i m': Leto XXXIII. Številka 70 Ufeaoritelji: občinska konferenca SZDL 7*«uc*, Kranj, Radovljica, Skorja Loka J? Trti* — Iadaja Časopisno podjetje Kranj — Glavni urednik Igor Slavec *" Odgovorni urednik Andrej 2alar Za čistejše Blejsko jezero — Dolgotrajna prizadevanja za ozdravitev Blejskega jezera doslej niso rodila vidnih sadov. Tudi dovajanje vode iz Radovne ni rešilo nekdaj slikovitega alpskega bisera pred nečistočo. Zato so se strokovnjaki odločili za napeljavo vodne natege, to je za način reševanja ogroženih alpskih jezer, kakršnega uporabljajo drugod po svetil. Gre za napeljavo vode iz jezera v Savo Bohinjko po 600 metrov dolgih ceveh. Cevi že polagajo v Blejsko jezero, dela, ki pospešeno potekajo, pa naj bi končali predvidoma do sredine prihodnjega meseca. Na sliki: cevi na obali jezera, ki naj bi po ugraditvi ponovno zagotovile čisto gladino vode. (S) — Foto: F. Perdan Kranj, petek, 12. 9. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 19(8 kot poltednik, od januarja 19*0 trikrat tedensko, od januarja 1994 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO vin »f lave ' imet 4ora *2 ►red* ;lad* jv*č?» ni. s*? ?>. < e v** ej Miha Marinka t!astno nam je živeti z njim ^upščina in družbenopolitične organizacije branja so v torek priredile sprejem v počastitev 80. obletnice rojstva revolucionarja in komunista Miha Marinka rfeto in življenju Mihe Marinka je spregovoril Jože Kavčič, sekretar >W^w**^«akomiteja ZKSKranj. - Foto: F. Perdan ^ohod železarjev na Stol ^J*8INICE - Slo podajali na s fefav. bodo letos pripravili 0 (na najvišji vrh Karavank I »kJLjP •» obenem odločili v se-* org*nizaciji slovenske t^J^^He, bodo prireditev poča-JNJP«poininu Janeza Jenka, dol-^hjT**f« referenta za sport in ^h^***ijo v jeseniški železarni, *^ ^2*ve« na športnem področju 5J J*»* sindikalni organizaci-tenkega ljubitelja naših go %A^iTto*nJi Pohod železarjev na j>^l bodo združili s tretjim poho-^T^fo Karavankah, ki ga prire-JkCS p **** *vet Zve** sindika-TNsia ,0veniie »a Jesenicah za VXiTr*,c« jeseniške občine. XXj^o obliko naj bi pohodi slo-CVj«k železarjev in jeseniških obdržali tudi vnaprej, ^iNJJr ▼>Ponov pa bodo organaza-| •prenrinjali po dogovoru z fi?***1 Pohoda, prireditev VVwn, IS. septembra, ob vaa-IJV.'Hntiiu, bodo na pot kre-\V? dTeb predelov Slovenije. TSVlJeai železa rji se bodo prek CVtJ**« Koroške povzpeli do fV*« koce in na Stol ter se 7 •postili do doma Pristava **oraiškem rovtu. Z jeseni-*r*nl bodo udeleženci poho-i°*Vi v dveh skupinah. Prva VS?,Jwd oh t. uri odpeljala iz-ieeeniške občinske skupšči-3^V° Završnice in peš nadalje >^ do Valvasorjevega Pod Stolom. Druga se bo do *4^hJ* povzpela ■ Koroške Bele. Jv^°f *a vse pohodnike z jeseni-ajj^sai bo oh 8. uri pri Val-A^^vevem domu. Fizično bo-^i^^Mnravljeni udeleženci se ,P° aVeh smereh povzpeli na h. nadaljevali pot do Priata- *r*§1 pa bodo tja odšli prek Potoške planine. Pri domu Pristava bo okrog 14. ure tovariško srečanje vseh pohodnikov. Po njem bodo udeležence z avtobusi prepeljali v dolino. Osnovni namen pohoda je utrjevanje tovariikih vezi tako med železarji kot drugimi delavci iz naše republike. Seveda bo prireditev, med katero bodo položili venca na grob Janeza Jenka in k spomeniku padlim graničarjem, ponovna priložnost za spoznavanje naše domovine in utrjevanje revolucionarnih tradicij. S. Saje KRANJ - »Človek velja toliko, kolikor je dal pokolenju, kateremu pripada, s svojo ustvarjalno dejavnostjo kjerkoli in na katerikoli način,« je pred desetimi leti, ob 70-letnici revolucionarja, voditelja in komunista Miha Marinka dejal pokojni Edvard Kardelj. Te besede so izpisali tudi v torek, ko je kranjska