Letnik 77, številka 10 Ljubljana, december 2019 ISSN 0017-2723 UDK 630* 1/9 Raba lesa v slovenskem biogospodarstvu Mikroklimatske razmere v sestojih in vrzelih dinarskih jelovobukovih gozdov Slovenije z vidika podnebnih sprememb Karantenski škodljivi organizmi v slovenskih gozdovih – ali smo pripravljeni? Sredica: Iščemo karantenske in druge gozdu nevarne organizme ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Gozdarski vestnik, letnik 77 • številka 10 / Vol. 77 • No. 10 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo / Slovenian professional journal for forestry UVODNIK 374 Mitja SKudniK, Polona HAfner Vloga gozdarstva v biogospodarstvu PREGlEDNA 375 domen Arnič, Peter PriSlAn, luka JuvAnčič ZNANSTVENA RAZPRAVA Raba lesa v slovenskem biogospodarstvu Use of wood in Slovenian bioeconomy ZNANSTVENA RAZPRAVA 394 Janez KerMAvnAr, Mitja ferlAn, Aleksander MArinŠeK, Klemen eler, Andrej KOBler, lado KuTnAr Mikroklimatske razmere v sestojih in vrzelih dinarskih jelovobukovih gozdov Slovenije z vidika podnebnih sprememb Microclimate Conditions in Mature Stands and Canopy Gaps of Dinaric Silver Fir-Beech Forests in Slovenia from Climate Change Perspective STROKOVNA RAZPRAVA 408 Barbara PiŠKur, Andreja KAvčič, Tine HAuPTMAn, Peter SMOlniKAr, nike KrAJnC, Matevž TriPlAT Karantenski škodljivi organizmi v slovenskih gozdovih – ali smo pripravljeni? Quarantine pests in Slovenian forests – are we ready? IZ TUjIH TISKOV 420 Alternativne drevesne vrste v razmerah globalnega segrevanja v upravljanih evropskih gozdovih 421 Analiza dolgoročnega vpliva jelenjadi na pritalno vegetacijo v mešanih gozdovih zmernega pasu GOZDARSTVO V ČASU 422 Maja PeTeH IN PROSTORU Obvezni izvod = obveznost založnika 424 Andrej BOnčinA, robert BruS Svečana akademija ob 70-letnici univerzitetnega študija gozdarstva 425 Jože PrAH Izobraževalna in turistična vloga gozdov za trajnostni razvoj KAZAlO lETNIKA 2019 428 IŠČEMO KARANTENSKE IN Ana Brglez DRUGE GOZDU NEVARNE Himalajski orehov podlubnik (Dryocoetes himalayensis) ORGANIZME Andreja KAvčič Počrnelost korenin (Grosmannia wageneri) Uvodnik Vloga gozdarstva v biogospodarstvu Eno od temeljnih načel slovenskega gozdarstva je trajnostno izkoriščanje gozdnih virov in s tem trajnostno zagotavljanje surovin oz. biomase za lesnopredelovalno industrijo. Povečana okoljska ozaveščenosti ljudi v ospredje postavlja tudi izzive pospešenega prehoda v biogospodartvo. Slednje omogočajo nove tehnologije in znanje pretvorbe biomase v različne produkte, med seboj povezane v kaskadnih rabah lesa. V prvi fazi se gozdne lesne sortimente uporabi za proizvodnjo žaganega lesa, furnirja ali celuloze. Kot stranski produkt nastajajo lesni ostanki, ki se jih trenutno najpogosteje uporabi za proizvodnjo energije (npr. peleti) ter izdelavo celuloze, ivernih in vlaknenih plošč. V prihodnje lahko pričakujemo razvoj novih tehnologij in skladno s kaskadnim načinom rabe povečano uporabo lesnih ostan­kov za proizvodnjo naprednih bioproizvodov (kemikalije in bioplastika), biogoriv, proizvodnje pametne embalaže ter tekstila, s čimer se bo dodatno povečal izkoristek lesa. Pričakovano je, da bo les vse pogosteje zamenjal druge gradbene materiale, saj je izredno uporabno in okolju bolj prijazno gradivo. Za hitrejši in učinkovitejši prehod v biogospodarstvo je zelo pomembna dobro vzpostavljena gozdno-lesna veriga, saj je treba z gozdovi ustrezno gospodariti in jih izkoriščati. Ob nekaj več kot 76 % zasebnem lastništvu gozdov je posek zelo odvisen od volje in zainteresiranosti lastnikov gozdov, predvsem tistih z manjšimi gozdnimi posestmi, ki sestavljajo glavnino vseh zasebnih lastnikov gozdov. Skupaj bomo morali najti rešitev, kako jih vzpodbuditi, da njihov gozd ne bo samo rastel, ampak da bodo z njim ustrezno gospodarili in tako zagotavljali lesno maso, ki lahko veliko prispeva k boljšemu prehodu v zeleno prihodnost Slovenije. Pred vami je zadnja številka letnika 77, v katerem je zbranih deset znanstvenih razprav, ena pregledna znanstvena in 14 strokovnih. Predstavili smo šest projektov na področju gozdarstva, v okviru katerih slovenski strokovnjaki v sodelovanju s sodelavci iz Evrope razvijajo novo znanje na področju gozdarstva in gozdno-lesne verige ter ga implementirajo v domače okolje. Z namenom promocije vrhunskega domačega znanja smo vsebino Gozdarskega vestnika letos popestrili s slovenskimi povzetki objav, ki so jih naši raziskovalci objavili v priznanih tujih znanstvenih revijah. Nadaljevali smo s objavami sredice, za katero so strokovnjaki s področja varstva gozdov pripravili vsebine o šestnajstih karantenskih in drugih, gozdu nevarnih organizmih. V rubriki Gozdarstvo v času in prostoru smo objavili 26 prispevkov o različnih dogodkih, delavnicah, predavanjih, srečanjih in drugih zanimivostih, ki so popestrili poslavljajoče se leto. V uredništvu se zahvaljujemo vsem avtorjem prispevkov, ki so izbrali revijo Gozdarski vestnik za objavo in širjenje njihovih spoznanj na področju gozdarstva in gozdno­lesne verige. Zahvala velja tudi vsem recenzentom, ki so del svojega dragocenega časa namenili pregledom člankov in predlagali njihove izboljšave. Njihovo delo je pogosto skrito očem bralcev, vendar je ključno za zagotavljanje kakovosti revije in posledično tudi verodostojnosti znanstvenih in strokovnih razprav. Da pa lahko že 77 let redno izdajamo gozdarsko strokovno revijo, velja zahvala predvsem vam bralcem ter drugim podpornikom revije. Mitja Skudnik in Polona Hafner Pregledna znanstvena razprava GDK 88(497.6)(045)=163.6 Raba lesa v slovenskem biogospodarstvu Use of wood in Slovenian bioeconomy Domen ARNIČ1, Peter PRISLAN2, Luka JUVANČIČ3 Izvleček: Arnič, D., Prislan, P., Juvančič, L.: Raba lesa v slovenskem biogospodarstvu; Gozdarski vestnik, 77/2019, št. 10. V slo­venščini z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit. lit. 72. Jezikovni pregled angleškega besedila Breda Misja, jezikovnipregled slovenskega besedila Marjetka Šivic. Krčenje zalog fosilnih goriv, netrajnostno izkoriščanje naravnih virov in podnebne spremembe so dejavniki, ki pospe­šujejo prehod v biogospodarstvo. Tovrsten prehod omogočajo tehnologije in novo znanje pretvorbe biomase v različne produkte, med seboj povezane v kaskadnih in (energetsko in snovno) krožnih proizvodnih ciklih. Eno ključnih po­dročij biogospodarstva je področje rabe lesa, ki trenutno prispeva eno tretjino k skupni dodani vrednosti slovenskega biogospodarstva. Glede na stanje v državah s primerljivimi naravnimi in strukturnimi danostmi Slovenija v razvoju biogospodarstva zaostaja. V pričujočem delu smo predstavili generične dejavnike, ki vplivajo na razvoj biogospodarstva ter pripravili pregled stanja slovenskega biogospodarstva na področju rabe lesa. Stanje slovenskega biogospodarstva uvrščamo v širši evropski okvir ter ocenjujemo nadaljnje možnosti razvoja rabe lesa. Ključne besede: biogospodarstvo, lesna biomasa, obnovljivi viri energije, raba lesa, biorafinerije, kaskadna raba lesa Abstract: Arnič, D., Prislan, P., Juvančič, L.: Use of wood in Slovenian bioeconomy; Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry), 77/2019, št. 10. In Slovenian, abstract and summary in English, lit. quot. 72. Proofreading of English text Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic Decreasing stocks of fossil fuels, unsustainable exploitation of natural resources and climate change are factors that accelerate the transition to bio-economy. This transition is enabled by the new knowledge and technologies for con­verting biomass into different products, interconnected in cascade and circular (in terms of energy and material) production cycles. One of the key areas of the bioeconomy is the use of wood and wood biomass, which currently accounts to one-third of the total added value in the Slovenian bioeconomy. Compared to the countries with similar natural and structural endowments, Slovenia is lagging behind in the development of the bioeconomy. This paper identifies generic factors affecting the development of the bioeconomy and provides an overview of the current state of the Slovenian bioeconomy in the forestry and wood-based sector. The current Slovenian wood-based bioeconomy is placed in a broader European context and the possibilities for further use of wood and wood biomass are evaluated. Key words: bioeconomy, wood-biomass, renewable energy, use of wood, biorefineries, cascading use of wood 1 UVOD 1 INTRODUCTION Biogospodarstvo je koncept organiziranja gospo­darskih aktivnosti, ki temelji na trajnostni rabi in dodajanju vrednosti biomase (Keegan in sod., 2013; Winkel, 2017). Glede na definicijo Evropske komisije biogospodarstvo zajema vse sektorje in sisteme, ki temeljijo na pridobivanju in predelavi bioloških virov (živali, rastline, mikroorganizmi in pridobljena biomasa, vključno z organskimi odpadki), njihovih funkcijah in načelih. Biogo­spodarstvo tako vključuje in povezuje kopenske in morske ekosisteme ter njihove storitve, vso primarno proizvodnjo, ki uporablja in proizvaja biološke vire (kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, proizvodnjo vodnih organizmov), ter vsa eko­nomska in industrijska področja, katerih viri in postopki proizvodnje hrane, krme, produktov, energije in storitev temeljijo na naravnih virih biološkega izvora (EC, 2018). 1 A. D., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko; Večna pot 2, 1000 Ljubljana, domen.arnic@gozdis.si 2 Dr. P. P., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko. Večna pot 2, 1000 Ljubljana. peter.prislan@gozdis.si 3 Dr. L. J., Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale, luka.juvancic@bf.uni-lj.si Bistvo organiziranja gospodarskih procesov v biogospodarstvu sta koncepta krožnega gospodar­stva in kaskadna raba virov. Krožno gospodarstvo je nastalo kot odziv na pritisk rastočega gospodarstva in potrošnje na naravne vire ter nosilno sposobnost okolja. Družbo oz. uporabnika usmerja k ponovni uporabi, k popravilu in recikliranju materialov ter temelji na obnovljivih virih energije, zmanjšanju porabe surovin, kroženju materialov in ohranjanju dodane vrednosti skozi celotno obdobje uporabe (MOPRS, 2018). Hkrati z načelom krožnosti je raba biomase v biogospodarstvu praviloma podvržena tudi načelu kaskadne rabe surovin vzdolž trikotnika dodane vrednosti (Carus in Dammer, 2018). Le-ta predstavlja sistem uporabe biomase, ki jo kot vhodno surovino na prvih ravneh proizvodnega procesa uporabljamo za izdelke z višjo dodano vrednostjo (npr. ekstraktivi, napredni materiali) in šele po izrabi ekonomsko ter ekološko upravičenih možnosti uporabe preusmerimo v proizvodnjo energije (Keegan in sod., 2013). Uvajanje konceptov krožnosti in kaskadne rabe virov v biogospodarstvu načeloma poteka učin­koviteje v vertikalno integriranih gospodarskih sistemih, kjer je celotna dobavna veriga podjetja organizirana bodisi v okviru istega podjetja ali pa v okviru vzajemno zavezujočega poslovnega odnosa med različnimi podjetji (Kleinschmit in sod., 2014). S tega vidika je bilo izhodišče Slo­venije v panogah, ki temeljijo na proizvodnji in predelavi (kmetijske in lesno-gozdne) biomase, v začetku obdobja tranzicije razmeroma obetavno (OECD, 2009). Z razpadom vertikalno integri­ranih podjetij – podjetij, ki so pokrivala celoten proizvodni proces končnega izdelka (npr. od žage do proizvodnje stavbnega pohištva) v pro-cesu gospodarske tranzicije in prestrukturiranja industrije po osamosvojitvi države, je primerjalna prednost izginila. Gospodarska politika se je na manko multiplikativnih učinkov povezovanja v 1990-ih skušala odzvati z ukrepi gospodarske politike, ki v svojem bistvu podpirajo tudi razvoj biogospodarskega povezovanja. Primer tovrstnih aktivnosti so podpore grozdenja podjetij med letoma 1998 in 2002. Sistem nudenja storitev na področju predelave lesa je bil le eden od primerov industrijskega grozda na območju Notranjsko--Kraške in Gorenjske regije (OECD, 2005). V zadnjem desetletju v Sloveniji vsaj na ravni strateških razvojnih dokumentov zaznavamo krepitev zanimanja za gospodarski razvoj, ki bi vključeval načela krožnega biogospodarstva. V Strategiji razvoja Slovenije do leta 2030 (2017) sta tako med ključnimi cilji dve biogospodarski načeli: (1) nizkoogljično krožno gospodarstvo in (2) trajnostno upravljanje naravnih virov. Pri tem ima v Sloveniji prehod iz linearnega v krožni model gospodarstva glede na bogastvo naravnih virov in razvitost predelovalnih dejavnosti velik razvojni potencial zlasti na področju izkoriščanja gozdno-lesne biomase (MOPRS, 2018). Glede na zbrane podatke se v svetu dandanes 50 % okroglega lesa porabi zgolj v energetske namene. Med drugim so razlogi za tako stanje tudi v tem, da je pridobivanje lesa za energetske namene v primerjavi s pridobivanjem kmetijskih virov biomase bistveno manj družbeno sporno, saj: (1) les v primerjavi s kmetijskimi viri primarno ni uporaben za hrano ali krmo, (2) pridobivanje lesa kot naravnega vira ob trajnostnem gospodarjenju z gozdovi ne ogroža ekoloških funkcij, (3) gozdovi rastejo na rastiščih, ki bodisi niso uporabna ali ekonomsko upravičena za kmetijsko rabo ter (4) kot regionalno dostopen naravni vir biomase omogoča regionalni razvoj in uporabo nedaleč od mesta nastanka (Lewandowski, 2015; Dahmen in sod., 2018). Z vidika kaskadne rabe spada les med neučinkovito izkoriščene vire ligno-celulozne biomase in ima velik potencial za razvoj verig z visoko dodano vrednostjo. Pomen gozdno-lesnega sektorja znotraj bio­gospodarstva je podvržen različnim vplivom. V tujini pri strategijah uvajanja biogospodarstva kot ključne vplivne dejavnike razvoja biogospodarstva preko gozdarstva in lesnopredelovalne indu­strije najpogosteje omenjajo: (1) razpoložljivost gozdno-lesne biomase in pestrost gozdov, (2) globalizacijo in globalni ekonomski razvoj, (3) politike, povezane s podnebnimi spremembami in energetiko, (4) povpraševanje in zalogo lesa, (5) pripravljenost plačila bioproizvodov ter (6) inovacije vzdolž vrednostnih verig v gozdarsko--lesarskem sektorju (Hagemann in sod., 2016). V evropskem merilu se pri vzpostavljanju goz­dno-lesnega sektorja biogospodarstva vzporedno razvijata dve smeri: (1) povečanje uporabe lesa kot obnovljivega vira znotraj obstoječih proizvo­dnih verig (gradbeništvo in infrastruktura) ter (2) uporaba lesa kot vhodne surovine v procesu kaskadne rabe virov in v biorafinerijskem procesu (Hurmekoski in sod., 2018a). Prva smer temelji na zmanjšanju izpustov CO2 zaradi uporabe lesa kot glavnega gradbenega materiala. Uporaba lesa in lesnih izdelkov omogoča tako proizvodnjo z manjšim ogljičnim odtisom kot tudi dolgoročno skladiščenje ogljika v objektih oz. delih objektov (Nässén in sod., 2012; Hildebrandt in sod., 2017). Druga smer razvoja biogospodarstva v gozdarstvu in lesno-predelovalni industriji pa je opredeljena predvsem z novostmi na področju biotehnolo­škega in kemijskega razklopa lesa (Huang in sod., 2008). Pričakovati je spremembe trga naravnih virov predvsem zaradi novih možnosti rabe lesa (npr. biorafinerijski razklop), ki bodo omogo-čale predelavo lesa v proizvode in polproizvode, t.j. kemikalije, tekstil, biogoriva ter bioenergije (Hurmekoski in sod., 2018a). Namen pričujočega članka je (1) predstaviti pregled trenutnega stanja gozdno-lesnega sektorja v slovenskem gospodarstvu, (2) primerjati razvoj panog pridobivanja in predelave gozdno-lesne biomase in stanje na področju biogospodarstva v izbranih državah Evropske unije ter (3) predstaviti možnosti prihodnjega razvoja biogospodarstva v Sloveniji. 2 STANJE BIOGOSPODARSTVA V GOZDARSTVU IN LESNOPREDELOVALNI INDUSTRIJI V SLOVENIJI 2 SITUATION OF BIOECONOMY IN FORESTRY AND WOOD PROCESSING INDUSTRY Razvoj in stanje biogopsodarstva v Evropi in posa­meznih državah povzemajo številni znanstveni prispevki (El-Chichakli in sod., 2016; Hagemann in sod., 2016; Winkel, 2017). Skladno z omenjeno literaturo smo se odločili stanje biogospodarstva v slovenskem gozdarstvu in lesnopredelovalni industriji oceniti preko (1) analize razpoložljivosti lesne biomase, (2) bilance rabe lesne biomase in stanja na trgu, (3) političnih strategij in družbenega okvira ter (4) analize dodane vrednosti znotraj biogospodarstva. 2.1 Razpoložljivost lesa 2.1 Wood biomass availability Razpoložljivost lesa in lesne biomase je eden izmed ključnih dejavnikov v procesu vzpostavljanja biogospodarstva skozi gozdarstvo in lesno-pre­delovalno industrijo (Hagemann in sod., 2016). Pri tem študije razpoložljivosti lesa ločijo teo­retično in dejansko razpoložljivost. Teoretična razpoložljivost je opredeljena kot največja količina lesa na trgu, pri kateri bi še vedno zagotavljali načela trajnostnega gospodarjenja z gozdom. Dejanska razpoložljivost pa je količina lesa, ki se na trgudejansko pojavi (Ščap in sod., 2014). V Sloveniji po letu 2000 dejanska razpoložljiva količina lesa na trgu v povprečju znaša 3,9±0,6 milijona m3 na leto in je v zadnjih dveh desetletjih v naraščajo-čem trendu (Slika 1). Od tega v povprečju 50 % zavzemajo hlodi za žagan les in furnir, 30 % les za energetske namene, 17 % les za celulozo ter 3 % preostali industrijski les (Slika 1) (FAO, 2019). V Sloveniji je le v obdobju od 2014 do 2016 skupna proizvodnja lesa presegla ali se približala dovoljenemu poseku (ZGS, 2018; FAO, 2019). Vzrok večje realizacije je žledolom leta 2014 in napadi podlubnikov v letih, ki so sledila. Pred pojavom naravnih ujm smo v Sloveniji v pov­prečju realizirali 71 % dovoljenega poseka. Glede na realizacijo dovoljenega poseka (ZGS, 2018) in podatke o proizvodnji okroglega lesa (FAO, 2019) v prejšnjih dveh desetletjih sklepamo, da ima Slovenija na področju zalog in razpoložlji­vosti lesa v gozdovih še rezerve, ki so pozitivne za vzpostavljanje biogospodarstva. 2.2 Trg 2.2 Market Trg lesa uravnava razmerje med ponudbo in povpraševanjem (Hagemann in sod., 2016). V slovenskem merilu količino razpoložljivega lesa na trgu tvorita proizvodnja okroglega lesa iz slovenskih gozdov (~90 %) in uvoz okroglega lesa iz tujine (~10 %)(SURS, 2019a, 2019b). Leta 2017 je količina razpoložljivega lesa na slovenskem trgu znašala 5,01 milijona m3 (SURS, 2019a), od tega smo je 53 % izvozili v tujino, 47 % pa porabili doma. Količina iglavcev v domači porabi je znašala 1,3 milijona m3 in je bila v poznejši predelavi upo­rabljena v proizvodnji žaganega lesa (73 % domače porabe lesa iglavcev), v proizvodnji plošč, celuloze ali kemikalij (24 % domače porabe lesa iglavcev) in za energetsko rabo (3 % domače porabe lesa iglavcev). Leta 2017 je domača raba okroglega lesa listavcev znašala 1,06 milijona m3 in je bila, podobno kot v primeru iglavcev, uporabljena za proizvodnjo žaganega lesa (16 % domače porabe lesa listavcev), v proizvodnji plošč, celuloze ali kemikalij (19 % domače porabe lesa listavcev), v proizvodnji furnirja (3 % domače porabe lesa listavcev) in v energetske namene (62 % domače porabe lesa listavcev) (WCM, 2019) (Slika 2). Glede na stanje v prejšnjih dveh desetletjih ima Slovenija v mednarodnem položaju status neto izvoznika lesa (Lamers in sod., 2012). V Sloveniji pri uvajanju biogospodarstva na ključne tržne razmere s ponudbo in povpraševanjem zelo vpliva tudi stanje na tujih trgih. (Lamers in sod., 2012; WCM, 2019). Tuje raziskave izpostavljajo, da glo­balni trgi na uvajanje biogospodarstva v gozdarstvu in lesno-predelovalni industriji vplivajo predvsem preko: (1) gibanja cen fosilnih goriv, (2) globalne razpoložljivosti lesa, (3) prihodnjega razvoja trga ter (4) vzpostavljanja globalnih politik, povezanih s podnebnimi spremembami (Hagemann in sod., 2016; Husgafvel in sod., 2018). 2.3 Družbenopolitični okvir 2.3 Social context Družbeni okvir je eden izmed obsežnejših dejavni­kov, ki vplivajo na uvajanje biogospodarstva, saj ga na eni strani opredeljujejo politike na nacionalnih in tudi mednarodnih ravneh (vloga odločevanja) in na drugi strani uporabniki proizvodov bio­gospodarstva (pripravljenost plačila in trženje) (Hagemann in sod., 2016). Kljub začetku obširnej­ših družbenih razprav o biogospodarstvu po letu 2000 področje biogospodarstva na mednarodni ravni še vedno ni enotno definirano. Določene definicije so bolj usmerjene na področje znanja in tehnologije (FAO, 2018; OECD, 2018), medtem ko druge (EC, 2018) poudarjajo biološke vire, načela rabe, ekosistemske storitve (Lovec in sod., 2019). Evropska komisija je bila tudi prva mednarodna organizacija, ki je na podlagi Strategije razvoja biogospodarstva v Evropi leta 2012 in z dopolnjeno različico 2018 (EC, 2012, 2018) uskladila definicijo biogospodarstva in njegove vloge v družbi (Lovec in sod., 2019). Glavni cilji vzpostavitve evropskega Slika 1: Proizvodnja lesa in realizacija poseka v Sloveniji po letu 2000 (ZGS, 2018; FAO, 2019) Figure 1: Production of wood and realization of planned annual cut in Slovenia after 2000 (ZGS, 2018; FAO, 2019) biogospodarstva so torej: zagotavljanje varnosti hrane; trajnostno upravljanje naravnih virov; zmanjšanje odvisnosti od neobnovljivih virov; blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter ustvarjanje delovnih mest in ohranjanje evropske konkurenčnosti (EC, 2012, 2018). Podobno kot v svetu tudi na ravni Slovenije bio­gospodarstvo ni enotno definirano in priznano kot samostojno področje. Posledično je tudi v strateških in vladnih dokumentih razpršeno po panogah (Rajh in sod., 2017). Na ravni politike v Sloveniji biogo­spodarstvo opredeljuje Kažipot razvoja krožnega gospodarstva, strateški dokument, ki poudarja sistemski prehod iz linearnega v krožni model gospodarstva, znotraj katerega imajo pomembno vlogo industrija (gospodarstvo), oblikovalci politik in družba (državljani). Dokument za razvoj kro­žnega gospodarstva izpostavlja štiri področja: (1) prehrambni sistem, (2) gozdne vrednostne verige, (3) predelovalne dejavnosti in (4) mobilnost (MOPRS, 2018). Slovenska strategija pametne specializacije (SVRSREKP, 2015), ki jo je pripravila Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, med prioritetami navaja tri ciljna področja trajnostne rabe virov; tj. (1) mreže za prehod v krožno gospodarstvo (2) trajnostna proizvodnja hrane ter (3) pametne zgradbe in dom z lesno verigo. Vlada RS v Strategiji za razvoj Slovenije 2030 koncepte biogospodarstva povzema v v dveh izmed dvanajst ciljev; tj. (1) nizko ogljično krožno gospodarstvo – s ciljem povečati delež obnovljivih virov v končni rabi energije ter (2) trajnostno upravljanje naravnih virov – s ciljem povečati delež kmetijskih zemljišč v uporabi glede na skupno površino, izboljšanje kakovosti vodoto­kov ter zmanjšanje ekološkega odtisa (Soos in sod., 2017). Kljub neenotni strategiji uvajanja konceptov biogospodarstva v Sloveniji omenjeni dokumenti za področje gozdarstva in lesnopredelovalne industrije predvidevajo povečanje trajnostne rabe lesne bio­mase in povečanje dodane vrednosti obravnavnega področja (Rajh in sod., 2017). Trženje novih proizvodov biološkega izvora in pripravljenost plačila uporabnikov proizvo­dov biogospodarstva sta dejavnika, ki poleg omenjenih politik vplivata na dinamiko razvoja biogospodarstva. V primerjavi s konvencionalnimi proizvodi imajo namreč proizvodi biogosopodar­stva praviloma zaradi razvoja novih tehnologij in vzpostavljanja novih sistemov na trgu višjo ceno (Hagemann in sod., 2016). Pri trženju bioosnova­nih proizvodov se pojavljata dva izraza, posredno povezana tudi z uvajanjem biogospodarstva: (1) zeleni potrošnik in (2) zeleni marketing. Zeleni potrošnik je definiran kot potrošnik, ki ne želi uporabljati izdelkov, ki škodijo njegovemu zdravju ali zdravju drugih oziroma ogrožajo okolje med proizvodnjo, uporabo ali po zavrženju (Strong, 1996; Glavic in Podnar, 2014). Zeleni marketing je sposobnost trženja bioosnovanih produktov in vključuje velik obseg trženjskih aktivnosti, Slika 2: Trg in raba gozdnih lesnih sortimentov v Sloveniji leta 2017 (WCM, 2019) Figure 2: Wood market and use of round wood in Slovenia in 2017 (WCM, 2019) usmerjenih v navajanje informacij o prilagajanju izdelkov, spreminjanje proizvodnih procesov in spreminjanje prodajnih tehnik (Polonsky, 1994). Na ravni Slovenije je stanje na področju pripravljenosti plačila in potrošnje produktov biogospodarstva in bio-osnovanih izdelkov slabo raziskano. Zerdin in Golob (2015) na podlagi razi­skave ciljnih skupin izpostavljata nekonsistentnost oznak bioosnovanih izdelkov na trgu, kar povzroča tudi nerazumevanje in nezaupanje potrošnikov. Izpostavili sta tudi pojav, da potrošniki podpirajo proizvodnjo bio-osnovanih produktov, niso pa zanje pripravljeni plačati več, kar je skladno tudi z raziskavami v tujini (Golkonda, 2013). 2.4 Pomen rabe lesa v strukturi dodane vrednosti biogospodarstva v Sloveniji 2.4 Importance of wood in the value-added structure of bioeconomy in Slovenia Dodana vrednost je ekonomski kazalnik poslovanja, ki je opredeljen kot povečanje tržne vrednosti zaradi izboljšanja poslovnih učinkov (proizvodov ali stori­tev) (Buležan, 2008). Pri analizah biogospodarstva je dodana vrednost pogost način vrednotenja stanja tudi na ravni Evropske unije (EC, 2019). V našem primeru smo koncept dodane vredno­sti uporabili za analizo stanja biogospodarstva v zadnjih dveh desetletjih, in sicer smo za obdobje med letoma 2000 in 2017 uporabili bruto dodano vrednost v tekočih cenah za biogospodarske sektorje gospodarstva po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) (Braunsberger in sod., 2010; SURS, 2019c). V biogospodarstvo spadajo: (1) primarne dejav­nosti: kmetijstvo (A1), gozdarstvo (A2), ribištvo (A3), (2) predelovalne dejavnosti in storitve, ki v celoti spadajo v biogospodarstvo: proizvodnja hrane (C10), proizvodnja pijač (C11), proizvodnja tobaka (C12), proizvodnja usnja (C15), proizvodnja lesnih izdelkov in proizvodnja papirja (C17) ter (3) predelovalne dejavnosti in storitve, ki delno spadajo v biogospodarstvo: proizvodnja bioosnovanega tekstila (C13), proizvodnja bioosnovanih oblačil (C14), proizvodnja lesenega pohištva (C31), proi­zvodnja bioosnovanih kemikalij (C20), proizvodnja bioosnovanih farmacevtskih surovin in preparatov (C21), proizvodnja bioosnovane plastike in gume in proizvodnja elektrike (C35) (Lovec in sod., 2019). V izračunih z namenom primerjave deležev dodane vrednosti smo za primarne dejavnosti in predelovalne dejavnosti in storitve, ki v celoti spadajo v biogospodarstvo, upoštevali 100 % bruto dodane vrednosti. Za predelovalne dejavnosti, ki le delno spadajo v biogospodarstvo, pa smo deleže za Slovenijo povzeli po vrednotenju biogospodarstva v Evropski uniji (EC, 2019). Slika 3: Dodana vrednost, ki jo v slovenskem biogospodarstvu predstavljata dva glavna sekotrja, t.j. področja rabe lesa, kmetijstvo in proizvodnja živil in pijač ter sektorji, ki delno spadajo v biogospodarstvo v (SURS, 2019c). Figure 3: Added value in the Slovenian bioeconomy represented by the two main sectors i.e. “Use of wood”, “agri­culture and production of food and beverages” and sectors partly belonging to the bioeconomy in (SURS, 2019c). V področje rabe lesa glede na SKD spadajo: gozdarstvo (A2), lesnopredelovalna in pohištveno industrija (C16 in C31) ter papirniška industrija (C17). V povprečju med letoma 2000 in 2017 omenjeni sektorji v slovenskem biogospodarstvu predstavljajo 33 % oz. 598 milijonov evrov letne bruto dodane vrednosti (Slika 3) (SURS, 2019c). 