M
oj
st
ra
na
JN
S
JN
S
P
ri
to
žb
a 
vl
ož
en
a 
po
 p
re
te
ku
 r
ok
a
54
7/
33
D
ra
ga
tu
š
JN
S
O
po
zi
ci
ja
P
ri
to
žb
a 
ni
 p
ra
vi
ln
o 
ko
lk
ov
an
a 
47
8/
33
F
ar
a
JN
S
O
po
zi
ci
ja
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
49
1/
33
G
om
il
sk
o
JN
S
O
po
zi
ci
ja
P
ri
to
žb
i s
e 
ug
od
i
45
7/
33
G
or
iš
ni
ca
O
po
zi
ci
js
ka
 li
st
a
JN
S
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
46
4/
33
G
or
nj
i G
ra
d 
- 
ok
ol
ic
a
O
po
zi
ci
js
ka
 li
st
a
JN
S
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
49
6/
33
G
or
nj
i S
la
ve
či
JN
S
JN
S
P
ri
to
žb
a 
ni
 p
ra
vi
ln
o 
ko
lk
ov
an
a 
40
2/
33
, 4
03
/3
3,
 5
33
/3
3
G
ra
da
c 
- 
P
od
ze
m
el
j
O
po
zi
ci
js
ka
 li
st
a
O
po
zi
ci
ja
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
47
1/
33
G
ri
že
JN
S
O
po
zi
ci
ja
P
ri
to
žb
a 
ni
 p
ra
vi
ln
o 
ko
lk
ov
an
a 
52
7/
33
H
oč
e
JN
S
O
po
zi
ci
ja
P
ri
to
žb
i s
e 
ug
od
i
S
pi
s 
ni
 o
hr
an
je
n
H
ra
st
ni
k 
- 
D
ol
O
po
zi
ci
js
ka
 li
st
a
JN
S
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
40
9/
33
H
um
O
po
zi
ci
js
ka
 li
st
a
JN
S
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
48
2/
33
Ja
ko
bs
ki
 D
ol
JN
S
O
po
zi
ci
ja
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
49
7/
33
Je
se
ni
ce
JN
S
O
po
zi
ci
ja
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
54
0/
33
Č
Ž
Š
Č
Š
Je
ži
ca
JN
S
O
p
o
zi
ci
ja
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
4
7
7
/3
3
Ju
rk
lo
št
er
JN
S
O
p
o
zi
ci
ja
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
4
8
4
/3
3
Ju
ro
v
sk
i 
D
o
l
O
p
o
zi
ci
ja
JN
S
P
ri
to
žb
i 
se
 u
g
o
d
i
S
p
is
 n
i 
o
h
ra
n
je
n
K
am
n
ik
 -
 o
k
o
li
ca
O
p
o
zi
ci
js
k
a 
li
st
a
JN
S
P
ri
to
žb
a 
n
i 
p
ra
v
il
n
o
 k
o
lk
o
v
an
a 
5
0
0
/3
3
K
am
n
iš
k
a 
B
is
tr
ic
a
K
o
m
p
ro
m
is
n
a 
li
st
a
JN
S
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
4
9
9
/3
3
64 J. GA[PARI^: OB^INSKE VOLITVE V DRAVSKI BANOVINI 15. OKTOBRA 1933 ...
P
ri
lo
ga
 2
: 
na
da
lje
va
nj
e
K
o
g
JN
S
O
p
o
zi
ci
ja
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
4
1
9
/3
3
K
o
m
en
d
a
O
p
o
zi
ci
js
k
a 
li
st
a
JN
S
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
4
2
1
/3
3
K
o
n
ji
ce
 -
 o
k
o
li
ca
JN
S
O
p
o
zi
ci
ja
P
ri
to
žb
a 
n
i 
p
ra
v
il
n
o
 k
o
lk
o
v
an
a 
5
4
8
/3
3
K
o
ša
k
i
JN
S
O
p
o
zi
ci
ja
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
4
3
3
/3
3
K
o
ra
či
ce
O
p
o
zi
ci
js
k
a 
li
st
a
JN
S
P
ri
to
žb
a 
n
i 
p
ra
v
il
n
o
 k
o
lk
o
v
an
a 
5
3
9
/3
3
K
o
v
o
r
O
p
o
zi
ci
js
k
a 
li
st
a
JN
S
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
5
3
7
/3
3
K
o
zj
e
JN
S
O
p
o
zi
ci
ja
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
4
5
3
/3
3
K
ra
n
j
JN
S
O
p
o
zi
ci
ja
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