občinska skupščina skupaj z družbenopolitičnimi .organizacijami občine in Preddvora priredila sprejem v počastitev 80-letnice rojstva revolucionarja, komunista, borca in narodnega heroja Miha Marinka, ki že nekaj let prebiva v kranjski občini nad Preddvorom. Ko je slav-ljenec prebral te besede, je dejal, da je imel takrat Edvard Kardelj prekrasen govor, ki ga ne bo nikdar pozabil! Ob spominu na svojega velikega prijatelja postane Miha Marinko otožen, hkrati pa pove, kako občudovanja vredno energijo in življenjsko voljo je imel Edvard Kardelj in kako ga je stalno vzpodbujal, naj piše za zgodovino, za mlade, za generacije, ki prihajajo, ki morajo spoznati zgodovino, povedano in zapisano od človeka, ki jo je doživljal in sooblikoval. Takšen pa Miha Marinko ostaja. »Težko je govoriti o življenjski poti revolucionarja, borca, komunista, soustvarjalca delavskega samoupravljanja, ki je nad 60 let delal, se boril in bil pripravljen žrtvovati tudi življenje. Prav tako težko je najti besede spoštovanja zaradi dolgoletnega revolucionarnega dela. To niso fraze. To je resnica,« je dejal v nagovoru jubilantu sekretar komiteja občinske konference ZKS Jože Kavčič. Ponovil je besede, ki jih je Miha Marinko zapisal v svojem življenjepisu, da je njegova rojstna vas na pobočju Svete planine, Rovte imenovana, in da je bil koš, ki ga je nosila mama na njivo, njegova zibelka. Nadaljevanje na 3. str. Pripravljamo se na akcijo »NNNP 1980« v Ob lanskih izkušnjah bo letos lažje Pred praznikom slovenskega planinstva Moč, ki klije iz zavesti Gore. Kako usodno je naš človek povezan z njimi! Morda zato, ker ga obdajajo že iz časov, ko so se naši daljni predniki naselili med sinjino jadranskega morja in belino alpskega oste-nja. Navadil se je rojevati, živeti in mreti ob vznožju gora. Ob njih biva in z njimi živi; skromno, vendar lepo. Sprva so našega človeka skrivnostne višave strahovale. Bolj je spoznaval svoje okolje, vse pogumneje je jel zreti tudi v mogočno skalovje, ki ga je navdajalo s prikrito slo raziskovalca in močjo gospodarja obenem. Znano je, da sta narava in gore privabljale Slovence že v dobi prosvetljenstva, saj je Janez Vajkard Valvasor 1689. leta pisal v Slavi vojvodine Kranjske o zeliščarjih, lovcih, kožarjih in pastirjih, češ da zahajajo visoko v gore. Prve pristopnike na nižje slovenske gore, večidel gre za kmečko prebivalstvo, so nasledili znanstveniki, ki so tudi na Slovenskem, slabih sto let po Valvasorjevem pisanju, začeli s planinstvom. Vendar, naše gore so kmalu zamikale tujca! Tudi v planinstvo se je zajedla narodnostna nestrpnost, ki jo je Slovencem nenaklonjena stran razpihovala še zlasti po 1861. letu zaradi zahtev po zedinjeni Sloveniji. Dolg in neizprosen je bil boj Slovencev za svoje pravice in svojo domovino; prav tako za svoje gore. Izbojevali so ga mnogi zavedni ljudje, ki so predano ljubili svojo rodno zemljo in zvesto varovali njene lepote. Eden takšnih zavednih mož je bil Jakob Aljaž, ki je 1889. leta prišel župnikovat na Dovje pod Triglavom. Aljaževi največji zaslugi sta — kot je zapisal Tone Strojin v pravkar izdani brošuri Jakob Aljaž v slovenskem planinskem izročilu — da je Triglav otel nemštvu in mu s kočami in stolpom nazorno povedal, da je Triglav tudi v času avstroogreke vlade slovenska gora in — da je Slovenskemu planinskemu društvu pokazal, kje mu je področje delovanja — v visokogorju, s Triglavom na čelu. S tem je nakazal smernici, ki označujeta obdobje slovenske planinske organizacije do prve svetovne vojne. Aljaževemu izročilu, ki izhaja iz domoljubnosti, so sledili naši očetje med narodnoosvobodilno borbo. Izbojevali so končni boj našega ljudstva