2.4.1 Gozdarstvo 2.4.1 Forestry V Sloveniji je med letoma 2000 in 2017 v gozdar­stvu dodana vrednost v povprečju znašala 27 % oz. 166,5 milijona EUR letne dodane vrednosti (Slika 4). V obravnavanem obdobju se pomen gozdarstva konstantno veča, kar je v letu 2017 pomenilo že 36 % ali 271,3 milijona EUR skupne dodane vrednosti.Število zaposlenih znotraj gozdarstva se kljub pove-čanju dodane vrednosti zmanjšuje skozi celotno obravnavano obdobje; leta 2000 je bilo zaposlenih 2400, leta 2017 pa le še 1600 (SURS, 2019c, 2019d). 2.4.2Lesno predelovalna in pohištvena industrija 2.4.2Wood processing and furniture industry Lesnopredelovalna in pohištvena industrija sta tako imenovani 'hibridni sektor' (t.j. sektor, ki ni v celoti osnovan na naravnih virih) na področju rabe lesa. Evropska komisija obravnavnemu sektorju glede na dodano vrednost priznava 65 % bioosnovane proizvodnje (Ronzon in sod., 2017). Za lesnopredelovalno in pohištveno industrijo je značilna najvišja dodana vrednost na področju rabe lesa, tj. 44 % povprečne bruto dodane vre­dnosti področja rabe lesa v obdobju med letoma 2000 in 2017 (Slika 4). V analiziranem obdobju je bil trend števila zaposlenih na področju lesno­predelovane in pohištvene industrije v povprečju negativen. Leta 2000 je število zaposlenih znašalo 23200 in se je nato do leta 2015 zmanjšalo na 12300, od tedaj se je število do leta 2017 povečalo na 13000 (SURS, 2019c, 2019d). 2.4.3 Papirništvo 2.4.3Paper making industry Papirniški sektor znotraj dodane vrednosti obrav­navnega področja v povprečju predstavlja 29 % (169 milijonov evrov) letne bruto dodane vredno­sti (Slika 4). Prispevek k dodani vrednosti rabe lesa se v zadnjih dveh desetletjih manjša. Leta 2000 je prispevek papirniškega sektorja znašal 31 %, leta 2017 pa 25 %. Negativen trend je tudi v številu zaposlenih v papirniški industriji. Leta 2000 je bilo zaposlenih 10700 delavcev, najmanj zaposlenih je bilo leta 2013 (3900), leta 2017 pa je bilo zaposlenih 4300 delavcev (SURS, 2019c). Slika 4: Prispevek gozdarstva, lesnopredelovalne in pohištvene industrije ter papirniške industrije k bruto dodani vrednosti rabe lesa v biogospodarstvu v zadnjih dveh desetletji (SURS, 2019c) Figure 4: Contribution of forestry, wood processing, furniture and paper industries to the gross added value of wood in the bioeconomy over the last two decades (SURS, 2019c). 3 RAZVOJ BIOGOSPODARSTVA V IZBRANIH EVROPSKIH DRAŽVAH 3 DEVELOPMENT OF BIOECONOMY IN SELECTED EUROPEAN COUNTRIES V Slovenij smo stanje biogospodarstva v goz­darski in lesnopredelovalni industriji primerjali z drugimi državami, tj. z Avstrijo, Nemčijo in Finsko. Avstrija in Nemčija sta gospodarsko tesno povezani s Slovenijo tudi na področju gozdarskega in lesnopredelovalnega sektorja. Finsko smo v primerjavo vključili zaradi razvitega gozdarskega in lesnopredelovalnega sektorja znotraj njihovega biogospodarstva. Države smo med seboj primerjali glede na (1) razpoložljivost lesne biomase na trgu in (2) pomen biogospodarstva znotraj nacionalnih ekonomij. 3.1 Razpoložljivost lesa na trgu v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in na Finskem 3.1 Availability of wood on the market in Slovenia, Austria, Germany and Finland Razpoložljivost lesa na trgu posameznih držav smo ocenili na podlagi proizvodnje okroglega lesa po podatkih FAOSTAT (FAO, 2019). Na razpo­ložljivost lesa znotraj posameznih držav vplivajo površina gozda, njihova proizvodna sposobnost in učinkovitost gospodarjenja (preglednica 1). Na slovenskem trgu je v obdobju med letoma 2000 in 2017 neto količina razpoložljivega lesa znašala od 2,2 do 5,4 mio m3 lesa, kar je v pov­prečju 5,2-krat manj kot na avstrijskem (od 13,3 do 21,8 omio m3), 16,3-krat manj kot na finskem (od 42 do 63,3 mio m3) ali nemškem trgu (od 39,5 do 76,7 mio m3) (Slika 5a). Med državami, ki smo jih primerjali, imata največjo površino gozda Finska in Nemčija, sledita Avstrija in Slovenija. Najbolj produktivni so gozdovi v Nemčiji, primerljiva je proizvodna sposobnost avstrijskih in slovenskih gozdov, najmanjši letni prirastek pa je značilen za finske gozdove. Pri učinkovitosti gospodarjenja, gledano skozi razmerje poseka med letoma 2000 in 2017 s prirastkom gozda na hektar v letu 2010, so v zadnjih dveh desetletjih najučinkoviteje gospo­darili v Avstriji in na Finskem, nato v Nemčiji in Sloveniji (Preglednica 1, slika 5b). Učinkovitost gospodarjenja z gozdovi v prejšnjih dveh desetle­tjih in neto proizvedena količina lesne biomase na trgu sta dober pokazatelj stanja zalog lesa za razvoj biogospodarstva v analiziranih državah. 3.2 Stanje biogospodarstva znotraj strukture gospodarstva Slovenije, Finske, Avstrije in Nemčije 3.2 State of bioeconomy whithin the national economies of Slovenia, Finland, Austria and Germany Kot biogospodarstvo se po analizah Joint Rese­arch Centra (JRC) štejejo naslednje panoge in področja: (1) kmetijstvo, (2) bioosnovana indu­strija (proizvodnja kemikalij, gume, plastike in farmacija), (3) bio-osnovana proizvodnja elektrike, (4) bioosnovana proizvodnja tekstila, (5) ribištvo in ribogojništvo, (6) proizvodnja hrane, (7) goz­darstvo, (8) papirništvo in (9) lesnopredelovalna industrija (Ronzon in sod., 2017). Kot kazalnika za primerjanje med državami znotraj Evropske Preglednica 1: Površina gozdov, povprečni prirastek (od 2000 do 2010) in povprečni posek od 2000 do 2017 glede na prirastek leta 2010 v Avstriji, Nemčiji, Sloveniji in na Finskem. Table 1: Forest area, average increment (2000-2010) and average cut between 2000 and 2017 relative to the 2010 increment in Austria, Germany, Slovenia and Finland. Država Površina gozdov [mio ha] (Eurostat, 2015) Povprečen letni prirastek [m3/ha] od 2000 do 2010* (Eurostat, 2015) Povprečen posek od 2000 do2017* glede na prirastek leta2010 (FAO, 2019; Eurostat 2015) Avstrija 3,3 7,9 56 % Nemčija 10,9 10,8 43% Finska 19,8 4,4 54 % Slovenija 1,2 7,1 33 % *Predstavljena so različna časovna obdobja zaradi razpoložljivosti podatkov. unije pa se uporablja dodano vrednost v stroških faktorjev in vrednost prihodkov. Dodana vrednost v stroških faktorjev je izra-čunana kot bruto prihodek iz poslovnih dejav­nosti po popravkih za subvencije za poslovanje in posrednih davkih (SURS, 2018). Prihodki v primerjavah nastopajo kot pokazatelj velikosti trga, izračun pa vključuje vrednosti prodaje vseh sektorjev biogospodarstva, tudi prodaje znotraj panog, ki ga sestavljajo (EC, 2019) Po podatkih Evropske komisije (2019) je v Sloveniji dodana vrednost v stroških faktorjev v gozdarskem, lesnopredelovalnem in papirniškem sektorju znotraj boigospodarstva (DVSFG) med letoma 2008 in 2015 v povprečju znašala 0,6 milijarde €, v Avstriji 5,2 milijarde €, na Finskem 7,0 milijarde € in v Nemčiji 211,1 milijarde €. Področje rabe lesne biomase v deležu skupne dodane vrednosti v stroških faktorjev znotraj celotnega biogospodarstva v Slove­niji predstavlja 36 %, v Avstriji 36 %, v Nemčiji 24 % ter največ na Finskem, 57 %. Po analizah Evropske komisije sodeč (EC, 2019) je Slovenija glede na delež DVSFG v dodani vrednosti v stroških faktorjev biogospodarstva (DVSFB) primerljiva z Avstrijo in Nemčijo, z značilno višjim deležem pa odstopa Finska (Slika 6). Glede na izrazito veliko zastopanost lesa v strukturi surovinske baze biomase (Gurria in sod., 2017) in slabo njeno izkoriščenost glede predelave in dodajanja vrednosti (prevladuje izvoz okroglega lesa in energetska raba lesa, glej poglavje 2.2) je potencial Slovenije v mobilizaciji dodane vrednosti v sektorjih rabe lesa slabo izkoriščen. 3.2.1Prihodki biogospodarstva 3.2.1Turnover of bioeconomy Med izbranimi državami smo v primerjavi pri­hodkov biogospodarstva sledili metodologiji ovre­dnotenja evropskega biogospodarstva evropske komisije (Ronzon in sod., 2017; EC, 2019). Vre­dnosti prihodkov smo zaradi možnosti primerjave med državami standardizirali na zaposlenega. Povprečni prihodki slovenskega biogospodar­stva na zaposlenega so v letih od 2008 do 2015 znašali 47.549 €. V istem obdobju so povprečni prihodki biogospodarstva na zaposlenega v Avstriji znašali 135.079 €, v Nemčiji 189.747 € in na Fin-skem 217.986 € (EC, 2019). Trend prihodkov (od 2008 do 2015) znotraj bio­gospodarstva se med državami značilno razlikuje. Predvsem v obdobju med letoma 2009 in 2013 so se prihodki na Finskem, v Nemčiji in Avstriji v primerjavi s Slovenijo večali hitreje. V Sloveniji je povečanje prihodkov opazno po letu 2014, kar nakazuje zakasnitev v razvoju biogospodarstva v primerjavi s preostalimi državami. Pomembno je izpostaviti tudi rahlo zmanjšanje prihodkov v Nemčiji ob koncu analiziranega obdobja (Slika 7). Slika 5: Letne neto količine proizvedenega lesa (lesne biomase) na trgu v milijonih m3 (a) in odstotek poseka povprečnega prirastka gozda (b) v Sloveniji, Avstriji, Finski in Nemčiji (EUROSTAT, 2015; FAO, 2019) Figure 5: Annual net quantities of biomass production on the market in millions m3 (A) and percentage of harvested average forestry growth (B) in Slovenia, Austria, Finland and Germany (EUROSTAT, 2015; FAO, 2019). 3.2.2 Dodana vrednost v stroških faktorjev za biogospodarstvo 3.2.2 Value added in the factor costs for the bioeconomy V Sloveniji je med letoma 2008 in 2015 pov­prečna DVSFB na zaposlenega po podatkih JRC znašala 14.021 €, na Finskem 59.789€, v Avstriji 40.715 € in v Nemčiji 44.597 € (EC, 2019). Poleg izhodiščnih razlik v produktivnosti dela, iz česar izhajajo tudi razlike v redu velikosti navedenih podatkov, se države med seboj razlikujejo tudi po strukturi zaposlenosti in produktivnosti dela znotraj sektorjev biogospodarstva. Ronzon in M’Barek (2018) razvrščata Finsko, Avstrijo in Nemčijo med države z razmeroma nizko zapo­slenostjo in nadpovprečno produktivnostjo dela Slika 6: Delež področja rabe lesne biomase v dodani vrednost v stroških faktorjev biogospodarstva Slovenije, Avstrije, Finske in Nemčije (Ronzon in sod., 2017; EC, 2019). Opomba: zaradi lažjega pregleda smo prikaze dodane vrednosti v stroških faktorjev (y-os) prilagodili vrednostim posameznih držav. Figure 6: Share of value-added area of wood in the bioeconomy of Slovenia, Austria, Finland and Germany (Ronzon et al., 2017; EC, 2019). Note: For ease of reference, value added (y-axis) were adjusted to country-by-country values. v primarnem sektorju (kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo) kot tudi nadpovprečno produktivnostjo dela v t.i. hibridnih biogospodarskih sektorjih. Slovenija se uvršča v skupino držav, kjer je ob nizki zaposlenosti v primarnem sektorju prav tako nizka tudi produktivnost dela, medtem ko je produktivnost dela v t.i. hibridnih biogospodarskih sektorjih nadpovprečna. (Slika 8). 4 RAZMISLEK O MOŽNOSTIH PRIHODNJEGA RAZVOJA GOZDARSKEGA IN LESNOPREDELOVALNEGA SEKTORJA V SLOVENIJI PO NAČELIH KROŽNEGA BIOGOSPODARSTVA 4 OPPORTUNITIES FOR THE FUTURE DEVELOPMENT OF THE FORESTRY AND WOOD PROCESSING IN SLOVENIA ACCORDING TO THE PRINCIPLES OF THE CIRCULAR BIOECONOMY Biogospodarstvo gozdarske in lesno predelovalne panoge vključuje vse proizvodne procese, suro-vine in produkte gozdarstva, lesnopredelovalne in papirniške industrije (EC, 2018). Na podlagi tega lahko prihodnji razvoj posameznih panog za Slovenijo razdelimo na dve ravni, na (1) izboljšanje učinkovitosti gospodarjenja z gozdovi in optimi­zacijo ter nadgradnjo že obstoječih tehnologij rabe lesa in (2) razvoj in vzpostavitev novih tehnologij učinkovitejše rabe lesa slabše kakovosti, lesnih ostankov, odsluženega lesa in stranskih produktov lesnopredelovalne in papirniške industrije v skladu z načeli krožnega biogospodarstva. 4.1 Izboljšanje učinkovitosti gospodarjenja z gozdovi in optimizacija obstoječih tehnologij rabe lesa v Sloveniji 4.1 Improving the efficiency of forest management and optimization of existing wood processing technologies in slovenia Glede na časovni trend proizvodnje okroglega lesa v povezavi z realizacijo poseka v Sloveniji (Slika 1) je, ob potencialni učinkovitosti gospodarjenja z 90–100 % realizacijo načrtovanega poseka, v prihodnosti na trgu pričakovati okoli 5 milijonov m3 lesa (ZGS, 2018; SURS, 2019a). Predvidevamo, da je to tudi potencialna razpoložljivost lesa ob vzpostavljanju gozdarsko-lesnoproizvodnega sektorja v biogospodarstvu. Podobno kot v prej­šnjih obdobjih tudi dandanes lesnopredelovalna industrija v Sloveniji v prvi fazi kaskadne rabe lesa gozdne lesne sortimente uporabi za proizvodnjo žaganega lesa, furnirja ali celuloze. Kot stranski produkt nastajajo lesni ostanki, ki se jih v nasle- Slika 7: Prihodki na zaposlenega v biogospodarstvu v obdobju med letoma 2008 in 2015 (EC, 2019) Figure 7: Turnover per employee in the bioeconomy between 2008 and 2015 (EC, 2019) dnji fazi kaskadne rabe lesa v Sloveniji uporabi za proizvodnjo toplotne ali električne energije (npr. briketi in peleti), za proizvodnjo celuloze ter iver­nih in vlaknenih plošč (Krajnc in Piškur, 2006). V prihodnje pa se bo v skladno s kaskadnim nači­nom rabe lesne ostanke uporabljalo za proizvodnjo naprednih bioproizvodov (kemikalije in biopla­stika), biogoriv, proizvodnje pametne embalaže in tekstila (Sikkema in sod., 2016). Raba razpoložljivega lesa (potrošnja) je v sloven-skem merilu odvisna od proizvodnih sposobnosti lesnopredelovalne industrije, potreb po lesnih ener­gentih in razmer na trgu lesne biomase v Sloveniji. Potrošnjo oz. domačo rabo lesa v Sloveniji smo izračunali na podlagi podatkov o proizvodnji gozdnih lesnih sortimentov (SURS, 2019a), odšteli izvoz in prišteli uvoz (SURS, 2019b). Potrošnjo smo izračunali za (1) ves razpoložljiv les na trgu (skupaj), (2) okrogli industrijski les in (3) les za energetsko rabo (Slika 9). Po podatkih Statističnega urada RS je skupna potrošnja lesa v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih kljub večanju skupne razpoložljive lesne mase na trgu (v povprečju 0,15 mio m3/leto) razmeroma enakomerna (2,61±0,3 mio m3) (Slika 9). Enako­mernost v skupni potrošnji se ohranja predvsem zaradi povečane potrošnje lesa za energetske namene, medtem ko se pri nas potrošnja okroglega industrijskega lesa zmanjšuje. V Sloveniji je v obdobju med letoma 2000 in 2003 lesnopredelovalna industrija predelala okoli 91 % razpoložljivosti okroglega industrijskega lesa, v obdobju pred žledolomom in pojavom podlub­nikov (2010–2013) pa le še 54 % (SURS, 2019a, 2019b). Posledično sklepamo, da je Slovenija v prejšnjih dveh desetletjih znotraj proizvodnih verig gozdarskega in lesnopredelovalnega sektorja zamudila veliko priložnosti za povečevanje dodane vrednosti gozdno-lesni biomasi in možnost prispevka k dodani vrednosti biogospodarstva. Poleg ''tradicionalne'' rabe lesa v lesnopredelo­valni industriji so v Sloveniji tudi proizvodni obrati visoko tehnološke rabe lesa, npr. obrat za termično modifikacijo lesa, kjer se zaradi segrevanja lesa na od 180 do 230 °C spremenijo lastnosti struktur lesa, kar se v poznejši rabi izkaže predvsem v izboljšani odpornosti proti naravnim škodljivcem, podaljšani življenjski dobi uporabnosti in izboljšani dimen­zijski stabilnosti (Ugovšek in sod., 2019). V prihodnje bi učinkovitost gospodarjenja s slovenskimi gozdovi lahko izboljšali z ohranjanjem visoke realizacije načrtovanega poseka tudi, ko ne Slika 8: Dodana vrednost v stroških faktorjev na zaposlenega v avstrijskem, finskem, nemškem in slovenskem biogospodarstvu za obdobje med letoma 2008 in 2015 (EC, 2019). Figure 8: Value added in factor costs per employee in the Austrian, Finnish, German and Slovenian bioeconomy for the period 2008 to 2015(EC, 2019). bo naravnih ujm. Namreč v minulih petih letih smo visoko realizacijo poseka dosegali predvsem zaradi povečanja sanitarnega poseka zaradi žledo­loma, vetrolomov in poznejših napadov podlub­nikov (ZGS, 2018). Na področju predelave lesa pa je v prihodnje velik izziv posodobitev razmeroma zastarelih tehnologij primarne predelave lesa in manko trgov pohištvene industrije ter krepitev razvojnih dejavnosti v lesnopredelovalni industriji, ki je osnova za njeno mednarodno uspešnost (Pirjevec in Vahcic, 2015). 4.2 Razvoj in vzpostavitev novih tehnologij učinkovitejše rabe lesa slabše kakovosti, lesnih ostankov in stranskih produktov lesnopredelovalne in papirniške industrije 4.2 Development and establishment of new technologies for more efficient use of lower quality wood, wood residues and by-products of the wood processing and paper industries Razmeroma neučinkovita raba fosilnih goriv in ugotavljanje njenih negativnih posledic na okolje v preteklosti so botrovale k razvoju težnje po nadomestitvi proizvodov industrije fosilnih goriv z bio-osnovanimi produkti (Pannicke in sod., 2015; Hagemann in sod., 2016). Biogospodarstvo ima razvojni potencial na tem področju predvsem preko razvoja kemijskega razklopa ligno-celu­lozne biomase. Z uvajanjem sodobne kemične predelave lesa je pričakovati tudi spremembe na področju trga, predvsem lesa slabše kakovosti in lesnih ostankov ter investicije v biorafinerijske obrate (Hurmekoski in sod., 2018a). Razvoj novih tehnologij rabe lesa smo ana­lizirali po različnih sektorjih biogospodarstva: (1) papirništvo in proizvodnja celuloze, (2) pro-izvodnja biogoriv, (3) gradbeništvo, (4) tekstilna industrija in (5) proizvodnja kemikalij. 4.2.1 Biogospodarstvo v papirništvu in proizvodnji celuloze 4.2.1 Bioeconomy in the paper industry and celluloses production V preteklosti je bila industrija proizvodnje papirja in celuloze (IPC) zaradi velike porabe vode, energije in zagotavljanja konstantnih zalog lesa za proizvodnjo papirja eden od ekološko spornejših sektorjev gospodarstva (Toppinen in sod., 2017). V zadnjih desetletjih je tehnološki razvoj temeljil Slika 9: Razpoložljivost (polna črta) in domača poraba (prekinjena črta) okroglega industrijskega lesa (zeleno); lesa za energetsko rabo (sivo) in skupne razpoložljive lesne biomase na trgu (modro) v Sloveniji med letoma 2000 in 2017 (SURS, 2019a, 2019b) Figure 9: Availability (solid line) and domestic consumption (dashed line) of round industrial wood (green); wood for energy use (grey) and total available wood biomass on the market (blue) in Slovenia between 2000 and 2017 (SURS, 2019a, 2019b) predvsem v smeri učinkovitosti obstoječih tehno­loških procesov, zdaj pa razvoj preko biogospodar­stva v IPC uvaja možnost nadgradnje tehnološkega procesa in povečanje dodane vrednosti sektorja preko biorafinerij (Pätäri in sod., 2016). Biorafinerija je tehnološki obrat, ki vključuje postopke pretvorbe biomase in opremo za pro-izvodnjo goriv, energije in kemikalij na podlagi bioosnovanih surovin (Kangas in sod., 2011). IPC v odvisnosti od načina pridobivanja celuloze (mehansko ali kemijsko) proizvaja tudi stranske produkte, ki so v prihodnje načrtovani kot vhodna surovina za biorafinerijski obrat. Pri kemijskem načinu pridobivanja celuloze je stranski produkt t. i. black-liquor, ki nastane v procesu odstranjevanja lignina. Biorafinerija v tem primeru uporabi black liquor za proizvodnjo biogoriv; stranski produkt procesa sta torej toplotna in električna energija, ki ju nato izkoriščajo v proizvodnji papirja (Kangas in sod., 2011). V primeru mehanskega pridobivanja celuloze oz. lesovine se lignina ne odstranjuje, se pa v predpripravi lesa odstrani skorja, ki jo je mogoče uporabiti kot surovino v biorafineriji za proizvodnjo ekstraktivov (Kangas in sod., 2011). Razvoj ICP preko nadgradenj v biorafinerijske obrate daje možnost povečanja dodane vrednosti in poleg proizvodnje papirja omogoča proizvo­dnjo drugih produktov, kaskadno rabo lesa ter zmanjšanje ogljičnega odtisa (Kangas in sod., 2011; Pätäri in sod., 2016; Toppinen in sod., 2017). 4.2.2 Proizvodnja biogoriv 4.2.2 Biofuel production Proizvodnja biogoriv poteka preko biorafinerij­skega obrata (Kangas in sod., 2011), kjer gre z ekonomskega ali tržnega vidika za večvhodno in večizhodno proizvodnjo, ki učinkovito uporablja obnovljivo biomaso (Larson in sod., 2007). Razvoj biorafinerijskih obratov za proizvodnjo biogoriv s stališča lesa temelji na rabi lesa slabše kakovosti, lesnih ostankov, lesnih sekancev, odpadne skorje, odpadkov papirniške industrije in odpadkov lesno­predelovalne industrije (Kangas in sod., 2011). Sama proizvodnja biogoriv je mogoča preko dveh razširjenih postopkov, in sicer (1) preko uplinjanja produkta black liquor, ki je opisan v biogospodarstvu v ICP, in (2) preko uplinjanja lignocelulozne biomase. V prvem postopku je proizvodnja biogoriv dosledno vezana na IPC in jo posledično omejuje obseg proizvodnje papirja. V drugem postopku je biorafinerjski obrat samostojna proizvodnja bio­goriv, vezana zgolj na zmožnost zalaganja obrata z ligno-celulozno biomaso, ki je lahko pridobljena iz gozdne ali kmetijske biomase (Kangas in sod., 2011). Zaradi razvitosti papirniške industrije je prvi postopek razširjen v skandinavskih državah (Švedska in Finska), medtem ko je drugi bolj razširjen v ZDA in Kanadi (Kangas in sod., 2011; Zhang in sod., 2018). Proizvodnja biogoriv iz lesne biomase je odvi­sna od mnogih dejavnikov, ki vplivajo na njen razvoj (Larson in sod., 2007; Kangas in sod., 2011): 1. gozdarska industrija se je v preteklosti veliko­krat soočala s problemom donosnosti, kar kljub tehnološkim zmožnostim proizvodnje biogoriv zmanjšuje zanimanje za naložbe v tovrstno indu­strijo, 2. podnebne in energijske politike v povezavi z vedno višjimi cenami energije zmanjšujejo tveganja za naložbe v biorafinerijske obrate, 3. trenutna IPC že vsebuje določeno infrastruk­turo, potrebno za vzpostavitev biorafinerijskega obrata (predelava lesa slabe kakovosti in lesnih ostankov), 4. zaradi stranskih produktov biorafinerijskega obrata (toplota in energija) je papirniška industrija zaradi zmožnosti njihove neposredne porabe znotraj proizvodnih procesov tehnološko naj­primernejša za proizvodnjo biogoriv, 5. proizvodnjo biogoriv kljub tehnološkim zmo­žnostim omejujeta cena in količina končnega produkta, ki morata biti zanimivi tudi za trg (ekonomija obsega). 4.2.3 Uporaba lesa v gradbeništvu 4.2.3 Use of wood in construction industry Biogospodarstvo v gradbeništvu oz. t. i. zelena gradnja je eno izmed glavnih področij, kjer bosta s svojim deležem imeli pomembno vlogo gozdar-ska in lesnopredelovalna industrija (Hurmekoski in sod., 2018b). Koncept zelene gradnje zajema metode gradnje, ki jih opredeljuje trajnost na okoljski, ekonomski in socialni ravni (Zuo in Zhao, 2014). Mnoge države Evropske unije imajo omenjeni koncept opredeljen tudi v razvojnih in strateških dokumentih (Hurmekoski in sod., 2018b). Gradnja z lesom in lesnimi kompoziti je omenjena tudi v Slovenski strategiji pametne specializacije (SVRSREKP, 2015), saj tovrstni materiali omogočajo napredne in inovativne grad-bene rešitve (Šernek, 2008b). Prednosti uporabe lesa kot gradbenega materiala v gradbeništvu so: (1) raba obnovljivega in lokalnega vira ter razvoj lokalnega gospodarstva, (2) skladiščenje ogljika in (3) izogibanje uporabe materialov, ki so proizvod industrije, povezane s fosilnimi gorivi fosilna goriva (Sathre in O’Connor, 2010; Nässén in sod., 2012; Hildebrandt in sod., 2017). Poleg omenjenih prednosti je možnost rabe lesa kot gradbenega materiala povečala tudi razvoj tehnoloških procesov obdelave lesa. Razvoj tehnologij izdelave lesnih kompozitov za gradnjo (npr. lepljenih nosilcev, križno lepljenega lesa, konstrukcijskega kompozitnega lesa) (Šernek,2008a; Šega in Šernek, 2018) je v skandinavskih državah vodilo k spremembam zakonodaje, ki je pred letom 2011 dovoljevala leseno gradnjo do trinadstropnih objektov, po letu 2011 pa tudi do osemnadstropnih (Toppinen in sod., 2018). Omenjena sprememba zakonodaje se je na Finskem odražala v povečanju deleža lesenih večnadstropnih stavb iz 1 % leta 2010 na 10 % do leta 2015 (Toppinen in sod., 2018). Kruus in Hakala (2017) ter tudi Hurmekoski in sod. (2018a) navajajo rabo lignina kot dodatka pri proizvodnji betona. Tovrstna raba bi v pro-cesu gradbeništva potencialno zmanjšala koli-čino porabljene vode in cementa ter posledično izboljšala izpuste toplogrednih plinov (Kruus in Hakala, 2017). 4.2.4 Les kot surovina v tekstilni industriji 4.2.4 Wood as raw material in textiles production Tekstilna industrija je ena izmed največjih gospo­darskih panog na svetu (Antikainen in sod., 2017). V njej so bile leta 2015 v večini osnovne surovine za proizvodnjo sintetičnih vlaken: poliester (69 %), sledila sta bombaž (23 %) in vlakna iz celu­loze (7%) (Antikainen in sod., 2017). V svetu se povpraševanje po tekstilu veča v odvisnosti od števila prebivalstva in rasti bruto domačega proizvoda (Antikainen in sod., 2017). Zaradi razmeroma netrajnostne proizvodnje sintetičnih vlaken in zmanjšanja v proizvodnji bombaža je v prihodnosti pričakovati povečanje proizvodnje zaradi tekstilnih vlaken iz celuloze (Antikainen in sod., 2017; Hurmekoski in sod., 2018a). Proizvodnja tekstila iz celuloznih vlaken je povezana s pridobivanjem celuloze (Alam in Christopher, 2017) in nanoceluloze (Hurmekoski in sod., 2018a). V prihodnosti se proizvodnja celuloze za potrebe izdelave tekstila omenja kot nadgradnja papirniške industrije, ki se v zadnjih desetletjih zaradi digitalizacije sooča z zmanjše­vanjem proizvodnje papirja (Alam in Christopher, 2017; Antikainen in sod., 2017). Glede na svetovno razširjenost industrije so s proizvodnjo tekstila povezani tudi veliki negativni vplivi na okolje, ki so odvisni od vrste vlaken. Proizvodnja bombaža in sintetičnih vlaken (predvsem poliestra) pomeni od 2 do 9 ton izpusta CO2, medtem ko izpusti proizvodnje celuloznih vlaken iz ligno-celulozne biomase znašajo 1 t CO2 na tono proizvedenih vlaken (Antikainen in sod., 2017). Pričakovati je večanje deleža uporabe ligno-celulozne biomase in večjo dodano vrednost biogospodarstva v tekstilni industriji (Hurmekoski in sod., 2018a). 