4
6
7
/3
3
K
ri
že
v
ci
JN
S
O
p
o
zi
ci
ja
P
ri
to
žb
i 
se
 u
g
o
d
i
4
1
3
/3
3
K
rk
a
JN
S
JN
S
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
5
3
8
/3
3
K
rš
k
o
JN
S
O
p
o
zi
ci
ja
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
4
2
7
/3
3
K
rš
k
o
 -
 o
k
o
li
ca
JN
S
O
p
o
zi
ci
ja
P
ri
to
žb
a 
n
i 
p
ra
v
il
n
o
 k
o
lk
o
v
an
a 
5
2
6
/3
3
L
es
ce
JN
S
O
p
o
zi
ci
ja
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
4
4
6
/3
3
L
ju
b
n
o
K
o
m
p
ro
m
is
n
a 
li
st
a
JN
S
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
4
9
5
/3
3
L
ju
to
m
er
 -
 o
k
o
li
ca
JN
S
O
p
o
zi
ci
ja
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
4
1
1
/3
3
L
u
k
o
v
ic
a
K
o
m
p
ro
m
is
n
a 
li
st
a
JN
S
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
4
9
0
/3
3
M
ač
k
o
v
ci
JN
S
JN
S
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
4
1
8
/3
3
M
aj
šp
er
g
JN
S
JN
S
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
4
0
6
/3
3
M
en
g
eš
O
p
o
zi
ci
js
k
a 
li
st
a
JN
S
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
4
5
1
/3
3
M
et
li
k
a 
- 
o
k
o
li
ca
JN
S
O
p
o
zi
ci
ja
P
ri
to
žb
i 
se
 u
g
o
d
i
5
2
2
/3
3
M
o
ra
v
če
JN
S
O
p
o
zi
ci
ja
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
5
4
4
/3
3
Č
Ž
Š
Č
Š
M
o
tn
ik
JN
S
O
p
o
zi
ci
ja
P
ri
to
žb
i 
se
 u
g
o
d
i
4
6
2
/3
3
M
o
zi
rj
e 
- 
o
k
o
li
ca
O
p
o
zi
ci
js
k
a 
li
st
a
JN
S
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
4
0
4
/3
3
N
ak
lo
JN
S
O
p
o
zi
ci
ja
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
4
4
0
/3
3
O
p
lo
tn
ic
a
JN
S
O
p
o
zi
ci
ja
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
4
3
2
/3
3
O
rm
o
ž
JN
S
JN
S
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
4
2
3
/3
3
O
se
li
ca
JN
S
O
p
o
zi
ci
ja
P
ri
to
žb
a 
v
lo
že
n
a 
p
o
 p
re
te
k
u
 r
o
k
a
5
3
6
/3
3
O
sl
u
še
v
ci
JN
S
O
p
o
zi
ci
ja
P
ri
to
žb
a 
se
 z
av
rn
e
4
1
7
/3
3
65ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
P
ri
lo
ga
 3
O
B
Č
IN
A
P
O
N
O
V
N
E
 V
O
L
IT
V
E
V
Z
R
O
K
 P
O
N
O
V
IT
V
E
S
lu
žb
en
i 
li
st
Z
M
A
G
O
V
A
L
E
C
C
er
kv
en
ja
k
22
. m
ar
ec
 1
93
4
S
kl
ep
 U
pr
av
. s
od
.
S
l. 
l. 
14
0/
14
 1
93
4
JN
S
C
ez
an
je
vc
i
25
. m
aj
 1
93
4
S
kl
ep
 U
pr
av
. s
od
.
S
l. 
l. 
43
3/
34
 1
93
4
JN
S
G
om
il
sk
o
V
ol
it
ev
 n
i b
il
o
H
oč
e
10
. j
un
ij
 1
93
4
S
kl
ep
 U
pr
av
. s
od
.
S
l. 
l. 
45
0/
37
 1
93
4
JN
S
Ju
ro
vs
ki
 D
ol
29
. m
aj
 1
93
4
S
kl
ep
 U
pr
av
. s
od
.
S
l. 
l. 
43
8/
35
 1
93
4
N
i p
od
at
ka
 o
 p
ot
ek
u
K
ri
že
vc
i
23
. m
aj
 1
93
4
S
kl
ep
 U
pr
av
. s
od
.
S
l. 
l. 
43
3/
34
 1
93
4
JN
S
M
et
li
ka
 -
 o
ko
li
ca
13
. m
aj
 1
93
4
S
kl
ep
 U
pr
av
. s
od
.
S
l. 
l. 
39
9/
33
 1
93
4
JN
S
M
ot
ni
k
18
. m
ar
ec
 1
93
4
S
kl
ep
 U
pr
av
. s
od
.
S
l. 
l. 