za osvoboditev domovine in nam omogočili tudi, da danes svobodno obiskujemo naše gore. Vendar, ko stopamo na njih vrhove, smo dolžni nadaljevati zgled Aljaževih naslednikov; za domovino, za zanamce! Razen telesnovzgojnih, športnih, kulturnih in Ijudskoob-rambnih nalog je to ena osnovnih političnoideoloških dolžnosti zlasti slovenske planinske organizacije, ki ima danes v 164 društvih že skoraj 100 tisoč članov in oskrbuje 180 planinskih objektov. Tako množično članstvo lahko s svojo domoljubno zavestjo zagotavlja — in mora zagotavljati — uresničevanje nenehne težnje slovenstva po življenju v svobodi še naprej! Planinstvo pa naj bogati tudi naš odnos do narave in človeka v njej, kot največje vrednote in naj-skladnejše lepote. Stojan Saje J v. Do konca septembra morajo vse krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in temeljne organizacije, skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije ter društva pripraviti program aktivnosti ob letošnji akciji Nič nas ne sme presenetiti 1 Lanska akcija Nič nas ne sme pre-seetiti je uspela, ugotavlja republiška konferenca SZDL in dodaja, da je bil to pomemben prispevek h krepitvi ljudske obrambe in družbene samozaščite ter vključevanju delovnih ljudi in občanov v obrambno gibanje. Akcija je obenem ludi potrdila, da je frontna socialistična zveza sposobna mobilizirati in združiti delovne ljudi k akciji ter pripravljenosti braniti socialistični samoupravni sistem, pridobitve revolucije in narodnoosvobodilnega boja ter povojne graditve Prav tako je lanska akcija vredna tudi zaradi tega. ker nas je vse skupaj opozorila na slabosti in vrzeli, za katere smo imeli po akciji čas, da jih odpravimo. Večina se je tega dela lotila resno. V Sloveniji smo se odločili, da akcijo letos znova organiziramo. Imela ho političnomobilizacijski značaj, temeljila pa bo na nekaterih osnovnih izhodiščih: na organiziranosti delovnih ljudi in občanov tam. kjer delajo ali živijo, na dobrem in vsestranskem obveščanju, na politiki gospodarske ustalitve ter razvijanju družbenoekonomskih samoupravnih odnosov nasploh ter na ugotovitvi, da morajo biti obrambne priprave del srednjeročnega planiranja vseh nosilcev planiranja. Prav tako bo akcija prispevek k podru -zabijanju ljudske obrambe in zaščite ter načrtnemu usposabljanju za te naloge. Načrtovalci akcije so se odločili, da mora biti letos težišče aktivnosti na razvijanju in usposabljanju narodne zaščite, na praktičnem usposabljanju delovnih ljudi in občanov za vse oblike oboroženega boja. na usposabljanju najodgovornejših organov, na kar se da hitro in učinkovito mobilizacijo, na krepitvi enot civilne zaščite in na dopolnjevanju obrambnih načrtov. Svojo vlogo v akciji bo odigrala jugoslovanska ljudska armada, ne gre pa prezreti ali podcenjevati tudi vloge sredstev javnega obveščanja. Prav zaradi tega je letošnja naloga nekoliko lažja, kar pa ne pomeni, da bo manj zahtevna in da v pripravi ne bosta nujni resnost in doslednost. V akciji bo imel vsak svoje naloge. Tokrat jih ne naštevamo podrobneje, saj bo za to priložnosti Se dovolj. Tokrat velja povedati, da je treba do konca septembra izdelati program aktivnosti in nalog, od 1. oktobra dalje pa bo glavna naloga intenzivno usposabljanje. Akcija se bo nadaljevala v prihodnje leto. Aprila .ali maja naj bi bilo praktično preverjanje usposobljenosti. J. Košnjek G LAS 2.STRAN PETEK. 