4.2.5 Les kot surovina za proizvodnjo kemikalij 4.2.5 Wood as raw material in biochemicals production V zadnjih desetletjih se biogospodarstvo na področju proizvodnje kemikalij pojavlja preko razvoja tehnologije pridobivanja biokompozitov iz obnovljivih virov (Hurmekoski in sod., 2018a). Biokompozite glede na tehnološki razvoj delimo na (1) biopolimere; (2) biokemikalije z enakimi lastnostmi kot kemikalije iz fosilnih virov in (3) biokemikalije, ki jih ni mogoče proizvesti z industrijo fosilnih goriv (Carus in sod., 2017; Hurmekoski in sod., 2018a). Biopolimeri so uporabni predvsem za pro-izvodnjo bioplastike, ki ima zaradi nekaterih lastnosti (npr. biorazgradljivost ali možnost ponovne rabe, majhna teža in dolga obstojnost v kontroliranih razmerah) možnost potencialne rabe v proizvodnji embalaže. Les je kot surovina uporaben v proizvodnji biopolimerov, ki so pozneje pomembni za proizvodnjo t. i. pametne embalaže, kot tudi delov v avtomobilski industriji (Partanen in Carus, 2016). Kemikalije, kot so etilen, propilen in jantrna kislina, se konvencionalno proizvajajo v industriji fosilnih goriv, v prihodnosti pa bi lahko kot suro­vinsko osnovo za njihovo porizvodnjo uporabili les (Hurmekoski in sod., 2018a). Med biokemikalije uvrščamo tudi mlečno kislino, ki se uporablja v živilski, farmacevtski in kemijski industriji (de Jong in sod., 2012). V proizvodnji mlečne kisline se trenutno v veliki meri uporabljajo kmetijski pridelki (koruza, krompir, melasa), ki pa jih je mogoče z ustrezno tehnologijo nadomesti z lesom (John in sod., 2007; Hurmekoski in sod., 2018a). Prednost proizvodnje omenjenih biokemikalij je, da trg že obstaja in so torej odjemalci (porabniki) že zagotovljeni. Uvajanje novih bio-osnovanih pro-duktov je v mnogih primerih težje, saj je potreben dodaten trud za promocijo in ustvarjanje novih tržnih poti (de Jong in sod., 2012). Raziskave na področju razvoja biokemikalij na osnovi lesa potekajo tudi v Sloveniji. Avtorji med drugim izpostavljajo potencialno rabo utekočinjenega lesa v prihodnosti kot primes lepilu melamin-formaldehid v proizvodnji lesnih plošč (Čuk in sod., 2015) in v proizvodnji povr­šinskih premazov lesenih izdelkov (Hrastnik in sod., 2014). Poljanšek in sod. (2019) poročajo o okolju prijazni metodi ekstrakcije, izolacije in purifikacije pinosilvinov iz lesa bora in smreke, ki jih v nadaljevanju uporabljajo v farmacevtski industriji. POVZETEK Biogospodarstvo je koncept organiziranja gospo­darskih aktivnosti, ki temelji na rabi naravnih virov (Keegan in sod., 2013; Winkel, 2017). Vključuje vse sektorje in sisteme, ki v proizvodnji uporabljajo naravne vire (t.j. živalske, rastlinske, mikroorganizme ter druge organske odpadke), njihove funkcije in načela. Biogospodarstvo v grobem sestavljata krožno gospodarstvo in kaskadna raba virov. Les ali lesna biomasa tvorita pomemben del bio­gospodarstva, pri čemer je vključevanje načel kro­žnosti in kaskadne rabe na področje rabe lesa pod vplivom (1) razpoložljivosti lesa, ki se v zadnjih dveh desetletjih na ravni Slovenije veča (ZGS, 2018; FAO, 2019), (2) razmer na trgu z lesom, ki je v Sloveniji pod močnim vplivom razmer v sosednjih državah, (3) družbenega okvira, ki ga določa Slovenske politika (Lovec in sod., 2019) ter družba kot uporabnik (Golkonda, 2013) in (4) ekonomska pomembnost biogospodarstva, ki jo določajo dodane vrednosti in prihodki (Ronzon in sod., 2017; EC, 2019) V primerjavi z drugimi državami (Avstrija, Nemčija in Finska) je Slovenija z razvojem bio­gospodarstva začela razmeroma pozno, kar je razvidno v zapozneli rasti dodane vrednosti in prihodkov slovenskega biogospodarstva (Ronzon in sod., 2017; EC, 2019). V zadnjih dveh desetletjih je zaznati tudi izboljšanje učinkovitosti gospodar­jenja z gozdovi, zmanjšanje količin domače pre­delave industrijskega lesa in konstantno večanje izvoza okroglega lesa (FAO, 2019) Nadaljnji razvoj področja rabe lesa in lesne biomase v biogospodarstvu se bi lahko razvil preko dveh strani: (I) preko nadaljnjega izboljševanja učinkovitosti gospodarjenja z gozdom in nad­gradnje obstoječih tehnologij predelave lesa, (II) preko razvoja in vzpostavljanja novih tehnologij rabe lesa, predvsem v pomenu učinkovitejše rabe lesa slabše kakovosti, lesnih ostankov in stran­skih produktov lesnopredelovalne in papirniške industrije po načelih krožnega biogospodarstva (Hurmekoski in sod., 2018a). 5 SUMMARY The bioeconomy is a concept of organizing economic activities based on the sustainable use of bio-based raw material (Keegan et al., 2013; Winkel, 2017). It covers all sectors and systems based on natural resources (animals, plants, micro-organisms including organic waste), their functions and principles. Circular economy and cascading use of resources represent the basic concepts of bioeconomy. Wood and wood-biomass production are an essential part of the bioeconomy. The introduction of bioeconomy principles in the field of wood and woody-biomass are affected by (1) the availability of wood biomass, which has been increasing on the level of Slovenia in the last two decades (ZGS, 2018; FAO, 2019), (2) situation on the market, which is strongly affected by the conditions in the neighboring countries in Slovenia (WCM, 2019), (3) social framework, defined by the Slovenian policy development (Lovec et al., 2019) and by society and users (Golkonda, 2013) and (4) economic importance of the bioeconomy; repre­sentation in value-added and revenue (Ronzon et al., 2017; EC, 2019). Compared to other countries (i.e. Austria, Germany, and Finland), Slovenia started relatively late with the development of the bioeconomy; this can be observed mainly on the delayed onset of value-added and turnover growth in the bioeconomy (Ronzon et al., 2017; EC, 2019). In the last two decades, in Slovenia we recorded an increase in the efficiency of forest management, a decrease in the amount of roundwood processed and consequently increasing export of roundwood (FAO, 2019). The future development of wood-based bio-economy in Slovenia may be performed at two levels. Firstly, by improving the efficiency of forest management and optimizing and upgrading exi­sting timber-processing technologies. Secondly, with the development and establishment of new technologies which can enable more efficient use of lower quality wood, wood residues and by-products of the wood processing and paper industry according to the principles of circular bioeconomy (Hurmekoski et al., 2018a). 6 VIRI 6 REFERENCES Alam M. N., Christopher L. P. 2017. A novel, cost-effective and eco-friendly method for preparation of textile fibers from cellulosic pulps. Carbohydr Polym, 173: 253–258. Povezava: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/ pubmed/28732863 Antikainen R., Dalhammar C., Hildén M., Judl J., Jääskeläinen T., Kautto P., Koskela S., Kuisma M., Lazarevic D., Mäenpää I., Ovaska J.-P., Peck P., RodheH., Temmes A., Thidell A. 2017. Renewal of forest based manufacturing towards a sustainable circular bioeconomy, Finnish Environment Institute: 128 str. Braunsberger F., Hlavaty M., Schlamberger N., Stevanovic S. 2010. Standardna klasifikacija dejavnosti 2008. Ljubljana, Statisticni urad Republike Slovenije: 452 str. Buležan A. 2008. Dodana vrednost: ali informacije o njej dopolnjujejo tiste o dobičku podjetja? = Added value: does information on it complement information on company profit? Povezava: http://www.fm-kp.si/ zalozba/ISSN/1854-4231/3_379-390.pdf Carus M., Dammer L. 2018. The Circular Bioeconomy— Concepts, Opportunities, and Limitations. Industrial biotechnology, 14, 2: 83–91. Povezava: https://www. liebertpub.com/doi/abs/10.1089/ind.2018.29121.mca Carus M., Dammer L., Puente Á., Raschka A., Arendt O. 2017. Bio-based drop-in, smart drop-in and dedicated chemicals. Huerth, Germany, Nova-Institut GmbH: 3 str. Čuk N., Kunaver M., Poljanšek I., Ugovšek A., Sernek M., Medved S. 2015. Properties of liquefied wood modified melamine-formaldehyde (MF) resin adhesive and its application for bonding particleboards. Journal of Adhesion Science and Technology, 29, 15 Dahmen N., Lewandowski I., Zibek S., Weidtmann A. 2018. Integrated lignocellulosic value chains in a growing bioeconomy: Status quo and perspectives. GCB Bioenergy de Jong E., Higson A., Walsh P., Wellisch M. 2012. Bio-based Chemicals Value Added Products from Biorefineries: 36 str. EC. 2012. STRATEGIJA ZA „INOVACIJE ZA TRAJNOSTNO RAST: BIOGOSPODARSTVO ZA EVROPO“ Povezava: https://eur-lex.europa.eu/ legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52012D C0060&from=EN EC. 2018. A sustainable Bioeconomy for Evrope: strengthening the connection between economy, society, and the environment. innovation D.-G. f. R. a. Luxemburg, Publication office of the European Union: 107 str. EC. 2019. Podatki o vrednotenju evrospkega biogospodarstva. Portal : Jobs and Wealth in the European Union Bioeconomy. Povezava: https:// ec.europa.eu/knowledge4policy/bioeconomy_en. EUROSTAT. 2015. Volume of timber. Povezava: https:// ec.europa.eu/eurostat/data/database. FAO. 2018. ASSESSING THE CONTRIBUTION OF BIOECONOMY TO COUNTRIES' ECONOMY: A brief review of national frameworks. Rim, FAO: 67 str. FAO. 2019. FAOSTAT - Forest trade and production. Nations F. a. A. O. o. t. U. str. Glavic Z., Podnar K. 2014. Vpliv ekoloskih oznak na potrosnikovo pripravljenost placati vec : diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede: 52 str. Golkonda S. B. 2013. Bioproducts: Consumers' perception and buying behavior. M.S. Ann Arbor, Tennessee State University: 86 str. Gurria P., Ronzon T., Tamosiunas S., Lopez Lozano R., Garcia Condado S., Guillen Garcia J., Cazzaniga N., Jonsson K., Banja M., Fiore G., Camia A., M'Barek R. 2017. Biomass flows in the European Union: The Sankey biomass diagram - towards a cross-set integration of biomass. Scientific and Technical Research Series. povezava: http://publications.jrc. ec.europa.eu/repository/handle/JRC106502 Hagemann N., Gawel E., Purkus A., Pannicke N., Hauck J. 2016. Possible Futures towards a Wood-Based Bioeconomy: A Scenario Analysis for Germany. Sustainability, 8, 1 Hildebrandt J., Hagemann N., Thrän D. 2017. The contribution of wood-based construction materials for leveraging a low carbon building sector in europe. Sustainable Cities and Society, 34: 405–418. Povezava: http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/ S2210670716305923 Hrastnik D., Petric M., Humar M. 2014. Uporaba utekocinjenega kontaminiranega lesa za izdelavo premazov kot alternativni nacin ravnanja z odsluzenim lesom : doktorska disertacija = Application of contaminated liquefied wood for preparation of coatings as an alternative way of handling impregnated recovered wood : doctoral dissertation. Ljubljana, University of Ljubljana, str. Huang H.-J., Ramaswamy S., Tschirner U. W., Ramarao B. V. 2008. A review of separation technologies in current and future biorefineries. Separation and Purification Technology, 62, 1: 1–21 Hurmekoski E., Jonsson R., Korhonen J., Jänis J., Mäkinen M., Leskinen P., Hetemäki L. 2018a. Diversification of the forest industries: role of new wood-based products. Canadian Journal of Forest Research, 48, 12: 1417–1432 Hurmekoski E., Pykäläinen J., Hetemäki L. 2018b. Long-term targets for green building: Explorative Delphi backcasting study on wood-frame multi­story construction in Finland. Journal of Cleaner Production, 172: 3644–3654 Husgafvel R., Linkosalmi L., Hughes M., Kanerva J., Dahl O.2018. Forest sector circular economy development in Finland: A regional study on sustainability driven competitive advantage and an assessment of the potential for cascading recovered solid wood. Journal of Cleaner Production, 181: 483–497 John R. P., Nampoothiri K. M., Pandey A. 2007. Fermentative production of lactic acid from biomass: an overview on process developments and future perspectives. Applied Microbiology and Biotechnology, 74, 3: 524–534. Povezava: https://doi. org/10.1007/s00253-006-0779-6 Kangas H.-L., Lintunen J., Pohjola J., Hetemäki L., Uusivuori J. 2011. Investments into forest biorefineries under different price and policy structures. Energy Economics, 33, 6: 1165–1176 Keegan D., Kretschmer B., Elbersen B., Panoutsou C. 2013. Cascading use: a systematic approach to biomass beyond the energy sector. Biofuels, Bioproducts and Biorefining, 7, 2: 193–206 Kleinschmit D., Lindstad B. H., Thorsen B. J., Toppinen A., Roos A., Baardsen S. 2014. Shades of green: a social scientific view on bioeconomy in the forest sector. Scandinavian Journal of Forest Research, 29, 4: 402–410. Povezava: https://doi.org/10.1080/0282 7581.2014.921722 Krajnc N., Piškur M. 2006. Tokovi okroglega lesa in lesnih ostankov v Sloveniji = Roundwood and wood waste flow analysis for slovenia. Zbornik gozdarstva in lesarstva: 31–54. Povezava: http://eprints.gozdis. si/221/ Kruus K., Hakala T. (ur.). 2017. The Making of BIOECONOMY TRANSFORMATION, VTT Technical Research Centre of Finland: 84 str. Lamers P., Junginger M., Hamelinck C., Faaij A. 2012. Developments in international solid biofuel trade— An analysis of volumes, policies, and market factors. Renewable and Sustainable Energy Reviews, 16, 5: 3176–3199 Larson E. D., Consonni S., Katofsky R. E., Iisa K., Frederick W. J. 2007. A Cost-Benefit Assessment of Gasification-Based Biorefining in the Kraft Pulp and Paper Industry, The Trustees Of Princeton University: 365 str. Lewandowski I. 2015. Securing a sustainable biomass supply in a growing bioeconomy. Global Food Security, 6: 34–42 Lovec M., Juvančič L., Mešl M. 2019. Družbeni kontekst prehoda v biogospodarstvo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Inštitut za celulozo in papir, Kemijski inštitut, Gozdarski inštitut Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede,: 87 str. MOPRS. 2018. Kažipot prehoda v krozno gospodarstvo. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije: 59 str. Nässén J., Hedenus F., Karlsson S., Holmberg J. 2012. Concrete vs. wood in buildings – An energy system approach. Building and Environment, 51: 361–369. Povezava: http://www.sciencedirect.com/science/ article/pii/S0360132311003957 OECD. 2005. Business Clusters. Paris, OECD Publishing: 244 str. OECD. 2009. OECD Economic Surveys: Slovenia 2009. str. OECD. 2018. Meeting Policy Challenges for a Sustainable Bioeconomy. Paris, OECD Publishing: 199 str. Pannicke N., Gawe E., Hagemann N., Purkus A., Strunz S. 2015. The Political Economy of Fostering a Wood-based Bioeconomy in Germany. 64: 224–243 str. Partanen A., Carus M. 2016. Wood and natural fiber composites current trend in consumer goods and automotive parts. Reinforced Plastics, 60, 3: 170–173 Pätäri S., Tuppura A., Toppinen A., Korhonen J. 2016. Global sustainability megaforces in shaping the future of the European pulp and paper industry towards a bioeconomy. Forest Policy and Economics, 66: 38–46 Pirjevec T., Vahcic A. 2015. Ponovni zagon slovenske lesnopredelovalne industrije : magistrsko delo. Ljubljana, [T. Pirjevec], str. Poljanšek I., Oven P., Vek V., Raitanen J.-E., Hemming J., Willför S. 2019. Isolation of pure pinosylvins from industrial knotwood residue with non-chlorinated solvents. Holzforschung, 73, 5: 475–484 Polonsky M. J. 1994. An Introduction To Green Marketing. Electronic Green Journal, 1, 2: 10. Povezava: https://cloudfront.escholarship.org/dist/ prd/content/qt49n325b7/qt49n325b7.pdf Rajh M., Juvancic L., Petkovic H., Narat M. 2017. Dejavniki razvoja bioekonomije v Sloveniji : magistrsko delo = Factors of bioeconomy development in Slovenia : M. Sc. thesis. Ljubljana, University of Ljubljana, M.Sc: 112 str. Ronzon T., M’Barek R. 2018. Socioeconomic Indicators to Monitor the EU’s Bioeconomy in Transition. Sustainability, 10, 6 Ronzon T., Piotrowski S., M’Barek R., Carus M. 2017. A systematic approach to understanding and quantifying the EU’s bioeconomy. Bio-based and Applied Economics, 6, 1: 1–17. Povezava: http://www.fupress. net/index.php/bae/article/view/20567/19048%J Sathre R., O’Connor J. 2010. Meta-analysis of greenhouse gas displacement factors of wood product substitution. Environmental Science & Policy, 13, 2: 104–114 Ščap Š., Triplat M., Piškur M. 2014. Metodologija za izračun ocen potencialov lesa. Acta Silvae et Ligni, 105: 27-40. Povezava: https://books.google. si/books?id=EQuPrgEACAAJ Šega B., Šernek M. 2018. Križno lamelirani les – lastnosti in zahteve. Les/Wood, 67, 2. Povezava: http://www. les-wood.si/index.php/leswood/article/view/39 Šernek M. 2008a. Konstrukcijski kompozitni les. Jošt M.Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije: 56 str. Šernek M. 2008b. Konstrukcijski kompozitni les = Structural composite timber. Gradnja z lesom - izziv in priloznost za Slovenijo: 84–88 Sikkema R., Dallemand J. F., Matos C. T., van der Velde M., San-Miguel-Ayanz J. 2016. How can the ambitious goals for the EU’s future bioeconomy be supported by sustainable and efficient wood sourcing practices? Scandinavian Journal of Forest Research, 32, 7: 551–558 Soos T., Lautar K., Urbancic H., Kobe Logonder N., Kmet Zupancic R., Fajic L., Cokl A., Gantar J., Lenarcic M., Culpa N. 2017. Strategija razvoja Slovenije 2030. Ljubljana, Sluzba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko: 72 str. Strong C. 1996. Features contributing to the growth of ethical consumerism - a preliminary investigation. 14, 5: 5–13. Povezava: https://www.emeraldinsight. com/doi/abs/10.1108/02634509610127518 SURS. 2019a. Podatki o proizvodnji gozdnih lesnih sortimentov v Sloveniji. Povezava: https://pxweb. stat.si/SiStat. SURS. 2019b. Podatki o uvozu in izvozu okroglega lesa v Sloveniji. Povezava: https://pxweb.stat.si/SiStat. SURS. 2019c. Proizvodna struktura BDP. Povezava: https://pxweb.stat.si/SiStat. SURS. 2019d. Zaposlenost v Sloveniji (SKD 2008). Povezava: https://pxweb.stat.si/SiStat. SVRSREKP. 2015. Slovesnka strategija pametne specializacije S4. Ljubljana, Služba vlade Republike Slovenija za razvoj in evropsko kohezijsko politiko: 39 str. Toppinen A., Pätäri S., Tuppura A., Jantunen A. 2017. The European pulp and paper industry in transition to a bio-economy: A Delphi study. Futures, 88: 1–14 Toppinen A., Röhr A., Pätäri S., Lähtinen K., Toivonen R. 2018. The future of wooden multistory construction in the forest bioeconomy – A Delphi study from Finland and Sweden. Journal of Forest Economics, 31: 3–10 Ugovšek A., Šubic B., Starman J., Rep G., Humar M., Lesar B., Thaler N., Brischke C., Meyer-Veltrup L., Jones D., Häggström U., Lozano J. I. 2019. Short-term performance of wooden windows and facade elements made of thermally modified and non-modified Norway spruce in different natural environments. Wood Material Science & Engineering, 14, 1: 42­47. Povezava: https://doi.org/10.1080/17480272.2 018.1494627 WCM. 2019. Cene in tokovi lesa. http://wcm.gozdis.si/cene-in-tokovi-lesa Winkel G. (ur.). 2017. Towards a sustainable European forest-based bioeconomy. What Science Can Tell Us. Joensuu, European Forest Institut: 162 str. Zerdin T., Golob U. 2015. Odnos potrosnikov do ekoloskih oznak na izdelkih : diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani: 50 str. ZGS. 2018. Poročilo Zavoda za gozdove Sliveniji o gozdovih za leto 2017. Ljubljana, Zavodza gozdove Slovenije: 141 str. Zhang F., Johnson D., Wang J., Liu S., Zhang S. 2018. Measuring the Regional Availability of Forest Biomass for Biofuels and the Potential of GHG Reduction. Energies, 11, 1 Zuo J., Zhao Z.-Y. 2014. Green building research–current status and future agenda: A review. Renewable and Sustainable Energy Reviews, 30: 271–281 Znanstvena razprava GDK 56:533+111.83(045)=163.6 Mikroklimatske razmere v sestojih in vrzelih dinarskih jelovo­bukovih gozdov Slovenije z vidika podnebnih sprememb Microclimate Conditions in Mature Stands and Canopy Gaps of Dinaric Silver Fir-Beech Forests in Slovenia from Climate Change Perspective Janez KERMAVNAR1, Mitja FERLAN2, Aleksander MARINŠEK3,4, Klemen ELER5,6, Andrej KOBLER7, Lado KUTNAR8 Izvleček: Kermavnar, J., Ferlan, M., Marinšek, A., Eler, K., Kobler, A., Kutnar, L.: Mikroklimatske razmere v sestojih in vrzelih dinarskih jelovo-bukovih gozdov Slovenije z vidika podnebnih sprememb; Gozdarski vestnik, 77/2019, št. 10. V slovenščini z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit. lit 38. Prevod Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic. Dinarski jelovo-bukovi gozdovi so eden glavnih gozdnih vegetacijskih tipov v Sloveniji, v katerih so se v zadnjemobdobju zaradi naravnih ujm spremenile ekološke razmere. Namen raziskave je bila analiza izbranih spremenljivkmikroklime (temperatura zraka, relativna zračna vlaga) v strnjenih sestojih, v presvetljenih sestojih in v sestojnihvrzelih na treh raziskovalnih območjih (Trnovski gozd, Snežnik, Kočevski rog). Za strnjene sestoje je bila zna-čilna visoka stopnja zastiranja tal s krošnjami dreves ( ~ 95 %). Sestojne vrzeli so nastale s posekom vseh dreves na krožni površini 0,4 ha, v presvetljenih sestojih pa je bila posekana približno polovica lesne zaloge gozdnega sestoja. Ukrepi so bili izvedeni leta 2012, meritve meteoroloških spremenljivk pa smo opravili prvo (2013) in drugo (2014) leto po sečnji. Primerjali smo, kako se mikroklimatske razmere v sestojih in vrzelih spreminjajo v vegetacijski sezoni (maj–oktober) in kakšne so razlike med dvema meteorološko razmeroma različnima poletjemav letih 2013 (več vročinskih valov, poletna suša) in 2014 (nestanovitno vreme z relativno veliko količino padavin).Izmerjene najvišje dnevne temperature zraka (Tmax) so bile izrazito višje v vrzelih kot v sestoju, v povprečju za 3,6 °C; najnižja relativna zračna vlaga (RVmin) pa je bila nižja, v povprečju za 15,0 odstotnih točk. Razlike v obeh spremenljivkah med sestoji in vrzelmi so bile največje v poletnih mesecih (junij–avgust) leta 2013 (Tmax: 4,9 °C; RVmin: –19,7 odstotnih točk), ki je bilo razmeroma vroče in sušno. Na podlagi meritev meteoroloških spremenljivkin zastora drevesnih krošenj (podatki LiDARskega snemanja) v presvetljenih sestojih smo ugotovili statistično značilno negativno linearno povezavo med zastorom drevesnih krošenj in Tmax ter pozitivno povezavo med zastorom krošenj in vrednostmi RVmin. Rezultate analiz smo prikazali v luči potencialnih vplivov podnebnih sprememb, katerim so dinarski jelovo-bukovi gozdovi zaradi kombinacije neugodnih dejavnikov – npr. zmanjšanamehanska in biološka stabilnost sestojev zaradi velikopovršinskih motenj, poletne suše, vodoprepusten kraški teren ter pogosto plitva tla z majhno sposobnostjo zadrževanja vode – še posebej izpostavljeni. Ključne besede: dinarski jelovo-bukovi gozdovi, temperatura zraka, relativna zračna vlaga, sestojne vrzeli, zastorkrošenj dreves, podnebne spremembe, Slovenija Abstract: Kermavnar, J., Ferlan, M., Marinšek, A., Eler, K., Kobler, A., Kutnar, L.: Microclimate Conditions in Mature Stands and Canopy Gaps of Dinaric Silver Fir-Beech Forests in Slovenia from Climate Change Perspective; Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry), 77/2019, vol 10. In Slovenian, abstract and summary in English, lit. quot. 38. Translated by the authors, proofreading of the English text Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic. Dinaric silver fir-beech forests in Slovenia represent one of the main forest vegetation types, where changes of eco­logical conditions occurred due to intense natural disturbances in the recent years. The aim of this research was toinvestigate microclimatic conditions (air temperature, relative humidity) in dense, mature forest stands, in thinnedstands, and in canopy gaps, located within selected study sites (namely Trnovski gozd, Snežnik, Kočevski rog).Mature stands were characterized by dense overstory canopy cover ( ~ 95%). Artificial canopy gaps were createdby cutting down all trees in circular areas of 0.4 ha, whereas in thinned stands approx. a half of the stand growingstock was removed. Silvicultural treatments were implemented in 2012 and field measurements of meteorologicalvariables were conducted one (in 2013) and two (in 2014) years after the felling. We compared how the microcli-mate differed between stands and gaps during the growing season (May–October) and analysed these variationsin relation to two meteorologically contrasting summers of the year 2013 (heath waves, summer drought) and theyear 2014 (changeable weather with relatively high amount of rainfall). Measured maximal daily air temperatures(Tmax) were on average significantly higher in canopy gaps (on average for 3.6 °C) compared to below-canopy, whileminimal relative humidity (RVmin) was lower (on average for 15.0 percentage points). The differences in these two variables were largest during the relatively hot and dry period of summer 2013 (T: 4.9 °C; RV: –19.7 percen­ maxmin tage points). Based on the measurements of meteorological variables and overstory canopy cover (LiDAR data)in thinned stands, we found statistically significant negative linear correlation between canopy cover and Tmax and positive correlation between canopy cover and RVmin. Results are discussed in the context of potential impacts ofongoing climate change, which are expected to strongly affect the Dinaric silver fir-beech forests in the future dueto the combination of unfavourable factors, such as reduced mechanical and biological stability of forest stands as aconsequence of large-scale disturbances, prolonged summer droughts, water-permeable karst terrain and associatedshallow soils with low water storage capacity. Key words: Dinaric silver fir-beech forests, air temperature, relative humidity, canopy gaps, overstory canopy cover, climate change, Slovenia 1 J. K., mag. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno ekologijo. Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; janez.kermavnar@gozdis.si2 Dr. M. F., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno ekologijo. Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, mitja.ferlan@gozdis.si 3 Dr. A. M., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno ekologijo. Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; aleksander.marinsek@gozdis.si 4 Dr. A. M., Višja strokovna šola za gozdarstvo in lovstvo, Ljubljanska cesta 2, SI-6230 Postojna, Slovenija 5 Doc. dr. K. E., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; klemen.eler@bf.uni-lj.si 6 Doc. dr. K. E., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno ekologijo. Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija 7 Dr. A. K., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za načrtovanje in monitoring gozdov in krajine. Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, andrej.kobler@gozdis.si 8 Doc. dr. L. K., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno ekologijo. Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; lado.kutnar@gozdis.si 1 UVOD 1 INTRODUCTION Mikroklimatske razmere, poleg nekaterih drugih dejavnikov okolja (npr. tla, relief), pomembno vplivajo na zgradbo, rast in stabilnost gozdnih sestojev ter na razvoj gozdne vegetacije (Vilhar in sod., 2006). Pri nastanku večje vrzeli, bodisi naravnega ali antropogenega izvora, se zaradi odstranitve drevja na tovrstnih površinah zelo spremeni mikroklima gozda. Brez zastora dreve­snih krošenj v vrzeli se praviloma odražajo večji temperaturni ekstremi in višja povprečna dnevna ter letna temperatura, večja je izpostavljenost vetrovom, nižja je relativna zračna vlaga, večja je količina na gozdna tla dospelih padavin (Ausse­nac, 2000). Ob očitnih spremembah makroklime (Spathelf in sod., 2013) se spreminjajo abiotske razmere za rast drevja in drugih rastlin tudi na lokalnem nivoju. Poznavanje mikroklimatskih razmer je pomembno za načrtovanje ustreznih gozdnogojitvenih ukrepov, še zlasti v luči pod-nebnih sprememb, ko je že in bo še treba uvajati načine prilagodljivega gospodarjenja z gozdovi (Lindner in sod., 2002). Dinarski jelovo-bukovi gozdovi (gozdna združba bukve in spomladanske torilnice (Ompha­lodo-Fagetum)) v Sloveniji pokrivajo več kot 10 % vseh gozdnih površin in so eden najbolj razširjenih gozdnih vegetacijskih tipov pri nas (Dakskobler, 2008). To so gospodarsko in ekološko pomembni gozdni ekosistemi. Poseben pečat jim dajeta zelo razgiban kraški teren in z njim povezana povr­šinska skalnatost, ki se lokalno zelo spreminja, ter pestre talne razmere. Ohranjanje zastora drevesih krošenj je v teh gozdovih bistvenega pomena, saj v primeru njihove odstranitve na večjih površinah obstaja nevarnost erozije tal in posledičnega zakrasevanja (na površju so vidne predvsem gole, neporasle skale). Navkljub relativno dobri ohranjenosti naravnih sestojev pa je precejšen delež teh gozdov v zadnjih nekaj letih doživel korenite spremembe. Zaradi šte­vilnih naravnih ujm (žledolom, prenamnožitve podlubnikov, vetrolomi) in z njimi povezanimi ukrepi gospodarjenja (sanacija poškodovanih gozdov) so nastale razmeroma obsežna območja presvetljenih ali povsem ogolelih, odprtih površin. Najbolj prizadeti so sestoji na rastiščih dinarskega jelovo-bukovega gozda na nižjih nadmorskih višinah, kjer so bili v preteklosti osnovani nasadi iglavcev ali sestoji, v katerih sta prevladovali jelka ali smreka. Glede na nekatere napovedi (Kutnar in Kobler, 2007) naj bi bili dinarski jelovo-bukovi gozdovi še posebno izpostavljeni negativnim učinkom podnebnih sprememb, saj naj bi se zaradi naraščanja temperatur in pomanjkanja padavin znatno zmanjšala ustrezna rastišča za uspevanje tega vegetacijskega tipa. Na rastiščih dinarskih jelovo-bukovih gozdov bi ob večjih spremembah podnebja lahko uspevale bolj toploljubne oblike bukovih gozdov ali celo združbe termofilnih listavcev. Na podlagi prostorskih modelov sta Kutnar in Kobler (2007) ugotovila, da bi lahko ob predvidenem scenariju podnebnih sprememb (dvig povprečne letne temperature za 2 °C in zmanjšanje letne količine padavin za 200 mm) dinarskemu jelovo-bukovem gozdu optimalno ustrezala celo manj kot tretjina dosedanjih rastišč. O morebitnih vplivih globalnih podnebnih spre­memb na mikroklimo v gozdovih lahko sklepamo tudi na podlagi primerjave ključnih podnebnih parametrov med sestoji in vrzelmi. Poleg tega je smi­selno te razlike obravnavati v odvisnosti od splošne vremenske situacije. Dosedanje študije (npr. von Arx in sod., 2013; Davis in sod., 2019) so namreč pokazale, da je blažilni vpliv zastora drevesnih krošenj v strnjenih gozdnih sestojih najizrazitejši v času najbolj zaostrenih razmer (poletna vročina in suša). Namen prispevka je analizirati osnovne mikroklimatske razmere v vegetacijskem obdobju v sestojih in vrzelih v gospodarskih jelovo-bukovih gozdovih Slovenije. Osrednji del analiz je namenjen primerjavi mikroklime med ohranjenimi sestoji s tesnim sklepom krošenj in sestojnimi vrzelmi, ki so nastale zaradi poseka dreves. Zanimalo nas je tudi, ali se mikroklimatske razmere razlikujejo med vegetacijskimi sezonami oz. poletji (junij–avgust), npr. med leti 2013 (vroče in sušno; Vertačnik, 2014) in 2014 (nestanovitno vreme z relativno veliko količino padavin; ARSO, 2014). Zaradi vplivov podnebnih sprememb (vročinski valovi, pomanj­kanje padavin poleti) lahko pričakujemo, da bodo v prihodnje zaostrene mikroklimatske razmere, podobne tistim poleti leta 2013, vse pogostejše. 2 METODE 2 METHODS 2.1 Študijsko območje in terenske meritve 2.1 Study area and field measurements Študija je potekala na treh raziskovalnih obmo-čjih v dinarskih jelovo-bukovih gozdovih Slo­venije: Trnovski gozd, Snežnik in Kočevski rog. Raziskovalni objekti so na nadmorski višini od 750 do 900 m. Na vsakem območju smo izbrali po tri sklenjene sestoje z ohranjenim sklepom krošenj (Slika 2) ter po tri sestojne vrzeli krožne oblike (gozdne poseke velikosti 0,4 ha; Slika 3), ki so nastale kot posledica sečnje dreves v letu 2012. Osnovanje vrzeli takih velikosti v večini primerov ni ustaljen način obnove/pomladitve v obravnavanih gozdnih ekosistemih. Vrzeli so bile narejene v okviru aktivnosti projekta LIFE+ ManFor C.BD, v sklopu katerega smo spremljali vplive večnamenskega gospodarjenja na ogljik, biotsko pestrost in socio-ekonomske koristi. V treh sestojih na vsakem območju je bil opravljen posek polovice lesne zaloge sestoja na površini 0,4 ha (presvetljeni sestoji; Slika 4). Sklenjeni sestoji, presvetljeni sestoji in sestojne vrzeli so bili v kraških vrtačah, ki so ena od prevladujočih konkavnih reliefnih oblik gozdov visokega krasa. V vsakem sestoju in vrzeli smo na treh različnih mestih (dno oz. središče vrtače, severna stran vrtače, južna stran vrtače) postavili merilne Slika 2: Strnjeni gozdni sestoj s sklenjenim sklepom drevesnih krošenj dinarskega jelovo-bukovega gozda na območju Trnovskega gozda (foto: L. Kutnar). Figure 2: Mature stand with dense overstory canopy cover in the Dinaric silver fir-beech forest in the Trnovski gozd study site (Photo: L. Kutnar). Slika 3: Sestojna vrzel na območju Trnovskega gozda. Fotografija je nastala dve leti po poseku dreves (foto: L. Kutnar). Figure 3: Canopy gap in the Trnovski gozd study site. The photograph was taken two years after the trees were cut down (Photo: L. Kutnar). inštrumente za izmero temperature zraka (T, °C) in relativne zračne vlage (RV, %). Meritve smo opra­vili z merilniki in hranilniki podatkov DL120TH, Voltcraft, ki so bili postavljeni na višini 0,5 m nad tlemi (Slika 1). Meritve vremenskih spremenljivk so potekale v času vegetacijske sezone, od začetka maja do konca oktobra, v letih 2013 in 2014, torej prvo in drugo leto po sečnji. Podatki so bili samodejno izmerjeni vsakih 30 minut. 2.2 Obdelava podatkov 2.2 Data analysis Polurne vrednosti za temperaturo in vlažnost so bile agregirane (preračunane) v dnevne vrednosti. Izračunane vrednosti predstavljajo povprečja za vsa tri raziskovalna območja in tri ploskvice oz. merilna mesta – vpliva teh dejavnikov (lokacije in mikrolokacije znotraj kraške vrtače) v tem prispevku ne obravnavamo. Pri analizah smo se osredotočili na dve spremenljivki: najvišjo dnevno temperaturo (Tmax) in najnižjo dnevno relativno vlago (RVmin). Na podlagi dnevnih vrednosti (skupno 184 dni za vsako vegetacijsko sezono) smo izračunali razlike (. = vrzel minus sestoj) za Tmax in RVmin. Za vsako od ploskvic/merilnih mest smo na podlagi podatkov LiDARskega snemanja pridobili podatek glede zastrtosti tal s krošnjami dreves (v %) oz. vegetacije, višje od 5 m. Analizirali smo odnos (linearno regresijo) med zastorom kro­šenj vegetacije in Tmax ter med zastorom krošenj in . Pri tej analizi smo za odvisni spremenljivki RVminuporabili povprečne vrednosti na nivoju ploskvice, izračunane na podlagi obeh vegetacijskih sezon. Pri opisu splošne vremenske situacije oz. razlik med dvema sezonama smo uporabili nekatere podatke za ARSO klimatološke postaje, ki so najbližje razi­skovalnim območjem: postaja Vojsko za Trnovski gozd, postaja Babno Polje za Snežnik in postaja Kočevje za Kočevski rog (ARSO, 2019). 3 REZULTATI 3 RESULTS Vrednosti T max so bile v vseh mesecih obeh vegeta­cijskih sezon višje v vrzelih kot v strnjenih sestojih (Slika 5). V letu 2013 je najvišja vrednost (aritme­tična sredina ± standardni odklon za 9 ploskev oz. vrtač) dnevne Tmax v sklenjenih sestojih znašala 31,7 ± 1,3 °C, v vrzelih pa 36,5 ± 1,5 °C. Največja razlika (.Tmax) med sestoji in vrzelmi je bila v povprečju julija (5,3 ± 0,6 °C). Povprečna vrednost .Tmax čez celotno sezono 2013 je znašala 3,8 ± 1,8 °C. V letu 2014 je bila najvišja dnevna izmerjena Tmax v skle­njenih sestojih 27,8 ± 3,8 °C, v vrzelih pa 33,0 ± 1,8 °C. Največja .Tmax med sestoji in vrzelmi je bila v povprečju julija (4,2 ± 1,3 °C). .Tmax čez celotno sezono 2014 je v povprečju znašala 3,3 ± 1,5 °C. V obeh letih je bila ta razlika najmanjša ob koncu vegetacijske sezone, v oktobru: 1,4 ± 1,1 °C leta 2013 in 1,6 ± 0,8 °C leta 2014 (Slika 5). V času naših meritev so temperature zraka dosegle absolutno najvišje vrednosti (sestoj: 33,5 °C, vrzel: 39,5 °C) v začetku avgusta 2013, kar sovpada z vročinskim valom, ki se je v tistem obdobju pojavil v večjem delu države (Vertačnik, 2014). Najnižja relativna zračna vlaga (RVmin) je bila v vrzelih znatno nižja kot v sestojih. To velja za vse mesece obeh let (Slika 5). V vegetacijski sezoni 2013 je najnižja vrednost dnevne RVmin v sklenjenih sestojih znašala 28,8 ± 3,8 %, v vrzelih pa 19,2 ± 4,6 % (aritmetična sredina ± standardni odklon za 9 ploskev oz. vrtač). Največja razlika (.RVmin) med sestoji in vrzelmi je bila v povprečju junija (–24,0 ± 4,3 odstotnih točk). Povprečna vrednost .RVmin čez celotno sezono 2013 je znašala –16,3 ± 7,5 odstotnih točk. V letu 2014 je nejnižja dnevna izmerjena RVmin v sklenjenih sestojih znašala 43,5 ± 17,1 %, v vrzelih pa 28,6 ± 9,8 %. Največja .RVmin med sestoji in vrzelmi je bila v povprečju julija (–16,7 ± 5,5 odstotnih točk). .RVmin čez celotno sezono 2014 je v povprečju znašala –13,7 ± 6,1 odstotnih točk. V obeh letih je bila ta razlika najmanjša oktobra: –7,8 ± 5,9 odstotnih točk leta 2013 in –7,6 ± 3,4 odstotnih točk leta 2014 (Slika 5). Največje izmerjene razlike med letoma 2013 in 2014 so bile v poletnih mesecih (junij–avgust), kar potrjujejo tudi podatki za primerljive vremenske spremenljivke iz najbližjih postaj ARSO (Pregle­dnica 1). Primerjava kaže, da je bilo poletje 2013 na vseh treh lokacijah toplejše (višja povprečna temperatura, več vročih dni) ter bolj sušno (nižja relativna vlaga, manjša količina padavin) v pri­merjavi s poletjem v letu 2014. V presvetljenih sestojih, kjer so posekana drevesa pomenila približno polovico celotne lesne zaloge sestojev, so se ploskvice oz. merilna mesta precej razlikovala glede zastora drevesnih krošenj, kar je povezano s prisotnostjo posame­znih odraslih dreves oz. nadstojne vegetacije, ki je ostala v sestoju. Glede na meritve v presvetlje­nih sestojih smo ugotovili statistično značilno (p = 0,002; R2 = 0,33) negativno linearno povezavo med zastorom krošenj in vrednostmi Tmax (Slika 6a). Na ploskvicah z večjim zastorom krošenj so bile v povprečju izmerjene nižje najvišje dnevne temperature (in obratno). Statistično značilna pozitivna povezava (p = 0,005; R2 = 0,28) je bila ugotovljena tudi med zastorom krošenj in RVmin (Slika 6b). Na merilnih mestih z večjim zastorom krošenj so bile v povprečju višje najnižje vrednosti relativne vlage (in obratno). Analize nakazujejo, da ima zastor krošenj dreves pomembno vlogo pri uravnavanju mikroklimatskih razmer v gozdovih. 4 RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI 4 DISCUSSION AND CONCLUSIONS 4.1 Splošno 4.1 General discussion Gozd z zmanjševanjem temperaturnih in vlažno­stnih ekstremov blaži mikroklimo (Morecroft in sod., 1998). Rezultati naše raziskave kažejo na izrazite razlike v temperaturi zraka in relativni zračni vlagi med sestoji in vrzelmi v celotni vegetacijski sezoni. Z analizami smo potrdili, da so razlike najve-čje poleti, na višku vegetacijske sezone (julij, avgust), ko so ekološke razmere za rast rastlin pogosto manj ugodne. Domnevamo, da so ugotovljene razlike med sestoji in vrzelmi v poletnem času (.Tmax : 4,5 °C; .RVmin: 18,0 odstotnih točk) pomembne z ekofiziološkega vidika. Višje temperature in nižja zračna vlaga neposredno vplivajo na preživetje, rast in razmnoževanje rastlin (Davis in sod., 2019). Nekatere pozno-sukcesijske drevesne in nelesnate rastline na ekstremne razmere odprtih gozdnih površin niso optimalno prilagojene. Zelo podobne mikroklimatske razmere kot na naših raziskovalnih objektih so se vzpostavile na številnih presvetlje­nih in povsem odprtih gozdnih površinah, ki so v dinarskih jelovo-bukovih gozdovih Slovenije nastale po zadnjih ujmah oz. velikopovršinskih motnjah. Ponekod (Notranjska, Snežniško območje, Trnovski gozd) so take površine lahko tudi bistveno večje kot vrzeli v naši raziskavi, kar pomeni še večje mikro­klimatske ekstreme (Abd Latif & Blackburn, 2010). Izbor let 2013 in 2014 je omogočil primerjavo mikroklimatskih razmer med sestoji in vrzelmi v dveh meteorološko precej različnih vegetacijskih sezonah oz. poletjih. Poletje 2013 je bilo v Slove­niji med najtoplejšimi, najbolj suhimi in najbolj sončnimi v zadnjih desetletjih (Vertačnik, 2014). Slika 4: Presvetljeni sestoj dinarskega jelovo-bukovega gozda na Snežniku, v katerem je bila leta 2012 posekana približno polovica lesne zaloge sestoja. Fotografija je nastala dve leti po sečnji (foto: L. Kutnar). Figure 4: Thinned stand in the Dinaric silver fir-beech forest in the Snežnik study site, where approx. 50% of stand growing stock was felled in year 2012. The photograph was taken two years after tree felling (Photo: L. Kutnar). Pogostnost izredno vročih in suhih let oz. poletij se bo v prihodnje verjetno še povečevala. V spremenjenih podnebnih razmerah s toplej­šim ozračjem so lahko strnjeni sestoji z ohranjeno sestojno (mikro)klimo zatočišča za gozdne vrste rastlin in drugih organizmov (Davis in sod., 2019). Kljub temu pa se postavlja vprašanje, v kolikšni meri bodo sestoji še sposobni blažiti podnebne ekstreme v prihodnosti (De Frenne in sod., 2013). Raziskovalci opozarjajo, da je ta sposobnost zaradi vpliva podnebnih sprememb, predvsem zaradi večanja pogostosti in intenzivnosti naravnih in antropogenih motenj, resno ogrožena (von Arx in sod., 2013; Davis in sod., 2019). V zmernem pod-nebnem pasu lahko pričakujemo pogostejša izrazita ekstremna vremenska stanja, npr. vročinske valove, sušna obdobja in neurja z orkanskim vetrom. Tako se povečujejo možnosti ustvarjanja za gozdno rastje stresnih razmer (visoka temperatura, neposredna izpostavljenost sončni pripeki, nizka vlaga), ki neposredno ali posredno povzročajo spremembe v vrstni sestavi in strukturi gozdov (Seidl in sod., 2017). Spremembe bodo v veliki meri odvisne tudi od vodne bilance oz. preskrbljenosti gozdnih tal z vodo (von Arx in sod., 2013; Davis in sod., 2019), pri čemer bodo podnebne spremembe imele tudipomembno vlogo. Še zlasti na kraškem površju je pomanjkanje padavin v rastni dobi lahko usodno za številne gozdne sestoje in rastlinske vrste, vključno z drevesi. Tako so dinarski jelovo-bukovi gozdovi še posebej izpostavljeni vplivom podnebnih spre­memb, predvsem zaradi kombinacije neugodnih dejavnikov, kot so zmanjšana mehanska in biološka stabilnost sestojev, poletne suše, vodoprepusten kraški teren, pogosto plitva tla z majhno sposob­nostjo zadrževanja vode. Rezultati naših analiz nakazujejo, da ima zastor krošenj dreves pomembno vlogo pri uravnava- growing seasons 2013 and 2014. The panels on the right side show the monthly differences (.) of T and RV maxmin between closed stand and canopy gap, according to two growing seasons. Preglednica 1: Podatki za izbrane meteorološke spremenljivke (povprečna dnevna temperatura zraka – T, pov­prečna dnevna relativna vlaga – RV, količina padavin, št. vročih dni) treh ARSO postaj (Vojsko, Babno Polje, Kočevje), ki so najbližje raziskovalnim območjem. Na podlagi mesečnih podatkov so bila izračunana povprečja (T, RV) in vsote (količina padavin, št. vročih dni) za celotno vegetacijsko sezono (maj–oktober) in ločeno za poletne mesece (junij–avgust) (Vir: arhiv ARSO, 2019). Table 1: Data for selected meteorological variables (mean daily air temperature – T, mean daily relative humidity – RV, annual rainfall, number of hot days) for three ARSO meteorological stations (Vojsko, Babno Polje, Kočevje), which are closely located to our study sites. Based on the monthly data, mean values (T, RV) and sums (annual rainfall, number of hot days) for the whole growing season (May–October) and separately for the summer period (June–August) were calculated (Source: ARSO archive, 2019). Povpr. T [°C] Povpr. RV [%] Količina padavin[mm] Št. vročih dni VOJSKO (1065 m nadm. viš.) 2013 2014 2013 2014 2013 2014 2013 2014 Vegetacijska sezona 13,0 12,5 79,3 77,8 1089,1 1150,5 4 0 Poletje 16,3 14,8 71,7 76,3 275,5 648,6 4 0 BABNO POLJE (755 m nadm. viš.) Vegetacijska sezona 13,6 13,3 78,0 79,7 718,6 1010,5 16 1 Poletje 16,6 15,9 73,7 78,0 207,4 495,2 16 1 KOČEVJE (467 m nadm. viš.) Vegetacijska sezona 15,6 15,2 68,7 71,7 633,5 1047,8 30 9 Poletje 18,5 17,5 65,0 70,7 226,9 529,6 30 9 nju mikroklimatskih razmer v gozdovih. Zastor krošenj je odločilen dejavnik pri uravnavanju količine sončnega sevanja oz. svetlobe, ki prispe do gozdnih tal. Spremembe mikroklimatskih razmer so najbolj odvisne od stopnje sprememb zastiranja krošenj nadstojne vegetacije (Aus­senac, 2000). Zaradi podnebnih sprememb je mogoče pričakovati, da se bodo take značilnosti gozdnih sestojev zelo spremenile. To posledično pomeni tudi spremembe mikroklime v gozdnih sestojih. Ob nadaljnjem povečevanju vremenskih ekstremov, ujm in spremljajočih degradacijskih procesov (bolezni, škodljivci) se zdijo vse bolj verjetni drastični premiki v prostorski razpore­ditvi potencialnih vegetacijskih tipov gozdov oz. skupin podobnih rastišč in območij razširjenosti drevesnih vrst, kot so jih napovedale nekatere modelne simulacije (npr. Kutnar in sod., 2009). 4.2 Gozdarski in gojitveni vidiki 4.2 Forestry and silvicultural aspects Še do nedavnega je veljalo, da so v Sloveniji veli­kopovršinske ujme redke, sedaj pa taki dogodki vse bolj krojijo gospodarjenje z gozdovi (Grecs in Kolšek, 2016). V obdobju zadnjih nekaj let so bili med vsemi poškodovanimi gozdovi površinsko najbolj zastopani ravno dinarski jelovo-bukovi gozdovi (Brus in Kutnar, 2017). Režim naravnih motenj in uveljavljeni načini gospodarjenja v teh gozdovih (malopovršinsko ukrepanje, naravna obnova) praviloma ne vključujejo velikih sestojnih vrzeli (Nagel in sod., 2017). Posledično so glavne drevesne vrste dobro prilagojene na pomlajevanje pod zastorom (bukev – Fagus sylvatica in jelka – Abies alba, vsaj deloma tudi smreka – Picea abies), v vrzelih pa se ustvarjajo priložnosti za pomlajevanje nekoliko svetloljubnejših drevesnih vrst (npr. gorski javor – Acer pseudoplatanus, veliki jesen – Fraxinus excelsior, gorski brest – Ulmus glabra, ostrolistni javor – Acer platanoides) in pionirskih vrst (npr. trepetlika – Populus tremula, breza – Betula pendula, vrbe – Salix sp.), zlasti v začetnih fazah sukcesijskega razvoja. Pomlajevanje pod zastorom, ki mu sledi odpiranje več manjših vrzeli, je verjetno primernejši način za uspešno naravno pomlajevanje dinarskih jelovo-bukovih gozdov v Sloveniji kot tvorba večjih vrzeli (Rože­nbergar in Diaci, 2003; Vilhar in sod., 2015). Po drugi strani pa je ključnega pomena tudi pozna­vanje odziva sencovzdržnih in poznosukcesijskih (drevesnih) vrst na oblikovanje sestojnih vrzeli na večjih površinah (Čater in Diaci, 2017). Dosedanja raziskovanja so pokazala, da so med nosilnimi drevesnimi vrstami jelovo-bukovih gozdov precejšnje razlike v odzivu na oblikovanje sestojnih vrzeli (Čater in Levanič, 2013; Čater in sod., 2014; Čater in Diaci, 2017). Hitre spremembe svetlobnih razmer in mikroklime zaradi ujm oz. motenj pomembno vplivajo na razvoj pomladka drevesnih vrst, ki je pred odstranitvijo zastora nadstojnih dreves uspevalo v povsem drugačnih okoljskih razmerah. Gozdno drevje s pridom izko­rišča izboljšane svetlobne razmere v vrzelih le ob predpostavki, da drugi ekološki dejavniki (voda/ vlaga, hranila) ne omejujejo rasti mladih dreves. Pomanjkanje talne vlage v začetni fazi razvoja klic lahko drastično zmanjša gostote mladja (Jarčuška, 2009). Jelovo-bukovi gozdovi poraščajo mnoga rasti-šča s plitvimi tlemi na karbonatni geološki podlagi (apnenec, dolomit), ki imajo majhno sposobnost za zadrževanje vode (Kutnar in sod., 2009). Nosilne drevesne vrste omenjenih gozdov so občutljive za pomanjkanje vode in daljša sušna obdobja, kar še dodatno povečuje dovzetnost za škodljivce in bolezni. Zaostrene razmere z visoko stopnjo neposredne svetlobe, v kombinaciji z višjimi temperaturami in manjšo zračno vlago, lahko v večjih vrzelih povzročijo zmanjšanje fotosintetske aktivnosti in priraščanja bolj občutljivih poznosukcesijskih vrst, kot je na primer jelka. Spremembe sestojne mikroklime zaradi gozdnogojitvenih ukrepov in vpliva podnebnih sprememb zmanjšujejo Slika 6: Linearna povezava med zastorom drevesnih krošenj [%] in (a) najvišjo dnevno temperaturo zraka [°C] – T ter (b) najnižjo dnevno relativno zračno vlago [%] – RV. Uporabljeni so bili podatki 27 merilnih mest v max min presvetljenih sestojih dinarskih jelovo-bukovih gozdov, kjer je bila posekana polovica lesne zaloge gozdnega sestoja. Figure 6: Linear regression between overstory canopy cover [%] and (a) maximal daily air temperature [°C] – Tmax and (b) minimal daily relative humidity [%] – RVmin. Data from 27 plots in thinned stands of the Dinaric fir-beech forests, where 50% of stand growing stock was removed, were used for this analysis. LATINSKO IME Dryocoetes himalayensis Strohmeyer, 1908 RAZŠIRJENOST Himalajski orehov podlubnik izvira s Himalaje, iz osrednje Azije. Vnesen je bil v Francijo, Švico, Nemčijo, Slovaško in Avstrijo. V Sloveniji ga še nismo našli. GOSTITELJI Orehi (Juglans spp.) in hruška Pyrus lanata. OPIS Himalajski orehov podlubnik (Coleoptera: Curculionidae, Scolytinae) je cilindričen in svetleče svetlo rjav hrošček (2,25–3,2 mm) (slika 1). Površina telesa je gosto punkti­rana in odlakana. Biologija vrste je slabo znana. Podlubnik izdeluje rove v skorji dreves, debeline 7 do 45 cm, večinoma na višini do 4 m nad tlemi, lahko tudi do 8 m. Ko odrasli osebki naselijo gostitelja, v skorji najprej izdolbejo zarodno kamrico. Od tam samičke naredijo več prečnih materinskih rovov (2–5 cm dolgi in 1,0–1,6 mm široki) (slika 2), kamor zaležejo jajčeca. Iz njih se izležejo ličinke (larve), ki se hranijo s floemom in tako izdelujejo larvalne rove, ki so razporejeni neenakomerno poleg jajčnih galerij. Njihova oblika je izkrivljena in večinoma vzdolžna. Rovni sistem je obdan s temno rjavim do črnim nekrotičnim tkivom. Obdobje leta se razteza od maja do septembra, vendar ni znano, koliko generacij ima vrsta na leto. ZNAČILNA ZNAMENJA (SIMPTOMI) • oslabitev in odmiranje dreves • temno rjava (skoraj črna) tekočina, ki izteka iz vhodnih odprtin odraslih osebkov (Slika 3) • nekroze ob rovnih sistemih (črni ali temno rjavi) (Slika 4) • majhne vhodne in izhodne odprtine • rovni sistemi v skorji • odrasli hrošči VPLIV Navadni oreh (Juglans regia) je ekonomsko pomembna drevesna vrsta, ki se pojavlja tudi v gozdovih. Himalajski orehov podlubnik prav tako napada črni oreh (Juglans nigra). Je agresiven napadalec in lahko povzroči odmi­ranje dreves z zmanjšano vitalnostjo. Podlubnik napada drevesa z različnim premerom. Na splošno ekologija te vrste ni dobro znana, njen učinek pa je zlasti v kombi­naciji z nekrotičnimi območji okrog rovnih sistemov, ki kažejo na glivične okužbe na drevesu, premalo razumljen. MOŽNE ZAMENJAVE Himalajskega orehovega podlubnika (Dryocetes himalayensis) lahko zamenjamo z domorodno vrsto D. villosus (Fabricius, 1792) zaradi podobnosti v obliki telesa in pokritosti z dla­kami. Vrsti razlikujemo glede na morfološke znake, ki jih lahko določimo s pomočjo stereo lupe. Larve določimo le na osnovi molekularnih metod. DODATNE INFORMACIJE • Portal o varstvu gozdov (www.zdravgozd.si) • Portal Invazivke (www.invazivke.si) • Gozdarski inštitut Slovenije (www.gozdis.si) ČE OPAZITE OPISANE SIMPTOME ALI NAJDETE ŠKODLJIVCA, obvestite Gozdarski inštitut Slovenije (Oddelek za varstvo gozdov) ali o najdbi poročajte v spletnem portalu Invazivke oziroma z mobilno aplikacijo Invazivke. Slika 1: Odrasel himalajski orehov podlubnik (Miloš Knižek, Forestry Slika 3: Znamenje napada himalajskega orehovega podlubnika and Game Management Research Institute, Češka) lubje (Miloš Knižek, Forestry and Game Management Research Slika 2: Rovni sistem himalajskega orehovega podlubnika (Miloš Institute, Češka) Knižek, Forestry and Game Management Research Institute, Češka) Slika 4: Nekroze okoli rovnega sistema (Miloš Knižek, Forestry and Game Management Research Institute, Češka) Tisk in oblikovanje publikacije je izvedeno v okviru projekta LIFE ARTEMIS (LIFE15 GIE/SI/000770), ki ga sofinancirajo Evropska komisija v okviru finančnega mehanizma LIFE, Ministrstvo za okolje in prostor, Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Priprava prispevka je bila izvedena v okviru projekta CRP Uporabnost ameriške duglazije in drugih tujerodnih drevesnih vrst pri obnovi gozdov s saditvijo in setvijo v Sloveniji (V4-1818). GozdVestn 77 (2019) 10 LATINSKO IME Grosmannia wageneri (Goheen & F. W. Cobb) Zipfel, Z. W. de Beer & M. J. Wingf. (sinonimi: Ceratocystis wageneri Goheen & F. W. Cobb, Leptographium wageneri (W. B. Kendr.) M. J. Wingf., Ophiostoma wageneri (Goheen & F. W. Cobb) T. C. Harr.) RAZŠIRJENOST Bolezen je naravno razširjena v zahodnem delu Severne Amerike. V Evropi in drugih predelih sveta še ni poročil o njeni prisotnosti. GOSTITELJI Iglavci: navadna ameriška duglazija (Pseudotsuga menziesii), različne vrste borov (Pinus contorta, P. jeffreyi, P. ponde­rosa, P. monophylla, P. edulis), najverjetneje tudi rdeči bor (P.sylvestris). OPIS Bolezen počrnelost korenin povzroča