Jankpvič Janko: Poljaki in njihove šole v Franciji. (Anderny.) Industrijski kraj Andernv leži kakih 60 km severno «d Metza. Tu je zaposlenih v železncm rudniku 707 delavccv: I Španec, 1 Rus, 1 Avstrijec, 2 Nemca, 2 Lukscmburža= na, 3 Belgijci, 10 Čehoslovakov, 68 Francozov, 83 Slovenccv, 119 Italijanov in 417 Poljakov. Zadnjih jc torc.j sikoro 60 %. Poljska država ima po pogodbi pravico do lastnih šol v Franciji, ako jc kjc nad 60 otrok. Vendar morajo otroci najprej rcdno posečati francoskc šolc; prosti čas pa smejo porabiti za sc. Vsak čctrtck so prosti. Ta dan. v nedcljo in nekatere popoldncve grcdo v poljsko šolo. Da bi dobil nekaj podatkov o poljs'kih šlah, scm obiskal tuk. poljskcga učitelja g. Vvsockija Konstantina, ki itic jc prijazno sprcjcl in mi povcdal slcdcče: Od kdaj jc v Andernv poljska šola? »Zc 6 lct. .laz poučujcm tu 4 leta. Ustanovil jc šolo 2 lcti predcn sem jaz prišel sem •4, Keron. Za njim jc poučcval tu g. Wysko= viak. 1<atcrega naskdnik scm jaz.« Ali učitc vsak dan? Kjc? »Rad bi vsak dan, a ni mogočc. kcr bi bili otroci preveč obremenjeni. Štirikrat na tcdcn imamo pouk v prostorih poljskc kantinc. Prostor scvcda ni bogvc kako prflcladcn. Prvotno smo učili v tuk. francoski šoli. čcsar pa lokalnc oblasti nc dovolijo vcč, odkar jc prišlo med njimi in ravnatcljstvom rudnika do spora.« — Kantina jc veliko poslopjc, ki ima do 100 sob, kjcr stanujejo neporočcni delavci. V ppslopju jc tudi društvena dvorana in obednica za dclavcc. Vsc bi bilo dobro. ako bi tudi gostilne ne bilo. Alkoholne pijače pa mo^ tijo delavce, ti pa šolo in kulturno delo v društveni dvorani. — Ali hodijo otroci rcdno v šolo? »Scm zadovoljen. 90 % je prav rednih. To jc kot povsod odvisno <kJ staršev. Sem pa gledc tega zclo strog. Otroka, ki mi trikrat neopravičeno izostane, izključim. Tega radikalnega sredstva sc silno boje.« Kako vzgajajo starši otroke? »Prcmalo so narodno zavedni. Otroci govorc mcd scboj najraje francoski. Starši bi morali v tcm oziru vcč storiti in paziti, da občujejo otroci med scboj poljski. Sama zahtcva pa šc ne zadostuje. Koliko prostcga časa imajo očctjc, saj delajo lc 4 dni v tednu po 8 ur! Ako bi svoj prosti čas preživeli doma namesto v zatoblih gostilnah, sc zabavali in nogovarjali z otroki, jim pripovcdovali pravIjicc in jih navduševali za našo lcpo domov!no, o potcm bi bilo pač drugačc . . .« Staremu poljskcmu narodnjaku so stopilc solzc v oči. Premagal scm se in ga vprašal dalje: Koliko otrok gladko čita in dobro pišc poljski? »Ka1<ih 40 % bi lahko štcl mcd odličnjake: v splošncm pa znajo razcn najmanjših vsi čitati in pisati.« Kakšna jc Vaša mctoda poučcvanja? »V moji šoli sc bolj zabavamo kakor učimo. Kako bi drugače? Otroci ne ljubijp dolgočasnega »pridiganja«, zlasti ne potcm, ko pre* sede po 5 do 6 ur v francpskih šolah. Povest in petjc jim ugaja; na to dvoje moram obesiti vsc drugo. Kot učitelj boste razumcli, da to ni vcdno lahko. Treba jc pripravc kot povsod. V glavnem se trudim, da bi vzgojil dobrc poljske državljane.« Katcre predmctc učite? Poljščino, zgodovino in zemljcpis naše države in petje. Dotaknem se tu pa tam higijene in drugih predmetov. Seveda predmc« tov nc ločim strogo, ampaiv učim priložnostno.« Ali bi mi hoteli kaj povedati o poljskih šolah v okolici? »Kar vem, prav rad. V Tucquegnieux ni poljske šole, v Mancieulks tudi ne, ker je premalo otrok, v Aumetzu smo pa doživcli zadnji čas nekaj žalostnega. Povcdal Vam bom, ali pisati o tem ni treba.« Zahvalil sem ga. Krcpko sva si stisnila desnici. Oba sva čutila pri tum, da naju nckaj vežc, da imava nekaj sicupnega, da »si> nova Slavc sva . ..«