12 Par — nepar ostane Četrti člen zakona o omejitvi vožnje z osebnimi in drugimi motornimi vozili — ta prepoveduje vožnjo s tovornimi motornimi vozili družbe-nopravnih oseb na relacijah, daljših kot 200 kilometrov od sedeža delovne organizacije oziroma enote ali delovnega prostora, če gre za prevoz za lastne potrebe — o katerem je razpravljalo ustavno sodišče Jugoslavije, bodo odpravili. To je hkrati tudi najpomembnejše določilo predloga, na podlagi katerega naj bi sprejeli zakon o omejitvi vožnje z osebnimi in drugimi motornimi vozili, ki ga je dobila v razpravo skupščina SFRJ. Določila zakona, ki se nanašajo na omejitve vožnje avtomobilov z lihimi in sodimi številkami, bodo še veljala. To se pravi, da bodo prepovedi vožnje ob torkih in četrtkih ter drugi in tretji vikend, ostale. Za boljšo preskrbo z mesom Izvršni svet skupščine Slovenije je obravnaval problematiko preskrbe z mesom. Ugotovil je, da na slabo za-loženost trga med drugim vpliva tudi zadrževanje živine v hlevih, ker rejci pričakujejo višje cene. Zato je izvršni svet med drugim sklenil, da bo zagotovil rejcem mlade pitane govedi nadomestilo za razliko med sedanjo proizvajalčevo prodajno ceno in odkupno ceno, ki se bo oblikovala na trgu v času od 10. septembra do uveljavitve novih maloprodajnih cen, o katerih bo sklepal izvršni svet 15. septembra. Tudi v okviru novih cen mesa bodo klavnice zagotavljale 2,50 dinarjev k proizvajalčevi sedanji ceni. Pri oblikovanju cen mesa si bo izvršni svet prizadeval, da v skladu z načrtno politiko cen z delno kompenzacijo porasta zagotovi čim manjše povečanje življenjskih stroškov. Predsedstvo C K ZKJ o stabilizaciji Člani predsedstva so poudarili, da smo pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije dosegli določene rezultate. Hkrati pa so se pokazale resne težave v oskrbi gospodarstva s surovinami in reprodukcijskim materialom, v ekonomskih odnosih s tujino, na področju porabe, zlasti investicijske ter pri preskrbi prebivalstva z nekaterimi proizvodi. Opozorili so, da si bodo morali vsi organi in organizacije ZK ter druge organizirane socialistične sile, delovni ljudje in občani v širših družbenih akcijah prizadevati za uresničevanje stabilizacijske politike. Višje cene olja in sladkorja Od včeraj so dovoljene višje cene olja in sladkorja. Cene surovega jedilnega olja so se povečale za 5,39 dinarja za kilogram, rafiniranega jedilnega olja za 6,98 din za liter v plastični embalaži in 7,09 dinarja za liter v stekle niči; cene sladkorne sipe so višje za 3,30 dinarja za kilo gram. kilogram sladkorja v kockah pa bo dražji za 4,30 dinarja. Osnovni vzrok, zaradi katerega je zvezni izvršni svet sprejel odločitev o podražitvi jedilnega olja in sladkorja je neodložljiva potreba, da se uskladijo maloprodajne cene končnih izdelkov z odkupni mi cenami oljnic in sladkor ne pese J Jesenice — Minuli torek dopoldan je bila v prostorih občinske konference Socialistične zveze na Jesenicah krajša svečanost ob podelitvi listin za poseben prispevek pri organiziranju in razvijanju manifestacije Vlak bratstva in enotnosti. V imenu medobčinskega koordinacijskega odbora za organizacijo te prireditve je predsednik občinske konference Socialistične zveze na Jesenicah Zdravko Črv izročil listine predstavniku krajevne skupnosti Dovje-Mojstrana, predsedniku sindikalne organizacije v jeseniški železarni, predstavniku pihalnega orkestra Jeseniški železarji, Jožetu Zupanu in Janezu Kavčiču, Franc Globoč-nik pa bo zaradi odsotnosti priznanje prejel pozneje. Na sliki: listino sprejema predstavnik krajevne skupnosti Dovje Mojstrana, ki ima tesne stike s pobrateno krajevno skupnostjo Stave v valjevski občini. Besedilo in slika: S. Saje SK. LOKA Komite občinske konference ZKS Skofja Loka in komisija za mednarodne odnose pri predsedstvu CK ZKS organizirata v ponedeljek, 15. septembra ob 17. uri, predavanje o dogodkih na Poljskem. Predavanje bo v klubu hotela Transturist. Predaval bo predsednik komisije za mednarodne odnose pri CK ZKS Marko Kozman. Vabljen je širši politični aktiv občine. L. B. V nedeljo proslava ob 38-letnici tragedije v Udin borštu Strahinj — V nedeljo, 14. septembra, bo ob 14. uri spominska svečanost ob 38-letnici herojske borbe v Udin borštu, ki se je odvijala 14. in 15. 