95
/9
 1
93
4
JN
S
P
es
ni
ca
14
. j
un
ij
 1
93
4
S
pr
em
. o
bč
in
. o
ze
m
.
S
l. 
l. 
45
2/
37
 1
93
4
JN
S
P
ol
šn
ik
15
. a
pr
il
 1
93
4
S
kl
ep
 U
pr
av
. s
od
.
S
l. 
l. 
15
5/
16
 1
93
4
JN
S
P
re
se
rj
e
8.
 ju
li
j 1
93
4
S
pr
em
. o
bč
in
. o
ze
m
.
S
l. 
l. 
45
9/
38
 1
93
4
JN
S
R
og
aš
ka
 S
la
ti
na
  -
 o
ko
li
ca
1.
 ju
li
j 1
93
4
S
kl
ep
 U
pr
av
. s
od
.
S
l. 
l. 
40
0/
33
 1
93
4
N
i p
od
at
ka
 o
 p
ot
ek
u
S
lo
ve
nj
a 
va
s
25
. m
ar
ec
 1
93
4
S
kl
ep
 U
pr
av
. s
od
.
S
l. 
l. 
14
0/
14
 1
93
4
JN
S
S
m
le
dn
ik
3.
 ju
ni
j 1
93
4
S
kl
ep
 U
pr
av
. s
od
.
S
l. 
l. 
40
0/
33
 1
93
4
O
po
zi
ci
ja
S
ro
m
lj
e
25
. m
ar
ec
 1
93
4
S
kl
ep
 U
pr
av
. s
od
.
S
l .
l. 
14
4/
15
 1
93
4
JN
S
S
v.
 J
ur
ij
 o
b 
Š
ča
vn
ic
i
26
. m
aj
 1
93
4
S
kl
ep
 U
pr
av
. s
od
.
S
l. 
l. 
43
3/
34
 1
93
4
JN
S
S
v.
 K
ri
ž 
pr
i K
os
ta
nj
ev
ic
i
8.
 a
pr
il
 1
93
4
S
kl
ep
 U
pr
av
. s
od
.
S
l. 
l. 
17
9/
19
 1
93
4
JN
S
S
v.
 K
ri
ž 
pr
i L
it
ij
i
15
. a
pr
il
 1
93
4
S
kl
ep
 U
pr
av
. s
od
.
S
l. 
l. 
15
5/
16
 1
93
4
JN
S
Š
ča
vn
ic
a
23
. m
ar
ec
 1
93
4
S
kl
ep
 U
pr
av
. s
od
.
S
l. 
l. 
14
0/
14
 1
93
4
JN
S
Š
en
ču
r
3.
 ju
ni
j 1
93
4
S
kl
ep
 U
pr
av
. s
od
.
S
l. 
l. 
40
0/
33
 1
93
4
O
po
zi
ci
ja
Š
m
ar
tn
o 
pr
i L
it
ij
i
15
. a
pr
il
 1
93
4
S
kl
ep
 U
pr
av
. s
od
.
S
l. 
l. 
15
5/
16
 1
93
4
JN
S
Š
m
ar
tn
o 
v 
R
ož
ni
 d
ol
in
i
V
ol
it
ev
 n
i b
il
o
T
ra
ta
25
. m
ar
ec
 1
93
4
S
kl
ep
 U
pr
av
. s
od
.
S
l. 
l. 
15
5-
15
6/
16
 1
93
4
JN
S
V
er
že
j
21
. m
aj
 1
93
4
S
kl
ep
 U
pr
av
. s
od
.
S
l. 
l. 