gliva Grosmannia wageneri, ki z razraščanjem micelija v prevodnih elementih in nastankom til, ki povzročijo zamašitev trahealnih elementov v ksilemu, preprečuje prevajanje vode v drevesu (bolezen prevajalnih elementov drevesa; traheomikoza). Gliva se razmnožuje predvsem nespolno, spolni stadij (teleomorf) glive je redek. Na kratke razdalje (med drevesi) se gliva širi tudi prek koreninskih stikov. Njena posebnost je micelij, ki lahko izrašča iz okužene korenine v okoliško prst do sosednje zdrave korenine, v katero nato vstopi skozi rane ali naravne odprtine. Na daljše razdalje so vektorji bolezni hrošči (predvsem iz družine Curculionidae), ki se prehranjujejo na koreninah in s seboj prenašajo trose (konidije), iz katerih se razvije micelij glive. ZNAČILNA ZNAMENJA (SIMPTOMI) Pri vseh gostiteljih so simptomi bolezni podobni. Na pri­zadetih drevesih so iglice pogosto manjše kot na zdravih drevesih, lahko postanejo rumene ali rjave ali predčasno odpadejo (slika 1). Za bolezen so najbolj značilni črni tangencialni pasovi v beljavi (sliki 2 in 3), ki so pogosto najširši na koreninskem vratu in se zožijo navzgor po deblu ter navzdol do koreninic. Črno obarvanje lesa je posledica temnega micelija, ki se razrašča v traheidah (slika 4). Na spodnjem delu debla se občasno lahko pojavi tudi izcejanje smole, višinska rast pa pojenja nekaj let, preden drevo odmre. VPLIV Okužena drevesa nekaj let po okužbi slabo priraščajo, hirajo, nato največkrat odmrejo. Bolezen je velika grožnja nasadom duglazije (P. menziesii) in rumenega bora (P. ponderosa). V lesu okuženega drevesa se micelij razrašča v višino tudi do 2 m na leto in doseže višino do 15 m. Bolezen je postala pomembna v zadnjih dveh desetletjih in sovpada z zasadi­tvijo velikih površin dovzetnih vrst ter večjo uporabo težke mehanizacije v gozdarstvu. Za zatiranje bolezni ni na voljo kemičnih ali bioloških fitofarmacevtskih sredstev. Širjenje lahko omejimo z odstranjevanjem obolelih dreves in z izvaja­njem gozdnih opravil na način, ki v najmanjši meri povzroča mehanske poškodbe sestoja (predvsem korenin). Glive G. wageneri v Evropi in Sloveniji še nismo našli, vendar bi ji evropske podnebne razmere in gostitelji z veliko verjetnostjo omogočali preživetje in razširitev. V primeru vnosa glive v evropski prostor so potencialni vektorji bolezni domorodni koreninarji (hrošči iz rodu Hylastes spp.) in domorodni rilčkarji (Pissodes spp.). V Evropi bi pojav bolezni lahko povzročil znatno gospodarsko in ekološko škodo, zato je nadzor nad uvozom iglavcev iz Severne Amerike in vektorji ključni ukrep za preprečitev vnosa. MOŽNE ZAMENJAVE Občasno je mogoča zamenjava z glivami modrivkami v lesu, ki jih prenašajo podlubniki. Zunanji simptomi (manjše iglice, sprememba barve iglic, odpadanje in venenje iglic, odmiranje posameznih vej, presvetljena krošnja, slabše priraščanje) so podobni tistim, ki jih lahko povzročajo tudi drugi škodljivci koreninskega sistema, npr. Armillaria spp., Heterobasidion spp., Coniferiporia weirii, Phaeolus schweinitzii. DODATNE INFORMACIJE • Portal o varstvu gozdov (www.zdravgozd.si) • Portal Invazivke (www.invazivke.si) • Gozdarski inštitut Slovenije (www.gozdis.si) ČE OPAZITE OPISANE SIMPTOME ALI NAJDETE ŠKODLJIVCA, obvestite Gozdarski inštitut Slovenije (Oddelek za varstvo gozdov) ali o najdbi poročajte v spletnem portalu Invazivke oziroma z mobilno aplikacijo Invazivke. Slika 1: Obsežna osutost krošnje okužene duglazije (desno) v primerjavi z neokuženo (levo) (foto: Donald Owen, California Department of Forestry and Fire Protection, Bugwood.org) Slika 2: Značilna znamenja bolezni so vidna pod skorjo v predelu panja in korenin. (foto: Donald J. Goheen, USDA Forest Service, Bugwood.org) Slika 3: Prečni prerez korenine z micelijem glive G. wageneri v beljavi (foto: USDA Forest Service - Ogden, USDA Forest Service, Bugwood.org) Slika 4: Razraščanje micelija glive G. wageneri v prevodnih elementih (traheidah) lesa iglavcev (foto: USDA Forest Service - Ogden, USDA Forest Service, Bugwood.org) Tisk in oblikovanje publikacije je izvedeno v okviru projekta LIFE ARTEMIS (LIFE15 GIE/SI/000770), ki ga sofinancirajo Evropska komisija v okviru finančnega mehanizma LIFE, Ministrstvo za okolje in prostor, Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Priprava prispevka je bila izvedena v okviru projekta CRP Uporabnost ameriške duglazije in drugih tujerodnih drevesnih vrst pri obnovi gozdov s saditvijo in setvijo v Sloveniji (V4-1818). GozdVestn 77 (2019) 10 tekmovalno moč jelke, ki je uspešnejša na vla­žnejših in hladnejših rastiščih, saj potrebuje dovolj talne in zračne vlage (Diaci in sod., 2010). Ustrezni načini gospodarjenja z jelko vključujejo daljše pomladitvene dobe, postopno odpiranje vrzeli ter gozdnogojitvene ukrepe, ki pospešujejo raznomerno strukturo sestojev (Čater in Levanič, 2013). Jelka sicer dobro izkorišča povečan dotok (razpršene) svetlobe do gozdnih tal v vrzelih, vendar je prilagoditveni čas bistveno daljši kot pribukvi (Čater in sod., 2014). Študije so pokazale, da je jelka tudi bolj občutljiva za temperaturna nihanja in pomanjkanje padavin oz. za sušni stres v primerjavi s smreko in bukvijo (Čater in sod., 2014; Čater in Diaci, 2017). Naravno pomlajeva­nje jelke v večjih vrzelih je lahko do neke mere oteženo že zaradi obilnega pomlajevanja bukve in njene konkurenčne moči, saj mladje bukve v zgodnjih fazah razvoja raste bistveno hitreje. Po drugi strani pa lahko takšna prevlada bukve v prvih fazah po motnji ugodno vpliva na nadaljnji uspeh jelke, ki se lahko nasemeni kasneje v strnjena bukova mladovja, kjer je zaščitena pred močnim poletnim osončenjem in drugimi neugodnimi dejavniki (Diaci in sod., 2010). Poleg neugo­dnih abiotskih (mikroklimatskih) dejavnikov in kompeticijskih odnosov (konkurenca zeliščne plasti) v vrzelih je pri pomlajevanju jelke nujno treba upoštevati tudi vpliv drugih motenj, zlasti objedanje velikih rastlinojedih parkljarjev (npr. Klopčič in sod., 2010; Simončič in sod., 2019). Podatki naših popisov pritalne vegetacije na obravnavnih ploskvah dve leti po poseku (leto 2014) nakazujejo, da je pokrovnost jelke v zeliščni in grmovni plasti statistično značilno manjša v vrzelih kot pod zastorom (kontrola). Pokrovnost drugih glavnih drevesnih vrst (bukev, smreka, gorski javor) se ni značilno razlikovala med sestoji in vrzelmi. Tudi v raziskavi Diacija in sod. (2010) niso potrdili hipoteze o lažjem uveljavljanju jelke v večjih sestojnih vrzelih gospodarskih gozdov. Bukev ima v primerjavi z jelko praviloma bistveno večje in hitrejše prilagoditvene sposob­nosti na fiziološkem, morfološkem in rastnem nivoju na razmere neposrednega sončnega sevanja in povečane evapotranspiracije (Čater in Levanič, 2013; Čater in sod., 2014). Takšne rastne razmere se pojavljajo v sestojnih vrzelih, predvsem na sredini oz. na bolj izpostavljenih delih, kot so severni rob vrzeli, južna pobočja ipd. Bukovo mladje lahko uspeva v zelo različnih svetlobnih razmerah (Roženbergar in Diaci, 2012). Vendar so na izrazito prisojnih in toplih (mikro)rastiščih ekološke razmere tudi za bukev dokaj neugodne in je tudi pomlajevanje oteženo. Za razliko od jelke in bukve je smreka bolj svetloljubna vrsta oz. slabše prenaša zasenčenje. Zato je pričakovati, da bi se višinska rast in debelinsko priraščanje te vrste v vrzelih značilno povečala, kar pa v študiji Čatra in Diacija (2017) niso uspeli potrditi. Večji delež smreke v dinarskih jelovo-bukovih gozdovih v prihodnje ni smiselno pričakovati, predvsem zaradi njene dovzetnosti za različne abiotske (vetrolomi, suša) in biotske (podlubniki) motnje ter njihovo medsebojno vplivanje. Kljub temu jo je smiselno upoštevati kot spremljevalno vrsto (Brus in Kutnar, 2017). Raziskave kažejo, da v naravnem podmladku na rastiščih dinarskih jelovo-bukovih gozdov lahko gorski javor kot svetloljubna vrsta precej poveča svoj delež. Vendar so drevesca pogosto poškodovana, objedena in slabe kakovosti (Brus in Kutnar, 2017). Kljub potencialno neugodnim ekološkim dejav­nikom v vrzelih je lahko uspevanje občutljivejših vrst omogočeno oz. do neke mere celo pospešeno zaradi vpliva specifičnih mikrorastiščnih razmer. Za dinamiko pomlajevanja v vrzelih je značilno, da je mladje gozdnega drevja prostorsko neena­komerno porazdeljeno, kar nakazuje razlike med mikrorastišči (Vilhar in sod., 2015; Fidej in sod., 2017). Dinarski jelovo-bukovi gozdovi uspevajo na kraškem terenu, kjer se lokalni topografski in talni dejavniki hitro spreminjajo na majhnih razdaljah (Kobal in sod., 2015). Tako lahko vrtače, kot ena najbolj značilnih reliefnih oblik kraškega površja, pozitivno vplivajo na pomlajevanje manj prilago­dljivih vrst na stresne mikroklimatske razmere. V južnih predelih (severna lega) vrtač v sestojnih vrzelih je ugodnejša mikroklima in so manjši eks­tremi. Take razlike v mikroklimi znotraj kraških vrtač lahko potrdimo tudi s podatki naših meritev (analize v tem članku niso prikazane). Na splošno se lahko heterogene mikrorastiščne razmere v vrzelih in njihova časovna in prostorska dinamika odražajo v pestrem mozaiku drevesnih vrst, ki se zelo razlikujejo glede ekoloških potreb (npr. sen­covzdržne poznosukcesijske vrste in svetloljubni pionirji) (Van Couwenberghe in sod., 2010; Diaci in sod., 2012; Kern in sod.,2013). Po drugi strani pa so lahko dna kraških vrtač v sestojnih vrzelih zelo neugodna mesta za pomlajevanje drevesnih vrst. Konkavna oblika terena, globlja tla in spiranje hranil z višjih predelov vrtač na dno lahko povzro-čijo bujen in hiter razvoj zeliščne plasti, predvsem na najbolj produktivnih rastiščih. Ponekod lahko nitrofilne vrste visokih steblik in grmovnic (npr. velika kopriva – Urtica dioica, bezeg – Sambucus sp., robide – Rubus sp.) povsem prerastejo drevesne vrste in bistveno vplivajo ali celo zatrejo njihov nadaljnji razvoj. Te nezaželene vrste se po navadi najbolj bujno razrastejo v osrednjem delu sestojne vrzeli, zato tam nastaja suboptimalni razvoj mlajših razvojnih faz gozdnega drevja (Roženbergar in Diaci, 2012; Vilhar in sod., 2015). Na bolj izpostavljenih delih vrzeli ali na mikrorastiščih s plitvejšemi tlemi pa pogosto rastejo različne vrste gozdnih in negozdnih vrst trav, visoka zelišča ali celo invazivne tujerodne vrste, ki praviloma uspevajo na ruderalnih rastiščih in so bolje prilagojena na mikroklimatske ekstreme. Vplivi podnebnih sprememb na vzorce pomlaje­vanja drevesnih vrst so zapleteni in veljajo še za slabo raziskano tematiko v ekologiji gozdov; posledično so napovedi o nadaljnjem razvoju gozdnih ekosistemov precej negotove. Nastanek večjih sestojnih odprtin po naravnih ali antropogenih motnjah se odraža tudi v vzorcih pomlajevanja glavnih drevesnih vrst dinarskih jelovo-bukovih gozdov. Kratkoročno je mogoče pričakovati, da se bo v prihodnje znatno povečal delež bukve, saj je to dominantna vrsta v pomladitvenem sloju večine slovenskih gozdov (Poljanec in sod., 2012). V gozdovih, kjer bukev in jelka sobivata (dinarski jelovo-bukovi gozdovi), se bo razmerje med obema vrstama spremenilo v prid bukve tudi zaradi njene ugodnejše populacijske strukture, saj pri jelki očitno primanjkuje podmladka oz. dreves v nižjih debelinskih stopnjah. Dodatno pomlajevanje jelke moti tudi močno objedanje rastlinojedov (Veselič, 2017). V Sloveniji je zmanj­ševanje deleža jelke v Dinaridih zaradi vseh naštetih dejavnikov izrazito hitro (Diaci in sod., 2010). Na dolgi rok pa so najbolj pesimistični podnebni scenariji modelnih napovedi sprememb bukovih gozdov pokazali, da bi sedanja mezofilna bukova rastišča večinoma postala neprimerna za rast buko­vih gozdov (Kutnar in sod., 2012). Delež dinarskih jelovo-bukovih gozdov bi se lahko v naslednjih nekaj desetletjih občutno zmanjšal na račun bolj termofilnih bukovih združb. Bukev, jelko, smreko in plemenite listavce bi tako postopoma zamenjali nekateri bolj termofilni listavci, ki so glavne vrste sedanjih toploljubnih gozdnih združb predvsem v subsredozemskem fitogeografskem območju Slo­venije. Omenjene drevesne vrste so bistveno bolje prilagojene na toplejše (mikro)klimatske razmere in odpornejše proti poletni suši. Na splošno naj bi v gozdovih zmernega podnebnega pasu Evrope in Severne Amerike večina sprememb nastala v smeri t.i. »termofilizacije« – zmanjšanje števila rastlinskih vrst, ki so prilagojene na hladnejše razmere, in povečanje števila vrst, prilagojenih na toplejše (in sušnejše) podnebje. Tovrstne spremembe ne veljajo zgolj za drevesne vrste, ampak tudi glede sestave pritalne gozdne vegetacije (De Frenne in sod., 2013; Stevens in sod., 2015). Podnebne spremembe ne bodo vplivale samo na vegetacijsko podobo oz. vrstno sestavo gozdov, temveč bodo verjetno povzročile tudi degradacijo habitatov in omejile zmožnost gozdov za zagotavljanje ekosistemskih storitev (Seidl in sod., 2017). 5 POVZETEK V članku smo predstavili razlike v osnovnih meteoroloških spremenljivkah (temperatura zraka, zračna vlažnost) med strnjenimi sestoji in sestojnimi vrzelmi dinarskih jelovo-bukovih gozdov Slovenije. Raziskovalna območja naše študije so bila izbrana na treh lokacijah visokega krasa: Trnovski gozd, Snežnik in Kočevski rog. Na vsakem območju smo izbrali po tri sklenjene sestoje z ohranjenim sklepom krošenj ter po tri sestojne vrzeli krožne oblike velikosti 0,4 ha, ki so nastale kot posledica sečnje dreves v letu 2012. V treh sestojih na vsakem območju je bil istega leta opravljen posek polovice lesne zaloge sestoja na površini 0,4 ha (presvetljeni sestoji). V vsakem sestoju in vrzeli smo v letih 2013 in 2014 v vegetacijski sezoni (od maja do oktobra) merili temperaturo zraka in relativno zračno vlago. Pri analizah smo se osredotočili na dve spremenljivki: najvišjo dnevno temperaturo (Tmax) in najnižjo dnevno relativno vlago (RVmin). Poleg razlik med sestoji in vrzelmi glede temperature in vlažnosti smo ugotavljali tudi, kako so razlike odvisne od splošnih meteoroloških razmer širšega območja – primerjava dveh meteorološko relativno različnih vegetacijskih sezon 2013 in 2014. V obeh vegetacijskih sezonah so bile vrednosti Tmax višje v vrzelih kot pa v strnjenih sestojih, RVmin pa je bila pričakovano znatno nižja. V luči podnebnih sprememb smo primerjali vegetacijski sezoni z razmeroma različno splošno vremensko situacijo. Vegetacijska sezona (maj–oktober) 2013 je bila toplejša in bolj sušna kot sezona naslednjega leta, kar še zlasti velja za poletne mesece (junij–avgust). To lahko potrdimo tudi s podatki naših meritev. V letu 2013 je bila razlika v Tmax med sestoji in vrzelmi v celotni vegetacijski sezoni v povprečju za 0,5 °C višja kot v vegetacij-ski sezoni 2014. V poletnih mesecih je omenjena razlika znašala 0,8 °C. Razlike v RVmin med sestoji in vrzelmi so bile leta 2013 za 2,6 (vegetacijska sezona) oz. za 3,4 odstotne točke (poletje) višje kot leta 2014. Na osnovi meritev v presvetljenih sestojih smo ugotovili statistično značilno nega­tivno linearno povezavo med zastorom krošenj in vrednostmi T max ter pozitivno povezavo med zastiranjem tal s krošnjami nadstojne vegetacije in vrednostmi RVmin. Rezultati potrjujejo, da ima zastor krošenj dreves pomembno vlogo pri uravnavanju mikro­klimatskih razmer v gozdu. V primeru zmanjšanja ali popolne odstranitve zastora nadstojne vegetacije nastajajo zelo zaostrene mikroklimatske razmere. V zadnjih nekaj letih so dinarski jelovo-bukovi gozdovi doživeli precejšnje spremembe v strukturi sestojev zaradi naravnih ujm (žledolom, gradacije podlubnikov, vetrolomi) in velikopovršinskih motenj povezanih z gospodarjenjem (sanacija po ujmah poškodovanih gozdov). Dodatno so ti gozdni ekosistemi zaradi kraškega površja na apnencu precej občutljivi za vplive podnebnih sprememb, ki se običajno odražajo kot pomanj­kanje padavin v času, ko je voda za rast gozdne vegetacije najbolj potrebna, ter kot temperaturni ekstremi zaradi vse pogostejših vročinskih valov. Izsledki študije so prikazani v kontekstu pod-nebnih sprememb in z vidika gojenja gozdov. Eno od ključnih vprašanj se nanaša na obnovo gozdnih ekosistemov po ujmah. V sklopu naše študije se sprašujemo, kakšni so verjetni učinki spremenjenih ekoloških razmer v sestojnih vrzelih na glavne dreve­sne vrste dinarskih jelovo-bukovih gozdov ter kako bi čedalje pogostejše in vse bolj intenzivne motnje lahko vplivale na nadaljnji razvoj teh ekološko in ekonomsko pomembnih gozdov v Sloveniji. 5 SUMMARY The present work introduces the observed differences in basic meteorological variables (air temperature, relative humidity) between the intact mature forests and the artificially created canopy gaps in the Dina-ric fir-beech forests, Slovenia. The study sites were selected in three locations, characteristic of high­-karst area: Trnovski gozd, Snežnik and Kočevski rog. At each site, we selected three closed stands with preserved canopy closure and three circular canopy openings of 0.4 ha in size, which were created by tree felling in 2012. Moreover, three thinned stands, where partial cutting (50% of the stand growing stock removed in treatment area of 0.4 ha) was performed, were selected at each site. In each stand and canopy gap, we measured air temperature and relative air humidity in two growing seasons (May–October): 2013 and 2014. In the analyzes, we focused on two variables, i.e. maximum daily temperature (Tmax) and minimum daily relative humidity (RVmin). In addition to the differences between closed stands and canopy gaps regarding the temperature and humidity, we also observed how these differences depended on the general meteorological conditi­ons, by comparing the two growing seasons with contrasting summers (2013 vs. 2014). Measured T max values were higher in gaps than in intact stands in both growing seasons, and RVmin was, as expected, significantly lower. In the context of climate change, we compared the growing sea­sons with a relatively contrasting general weather situation. The vegetation season 2013 was warmer and drier than the season of the following year, which is especially true for the summer months (June–August). This can also be confirmed by the data of our field measurements. In 2013, the Tmax difference between stands and gaps over the whole growing season was on average 0.5 °C higher com­pared to the growing season 2014. In the summer months, this difference accounted for 0.8 °C. Differences in 2013 for the RVmin between stands and gaps were on average 2.6 (vegetation season) and 3.4 (summer) percentage points higher than in 2014. Based on measurements in thinned stands, we found a statistically significant negative linear relationship between canopy cover and daily Tmax values and a positive correlation between canopy closure and daily RVmin. The results confirm that the tree canopy cover plays an important role in regulating forest micro-climate. The reduction or complete removal of cover of overstory vegetation result in significant changes in microclimatic conditions. Dinaric fir-beech forests have experienced remarkable changes in the stand structure over the past few years due to natural disturbances (ice storms, bark beetle outbreaks, windthrows) and large-scale disturbances related to management (i.e. salvage logging of damaged forests). In addition, these forest ecosystems on karstic terrain (limestone bedrock) are quite sensitive to the predicted effects of climate change, which are usually reflected as a lack of sufficient rainfall in periods when water is most needed for the growth of forest vegetation, and as temperature extremes due to increasing frequency and intensity of heat waves. The main findings of this study are discussed in the context of climate change and from the silvicul­tural perspective. One of the major issues concern the restoration and revitalization of forest ecosystems after the large-scale disturbances. We discuss how altered ecological conditions in canopy gaps could affect key tree species in the Dinaric fir-beech forest and how increasing and more intense disturbances could impact on the further development of these Slovenian forests, which are important in terms of ecology and timber production. 6 ZAHVALA 6 ACKNOWLEDGEMENT Študija je bila financirana v okviru evropskega projekta LIFE+ ManFor C.BD (LIFE09 ENV/ IT/000078) ter podprta z Raziskovalnimi programi P4-0107 (Gozdna ekologija, biologija in tehno­logija) in P4-0085 (oba financira Agencija RS za raziskovalno dejavnost). Članek je bil pripravljen v okviru usposabljanja mladega raziskovalca (Janez Kermavnar), ki ga financira ARRS (št. pogodbe 1000-04-18). Hvala sodelavcem Gozdarskega inštituta Slovenije (Primož Simončič, Milan Kobal, Marko Kovač, Iztok Sinjur in drugi) za vsebinsko in tehnično podporo pri izvedbi raziskave v okviru projekta LIFE+ ManFor C.BD. Zahvaljujemo se tudi recenzentu za koristne pripombe in predloge. 7 VIRI 7 REFERENCES Abd Latif Z., Blackburn G.A. 2010. The effects of gap size on some microclimate variables during late summer and autumn in a temperate broadleaved deciduous forest. International Journal of Biometeorology, 54:119–129. ARSO. 2019. Arhiv meritev – opazovani in merjeni meteorološki podatki. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor. http://meteo. arso.gov.si/met/sl/archive/ ARSO. 2014. Nas je poletje 2014 razočaralo? http://www.arso.gov.si/novice/datoteke/032430­Poletje%202014.pdf Aussenac G. 2000. Interactions between forest stands and microclimate: Ecophysiological aspects and consequences for silviculture. Annals of Forest Science, 57 (3): 287–301. Brus R., Kutnar L. 2017. Drevesne vrste za obnovo gozdov po naravnih motnjah v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 75 (4): 204–212. Čater M., Levanič T. 2013. Response of Fagus sylvatica L. and Abies alba Mill. in different silvicultural systems of the high Dinaric karst. Forest Ecology and Management, 289: 278–288. Čater M., Diaci J., Roženbergar D. 2014. Gap size and position influence variable response of Fagus sylvatica L. and Abies alba Mill. Forest Ecology and Management, 325: 128–135. Čater M., Diaci J. 2017. Divergent response of European beech, silver fir and Norway spruce advance regeneration to increased light levels following natural disturbance. Forest Ecology and Management, 399: 206–212. Dakskobler I. 2008. Pregled bukovih rastišč v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 87: 3–14. Davis K.T., Dobrowski S.Z., Holden Z.A., Higuera P.E., Abatzoglou J.T. 2019. Microclimatic buffering in forests of the future: the role of local water balance. Ecography, 42: 1–11. De Frenne P., Rodríguez-Sánchez F., Coomes D.A., Baeten L., Verstraeten G., Vellend M., Bernhardt-Römermann M., Brown C.D., Brunet J., Cornelis J., Decocq G.M., Dierschke H., Eriksson O., Gilliam F.S., Hédl R., Heinken T., Hermy M., Hommel P., Jenkins M.A., Kelly D.L., Kirby K.J., Mitchell F.J.G., Naaf T., Newman M., Peterken G., Petřík P., Schultz J., Sonnier G., Van Calster H., Waller D.M., Walther G.-R., White P.S., Woods K.D., Wulf M., Graae B.J., Verheyen K. 2013. Microclimate moderates plant responses to macroclimate warming. PNAS, 110 (46): 18561–18565. Diaci J., Roženbergar D., Nagel T.A. 2010. Sobivanje jelke in bukve v Dinaridih: usmeritve za ohranitveno gospodarjenje z jelko. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 91: 3–12. Diaci J., Adamič T., Rozman A. 2012. Gap recruitment and partitioning in an old-growth beech forest of the Dinaric Mountains: Influences of light regime, herb competition and browsing. Forest Ecology and Management, 285: 20–28. Fidej G., Rozman A., Diaci A. 2017. Primerjava naravne in umetne obnove po vetrolomih iz leta 2008. Gozdarski vestnik, 75 (7-8): 291–307. Grecs Z., Kolšek M. 2016. Naravne ujme vse bolj krojijo gospodarjenje z gozdovi. Gozdarski vestnik, 74 (4): 185–202. Jarčuška B. 2009. Growth, survival, density, biomass partitioning and morphological adaptations of natural regeneration in Fagus sylvatica. A review. Dendrobiology, 61:3–11. Kern C.C., Montgomery R.A., Reich P.B., Strong T.F. 2013. Canopy gap size influences niche partitioning of the ground-layer plant community in a northern temperate forest. Journal of Plant Ecology, 6 (1): 101–112. Klopčič M., Jerina K., Bončina A. 2010. Long-term changes of structure and tree species composition in Dinaric uneven-aged forests: are red deer an important factor? European Journal of Forest Research, 129: 277–288. Kobal M., Grčman H., Zupan M., Levanič T., Simončič P., Kadunc A., Hladnik D. 2015. Influence of soil properties on silver fir (Abies alba Mill.) growth in the Dinaric Mountains. Forest Ecology and Management, 337: 77–87. Kutnar L., Kobler A. 2007. Potencialni vpliv podnebnih sprememb na gozdno vegetacijo v Sloveniji. V: Podnebne spremembe – vpliv na gozd in gozdarstvo. Jurc M. (ur.). Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, str. 289–304. Kutnar L., Kobler A., Bergant K. 2009. Vpliv podnebnih sprememb na pričakovano prostorsko razporeditev tipov gozdne vegetacije. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 89: 33–42. Kutnar L., Kobler A., Džeroski S. 2012. Napovedi spreminjanja deleža bukovih gozdov in obilja bukve v spremenjenih okoljskih razmerah. V: Bukovi gozdovi v Sloveniji: ekologija in gospodarjenje. Bončina A. (ur.). Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 259–270. Lindner M., Sohngen B., Joyce L.A., Price D.T., Bernier P.Y., Karjalainen T. 2002. Integrated forestry assessment for climate change impacts. Forest Ecology and Management, 162 (1): 117–136 Morecroft M.D., Taylor M.E., Oliver H.R. 1998. Air and soil microclimates of deciduous woodland compared to an open site. Agricultural and Forest Meteorology, 90: 141–156. Nagel T.A., Mikac S., Dolinar M., Klopcic M., Keren S., Svoboda M., Diaci J., Boncina A., Paulic V. 2017. The natural disturbance regime in forests of the Dinaric Mountains: A synthesis of evidence. Forest Ecology and Management, 388: 29–42. Poljanec A., Ficko A., Klopčič M., Bončina A. 2012. Razširjenost in razvojne spremembe bukovih gozdov v Sloveniji. V: Bukovi gozdovi v Sloveniji: ekologija in gospodarjenje. Bončina A. (ur.). Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 247–257. Roženbergar D., Diaci J. 2003. Comparative studies of gap-phase regeneration in managed and natural beech forests in different parts of Europe : Slovenia [online]. Nat-Man Project. http://www.flec.kvl.dk/natman/html/ getfile.asp?vid=610 Roženbergar D., Diaci J. 2012. Pomlajevanje bukovih gozdov. V: Bukovi gozdovi v Sloveniji: ekologija in gospodarjenje. Bončina A. (ur.). Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 231–246. Seidl R., Thom D., Kautz M., Martin-Benito D., Peltoniemi M., Vacchiano G., Wild J., Ascoli D., Petr M., Honkaniemi J., Lexer M.J., Trotsiuk V., Mairota P., Svoboda M., Fabrika M., Nagel T.A., Reyer C.P.O. 2017. Forest disturbances under climate change. Nature Climate Change, 7: 395–402. Simončič T., Bončina A., Jarni K., Klopčič M. 2019. Assessment of the long-term impact of deer on understory vegetation in mixed temperate forests. Journal of Vegetation Science, 30: 108–120. Spathelf P., van der Maaten E., van der Maaten-Theunissen M., Campioli M., Dobrowolska D. 2013. Climate change impacts in European forests: the expert views of local observers. Annals of Forest Science, 71 (2): 131–137. Stevens J.T., Safford H.D., Harrison S., Latimer A.M. 2015. Forest disturbance accelerates thermophilization of understory plant communities. Journal of Ecology, 103: 1253–1263. Van Couwenberghe R., Collet C., Lacombe E., Pierrat J.-C., Gégout J.-C. 2010. Gap partitioning among temperate tree species across a regional soil gradient in windstorm-disturbed forests. Forest Ecology and Management, 260: 146–154. Vertačnik G. 2014. Vročina poleti 2013. Ujma, 28: 65–74. Veselič Ž. 2017. Nezadovoljivo pomlajevanje zaradi preštevilne rastlinojede divjadi je največja grožnja ohranjenosti slovenskih gozdov. Gozdarski vestnik, 75 (9): 383–397. Vilhar U., Simončič P., Kajfež-Bogataj L., Katzensteiner K., Diaci J. 2006. Mikroklimatske razmere v vrzelih in sestojih dinarskega jelovo-bukovega gozda. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 81: 21–36. Vilhar U., Roženbergar D., Simončič P., Diaci J. 2015. Variation in irradiance, soil features and regeneration patterns in experimental forest canopy gaps. Annals of Forest Science, 72: 253–266. von Arx G., Graf Pannatier E., Thimonier A., Rebetez M. 2013. Microclimate in forests with varying leaf area index and soil moisture: potential implications for seedling establisment in a changing climate. Journal of Ecology, 101: 1201–1213. Strokovna razprava GDK 41+181.1(497.4)(045)=163.6 Karantenski škodljivi organizmi v slovenskih gozdovih – ali smo pripravljeni? Quarantine pests in Slovenian forests – are we ready? Barbara PIŠKUR1, Andreja KAVČIČ2, Tine HAUPTMAN3, Peter SMOLNIKAR4, Nike KRAJNC5, Matevž TRIPLAT6 Izvleček: Piškur, B., Kavčič, A., Hauptman, T., Smolnikar, P., Krajnc, N., Triplat, M.: Karantenski škodljivi organizmi v slovenskih gozdovih – ali smo pripravljeni?; Gozdarski vestnik, 77/2019, št. 10. V slovenščini z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 15. Prevod Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic. V veljavo prihaja nova zakonodaja EU na področju zdravja rastlin, t.i. Uredba o zdravju rastlin, ki bo zavezujoča za vsedržave članice. Po tej uredbi bodo morale posamezne države EU izvajati aktivnosti za preprečevanje vnosa na ozemljeUnije in širjenja po njem za karantenske škodljive organizme za Unijo. Uredba državam članicam med drugim nalagaizvajanje večletnih programov preiskav, pripravo načrtov izrednih ukrepov ter izvajanje simulacijskih vaj za predpisanekarantenske organizme, škodljive za rastline na območju EU. Nova zakonodaja zadeva zelo različna področja, zato botreba izvajanje zahtev EU ustrezno prilagajati glede na posamezne panoge (npr. hortikultura, kmetijstvo, gozdarstvo).Uveljavitev nove zakonodaje bo še posebno velik izziv v gozdarstvu, saj so gozdovi izredno kompleksni ekosistemis številnimi posebnostmi, ki jih bo treba upoštevati in temu primerno prilagoditi ukrepe. V Sloveniji bo še posebnovelik zalogaj usklajevanje Uredbe o zdravju rastlin s predpisi na področju gozdarstva in varstva okolja. Izziva smo selotili v projektu CRP Razvoj organizacijske in tehnične podpore za učinkovito ukrepanje ob izbruhu gozdu škodljivihorganizmov, katerega glavni cilj je povezati organizacije, potrebne za izvajanje aktivnosti ob pojavu karantenskegaškodljivega organizma v gozdu in določiti njihove naloge, pripraviti seznam ustrezno usposobljenih izvajalcev ukrepovter izdelati predlog za načrte izrednih ukrepov za prednostne škodljive organizme za izbruhe v gozdu. Ključne besede: gozd, karantenski škodljivi organizmi, gozdarski izvajalci, ukrepi, zakonodaja Abstract: Piškur, B., Kavčič, A., Hauptman, T., Smolnikar, P., Krajnc, N., Triplat, M.: Quarantine pests in Slovenian forests – are we ready?; Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry), 77/2019, vol 10. In Slovenian, abstract in English, lit. quot. 15. Translated by Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic. The new EU legislation in the field of plant health, i.e. Plant Health Regulation, which will be mandatory for allmember states, is entering into force. According to this Regulation, individual EU countries will have to performactivities for preventing entry and spreading of the quarantine pests in the territory of the Union. Among other things,the Regulation assigns execution of multi-year survey programs, preparation of contingency plans and performingsimulation exercises for selected quarantine pests, harmful for the plants in the EU area, to the member countries. Thenew legislation addresses very diverse fields therefore the EU requirements will have to be performed accordingly tothe individual sectors (e.g. horticulture, agriculture, forestry). The enforcement of the new legislation will representa major challenge in the forestry, since the forests are extremely complex ecosystems with numerous features, whichwill have to be considered and to which the actions will have to be adjusted. In Slovenia, the harmonization of thePlant Health Regulation with the legislation on the field of the forestry and environment protection will represent avast undertaking. We addressed the challenge in the CRP project, Development of the organizational and technicalsupport for effective actions against the outbreaks of forest pests. Its primary goal is to connect organizations, neededfor performing activities on occasion of quarantine pest outbreak in the forest, to set their tasks, prepare a list of adequa­tely trained entrepreneurs, and to prepare the contingency plans for priority pests and their outbreaks in the forest. Key words: forest, quarantine pests, forestry entrepreneurs, actions, legislation 1 Dr. B. P., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo gozdov, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, barbara.piskur@gozdis.si2 Dr. A. K., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo gozdov, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, andreja.kavcic@gozdis.si3 Doc. dr. T.H., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, tine.hauptman@bf.uni-lj.si4 P. S., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo gozdov, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, peter.smolnikar@gozdis.si 5 Dr. N. K., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, nike.krajnc@gozdis.si6 M. T., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, matevz.triplat@gozdis.si UVOD Karantenski škodljivi organizmi (KŠO) za določeno območje so po definiciji Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) ter Mednarodne konvencije o varstvu rastlin (IPPC) tisti škodljivi organizmi, ki lahko gospodarsko pomembno prizadenejo zadevno območje, vendar tam še niso navzoči ali pa so, vendar še niso splošno razširjeni in so pod uradnim nadzorom (ISPM 5, 2017). S 14. decembrom 2019 bo začela veljati nova zakonodaja Evropske Unije (EU) s področja zdravja rastlin, in sicer Uredba (EU) 2016/2031 (Uredba o zdravju rastlin), ki določa pravila za določitev fitosanitarnih tveganj, ki jih predstavlja katera koli vrsta, različek ali biotip patogenih orga­nizmov, živali ali parazitskih rastlin, ki škodujejo rastlinam ali rastlinskim proizvodom (škodljivi organizmi rastlin), ter ukrepe za zmanjšanje takih tveganj na sprejemljivo raven (Poglavje I, 1. člen). Uredba o zdravju rastlin določa merila za uvrstitevna sezname KŠO, med njimi tudi take, ki so poten­cialno nevarni za gozdne lesnate rastline in s tem za gozdove. Uredba je zato pomemben dokument na področju varstva gozdov, zato jo bomo morali za preprečevanje širjenja in izkoreninjanje škodljivih organizmov rastlin ter zagotavljanje visoke ravni zdravja rastlin, varstva potrošnikov in okolja znotraj Unije udejanjiti tudi v gozdarstvu. Nova zakonodaja uvaja termin »karantenski škodljivi organizmi za Unijo«, ki pomeni tiste škodljive organizme rastlin, katerih vnos na ozemlje Unije ter ustalitev na njenem območju in širjenje po njem ali, če so navzoči, vendar niso splošno razširjeni, vnos na tiste dele ozemlja, kjer niso navzoči, ter ustalitev na njih in širjenje po njih bi povzročili nesprejemljive gospodarske, okoljske ali družbene učinke na oze­mlju Unije. Zato je za take organizme treba sprejeti ukrepe za preprečevanje njihovega vnosa na celotno ozemlje Unije in širjenja po njem (8. člen). Ome­njena uredba vključuje škodljive organizme rastlin ne samo glede na njihove vplive na gospodarstvo, ampak tudi glede na njihove družbene in okoljske vplive, kot so tveganje za kakovost naravnih virov, varnost hrane, biotsko raznovrstnost, ohranjenost gozdov in drugih naravnih ekosistemov, turizem idr. (Poglavje I, Oddelek 2). V Uredbi o zdravju rastlin so dodatno opredeljeni škodljivi organizmi, ki imajo najbolj resne potencialne gospodarske, okoljske ali družbene učinke za ozemlje Unije, in sicer kot »prednostni škodljivi organizmi« (9. člen). Uredba o zdravju rastlin bo od 14. decembra 2019 naprej splošno veljavna, zavezujoča in neposredno uporabna v vseh državah članicah EU. Fizične in pravne osebe, države članice in vse zadevne institucije EU bodo morale Uredbo o zdravju rastlin v celoti upoštevati. Cilj nove zakonodaje je posodobiti področje zdravstvenega varstva rastlin v EU in omogočiti učinkovitejše ukrepanje za zaščito ozemlja Unije in rastlin na njenem območju, hkrati pa zagotoviti varno trgo­vanje in blažiti vplive podnebnih sprememb na zdravje rastlin v kmetijstvu in gozdarstvu. Skupaj z dopolnilnimi akti bo Uredba o zdravju rastlin med drugim omogočila večjo zaščito krajine in gozdov ter javnih in zasebnih zelenih površin, manjšo uporabo pesticidov, poenostavljene in bolj pregledne administrativne postopke, večjo sledljivost blaga ter večjo finančno podporo v EU za izvajanje ukrepov nadzora in izkoreninjenja ali omejevanja širjenja rastlinskih škodljivih organizmov (povzeto po https://ec.europa.eu/ food/plant/plant_health_biosecurity/legislation/ new_eu_rules_en). Nova zakonodaja s področja zdravja rastlin med drugim uvaja obvezne večle­tne programe preiskav z namenom ugotavljanja navzočnosti KŠO za Unijo na območjih, kjer ni znano, da bi bili taki organizmi navzoči, ter navaja strožje zahteve glede razmejenih območij ob njihovem pojavu oz. izbruhih. Uredba o zdravju rastlin predvideva tudi pripravljenost držav članicna morebitne izbruhe prednostnih KŠO, kar naj bi države izkazovale z vnaprej pripravljenimi in redno posodobljenimi načrti ukrepov, ki se testirajo s simulacijskimi vajami. Ob pojavu oz. izbruhu prednostnega škodljivega organizma morajo države članice takoj sprejeti akcijski načrt za njegovo izkoreninjenje. Uredbo o zdravju rastlin pomembno dopol­njuje Uredba (EU) 652/2014, ki ureja upra­vljanje odhodkov iz splošnega proračuna EU (nepovratna sredstva EU) za izvajanje ukrepov na področju zdravja rastlin, določenih v Uredbi (EU) 2016/2031. V Sloveniji je na področju zdravja rastlin trenu­tno veljaven Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1), ki temelji na Direktivi Sveta 2000/29/ ES, predhodnici Uredbe o zdravju rastlin. Na podlagi ZZVR-1 so v zdravstveno varstvo rastlin v gozdarstvu v Sloveniji vključeni Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), kot osrednji uradni organ, odgovoren za zdravstveno varstvo rastlin v Slo­veniji, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (IRSKGLR) ter pooblaščeni izvajalci nalog zdravstvenega varstva rastlin. UVHVVR med drugim skrbi za koordinacijo izvajalcev nalog zdravstvenega varstva rastlin in poročanje Evropski komisiji. Naloge, ki jih opra­vljajo pooblaščeni izvajalci, obsegajo fitosanitarne preglede ter druge strokovne naloge na področju zdravstvenega varstva rastlin. V gozdarstvu so za omenjene naloge pooblaščeni izvajalci javne gozdarske službe (Zavod za gozdove Slovenije, Gozdarski inštitut Slovenije). Gozdarski inštitut Slovenije opravlja tudi naloge diagnostičnih preiskav. Globalizacija, še posebno mednarodne trgovine in migracije ljudi, pospešuje premike tujerodnih organizmov, ki so lahko škodljivi za gozdove in druge ekosisteme (npr. Santini in sod., 2013). Poleg tega podnebne spremembe, vključujoč vse pogostejše in vse bolj ekstremne vremenske ujme, slabijo stabilnost ekosistemov in omogočajo vzpostavitev spremenjenih ekoloških razmer, ki so lahko ugodne za naselitev in ustalitev tujerodnih škodljivih organizmov (npr. Sturrock in sod., 2011; Ghelardini in sod., 2016). Vplivu tujerodnihškodljivih organizmov, ki so prepoznani kot KŠO, smo priča že v trenutnih podnebnih razmerah (Seidl in sod., 2018). Kaj lahko povzroči pojav KŠO v gozdovih, lahko spoznamo na primeru jesenovega ožiga, bolezni, ki se je v Evropi prvič pojavila pred okoli 30 leti in do danes zdesetkala jesen (Fraxinus spp.) v gozdovih, nasadih in urbanih območjih. Povzroča hitro in velikopo­vršinsko sušenje jesena, zato se delež te drevesne vrste v gozdovih v Evropi pospešeno zmanjšuje. V Sloveniji smo bolezen prvič opazili pred 13 leti (Ogris in sod., 2009). Pojavu je sledil izredno povečan sanitarni posek jesena, ki se je v Slove­niji v letih po pojavu bolezni zelo povečal – leta 2009 je znašal 3.500 m3, v letu 2017 pa že skoraj 46.000 m3 (Timber, 2018). Glivo, ki povzroča jesenov ožig, je človek v Evropo vnesel iz Azije, najverjetneje s trgovino z jesenovimi sadikami. Podobno kot z jeseni se je pred desetletji zgodilo z bresti (Ulmus spp.) zaradi holandske brestove bolezni, ki jo povzročata tujerodni fitopatogeni glivi Ophiostoma ulmi in O. novo-ulmi, zato v gozdovih skorajda ni več mogoče najti odraslih brestovih dreves. V Prekmurju v zadnjih letih gozdovi izgubljajo eno nosilnih drevesnih vrst nižinskih poplavnih gozdov, jelšo (Alnus spp.), ker se suši zaradi jelševe sušice, bolezni, ki jo povzroča Phytophthora × multiformis, do nedav­nega neznana vrsta v Sloveniji (Trajber in sod., 2019). Nedaleč od nas, na Portugalskem, se zaradi borove ogorčice (Bursaphelenchus xylophylus) sušijo tisoči hektarjev borovih sestojev. Še večje površine zdravih borovih gozdov je treba posekati zaradi preprečevanja širjenja te karantenske vrste z okuženih območij na neokužena. Nekoliko dlje, čeprav z vidika globalizacije zelo blizu, se soočajo s propadanjem gozdov tudi zaradi karantenskih vrst žuželk, na primer jesenovega krasnika (Agrilus planipennis) v Severni Ameriki, in podlubnika sahalinskega jelovega ličarja (Polygraphus proxi-mus) v Rusiji. Nedavna študija JRC (Joint Research Centre – Skupni raziskovalni center) v sodelovanju z EFSA (European Food Safety Authority – Evropska agencija za varnost hrane) je ocenjevala poten­cialen ekonomski, socialni in okoljski vpliv 28 vrst za rastline škodljivih organizmov iz skupin žuželk, gliv, bakterij in ogorčic v kmetijstvu in/ ali gozdarstvu (Sanchez in sod., 2019). Rezultati kažejo, da bi ustalitev azijskega kozlička (Ano­plophora glabripennis) v Evropi povzročila izgubo 5 % lesne zaloge nekaterih najpomembnejših drevesnih vrst (npr. jelša, jesen, bukev, breza, brest, gaber, javor, vrbe), kar bi pomenilo približno 24 milijard evrov ekonomskih izgub in bi lahko povzročilo milijardne izgube v vseh sektorjih, povezanih z gozdarstvom. Posredno bi to zelo negativno vplivalo tudi na socialno varnost in zdravje državljanov, na biotsko pestrost gozdov ter na druge vidike pomena gozdov, ki jih je težko finančno ovrednotiti. Omenjena študija JRC je bila podlaga za seznam »prednostnih škodljivih organizmov«, ki bo začel veljati 14. decembra 2019 (Regulation (EU) 2019/1702). Seznam vključuje 20 vrst KŠO, ki pomenijo še posebno veliko ekonomsko, socialno in okoljsko tveganje za EU. V skladu z Uredbo o zdravju rastlin bodo morale države članice za te vrste obvezno izvajati aktivnosti ozaveščanja strokovne in širše javnosti ter vsakoletne programe preiskav, pripraviti načrte izrednega ukrepanja ob pojavu takih vrst na svojem ozemlju in izvajati simulacijske vaje. Ob izbruhu omenjenih KŠO mora država članica pripraviti akcijski načrt za izkoreninjenje. Za karantenske škodljive orga­nizme je namreč izredno pomembno, da jih odkri­jemo čim prej in jih odstranimo takoj, saj le tako lahko učinkovito preprečimo potencialno škodo. V Sloveniji tako kot drugod v EU že več let izvajamo aktivnosti za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih organizmov rastlin v gozdar­stvu v skladu z veljavno evropsko in nacionalno zakonodajo. Kljub temu pa ugotavljamo, da smo v Sloveniji na pojav oz. izbruh karantenskih škodljivih organizmov v gozdovih slabše pripra­vljeni in v gozdovih z obstoječo organizacijo in zmogljivostmi potencialne škode najverjetneje ne bi mogli preprečiti. S projektom CRP Razvoj organizacijske in tehnične podpore za učinkovito ukrepanje ob izbruhu gozdu škodljivih organiz­mov želimo podati izhodišča za vzpostavitev organizacijske in tehnične podpore za učinkovito ukrepanje ob pojavu oz. izbruhu gozdu škodljivih organizmov, skladno z zahtevami Uredbe o zdravju rastlin. Projekt smo začeli z oceno trenutnega stanja na področju zdravja rastlin v gozdarstvu in pripravljenosti Slovenije na morebitne izbruheKŠO v gozdovih. V prispevku predstavljamo prve rezultate aktivnosti projekta. 2 IDENTIFIKACIJA KLJUČNIH KRITIČNIH TOČK PRI ODZIVANJU NA KŠO V GOZDARSTVU 19. februarja 2019 smo pripravili okroglo mizo s ključnimi deležniki na področju varstva gozdov v Sloveniji, kjer smo prepoznali kritične točke pri odzivanju na KŠO v gozdovih. Okrogla miza je potekala na Gozdarskem inštitutu Slovenije, udeležili pa so se je predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Direktorat za gozdarstvo in Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin), Zavoda za gozdove Slovenije, Oddelka za gozdarstvo Biotehniške fakultete in Gozdarskega inštituta Slovenije. Delavnica je bila sestavljena iz dveh delov: v prvem smo udeležencem predstavili problematiko KŠO in varstva gozdov v Sloveniji ter sam projekt CRP, v drugem pa so udeleženci z odgovarjanjem na vprašanje: »Kaj so po vašem mnenju glavne ovire za izvedbo predstavljenih ukrepov v Sloveniji – v okviru trenutne zakonodaje?« na podlagi izkušenj na svojih področjih dela prepoznavali ovire, zaradikaterih v tem trenutku ukrepanje proti KŠO v Slika 1: Paleta različnih odgovorov na vprašanje o ovirah za izvedbo ukrepov v Sloveniji gozdovih v Sloveniji ne bi bilo učinkovito (slika 1). Izbrani organizem, ki je bil tema diskusije, je bil kitajski kozliček (Anoplophora chinensis). Na okrogli mizi projekta CRP, ki se je je ude­ležilo 20 udeležencev, smo na podlagi izkušenj udeležencev z različnih področij dela prepoznali številne ovire, ki bi v okviru trenutne zakonodaje vplivale na učinkovitost ukrepanja ob izbruhu KŠO v gozdu v Sloveniji. Ovire, ki so jih udele­ženci izpostavili, zadevajo zakonodajno področje, organizacijo gozdarskih služb in izvajalcev, člo­veških virov, ozaveščenost javnosti, razpoložljivo tehnologijo in njeno uporabnost v specifičnih razmerah ter nenazadnje okoljske vidike ukrepanja in njegove posledice. V nadaljevanju navajamo nekaj najpomembnejših ugotovitev okrogle mize. Obstoječe poklicne kvalifikacije slovenskih izvajalcev del v gozdarstvu v Sloveniji niso pri­merne za ukrepanje v primeru pojava oz. izbruhaKŠO v gozdovih. Za učinkovito ukrepanje bodo namreč morali biti na voljo izvajalci ukrepov s specifičnim znanjem in ustreznimi tehnologijami, ki bodo morali biti v ustreznem obsegu tudi takoj na voljo. Ustrezno usposabljanje izvajalcev del v primerih pojavov oz. izbruhov bi bilo treba vključiti v izobraževalne programe s področja gozdarstva. Vsem aktivnim izvajalcem del bi bilo treba zagotoviti tudi ustrezno usposabljanje za namen ukrepanja ob pojavu KŠO v gozdovih. V primeru pojava oz. izbruha KŠO v gozdu bosta potrebni tudi ustrezna oprema in mehanizacija oz. tehnologija, ki bi omogočali izvajanje vseh stopenj ukrepanja. Ob pojavu oz. izbruhu KŠO morajo biti ukrepi izvedeni v najkrajšem mogo-čem času. V slovenskih gozdovih bodo na hitrostukrepanja proti KŠO v veliki meri vplivali kom­pleksnost terena, neugodna lastniška struktura, pomanjkanje ustreznih izvajalcev in v določenih primerih tudi trajanje postopkov za izbiro izvajal­cev. Trenutno veljavni postopki javnega naročanja in pridobivanja različnih dovoljenj so nedvomnopredolgi za primer pojava oz. izbruha KŠO, ko je časa za odziv lahko le nekaj dni ali celo samo ur, zato bi jih bilo treba za take primere nujno ustrezno skrajšati. Ukrepanje ob pojavu KŠO je izjemno zahtevno tudi s finančnega vidika. Čeprav so v evropski zakonodaji na področju zdravja rastlin predvidena nepovratna finančna sredstva za financiranje ukrepov preprečevanja vnosa in širjenja KŠO, so le-ta izplačana šele na podlagi prikazanega razreza stroškov, kar pomeni z nekajletnim časovnim zamikom. Pri izvajanju ukrepov bo zato treba voditi najmanj evidence o porabi sredstev in uporabi kadrov, financiranje pa bo sprva morala zagotoviti zadevna državna članica sama. Težavo bi lahko rešile smiselne zakonodajne spremembe, ki bi v zadostni meri omogočale takojšnje financiranje ukrepov obpojavu oz. izbruhu KŠO v gozdu. Za učinkovito ukrepanje ob pojavu oz. izbruhu KŠO v gozdu bosta potrebni tudi uskladitev predpisov na področju zdravja rastlin z gozdarskimi, naravo­varstvenimi in drugimi relevantnimi predpisi ter uskladitev organizacijske sheme in hierarhije odločanja ob pojavu oz. izbruhu KŠO. Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da mora biti država nujno vnaprej pripravljena na morebiten pojav karantenskih škodljivih organizmov v gozdu. Zaradi vpletenosti različnih delovnih področij na pristojnem ministrstvu in tudi med ministrstvi bo ob pripravi predpisov, povezanih s KŠO, na področju varstva rastlin v gozdarstvu ključno medresorsko usklajevanje. Udeleženci okrogle mize so kot veliko oviro prepoznali neozaveščenost javnosti in lastnikov gozdov glede problematike KŠO, ki lahko nega­tivno vpliva na njihovo naklonjenost ukrepom ob pojavu oz. izbruhu KŠO na gozdnih in drugih lesnatih rastlinah. 3 MNENJA DELEŽNIKOV O PREPOZNAVNOSTI PROBLEMATIKE KARANTENSKIH ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV V GOZDARSKI STROKI Poznavanje problematike KŠO, ki so pomembni za gozdarstvo, smo preverili z anketnim vprašal­nikom med gozdarskimi strokovnjaki in študenti gozdarstva. Vprašalnik smo razdelili med študente gozdarstva (1. letnik vsš in 2. letnik uni; 44 izpol­njenih anket) in med udeležence 10. delavnice in seminarja iz varstva gozdov (68 izpolnjenih anket, od tega 56 zaposlenih na ZGS, ki smo jih upoštevali pri analizi). Anketa je bila za obe ciljni skupini enaka in je vsebovala vprašanja, povezanas KŠO v gozdovih (poznavanje posameznih vrst KŠO, poznavanje specifičnih ukrepov ob pojavu oz. KŠO v gozdovih in strinjanje s primernostjo določenih ukrepov za izkoreninjenje KŠO v goz­dovih). Vprašanja so bila postavljena tako, da so anketiranci med ponujenimi odgovori označili tiste, ki so bili po njihovem mnenju najbolj verjetni ali pa so na vprašanja odgovarjali po lestvici od 1 do 5 (1 – zelo se ne strinjam, 5 – zelo se strinjam). Skupno je bilo v anketi osem sklopov vprašanj. Razlik med skupinami nismo statistično testirali. V prvih dveh vprašanjih so se anketiranci opredelili glede svoje dosežene izobrazbe ter glede Slika 2: Struktura odgovorov na vprašanje: »Se strinjate, da je slovenska javnost dobro obveščena o karantenskih škodljivih organizmih, ki se lahko pojavijo na gozdnem drevju (v nadaljevanju KŠO)?« Slika 3: Struktura odgovorov na vprašanje: »Se strinjate, da ste tekom študija dobili dovolj informacij o KŠO in o ukrepih za njihovo izkoreninjenje v gozdovih?