9. 1942 in je od 64 borcev le šest borcev našlo izhod, 24 jih je v hudih bojih v najslabših pogojih in pod izdajstvom padlo, ostali pa so bili odpeljani v Begunje in od tam v taborišča. Poletna ofenziva leta 1942 je že poneha vala in 2. bataljon Kokrškega odreda je moral priti do hrane, hkrati pa naj bi izvršil kako vojaško akcijo. V ta sklop sodi tudi akcija v Smukov mlin v Krizah ter napad na orožniško postajo v Dupljah. Izpod Storžiča je 12. septembra odšlo 64 borcev in bork 2. bataljona oziroma 1. in 3. čete tega bataljona, kateri je poveljeval komandir 3. čete poznan in hraber Janez Perko, med njimi pa je bilo tudi nekaj borcev Kranjčevega bataljona 2. grupe odredov. Akcija v mlinu je uspela, toda bataljon se je predolgo zadrževal v vaseh. Ker se je zdanilo so spremenili prvotni zamišljen umik v podnožje Križke gore in namesto v podnožje hribovja odšli v ravninski Udin boršt. S spremembo smeri se je tako začela drama, katere pa vsekakor ne bi bilo, če Prijatelji iz Rivolija na obisku Kranj — Po programu izmenjave obiskov med pobratenima mestoma Rivoli in Kranj, pride danes na obisk v Kranj 50-članska delegacija Rivo-lijčanov, ki je tokrat bolj turistična. Dopoldne bo na skupščini občine Kranj sprejem, kjer bodo prijatelje iz Rivolija pozdravili predstavniki skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Takoj za tem si bodo ogledali Iskro — Telekomunikacije na Laborah, kjer bodo imeli pogovore s predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. V soboto bodo gostje obiskali bolnico Franjo in ob spomeniku padlim na grobišču v Cerknem položili venec: tu je namreč pokopanih okrog sto italijanskih partizanov. V nedeljo dopoldne jim bodo predstavniki komisije za medobčinsko sodelovanje pri občinskem svetu ZS Kranj pokazali begunjske zapore in grobišča talcev, popoldne pa si bodo ogledali eno naših največjih turističnih zanimivosti, kravji bal v Bohinj11 ji. Ko se bodo gostje v ponedeljek vračali domov, si bodo spotoma ogledali še Postojno. Upamo, da bodo prijatelji iz Rivolija z obiska pri nas odnesli najlepše vtise in da se bodo še enkrat potrdile tesne prijateljske vezi. ki so se med italijanskimi partizani in našimi borci spletle v dneh borbe. D Dolenc ne bi bil posredi izdajalec. Sprožen je bil ves okupatorski vojaški in policijski aparat, ki sta ga osebno vodila generala Ervin Rossener in Karel Brenner. Od njiju je Herman Franz. komandant 18. policijskega polka gorskih lovcev s sedežem v Kranju dobil nalogo naj takoj pripravi in izvede napad na partizane v Udin borštu. Začel se je neenakomeren, partizanom vsiljen spopad, v katerem so se partizani trdovratno upirali, čeprav niso imeli nobenega upanja na izhod iz obkoljenega Udin boršta. Tudi ponoči ni bil možen preboj, Nemci so čez noč ostali v gozdu, naslednji dan pa nadaljevali s stiskanjem obroča proti že na skupine razbitemu bataljonu. Nekateri so se v tem smrtnem metežu raje pokončali sami, kot da bi prišli živi v roke sovražniku. Nekateri pa za taka dejanja niso imeli več možnosti. Komandir Janez Perko se je boril do zadnjega. Ustrelil se je tudi mladi četni komisar Stanko Mlakar Cveto, znan že iz aprilske borbe v Okrogel-ski jami. Junaško je padla tudi hrabra, mlada Ančka Kokaljeva, pa bataljonski komisar Leon Skapin-Lado. Ranjen in ujet je bil tudi četni komisar