43
3/
34
 1
93
4
JN
S
V
ra
ns
ko
 -
 o
ko
li
ca
V
ol
it
ev
 n
i b
il
o
66 J. GA[PARI^: OB^INSKE VOLITVE V DRAVSKI BANOVINI 15. OKTOBRA 1933 ...
na, ki ji je pripadal prito‘nik (formalno se je na volilni potek v neki ob~ini prito‘ila fizi~na
oseba, ki je morala biti vpisana v volilni imenik te ob~ine). Rezultati oktobrskih volitev so
pripisani po poro~anju Slovenca.81
Priloga 3: Nedokon~ana komasacija ob~in, posledi~ne ozemeljske spremembe ob~inskih
teritorijev in razveljavitev volitev v 25 ob~inah so napovedali volilno dogajanje tudi v letu
1934. Tedaj so bile izvedene volitve v 67 ob~inah, od tega v dvajsetih zaradi odlo~itev Uprav-
nega sodi{~a.82 V pri~ujo~i tabeli je po abecednem vrstnem redu na{tetih vseh 25 ob~in, kjer
je sodi{~e volitve razveljavilo. V treh ob~inah (Gomilsko, [martno v Ro‘ni dolini, Vransko –
okolica), te sploh niso bile razpisane, v Jurovskem Dolu in ob~ini Roga{ka Slatina – okolica
pa ni podatkov o njihovem poteku. Pri ob~inah Pesnica in Preserje je zaradi kasnej{e spre-
membe ob~inskega ozemlja formalno navedeno prav to kot vzrok ponovnih volitev in ne sklep
Upravnega sodi{~a.83 Rezultati volitev so pripisani po poro~anju Jutra.84
S u m m a r y
Municipal electori in the Drava Province on October 15, 1933 and the Former
Slovene People’ Party
Jure Ga{pari~
Brencelj, the first Slovene satirical newspaper, was published during the period of increasing poli-
tical freedom in the Habsburg monarchy and the growth of the Slovene nationalistic movement in the
1860’s. With the exception of 1875 and 1876, the newspaper was published between 1869 and 1886.
Jakob Ale{evec (1842–1901), a journalist, dramatist and satirist, was its editor and presumably also the
author of most of its articles. Due to the editor’s difficulties with his vision and with subscribers who
were late with their their payments, however, the publication of Brencelj had to be terminated at the
beginning of 1886.
Brencelj received a warm welcome from its readers. Slovenes felt that a satirical newspaper deno-
ted one of the proofs that they were a nation with culture. Since its editor defended the interests of the
so-called staroslovenci political group he became involved in several controversial discussions with
their opponents, the mladoslovenci group. In 1880, during one of his most heated debates, Josip Jur~i~
reproached Ale{ovec with adopting the principles of tabloid press.
Ale{ovec tried to design his newspaper to resemble the ones published in Vienna or in Germany.
Initially, the newspaper changed its headline vignette, which was similar to the ones in German satirical
newspapers, each year. In 1871 Ale{ovec also published a satirical anthology in calendar form and
under the same name, and in 1873 another satirical anthology called Ri~et iz @abjeka.
81 Slovenec, 17. 10 1933, Ob~inski volilni izidi; 18. 10. 1933, Izid ob~inskih volitev.
82 @ontar, Ob~ine v Sloveniji, str. 617.
83 Slu‘beni list kr. banske uprave Dravske banovine, leto 1934. Glej zgoraj navedene zvezke in strani.
84 Jutro, 23. 3. 1934, Zaslu‘ena blama‘a; 24. 3. 1934, Ponovne ob~inske volitve; 27. 3. 1934, Zopet tri volitve,
zopet tri zmage!; 10. 4. 1934, Nova zmaga pri ob~inskih volitvah; 16. 4. 1934, Trikratna zmaga JNS v litijskem
srezu; 14. 5. 1934, Nov uspeh JNS; 24. 5. 1934, Nove ob~inske volitve, nove zmage; 29. 5. 1934, Druga nacionalna
zmaga v Koro{~evi rojstni vasi; 31. 5. 1934, Potrjene volitve v [martnem pri Litiji; 4. 6. 1934, Dve klerikalni zmagi
na {en~urskem terenu; 13. 6. 1934, Sijajna zmaga JNS v mariborski okolici; 16. 6. 1934, Ponovne volitve v Pesnici;
9. 7. 1934, Novi uspehi JNS pri ob~inskih volitvah.
67ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Cartoons for Brencelj were first made by unknown artists from Vienna who depicted the editor,
whose name denotes a horse fly (he was also known as Brencelj – Ale{ovec), as a horse fly. Some of the
caricatures from 1874 were the work of a Slovene author who signed himself as »Pra‘anski« (from
Prague). Since 1877 caricatures were made by Fran~i{ek Zorec (1854-1930) who had met Ale{ovec
during his study of theology in Ljubljana.
Brencelj published a number of political caricatures of the opponents of the Slovene nationalistic
movement, of German supporters, and renegades (i.e. Dr. Karel De‘man, Dr. Friedrich Kaltenegger,
Dr. Friedrich Keesbacher, Dr. Vincenc Ferreri Klun, Anton Laschan, Dr. Adolf Schaffer, Karl Wurz-
bach, etc.). Cartoons depicted prominent political events such as, for instance, elections, the Vi‘marje
rally, or the new Taaffe government. Their motifs differ considerably; in one instance, the author used a
short humorous song titled Proklete grablje (Damned Rake) to depict Karel De‘man’s satirical attribu-
te, which was the rake. The influence of caricatures from German satirical newspapers is clearly evi-
dent. Brencelj’s artists also employed personification (of Austria, for instance) and the language of
symbols (Slovene linden tree).
The caricatures and articles published in Brencelj represent an important source for the research of
Slovene political and cultural history during the last decades of the 19th century.