« zaposlitvenega statusa (študent, ZGS, GIS, MKGP, tudi bolje seznanjeni (npr. pooblaščeni fitosani-UVHVVR, UL, drugo). Na podlagi odgovorov tarni pregledniki, ki sodelujejo pri izvajanju letnih smo anketirance razdelili v dve skupini: zaposleni programov preiskav). Preostalih anket v pričujoči na ZGS in študenti Biotehniške fakultete, smer analizi nismo upoštevali. gozdarstvo. Pri tem je treba upoštevati podatek, Obe skupini, tako študentje kot anketirani da so med anketiranimi sodelavci ZGS večinoma gozdarski strokovnjaki ZGS, se ne strinjajo, da tisti gozdarski strokovnjaki, ki se ukvarjajo sje slovenska javnost dobro obveščena o KŠO, ki področjem varstva gozdov in so s tematiko KŠO se lahko pojavljajo na gozdnem drevju (slika 2). Preglednica 1: Poznavanje karantenskih škodljivih organizmov (KŠO) pri dveh skupinah anketirancev Ne poznam(1) Sem že slišal (2) Poznam razširjenost,biologijo in vpliv (3) Poznam nujne ukrepe za izkoreni­njenje (4) Sem že srečal v gozdu na območju Slovenije (5) Fusarium circinatum (borovsmolasti rak) ZGS % 31,5 39,7 21,9 6,8 0,0 Študent % 43,5 37,0 10,9 4,3 4,3 Pityophthorusjuglandis(orehov vejni lubadar) ZGS % 43,8 28,8 20,5 6,8 0,0 Študent % 65,1 27,9 2,3 2,3 2,3 Geosmithia morbida (bolezen tisočerih rakov) ZGS % 23,3 34,2 32,9 8,2 1,4 Študent % 55,6 20,0 17,8 6,7 0,0 Anoplophorachinensis (kitajski kozliček) ZGS % 3,9 37,7 32,5 26,0 0,0 Študent % 38,1 40,5 19,0 2,4 0,0 Lecanosticta acicola (rjavenjeborovih iglic) ZGS % 5,7 45,7 32,9 12,9 2,9 Študent % 4,0 46,0 32,0 10,0 8,0 Polygraphusproximus (sahalinskijelov ličar) ZGS % 39,4 32,4 22,5 5,6 0,0 Študent % 58,5 31,7 7,3 2,4 0,0 Bursaphelenchusxylophilus(borova ogorčica) ZGS % 3,9 28,9 39,5 26,3 1,3 Študent % 0,0 25,0 42,3 25,0 7,7 Agrilus anxius (brezov krasnik) ZGS % 24,7 41,1 26,0 8,2 0,0 Študent % 34,8 43,5 15,2 4,3 2,2 Xylella fastidiosa(bakterijskiožig oljk) ZGS % 43,8 28,8 17,8 9,6 0,0 Študent % 70,5 20,5 2,3 6,8 0,0 Anoplophoraglabripennis(azijski kozliček) ZGS % 4,0 36,0 29,3 29,3 1,3 Študent % 45,5 34,1 15,9 2,3 2,3 Popilia japonica(japonski hrošč) ZGS % 47,1 42,6 8,8 1,5 0,0 Študent % 60,5 30,2 2,3 2,3 4,7 Anketirani sodelavci ZGS tudi ocenjujejo, da so med študijem pridobili premalo informacij o KŠO in o načinih ukrepanja (slika 3). Pri vprašanju, koga bi obvestili, če bi v gozdu našli KŠO, bi največ anketirancev v skupini ZGS (48,7 %) o najdbi obvestilo GIS oziroma ZGS (35,5 %), 11,8 % pa bi obvestilo UVHVVR. Anketiranci v skupini ZGS so, zanimivo, le v enem odgovoru napisali, da bi vzpostavili stik z inšpekcijsko službo (»inšpektorat«). Večina anketiranih študentov gozdarstva bi o najdbi obvestila revirnega gozdarja (46,9 %) oziroma GIS (28,6 %). Nabor odgovorov študentov na to vprašanje je sicer zelo pester: nekateri anketirani študenti bi obvestili fakulteto, profesorja, lokalno kmetijsko zadrugo, SiDG, Nacionalni inštitut za biologijo in tudi institucije, ki ne obstajajo (dru­štvo za varstvo gozdov). Noben od študentov ni napisal npr. inšpekcije ali UVHVVR. Poudariti pa moramo, da so anketirani študenti gozdarstvaštudenti 1. letnika VSŠ in 2. letnika univerzitetnega programa in še niso poslušali predmetov Varstvo gozdov oziroma Osnove varstva gozdov. Pri petem vprašanju smo želeli preveritipoznavanje nekaterih najpomembnejših KŠO, anketiranci pa so lahko izbrali več odgovorov (preglednica 1). Na splošno lahko ugotovimo, da se med obema skupinama poznavanje KŠO bistveno ne razlikuje, najbolj znan KŠO je borovaogorčica, med slabše znanima KŠO sta japonski hrošč in bakterijski ožig oljk, kar je pričakovano, saj sta oba KŠO primarno vezana na kmetijske rastline. Anketiranci ocenjujejo, da slabše poznajoukrepe za izkoreninjenje. Med naštetimi KŠO je v Sloveniji uradno potrjena le bolezen rjavenje borovih iglic, vseh drugih v Sloveniji še nismo našli. So pa nekateri anketiranci odgovorili, da so naštete vrste že opazili v gozdovih v Sloveniji, vendar je takih odgovorov malo. Za vzpostavitev in delovanje učinkovitega sis-tema za ukrepanje ob izbruhih KŠO so predvideni številni ukrepi. Našteli smo jih deset in anketirance smo pozvali k izboru treh, po njihovem mnenju najprimernejših (preglednica 2). Po mnenju anke­tirancev so med najprimernejšimi ukrepi vnaprej pripravljeni načrti ukrepanja, redni monitoringi in redna usposabljanja za izvajalce ukrepov. Naštelismo različne odzive ob najdbi KŠO v gozdu in anketiranci so izbrali tistega, za katerega so menili, da je med naštetimi najbolj smiseln (preglednica 3). V strukturi odgovorov med obema skupinama, ZGS in študenti, ne opazimo bistvenih razlik. Sklepamo,da bo v primerih najdb KŠO v gozdovih med tistimi, ki jih bo obvestil najditelj, tudi revirni gozdar. Zatobosta njegova vloga in seznanjenost s KŠO ključni za nadaljnje postopke hitrega in učinkovitegaukrepanja. Ob pojavu KŠO so anketiranci veliko pozornost namenili pridobitvi dovoljenja lastnika gozda za nadaljnje ukrepanje, kar pa predvsem vprimeru KŠO ni pogoj za ukrepanje. Preglednica 2: Izbira najprimernejših ukrepov po mnenju anketirancev (v %) Ukrep ZGS (%) Študenti (%) Vnaprej pripravljeni načrti ukrepanja za posamezne KŠO 77,8 76,7 Redni monitoring KŠO na območju Slovenije 66,7 76,7 Redna usposabljanja za izvajalce ukrepov v gozdovih o KŠO 48,1 34,9 Določitev izvajalcev ukrepov, ki so ob pojavu KŠO na voljo za takojšen vpoklic 46,3 32,6 Priprava načrta komunikacije z javnostjo ob pojavu KŠO 20,4 23,3 Vzpostavitev službe za nadzor internetne prodaje rastlinskega materiala 7,4 20,9 Prepoved prodaje vseh tujerodnih rastlin in živali 18,5 4,7 Redno izvajanje simulacijskih vaj 7,4 14,0 Sprememba zakonodaje, ki omejuje posege v zavarovana območja 5,6 16,3 Usposabljanje ekip za drevesno plezanje 1,9 0,0 Preglednica 3: Izbor odgovorov (%) po sklopih na vprašanje: »V gozdu smo našli drevo s simptomi okužbe/napada s KŠO. Spodaj so navedene trditve, ki so razdeljene po sklopih. V vsakem sklopu označite tisto, s katero se najbolj strinjate«. ZGS (%) študenti (%) Sklop A Da preprečimo lažni alarm, na začetku samo natančno opazujemo območje in spremljamo razvoj pojava. Ukrepamo šele, če ocenimo, da se pojav širi oz. povečuje. 14,3 18,2 Takoj moramo obvestiti pristojno inštitucijo. 84,0 63,6 Takoj moramo obvestiti lastnika gozda. 0 6,8 Takoj moramo obvestiti Zavod RS za varstvo narave, ker gre za zavarovano območje. 1,8 11,4 Sklop B Ne ukrepamo, saj gre za pragozd. 0 4,5 Ne ukrepamo, saj je najdeni KŠO le en mrtev osebek žuželke. 0 0 Ne ukrepamo, saj gre za fitopatogeno glivo, katere trose raznaša veter in tega ne moremo preprečiti. 1,8 2,3 Zabeležimo mesto najdbe in o najdbi obvestimo revirnega gozdarja. 96,4 93,2 Z obveščanjem in ukrepanjem se ne mudi, ker smo drevo opazili sredi zime in KŠO takrat niso aktivni. 0 0 Z obveščanjem in ukrepanjem se ne mudi, ker gre za KŠO, katerega razvoj traja dve leti ali več. 1,8 0 Sklop C Revirni gozdar na podlagi pregleda drevesa potrdi sum na KŠO in začne z ukrepi za njegovo izkoreninjenje. 1,8 15,9 V primeru suma na KŠO za ukrepanje zadostuje sum, zato odvzem vzorca ni potreben. 0 0 Vzorec odvzame lastnik gozda in ga pošlje uradnemu laboratoriju, ki potrdi sum na KŠO. Sledi ukrepanje za izkoreninjenje KŠO. 9,0 2,3 Vzorec odvzame pooblaščeni fitosanitarni preglednik Gozdarskega inštituta Slovenije, ki ga posreduje uradnemu laboratoriju, ki potrdi sum na KŠO. Sledi ukrepanje za izkoreninjenje KŠO. 87,5 79,5 Vzorec lahko odvzame le gozdarski inšpektor, ki ga posreduje uradnemu laboratoriju, ki potrdi sum na KŠO. Sledi ukrepanje za izkoreninjenje KŠO. 1,8 2,3 Sklop D. Takoj moramo pridobiti dovoljenje lastnika gozda za natančen pregled območja. 37,5 68,2 Po potrditvi suma na KŠO lastnik gozda ne dovoli, da pregledamo območje za prisotnost KŠO. Pooblaščene osebe za izvajanje fitosanitarnih pregledov zato opravijo pregled ob prisotnosti policijskega spremstva. 21,4 20,5 Območje najdbe takoj ogradimo z rumenim trakom in ga označimo. Prehod skozi območje prepovemo. Ob drevo s simptomi postavimo table z napisom »Biološka nevarnost«. 41,1 11,4 Preglednica 4: Strinjanje dveh skupin anketirancev z izvedbo predlaganih ukrepov Zelo se ne strinjam (1) Se ne strinjam (2) Niti se ne strinjam niti strinjam (3) Strinjamse (4) Zelo se strinjam (5) Ne vem, ne morem oceniti (99) Po potrditvi KŠO vzpostavimo območje, kjer se izvaja intenziven nadzor v pasu 10 km od okuženih dreves. ZGS % 3,6 14,5 14,5 45,5 14,5 7,3 Študent % 0,0 11,4 25,0 50,0 9,1 4,5 Po potrditvi KŠO vzpostavimo območje, kjer se izvaja intenziven nadzor v pasu 2 km od okuženih dreves. ZGS % 0,0 17,3 11,5 40,4 28,8 1,9 Študent % 0,0 6,8 18,2 52,3 18,2 4,5 Kjer gre za KŠO, ki se pojavlja v vejah, dvakrat letno usposobljene plezalne ekipe pregledajo krošnje dreves. ZGS % 7,3 29,1 20,0 30,9 7,3 5,5 Študent % 4,5 13,6 36,4 36,4 2,3 6,8 Posekamo vse gostiteljske rastline v območju 10 m od potrjeno okuženega / napadenega drevesa. ZGS % 3,8 22,6 15,1 22,6 32,1 3,8 Študent % 6,8 29,5 25,0 22,7 6,8 9,1 Posekamo vse gostiteljske rastline v območju 100 m od potrjeno okuženega / napadenega drevesa. ZGS % 13,0 25,9 33,3 13,0 11,1 3,7 Študent % 16,3 37,2 16,3 14,0 9,3 7,0 Posekana drevesa razrežemo na kolute in jih natančno pregledamo. Ob najdbi KŠO na katerem od posekanih dreves se razmejitveno območje ustrezno prilagodi. ZGS % 1,8 12,7 21,8 49,1 10,9 3,6 Študent % 4,5 6,8 27,3 50,0 2,3 9,1 Ob najdbi karantenske glive v gozdu moramo posekati vse gostitelj­ske rastline v določenem območju. Posekani les na mestu samem uničimo oziroma naredimo sekance, manjše od 2 cm in jih v 24 urah sežgemo na primernem mestu. Prevoz iz okužbe ni možen drugače kot v pokritih kontejnerjih. ZGS % 3,6 12,7 21,8 40,0 16,4 5,5 Študent % 2,3 20,5 34,1 25,0 9,1 9,1 Ob najdbi karantenske glive moramo po opravljenih ukrepih vso mehanizacijo in orodje ustrezno očistiti in dezinfecirati z uporabo dezinfekcijskih sredstev (npr. Varekina, tehnični alkohol). ZGS % 5,4 1,8 8,9 41,1 42,9 0,0 Študent % 4,5 9,1 11,4 43,2 25,0 6,8 Ob najdbi karantenske glive moramo po opravljenih ukrepih vso obutev in delovno obleko ustrezno očistiti in dezinfecirati z upora­bo dezinfekcijskih sredstev, obleko pa po uporabi takoj oprati. ZGS % 3,6 3,6 5,5 49,1 36,4 1,8 Študent % 2,3 4,5 22,7 43,2 22,7 4,5 Ob najdbi karantenske vrste žuželke moramo posekati vse gostitelj­ske rastline v določenem radiju od najdbe KŠO in izruvati njihove korenine. ZGS % 5,5 18,2 34,5 30,9 9,1 1,8 Študent % 6,8 15,9 31,8 25,0 6,8 13,6 Ob najdbi karantenske vrste žuželke vsa posekana drevesa razžaga-mo na kolute in iščemo prisotnost KŠO v njih. ZGS % 5,5 14,5 40,0 32,7 5,5 1,8 Študent % 6,8 11,4 36,4 29,5 4,5 11,4 V zadnjem vprašanju (preglednica 4) smo preverjali strinjanje anketirancev s predlaganimi ukrepi ob najdbi KŠO v gozdu. Vsi so taki, ki so pri določenih KŠO predlagani za ustrezne oziroma so ali so bili vključeni v zakonodajna priporo-čila ali mednarodne smernice. V grobem lahko povzamemo, da bolj ko so ukrepi ekstremni in težje izvedljivi, manjši je delež strinjanja anketi­rancev. Na splošno pa so ukrepom bolj naklonjeni anketiranci ZGS. Kot smo že izpostavili, je treba pri vrednotenju rezultatov anket ZGS upoštevati, da so udeleženci seminarja, kjer smo ankete raz­delili v izpolnjevanje, večinoma tisti zaposleni, ki se ukvarjajo s področjem varstva gozdov in so s tematiko KŠO tudi bolje seznanjeni. Če povzamemo: rezultati anket kažejo, da gozdarski strokovnjaki in študentje gozdarstva ocenjujejo, da je slovenska javnost premalo ozave-ščena o problematiki KŠO in da je ta tema premalo obravnavana v izobraževalnem procesu gozdarskih strokovnjakov. Premajhen poudarek o prenosuznanja o KŠO in ukrepanju ob morebitnih izbruhihKŠO v gozdarstvu lahko vpliva na sprejemljivost načrtov ukrepanja in samega ukrepanja. ZAKLJUČKI Z vnosom tujerodnih organizmov, škodljivih za gozdne in druge lesnate rastline, lahko resno ogrozimo naše gozdove. Pojav KŠO v gozdovih je oziroma bo izreden dogodek, ki terja hitro in učinkovito ukrepanje, če želimo preprečiti poten­cialno škodo, ki prizadene ne samo gozdarstvo in celotno lesnopredelovalno industrijo, ampak tudi življenja državljanov. Pripravljenost držav na pojav oz. izbruhe KŠO se kaže v proaktivni politiki, ki med drugim zajema celovit nadzor na mejah, izvajanje programov preiskav, pripravljene komunikacijske strategije in vnaprej pripravljene načrte ukrepanja za primer pojava oz. izbruha škodljivega organizma. V primeru pojava oz. izbruha KŠO v gozdu bodo roki za izvedbo ukrepov izjemno kratki, ukrepi bodo kompleksni in bodo vključevali tudi ekstremne in težko izvedljive postopke (npr. iskanje znakov prisotnosti KŠO v krošnjah dreves, ruvanje korenin, razkuževanje vse mehanizacije, transportiranje v zaprtih kontejnerjih), ki se v gozdarski praksi ne uporabljajo rutinsko. Nova evropska zakonodaja na področju ško­dljivih organizmov rastlin, ki lahko na ozemlju EU povzročijo izjemno škodo, t. i. Uredba o zdravju rastlin, vsem državam članicam nalaga izvajanje aktivnosti za preprečevanje vnosa na ozemlje EU in širjenja po njem za t.i. karanten­ske škodljive organizme rastlin. Implementacija zakonodaje bo v Sloveniji še posebno velik izziv v gozdarstvu. V Sloveniji je javna gozdarska služba (JGS) opredeljena v Zakonu o gozdovih (Ur. list RS, 30/93). Organizacijska struktura javne gozdarske službe je vzpostavljena že več kot 40 let in temelji na ključni delovni povezavi tako med revirnimi gozdarji, vodji krajevnih in območnih enot ZGS (po l. 1994) ter raziskovalci GIS. ZZVR-1 je vključil delujoč sistem javne gozdarske službe v sistem zdravstvenega varstva rastlin. Umeščenost izvajalcev oziroma strukture JGS v sistem zdravstvenega varstva rastlin v gozdarstvu je smiselna in izvedbeno izvedljiva, vendar je nujno treba definirati in sistemsko urediti opravljanje nalog zdravstvenega varstva rastlin v gozdarstvu, torej nalog, ki sledijo iz ZZVR-1 in nove evropske zakonodaje s področja zdravja rastlin na način, da omogoča hitro odrejanje in izvajanje fitosanitarnih ukrepov. V projektu CRP Razvoj organizacijske in teh­nične podpore za učinkovito ukrepanje ob izbruhu gozdu škodljivih organizmov želimo izboljšati pripravljenost Slovenije ne samo na izpolnjevanje obveznosti Uredbe o zdravju rastlin, ampak tudi, da bo v primeru pojava oz. izbruha KŠO v gozdu tudi dejansko sposobna hitro in pravilno ukre­pati ter preprečiti potencialno škodo. Rezultati začetnih aktivnosti projekta kažejo, da bo treba še posebno veliko truda vložiti v ozaveščanje in izobraževanje strokovne javnosti, zagotavljanje finančnih sredstev in medresorsko usklajevanje. 5 ZAHVALA Prispevek je nastal v okviru Ciljnega razisko­valnega projekta V4-1823 Razvoj organizacijske in tehnične podpore za učinkovito ukrepanje ob izbruhih gozdu škodljivih organizmov, ki ga financirata Javna agencija za raziskovalno dejav­nost RS in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Za sodelovanje na delavnici in pri izpolnjevanju anket se zahvaljujemo sodelav­cem ZGS, GIS, MKGP, UVHVVR, Biotehniške fakultete in študentom gozdarstva. Recenzentu/ recenzentki se zahvaljujemo za pregled in predloge izboljšav besedila. VIRI Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/1702 z dne 1. avgusta 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z vzpostavitvijo seznama prednostnih škodljivih organizmov. Ur. l. ES, št. L260/8. Direktiva Sveta 2000/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti. Ur. l. ES, št. L 169 (s spremembami). Ghelardini L., Pepori A.L., Luchi N., Capretti P., Santini A. 2016. Drivers of emerging fungal diseases of forest trees. Forest Ecology and Management, 381: 235–246 ISPM5. Glossary of phytosanitary terms. FAO, 2017: 21 str. Ogris N., Hauptman T., Jurc D. 2009. Chalara fraxinea causing common ash dieback newly reported in Slovenia. Plant Pathology, 58: 1173–1173. Sánchez B., Barreiro-Hurle J., Soto Embodas I., Rodriguez-Cerezo E. 2019. The Impact Indicator for Priority Pests (I2P2): a tool for ranking pests according to Regulation (EU) No 2016/2031. EUR29793 EN, Publications Office of the European Union, Luxembourg: 123 str. Santini A., Ghelardini L., De Pace C., Desprez-Loustau M.L., Capretti P., Chandelier A., Cech T., Chira D., Diamandis S., Gaitniekis T., Hantula J., Holdenrieder O., Jankovsky L., Jung T., Jurc D., Kirisits T., Kunca A., Lygis V., Malecka M., Marcais B., Schmitz S., Schumacher J., Solheim H., Solla A., Szabo I., Tsopelas P., Vannini A., Vettraino A.M., Webber J., Woodward S., Stenlid J. 2013. Biogeographical patterns and determinants of invasion by forest pathogens in Europe. New Phytologist, 197: 238–250. Seidl R., Klonner G., Rammer W., Essl F., Moreno A., Neumann M., Dullinger S. 2018. Invasive alien pests threaten the carbon stored in Europe's forests. Nature Communications, 9. Sturrock R.N., Frankel S.J., Brown A.V., Hennon P.E., Kliejunas J.T., Lewis K.J., Worrall J.J., Woods A.J. 2011. Climate change and forest diseases. Plant Pathology, 60: 133–149. Timber - podatkovna zbirka o poseku gozdnega drevja. Zavod za gozdove Slovenije, 1995–2018. Trajber D., Ogris N., Jurc D., Piškur B. 2019. Problemi z jesenovim ožigom (Hymenoscyphus fraxineus) in jelševo sušico (Phytophthora alni) v severovzhodnem delu Slovenije. V: Izvlečki referatov 14. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo, Maribor 2019. ur. Trdan S. Društvo za varstvo rastlin Slovenije, 34–34 Uredba (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES. Ur. l. ES, št. L 317/4 (s spremembami). Uredba (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom, spremembi direktiv Sveta 98/56/ES, 2000/29/ES in 2008/90/ES, uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 882/2004 in (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi sklepov Sveta 66/399/EGS in 76/894/EGS ter Odločbe Sveta 2009/470/ES. Ur. l. ES, št. L 189/1 (s spremembami). Zakon o gozdovih. 1993. Ur. l. RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16. Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin. 2001. (Ur. L. RS, št. 62/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/10, 40/14 – ZIN-B in 21/18 – ZNOrg). Iz tujih tiskov Precipitation is not limiting for xylem formation dynamics and vessel development in European beech from two temperate forest sites Padavine ne omejujejo dinamike nastajanja ksilema in razvoja žil pri navadni bukvi na dveh gozdnih rastiščih v zmernem pasu Izvleček Raziskovali smo dinamiko procesov diferenciacijeksilema in značilnosti trahej pri bukvi (Fagus sylvatica L.), da bi ocenili plastičnost zgradbe ksilema pod različnimi okoljskimi pogoji. V letih2008-10 so bile izvedene analize mikro-izvrtkov, pobranih tedensko na dveh rastiščih z zmerno klimo: Menina planina (1200 m nadmorskevišine (n.m.)) in Panška reka (400 m n.m.).Raziskali smo trajanje med začetkom in koncem glavnih faz celične diferenciacije ter razlike med osnovnimi lastnosmi trahej (npr. gostoto trahej, VD; povprečni premer trahej, MVD; povprečno površino traheje, MVA; in teoretično prevodno površino, TCA) v prvi in zadnji četrtini ksilemskihprirastkov. Ocenili smo tudi vpliv vremenskih pogojev (temperature in padavin) na zgoraj ome­njene parametre. Čeprav so se začetek, trajanje in konec faz nastajanja ksilema razlikovali med obema rastiščema, so bili časovni razponi med zaporednimi fazami nastajanja lesa podobni.Značilne razlike pri vrednostih MVD, MVA in TCA so bile ugotovljene pri prvih in zadnjih četrtinah prirastka ksilema, ne glede na rastišče in leto. Na drugi strani je bila gostota trahej (VD)odvisna od širine ksilemskih prirastkov in se je močno razlikovala med rastiščih, in sicer je bila približno 30 % večja na višje ležečem rastišču pri bukvah s 54% ožjimi branikami. Gostota trahej v prvi četrtini ksilemskega prirastka je izkazovala pozitivno soodvisnost z začetkom nastajanjacelic, v zadnji četrtini ksielmskega prirastka pa je bila ugotovljena negativna soodvisnost med VD in koncem celične produkcije. To je mogoče pojasniti z medletnimi razlikami v začetku kam­bijeve produkcije in razvojem listov, kar vpliva na hormonsko regulacijo debelinske rasti dreves.Ugotovili nismo nobene značilne povezave med medletno variabilnostjo vremenskih pogojev in lastnostmi trahej. Tako lahko domnevamo, da padavine niso omejevalni dejavnik za nastajanje ksilema in diferenciacijo celic pri bukvi na dveh proučevanih rastiščih z zmernimi klimatskimi pogoji in na rastiščih s podobnimi vremenskimi pogoji drugod po Evropi. Ključne besede: kambij, prevodnost, Fagus syl­vatica, gostota žil, vremenski pogoji, nastajanje lesa, anatomija ksilema Objavljeno v: PRISLAN, Peter, ČUFAR, Katarina, DE LUIS, Martin, GRIČAR, Jožica. 2018. Precipitation is not limiting for xylem formation dynamics and vessel development in European beech from two temperate forest sites. Tree physiology 38: 186-197 str. Povezava do celotnega prispevka: https://doi.org/10.1093/treephys/tpx167 Iz tujih tiskov Assessment of the long-term impact of deer on understoryvegetation in mixed temperate forests Analiza dolgoročnega vpliva jelenjadi na pritalno vegetacijo v mešanih gozdovih zmernega pasu Vprašanja: Kakšen je dolgoročni vpliv obje­danja jelenjadi na diverziteto zeliščne plasti in podmladka drevesnih vrst? Kateri parametripomlajevanja drevesnih vrst in zeliščne plastinajbolje nakazujejo vpliv objedanja? Območje raziskave: Dinarsko gorstvo, Slovenija. Metode: Raziskovali smo dolgoročni vpliv jele­njadi na mešane gozdove zmernega pasu. Primer-jali smo pomlajevanje drevesnih vrst in zeliščne vegetacije med dvema obravnavama: jelenjad je prisotna, jelenjadi ni. Analizirali smo podmladekdrevesnih vrst, starejši od enega leta, do prsnega premera 10 cm (razvrščen v pet višinskih razre­dov), ter obilje in sestavo rastlinskih vrst v zeliščniplasti (<50 cm). Rezultati: Med obema obravnavama pri obilju podmladka drevesnih vrst ni bilo značilnih razlik.Vpliv objedanja na najpogostejše drevesne vrste –navadno bukev, belo jelko in gorski javor – je bil različen in tako kaže na razlike v priljubljenosti. Ob prisotnosti jelenjadi je bila gostota jelovega podmladka znatno nižja v vseh višinskih razredih,gostota bukovega podmladka, nižjega od 50 cm, je bila nižja, pri javorju pa je bilo pomladka <20 cm več, pomladka v višjih višinskih razredih (.50cm) pa znatno manj. Očitno je zmanjševanje diver-zitete drevesne sestave pri preraščanju pomladkav višje višinske razrede. V številu in diverziteti rastlinskih vrst v zeliščni plasti med obravnavamani bilo značilnih razlik, vendar pa se je obilje 13 rastlinskih vrst med obema obravnavama značilno razlikovalo. Z dolgoročnim objedanjem jelenjad zmanjšuje gostoto višjega pomladka drevesnih vrstin tako posredno povečuje diverziteto drevesnih vrst pri podmladku do 20 cm višine in diverzitetozeliščne plasti. Zaključki: Ugotovili smo neposredni in posrednivpliv jelenjadi na diverziteto podmladka drevesnihvrst ter samo posredni vpliv na diverziteto zeliščneplasti. Kaže, da je višinska struktura podmladka priljubljenih drevesnih vrst najprimernejši kazal­nik vpliva divjadi na razvoj pritalne vegetacije. Opaženi vpliv divjadi vodi k popolni dominanci navadne bukve v drevesni sestavi gozdnih sestojev. Objavljeno v: SIMONČIČ, Tina, BONČINA, Andrej, JARNI, Kristjan, KLOPČIČ, Matija. 2019. Assessment of the long-term impact of deer on understory vegetation in mixed temperate forests. Journal of vegetation science 30/1: 108­120 str. Povezava do celotnega prispevka: https://doi.org/10.1111/jvs.12702 Gozdarstvo v času in prostoru 945.21+945.12(045)=163.6 Obvezni izvod = obveznost založnika Zbiranje obveznega izvoda na ozemlju današnje Slovenije poteka že od leta 1807, ko je stopil v veljavo dvorni dekret, ki je določal obvezno oddajo izvoda vsakega novega tiska javnim deželnim knjižnicam. Prvotni namen obveznega izvoda je bila seveda cenzura, danes pa je namen obve­znega izvoda zagotoviti ohranjanje in dostopnost pisne tiskane in spletne nacionalne kulturne dediščine, omogočiti izvajanje bibliografskega nadzora, izdelavo nacionalne bibliografije ter pri­pravo podatkov o slovenski založniški produkciji. Na ta način se gradi in za prihodnje rodove ohra­nja zbirka publikacij, ki se kakor koli nanašajo na Slovence, Slovenijo ali slovenski jezik. S pomočjo obveznega izvoda Narodna in uni­verzitetna knjižnica ter druge prejemnice obve­znega izvoda izvajajo bibliografski nadzor tako, da obvezni izvod ustrezno bibliografsko obdelajo, zagotavljajo dostopnost njegovih bibliografskih podatkov v vzajemnem katalogu slovenskih knjižnic ter ga trajno ohranjajo. Na podlagi prejetega obveznega izvoda NUK pripravlja in objavlja Slovensko bibliografijo, ki se oblikuje po narodnostnem načelu. To pomeni, da Slovenska bibliografija vključuje podatke o publikacijah, katerih avtorji so Slovenci, ki so napisane v slovenskem jeziku ali jih je izdala slo­venska založba. Na temelju prejetega obveznega izvoda NUK zbira statistične podatke o založniški produkciji v Sloveniji, lahko pa tudi ugotavlja čas delovanja posameznih zavezancev ter obseg njihove publicistične dejavnosti. Dvakrat letno so ti statistični podatki tudi objavljeni (http://cezar. nuk.uni-lj.si/slo_knjiga/index.php). Z zakonom ob obveznem izvodu publikacij, ki je bil sprejet leta 2006, in kasnejšimi njegovimi dopolnitvami, je zavezanec za predložitev obve­znih izvodov publikacij vsaka pravna ali fizična oseba, ki izdaja publikacije – to so lahko založnik, izdajatelj, distributer ali samozaložnik. Za publikacijo štejemo vsak zapis informacije na katerem koli nosilcu, ki je izdan, založen, izdelan, prirejen ali fizično ali elektronsko distribuiran za uporabo v javnosti. Predmet obveznega izvoda so naslednje publikacije: -tiski v vseh tiskarskih in razmnoževalnih tehnikah, skupaj z dodatki in prilogami, tj. knjige, brošure, serijske publikacije, separati, muzikalije, kartografsko gradivo, faksimile, drobni tisk (npr.: razglednice, plakati, nalepke, vizitke, večje tiskovine, prospekti, koledarji, katalogi, gledališki in drugi programi, navodila); -elektronske publikacije na fizičnih nosilcih zapisa oziroma dostopne na računalniških omrežjih ali svetovnem spletu (spletne publikacije); -avdio in video gradivo na različnih nosilcih zapisa; -elektronske publikacije, ki so kombinacija različnih vrst zapisov (multimedijski kompleti). Zavezanci so NUK dolžni poslati ali predlo­ žiti praviloma: 4 izvode publikacij oziroma 16 izvodov publikacij, kadar so izdane s pomočjo javnih sredstev ali s strani pravne osebe javnega prava. Izjeme so le: -doktorske disertacije – 2 izvoda; -izjemno drage publikacije, katerih prodajna cena za izvod je višja od 1.000 € – 2 izvoda; -elektronske publikacije na računalniških omrežjih ali svetovnem spletu – 1 izvod; -drobni tisk – 4 izvode; -šolska glasila – 4 izvode; -večji plakati (jumbo plakati, Bill-board plakati ali Citylight plakati) – 1 izvod v elektronski obliki; -publikacije, ki imajo naklado manj kot 50 izvodov – obveznih izvodov ni potrebno pošiljati (faksimile je predmet obveznega izvoda ne glede na število izdanih naslovov!); -dotisi – obveznih izvodov ni potrebno pošiljati (razen če skupaj s prvim natisom preseže končno naklado 50 izvodov). -1 izvod elektronske publikacije oziroma 1 izvod vsakega formata elektronske publikacije, v katerem je le-ta izšla: samostojne spletne publikacije (elektronske knjige, elektronski časopisi in časniki), spletna mesta (spletna mesta (strani) organizacij, oseb in dogodkov, portali, spletno dostopne storitve, podatkovne Gozdarstvo v času in prostoru zbirke, spletne novice, spletne konference, spletni bilteni, mrežni dnevniki, blogi) in druge elektronske vsebine (video in zvočni zapisi, interaktivni zemljevidi in mestni načrti, računalniški programi ipd.). Narodna in univerzitetna knjižnica kot nacio­nalna depozitarna organizacija obdrži zase po dva obvezna izvoda publikacij, dva izvoda pa pošlje drugi depozitarni knjižnici, to je Univerzitetni knjižnici Maribor. V primeru prejema 16 obve­znih izvodov po en izvod prejmejo še v zakonu naštete slovenske osrednje območne knjižnice na ozemlju Slovenije (Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Knjižnica Otona Župančiča Ljubljana, Mariborska knjižnica, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem, Osrednja knjižnica Celje, Osrednja knjižnica Kranj, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota) ter osrednji knjižnici Slovencev v zamejstvu. To sta Narodna in študijska knjižnica v Trstu in Slovenska študijska knjižnica v Celovcu. Za lažjo identifikacijo publikacije zakon pred­pisuje tudi kolofon, kar lahko imenujemo tudi osebna izkaznica publikacije, je torej obvezen element publikacije na katerem koli mediju in predstavlja mesto, kjer so zbrani podatki: -ime ali naslov publikacije, pri prevodu tudi ime ali naslov izvirne publikacije, -ISBN ali ISSN ali ISMN ali drugo mednarodno oznako publikacije, -naziv ali ime nosilca avtorskih pravic, -izdaja, dotis, ponatis, dopolnitve, ponovitve ipd., -osebno ime avtorice/avtorja publikacije, -ime in sedež založnika, -leto izida publikacije, -leto natisa ali izdelave publikacije, -število natisnjenih izvodov, -maloprodajna cena publikacije (pri mono- grafskih in serijskih publikacijah je cena lahko navedena tudi kje drugje v publikaciji), -navedbo javnega financerja, če je bila publikacija izdana tudi z javnimi sredstvi. Za elektronske publikacije na spletu zakon kot obvezni element navaja tudi URL. Poleg skrbi za popolno bibliografsko obdelavo in trajno ohranjanje narodove pisne in kulturne dediščini pa zakon Narodni in univerzitetni knji­žnici nalaga tudi skrb za preliminarno opisno in vsebinsko katalogizacijo ter opremo tega gradiva z mednarodnimi identifikatorji. Povzeto po Obvezni izvod publikacij. Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica. https://www.nuk.uni-lj. si/informacije/obvezni-izvod (16. 1. 2019). Pravilnik o vrstah in izboru elektronskih publikacij za obvezni izvod. Ur. l. RS, št. 90/2007. Zakon o obveznem izvodu publikacij. Ur. l. RS, št. 69/2006, 86/20 mag. Maja Peteh Gozdarstvo v času in prostoru GDK 971:945.31(497.4)«1949-2019«(045)=163.6 Svečana akademija ob 70-letnici univerzitetnega študija gozdarstva 70-letnico študija smo 23. oktobra 2019 počastili s svečano akademijo, ki so se jo udeležili visoki gosti, med drugim, ministrica, dr. Aleksandra Pivec, državna sekretarja, dr. Jernej Štromajer in Damjan Stanonik, dekan Biotehniške fakultete, prof. dr. Emil Erjavec, dekani gozdarskih fakultet iz Zagreba, Sarajeva in Banja Luke, predstavniki gozdarskih institucij iz Slovenije. Rdeča nit vseh uvodnih in slavnostnih govorov je bila velik pomen gozdov, njihovega upravljanja in pa nujnost prilagajanja klimatskim in drugim spremembam okvirnih pogojev pri gospodarjenju z gozdovi. Na svečani akademiji so bila podeljena pri­znanja Biotehniške fakultete domačim in tujim institucijam, ki so v zadnjih letih pomembno krepile pedagoško, razvojno in raziskovalno delo Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Domači prejemniki priznanj so bili Pahernikova ustanova, Zavod za gozdove Slovenije, Gozdarski inštitut Slovenije in družba Slovenski državni gozdovi, d.d. Med tujim institucijami so priznanja prejele gozdarske fakultete v Zagrebu, Sarajevu, Banja Luki, Dunaju, Padovi in Zvolnu. V drugem delu svečane akademije je bila otvoritev nove učilnice in posodobljene velike predavalnice z avlo. Ti prostori bodo znatno izboljšali pogoje za pedagoško in razvojno delo oddelka. Prenovo velike predavalnice in izgradnjo nove večnamenske učilnice je delno financiral oddelek z lastnimi sredstvi, ključen prispevek za dokončanje investicije pa je omogočil investicijski sklad Biotehniške fakultete, za kar imajo zasluge dekan Biotehniške fakultete, prof. dr. Erjavec, predsednik njenega Upravnega odbora, prof. dr. Andrej Udovč in vsi prodekani fakultete. K dokončanju novega večnamenskega prostora je prispevala še Pahernikova ustanova, ki tudi sicer izdatno podpira študente gozdarstva in razisko­valno delo na oddelku. Ob zaključku svečane akademije je bila v istem prostoru otvoritev fotografske razstave Gozd in človek. Tema natečaja je bil gozd in človekov odnos do gozdnega prostora, z razpisano temo pa smo želeli opozoriti na značilnosti ali posebnosti, ki so posledica večstoletnega človekovega neposrednega ali posrednega delovanja v gozdu. Razstavljenih je 19 fotografij. Prvo nagrado v kategoriji foto­grafinje in fotografi je za fotografijo Gozdni rob prejel Miran Orožim, v kategoriji študentke in študenti gozdarstva pa je prvo nagrado za foto­grafijo Lovska prejela Helena Smrekar. Organizacijo in izvedbo prireditve je omogočil Gozdni sklad, ki kot prvi proračunski sklad za gozdove v sklopu promocije gozdov, gozdarstva in gozdno-lesnih verig poudarja pomen izobraže­vanja in raziskovanja za trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi v Republiki Sloveniji. Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrana se iskreno zahvaljujemo za izkazano podporo. prof. dr. Andrej Bončina in prof. dr. Robert Brus Gozdarstvo v času in prostoru GDK 907:611(045)=163.6 Izobraževalna in turistična vloga gozdov za trajnostni razvoj Turizem je splet dejavnosti oseb, ki potujejo in bivajo v kraju zunaj svojega običajnega okolja zaradi preživljanja prostega časa, sprostitve, poslov ali iz drugih razlogov, in sicer najmanj en dan (z najmanj eno prenočitvijo), vendar ne več kot eno leto (365 dni) brez prekinitve. Glavno načelo pa je: TURIZEM SMO LJUDJE. V zadnjem obdobju se vse bolj govori o turizmu v zeleni ekonomiji, o zelenem turizmu, o prilaga­janju in blaženju podnebnih sprememb v povezavi s turizmom, o zelenem trgu, o zelenih programih itd. Gre za okolju prijazna trajnostna potovanja v destinacije, kjer so flora, favna in kulturna dediščina primarne atrakcije in kjer so vplivi podnebja minimizirani. Govorimo o konceptu zelene destinacije, ki je izredno pomemben ob velikem razcvetu »industrije« na temo turizma. Še poseben razcvet turizma najdemo v dejavnosti, ki bazirajo na naravnih vrednotah in gostoljub­nosti okolja. Predvsem mestno prebivalstvo išče s socialnim kapitalom osveščene privlačne, mirne, varne prostore za rekreacijo in ekoturizem. Gozdna območja nudijo možnosti razvoja podeželja, ki temelji na njihovi večnamenskosti, ki se kaže v množici blaga in storitev. Sonaravno gospodarjenje skoraj v celi Evropi daje možnosti za oblikovanja celovitih turističnih produktov. Gozd in gozdni prostor nudita zaradi svoje raznolikosti in obsežnosti izjemen naravni kot kulturni modum, ki lahko pomeni vir za raz­vijanje turizma. V gozdnem prostoru naj turizem temelji na rekreativnih in športnih dejavnostih, na doživljanju narave in spoznavanju novega, lahko bi rekli v tako imenovanem »rekreativnem izobraževanju«. Današnji »svet« ima premalo gibanja in je vpet v debelost, stres, depresijo, preveliko socialno izključenost, pohlep, tekmovanje za vsako cenoitd. Življenjska doba raste in vse več je starejše populacije. Klasičnih družin je vse manj z vse manj otrok. Manj delovnih mest z več avtomatiziranja podaja krajši delovni čas. Večje migracije in hite­nje so stalnica in povzročajo padanje pozornosti. Narašča pa pomen vseživljenjskega učenja. V okolju je vse manj razpoložljivih surovin, poraba energije kot stroški rastejo. Biodiverziteta se manjša, a teh­nološko znanje, avtomatizacija, nasilnost raznih medijev, mobilna komunikacija, interaktivnost, … so v porastu. Blogi in socialne mreže so stalnica. V turizmu so v trendu kratki in »hitri« izleti kot počitnice. Zanimanje za sam počitek je le še pri tretjini obiskovalcev, obisk kraja zaradi kulture še mnogo manjši, a ko so obiskovalci na destinaciji, se radi odločijo za obisk naravne kulturne dedi-ščine. Večina dopustnikov se sprehaja, kolesari oz. gre na gibanje v naravo, gozd in gozdni prostor, ki tako postaja športno in duhovno igrišče. Trend je virtualna komunikacija (npr. internet itd.). Vsi ti trendi dajejo izziv v poudarku na doživljajih in zgodbarjenju ali dajejo ponudbe za učenje na pro-stem z množico virtualnosti. Ljudi nagovarjamo s pripovedovanjem zgodbe in poudarjanjem čutnosti Gozdarstvo v času in prostoru in ljubezni. Razviti moramo tiste oblike turizma, ki želijo gostu ponuditi kvalitetno doživljanje narave in nova spoznanja. Za to je nujno vključevanje kva­litetne interpretacije naravne in kulturne dediščine v turistične produkte. Interpretacija nikakor ni isto kot informiranje ali izobraževanje - gre za posebne oblike komunikacijskih procesov, s pomočjo kate­rih vzbujamo odnose, oblikujemo vrednostne sisteme, povzročamo miselne in čustvene odzive. (Keršič – Svetel). Z vključevanjem domačinov najdemo poseb­nosti v prostoru, tako naravne kot grajene danosti. Iščemo: • posebno drevo, • stezo skozi gozd, • poseben razgled, • izvir, ali slap vode • ali tišino • ali šelestenje listov… • tradicionalno znanje, kot je npr. oglarjenje, tesanje švelarjev, splavarjenje … Turizem na kmetiji, turizem v gozdnem prostoru lahko prepoznamo v nabiranju, predelavi in prodaji sadežev ter zelišč. Mnoga tradicionalna znanja na kmetiji in v gozdu kot so npr. oglarstvo, krovstvo, tesanje švelarjev in podobne. Drevo je lahko poseben magnet, na katerega vežemo mnogo drugih dejavno­sti. Gozdna meditacija, gozdna pedagogika, gozdni vrtec, gozdna šola itd. Pa razne etnološke zbirke in podobno. Poseben izziv je turistično vodenje po gozdu in v gozd. Preživeti v gozdu, fotolov. Obisk tematske poti – pohodne, kolesarske, ježa s konji itd. Iskanje posebnosti rastlinskih in živalskih vrst. Gozd nudi kakovostne produkte, z oblikova­njem nišnega trga, z večjo dodano vrednostjo izdelkov in storitev. To pa pomeni ohranjanje naravnih, kulturnih in duhovnih vrednot gozda, kakor tudi ohranjanje lokalne identitete in večanje kakovostnega življenja prebivalcev podeželja. Gozdni prostor zahteva oblikovanje kakovostnih tematskih turističnih grozdov, kar pa ni mogoče brez sodelovanja različnih strok in interesnih skupin. Kaj pa lastniki gozda? Pomembno je znanje lastnika gozda. Če želi lastnik gozda pridobiti iz gozda določen dohodek, mora znati v svoje proizvode vtkati ogromno znanja, na kar jih mora potem znati še čim bolje prodati na trgu. Mora ga zanimati njegov gozd in splet tako proizvodnih kot okoljskih in socialnih funkcij oz. vlog gozda. Mora jih dodobra spoznati in se znati umestiti v širši prostor. Danes ni več glavno kako hitro izdelati hlod in ga dobro prodati, temveč kako bo znal svoje posebno drevo, stezo skozi gozd, poseben razgled, izvir vode ali tišino in šelestenje listov vtkati v razvojne cilje okoljskih, podeželskih programov. Vedeti je potrebno, da le eno posebno drevo, ali ena posebna steza ne more roditi nove dodane vrednosti. Posameznik je premalo. Najti moramo skupne rešitve, takšne, ki bodo sprejemljive vsem lastnikom določenega prostora. NARAVI IN GOZDU TER ČLOVEŠKI SKU­PNOST želimo pridati moč prasile ljubezni, ki nas nagovarja v paradigmah : • POVEZOVANJE,združevanjeinspoštovanje, • PRENOS ZNANJA, • INOVACIJE in FLEKSIBILNOST ter ODGOVORNOST. Vse to pa lahko dosežemo s krepitvijo socialnega kapitala. Gozdarstvo v času in prostoru Kdaj pa bo uspešen turizem? Uspeh turizma je le, če je del zgodbe… (interdi­sciplinaren pristop, zavedanje identitete). Turistični razvoj ne sme spreminjati tradicio­nalnega življenja ljudi. Lokalno pobudo je potrebno “obogatiti z državo” in ključno je delo z ljudmi. Nadvse je pomembno izobraževanje podeželanov ter vse­življenjsko in medgeneracijsko znanje poslušanja. Pomembno je, da znam biti drugačen. Nastanitev nudim v gorskem lesu, ali lunarnem lesu, ali spanje v drevesni hiši itd. Meditacija v krošnjah drevesa. Prednost gozdnega turizma je tudi v tem, da doživljanje gozda ni vezano ne na letni čas, ne na vreme, ne na dan ali noč. Vedno je drugačno, adrenalinsko. Simbioza z Gozdom, Naravo in viri ter člove­kom, daje pridih vseživljenjskega snovanja učenja in medgeneracijskega druženja. Krožnost je povezana z zamislijo povratne zanke, ki pokaže na medsebojno soodvisnost in kroženje snovi in energije v naravi ter se prek teorije sistemov prenaša tudi v socialne sisteme. Razumevanje prepletenosti vodi do pravilnega odnosa do okolja, ki omogoča trajnostni razvoj in je edina garancija za sonaravno bivanje te in prihodnjih generacij. Pragozd, prapotok, pranarava ….nam nudijo odgovore in nas učijo - nagovarjajo . Ob dobrem spoznanju ni nič več dilem o krožnosti, o naravo­varstvu, o trajnostnem razvoju, o razvoju zelenih delovnih mest; krožno gospodarstvo postane stvarnost in samoumevno. Zeleni turizem lahko ocenjujemo skozi module: • Vtis-privlačnost, • Vzdrževanje-upravljanje(urejenostdestinacije), • Ponudba in vodenje • Dostopnost in varnost in • Sporočilnost-interpretacija V Sloveniji imamo vrsto primerov dobrih praks, ki se kažejo v različnih produktih turizma v gozdnem prostoru. Paleta praks se kopiči okoli raznih tematskih in planinskih poteh. Iskanju kulturne identitete krajev (npr. Oglarska dežela itd.). Obisku posebnih rastišč (npr. encijan na Lovrencu); opazovanja medveda, povezovanju v motu posebnega dre­vesa, ali potoka, slapa itd.. Posebnost potopa v Gozd in preživetja noči v gozdu itd., gozdni šoli, gozdni vrtci itd. Gozd in gozdni prostor nikakor ni le skladišče lesa in veliko število dreves na kupu – gozd je edinstveno naravno okolje, kjer kraljuje čutnost. Ni žive ali nežive narave, temveč le skupnost. Zato je obisk gozda imenitna šola narave, razumevanja njenih zakonitosti in spoznavanja sveta. Menim, da turizem v gozdnem prostoru je lahko za našo deželo zeleno zlato! Jože Prah Zavod za gozdove Slovenije in Turistična zveza Slovenije joze.prah@amis.net 041657 560 Kazalo letnika 2019 Gozdarski vestnik, letnik 77 uvOdniK 002 Mitja SKudniK Vzpostavitev prenosa znanja o gozdu med raziskovalci, praktiki in drugimi interesnimi skupinami 054 Mitja SKudniK Vredni sortimenti listavcev niso pomembni zgolj zaradi visokih doseženih cen na trgu, ampak tudi zaradi zagotavljanja vrstne pestrosti in večje stabilnosti gozdov 106 Mitja SKudniK Sajenje ne nadomešča naravne obnove gozdov, ampak jo zgolj dopolnjuje, kjer je to potrebno 158 Mitja SKudniK Pri delu v gozdu mora biti varnost vedno na prvem mestu 202 Mitja SKudniK, Polona HAfner Razmišljajmo globalno, delujmo lokalno 262 Mitja SKudniK, Polona HAfner Vloga gozda in gozdarjev pri pravičnem prehodu v zeleno prihodnost 322 gregor MeTerC 25 let javne gozdarske služba 374 Mitja SKudniK, Polona HAfner Vloga gozdarstva v biogospodarstvu znAnSTvene rAzPrAve 003 Anton POJe, Matevž MiHelič, vasja leBAn Analiza strokovnega ocenjevanja poškodovanosti gozdnih tal Analysis of Professional Assessment of Forest Soil Damage 021 Milan KOBAl Analiza hudourniških in erozijskih procesov z uporabo posnetkov brezpilotnih letalnikov Analysis of Torrential and Erosion Processes by the Use of the Unmanned Aerial Vehicles (UAV) 073 nataša BuSer, Milan KOBAl Daljnovodne preseke v gozdnem prostoru Transmission Lines Clearings In Forest Areas 107 Blaž friCelJ, Matija KlOPčič Uporaba mobilne aplikacije MOTI za ocenjevanje sestojnih parametrov na zasebni gozdni posesti The Use of MOTI Mobile Application for Evaluating Stand Parameters on the Private Forest Property 159 Aleš BenčinA, Milan KOBAl Uporaba laserskega skeniranja za vrednotenje poškodovanosti dreves zaradi žledoloma On the Use of Laser Scanning for Evaluating Tree Damages due to the Ice-Break 203 Miha HuMAr, davor KržiŠniK, Boštjan leSAr Mikroklimatske razmere v ladijskem kontejnerju Microclimate conditions in an Intermodal Container 211 Samar Al SAYegH PeTKOvŠeK Analiza uspešnosti vzpostavitve nadomestnega habitata Črni log – Hotiška gmajna s poudarkom na rastni uspešnosti sadik Analysis of the Success of Introduction of Replacement Habitat Črni log – Hotiška gmajna with Emphasis on Growth Efficiency of Planted Seedlings 263 Anže Martin PinTAr, david HlAdniK Razlike v fenološkem razvoju prevladujočih drevesnih vrst na Pahernikovi gozdni posesti ocenjene z analizo satelitskih posnetkov Differences in the Phenological Development of the Prevailing Tree Species on the Pahernik´s Forest Estate, Estimated Using Satellite Images 284 Marko KOvAč Gozdnogospodarsko načrtovanje v Sloveniji na razpotju: alternative sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji (3. del) Forest management planning in Slovenia at the crossroad: forest management planning system alternatives (Part three) Kazalo letnika 2019 394 Janez KerMAvnAr, Mitja ferlAn, Aleksander MArinŠeK, Klemen eler, Andrej KOBler, lado KuTnAr Mikroklimatske razmere v sestojih in vrzelih dinarskih jelovo-bukovih gozdov Slovenije z vidika podnebnih sprememb Microclimate Conditions in Mature Stands and Canopy Gaps of Dinaric Silver Fir-Beech Forests in Slovenia from Climate Change Perspective PreglednA znAnSTvenA rAzPrAvA 375 domen Arnič, Peter PriSlAn, luka JuvAnčič Raba lesa v slovenske biogospodarstvu Use of wood in Slovenian bioeconomy STrOKOvne rAzPrAve 034 Janez PirnAT Zelena infrastruktura ali krajinska povezljivost? Green Infrastructure or Landscape Connectivity? 055 Janez KerMAvnAr, lado KuTnAr, Aleksander MArinŠeK, Jana KuS veenvlieT, Maarten de grOOT Invazivna tujerodna rastlinska vrsta kudzu (Pueraria montana var. lobata) je potencialna grožnja za slovenske gozdove Invasive Alien Plant Species Kudzu (Pueraria montana var. lobata) as a Potential Threat for Forests in Slovenia 084 nike KrAJnC, Andrej BrezniKAr Eno leto po vetrolomu A Year After the Windthrow 124 david HlAdniK, Sebastian BAMBič, Aleš BenčinA, Jan MiHelič, žiga rePOTOčniK, Janez PirnAT Predlog prostorske razporeditve izbranih primestnih gozdov na podlagi daljinsko pridobljenih podatkov in terenske kontrole Proposition of Spatial distribution of the Selected Suburban Forests on the Basis of the Remote Sensing Data and Field Control 130 franc PerKO Obnova, tudi s pomočjo sajenja, je pogoj za ohranjanje trajnosti vseh vlog slovenskih gozdov Regeneration, Including Planting Assisted Regeneration, is a Condition for Keeping the Sustainability of all Roles of Slovenian Forests 170 darja STAre, Špela ŠčAP Odkupne cene gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov v Sloveniji Purchase Prices of the Forest Wood Assortments from Private Forests in Slovenia 179 Mitja CiMPerŠeK josip Ressel – gozdar in izumitelj Josip Ressel – Forester and Inventor 232 Aleksander gOlOB Ohranjanje in trajnostna raba ekosistemskih storitev na kraških območjih Preservation and Sustainable Use of the Ecosystem Services in the Karst Areas 276 Aleš KAdunC, Andrej AvSeneK, Marko MATJAŠič Ob rob delavnici Problematika podlubnikov – iskanje operativnih rešitev A Word on the Workshop »Bark Beetle Problematics – the Search of Operative Solutions« 323 Matjaž gučeK, dragan MATiJAŠiĆ, Aleš POlJAneC Gozdarsko načrtovanje na Zavodu za gozdove Slovenije – prehojena pot in razvojni izzivi Forest management planning – achievements up to now and future vision Kazalo letnika 2019 332 Andrej BrezniKAr Podnebne spremembe postajajo glavni izziv javne gozdarske služba na področju gojenja in varstva gozdov Climate Change is Becoming the Main Challenge for the Public Forestry Service in the Field of Silviculture and Forest Protection 338 Matej BArTOl, Matija STergAr Upravljanje velikih zveri v Sloveniji Management of Large Carnivores in Slovenia 346 nike KrAJnC in sod. Raziskovalno delo kot del javne gozdarske služba Research Work as a Part of Public Forestry Service 408 Barbara PiŠKur, Andreja KAvčič, Tine HAuPTMAn, Peter SMOlniKAr, nike KrAJnC, Matevž TriPlAT Karantenski škodljivi organizmi v slovenskih gozdovih – ali smo pripravljeni? Quarantine pests in Slovenian forests – are we ready? iz TuJiH TiSKOv 039 Kako zasebni so evropski zasebni gozdovi? Primerjalna analiza lastninskih pravic 040 Izzivi čezmejnega upravljanja populacije rjavega medveda 091 Optimizacija gojenja mešanih raznodobnih gozdov z namenom povečanja vrasti na objedanje občutljivih drevesnih vrst brez poseganja v populacije velikih rastlinojedih parkljarjev 092 Rast bukve in spremljajočih iglavcev v kontekstu podnebnih sprememb 135 Vplivi žledoloma velikega obsega na gibala za izbruh lubadarja in povezane prakse gospodarjenja 136 Česa se lahko naučimo iz poslovnih modelov evropskega gozdarstva: Raziskovanje ključnih dejavnikov za oblikovanje novih poslovnih modelov 185 Vpliv razpoložljivosti talne vode na sezonsko dinamiko nastajanja lesa in floema ter nestrukturne ogljikove hidrate v deblu puhastega hrasta 186 Ekologija in gospodarjenje z rdečim hrastom (Quercus rubra l. syn. Q. borealis F. Michx.) v Evropi: pregled 245 Genetska raznovrstnost glive lecanosticta acicola v Sloveniji in Hrvaški 246 Napovedna analitika rasti dreves, osnovana na kompleksni mreži konkurence med drevesi 310 Akterji in njihove vloge v omrežju delovanja Društev lastnikov gozdov 311 Sodelovanje in konflikti med deležniki pri pripravi Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015–2020 v Sloveniji 360 Alternativne drevesne vrste v razmerah globalnega segrevanja v upravljanih evropskih gozdovih 361 Pristop strojnega učenja za analizo povezav med temperaturami in več spremenljivkami iz branik 420 Padavine ne omejujejo dinamike nastajanja ksilema in razvoja žil pri navadni bukvi na dveh gozdnih rastiščih v zmernem pasu 421 Analiza dolgoročnega vpliva jelenjadi na pritalno vegetacijo v mešanih gozdovih zmernega pasu gOzdArSTvO v čASu in PrOSTOru 041 Tina drOl james Gorman, znanstveni novinar New York Timesa 043 Maja PeTeH Prenovljeni prostori Gozdarske knjižnice 048 robert rOBeK Mobilni geomehanski laboratorij SIDG 050 Jože PrAH Ko te miljoni obiščejo v revirju 093 darja STAre Mednarodna konferenca v Bruslju ob zaključku projekta BioVill 095 Jože PrAH Naj tematska pot 2018 100 Marta KreJAn čOKl 13. dražba vrednejšega lesa v Slovenj Gradcu 102 Jože fAlKner Gozdarji in ustvarjanje 137 Jože fAlKner Strokovna izhodišča za gospodarjenje z gozdovi 140 Tina drOlC, Tomaž SKrBinŠeK, Aleksandra MAJiĆ SKrBinŠeK, Klemen JerinA Ohranitveno upravljanje medveda v Sloveniji uspešno tudi zaradi podpore znanosti 143 Boštjan leSAr, Tina drOlC 7. razvojni dan gozdno lesnega sektorja Kazalo letnika 2019 146 Barbara PiŠKur, Maja JurC, Marija KOlŠeK Varstvo gozdnega drevja na 14. Slovenskem posvetovanju o varstvu rastlin v Mariboru, 5.-6. marca 2019 149 Janez KOnečniK Gozdarska tekmovanja v zimi 2019 193 Tina drOlC, Polona HAfner Delavnica o zaščiti, vgradnji in uporabi lesa na prostem uspešna, udeleženci napolnili predavalnico janeza Hribarja 196 vasja leBAn, Janez Krč Gozdna tla v trajnostnem gospodarjenju z gozdom – odmev 35. Gozdarskih študijskih dni 198 Maja PeTeH Odprt dostop: obveza za avtorje, priložnost za bralce in izziv za knjižničarje 247 Anica SiMčič, Špela PlAninŠeK Ni slabega vremena za raziskovanje gozda – Dan odprtih vrat Gozdarskega inštituta Slovenije 249 vasja leBAn Gozdarski slovar za lastnike gozdov – mali slovarski priročnik za veliko lastnikov gozdov 251 robert BruS, Kristjan JArni Fotografski natečaj »GOZD IN ČlOVEK« 312 nikica OgriS, Barbara PiŠKur, Andreja KAvčič, Jurij rOzMAn, Marija KOlŠeK 10. seminar in delavnica iz varstva gozdov 315 Jernej JAvOrniK in sod. Poletni gozdarski tabor za dijake 318 Marta KreJAn čOKl 12. državno tekmovanje gozdnih delavcev v znamenju presežnikov 362 vasja leBAn, Anton POJe, Matevž MiHelič Popotnikovi vtisi o Ukrajini, njenih gozdovih in gozdarstvu 422 Maja PeTeH Obvezni izvoj = obveznost založnika 424 Andrej BOnčinA, robert BruS Svečana akademija ob 70-letnici univerzitetnega študija gozdarstva 425 Jože PrAH Izobraževalna in turistična vloga gozdov za trajnostni razvoj in MeMOriAM 258 ljubo čiBeJ V spomin na janka Žigona 1932-2019 PredSTAviTve PrOJeKTOv 046 Andreja neve rePe links4Soils - Povezovanje znanja o tleh alpskega območja za izboljšanje trajnostnega upravljanja ekosistemov 187 Ana BOrdJAn Projekt ECO KARST: ZA naravo, ZA ljudi 190 Milan KOBAl, Barbara žABOTA, domen Oven GreenRisk4AlPs: Razvoj novih ekosistemskih pristopov za obvladovanje tveganj v povezavi z naravnimi nesrečami in podnebnimi spremembami 253 Polona HAfner, Jožica gričAr Zaključek projekta FORESDA 255 Polona HAfner, Jožica gričAr Spodbujanje inovativnih idej na področju mobilizacije lesa - projekt ROSEWOOD 370 Anže JAPelJ Ali znamo zaščititi kulturno dediščino Alp pred naravnimi nesrečami SrediCA – iŠčeMO KArAnTenSKe in druge gOzdu nevArne OrgAnizMe dušan JurC Vznožna trohnoba iglavcev (Phaeolus schweinitzii) Andreja KAvčič Storževa listonožka (Leptoglossus occidentalis) Ana Brglez, dušan JurC Mehurjevka zelenega bora ali ribezova rja (Cronartium ribicola) Maarten de grOOT Dvoprogasti krasnik (Agrilis bilineatus) dušan JurC, Barbara PiŠKur Venenje zelenega bora (Leptographium procerum) Andreja KAvčič Duglazijeva hržica (Contarinia pseudotsugae) Maarten de grOOT Azijski hrastov kozliček (Massicus radei) nikica OgriS Osip iglic zelenega bora (Meloderma desmazieri) Ana Brglez, nikica OgriS, Barbara PiŠKur Rdeči osip duglazije (Rhabdocline pseudotsugae) Andreja KAvčič Kitajski pikčasti škržatek (Lycorma delicatula) Maarten de grOOT Plodova vinska mušica (Drosophila suzukii) Peter SMOlniKAr, Barbara PiŠKur Sajasti osip duglazije (Nothophaeocryptus gaeumannii) Ana Brglez Uleknjenost lubja duglazije ali lubni ožig (Allantophomopsiella pseudotsugae) Andreja KAvčič Grizlica balzamove jelke (Neodiprion abietis) Maarten de grOOT, Simon zidAr Himalajski orehov podlubnik (Dryocoetes himalayensis) Peter SMOlniKAr, Barbara PiŠKur, nikica OgriS Počrnelost korenin (Grosmannia wageneri) Gozdarstvo v času in prostoru Gozdarski vestnik, LETNIK 77 • LETO 2019 • ŠTEVILKA 10 Gozdarski vestnik, VOLUME 77 • YEAR 2019 • NUMBER 10 ISSN 0017-2723 / ISSN 2536-264X UDK630* 1/9 Gozdarski vestnik je na Ministrstvu za kulturo vpisan v razvid medijev pod zap. št. 610. Glavni urednik/Editor in chief: dr. Mitja Skudnik Tehnični urednik/Layout editor: dr. Polona Hafner Uredniški odbor/Editorial board jurij Beguš, prof. dr. Andrej Bončina, prof. dr. Robert Brus, dr. Tine Grebenc, izr. prof. dr. David Hladnik, prof. dr. Miha Humar, jošt jakša, izr. prof. dr. Klemen jerina, janez levstek, mag. Marko Matjašič, dr. Nenad Potočić, dr. janez Prešern, prof. dr. Hans Pretzsch, dr. Klemens Schadauer, dr. Primož Simončič, Baldomir Svetličič, mag. Živan Veselič, Rafael Vončina Dokumentacijska obdelava/lndexing and classifcation mag. Maja Peteh Uredništvo in uprava/Editors address ZGDS, Večna pot 2, 1000 ljubljana, SlOVENIjA Tel.: +386 (0)31 327 432 E-mail: gozdarski.vestnik@gmail.com Domača stran: http://zgds.si/gozdarski-vestnik/ TRR NlB d.d. 02053-0018822261 Poštnina plačana pri pošti 1102 ljubljana letno izide 10 številk/10 issues per year Posamezna številka 7,70 EUR. letna naročnina: fizične osebe 33,38 €, za dijake in študente 20,86 €, pravne osebe 91,80 €. Gozdarski vestnik je referiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah/ Abstract from the journal are comprised in the international bibliographic databases: CAB Abstract, TreeCd, AgriS, AgriCOlA, eBSCO Mnenja avtorjev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališč založnika niti uredniškega odbora/Opinions expressed by authors do not necessarily re.ect the policy of the publisher nor the editorial board Izdajo številke podprlo/Supported by javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tisk: Euroraster d.o.o. ljubljana