Alojz Stružnik-Jug. nvd-tem ko se je njegov brat Jože uspešno skril in se tako rešil. Tako je padlo 24 borcev, ujetih je bilo 33 borcev, kakor je zapisano v knjigi begunjskih zaporov. Udarec je bil za partizane res težak, a partizanstvo ni bilo uničeno, kot so z veliko propagando trdili Nemci. Tudi kasneje je bilo na Gorenjskem izvršenih celo vrsto uspešnih akcij. V Udin borštu je šlo za presenečenja v najslabših pogojih in je enako pomembna kot v Draž-gošah, pomembna po junaštvu in žrtvah predvsem zato, ker se ni nihče od takratnih borcev predal okupatorju, čeprav je le-ta pozival na predajo. Na nedeljski spominski svečanosti bo o dogodkih in bojih govoril Vrho-vec Stane-Rohin. v programu pa bodo sodelovali godba na pihala iz Kranja, pevci iz Nakla. recitatorji KUD Dobrava iz Nakla, učenci Osnovne šole Simon Jenko iz Kra nja ter Osnovne šole I. kranjske čete Naklo. Organizator proslave je občinski odbor ZZB NOV Kranj, in Krajevna organizacija ZB NOV Naklo. Ob 40-letnici pripravljajo postavitev pomembnejšega spominskega obeležja na borbo in tragedijo v Kapniku v Udin borštu. I) IV f Svet v tem tednu Madridsko V glavnem mestu Španije, kije uspešno pre brodila nevarno vladno krizo, se je začel pripravljalni sestanek za evropsko konfe renco o varnosti in sodelovanju, ki se bo i Madridu začela 11. novembra Zapleten mednarodni položaj in pretresi v Evropi dajejo ton zasedanju - Aktivnost neuvršče nih in nevtralnih držav - Veriga prizade vanj za utrditev evropske varnosti in s amo veseli, da je do Madrida prišlo, saj vladajo v Evroprs svetu do evropske varnoati in sodelovanja različni poaruL-K Ti J ae je pokazalo ie v Helsinkih, prav tako pa tudi y šK^TJ: Predvsem bo treba v Madridu temeljito oceniti, koliko £ fcS v Evropi storjenega po Helsinkih in kje so zavore. ^ j~ T" _ varnosti in sodelovanja v Evropi ni smelejši. PreovaenzlT« ^ kaše zgubljati v drobnarijah in izpostavljanju samo nekateri* problemov. Vsi, ki zadevajo evropsko varnost in "odelo vininT* enako pomembni in vsem je treba nameniti polno mero ^* in pozornoati. To med dragim poudarjajo tudi evropake amvtaat ne in neuvrščene države, ki so na pripravljalnem ae«taakJ-l * najbolj aktivnimi. Helsinški duh je treba hrabriti in kra3s iS? Neuvrščene in nevtralne države bodo pripravile Poae%oew5 iS loge. da bi bil proces uresničevanja Helsinkov hJtrnmiii učinkovitejši. jli ^ Med dragimi zunanjepolitičnimi dogodki kaše osaeaiti Št iN Javne razprave po krajevnih skupnostitS Radovljica - Občinska kon-ferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva iz Radovljice je organizirala posvet s predsedniki krajevnih konferenc SZDL Na posvetu so se menili o organizaciji javne razprave o oHnutku dogovora II temeljih planov občine Radovljica za naslednje srednjeročno obdobje. Dogovorili so se. da bodo razpravo pripravile krajevne konference SZDL v krajevnih skupnostib. sveti krajevnih skupnosti pa bodo sklicali sestanke in razprave. Javna razprava bo trajala do l.r>. septembra, v njej pa bodo sodelovali predstavniki družbenopolitičnih organizacij in člani delegacij v krajevnih skup nostih. Na javnih razpravah v krajevnih skupnostih naj bi se temeljito po govorili o nadaljniem razvoju krajevnih skupnosti. 0 problemih, ki zavirajo us|>eAnejši razvoj. Se posel Na j naj bi se opredelili do ra/.voja trgovine, gostinstva in tMfr kmetijstva, razvoja malega ft darstva ter do komunalne m strukture. Krajevne skupnosti« spregovorile o problematiki mm prostor ter o skupni porabi. Na posvetu so predsedniki * jevnih konferenc razpravlja* * pripravah na programske koal* ce ter o evidentiranju kadrov. P organiziranost Socialistične ? opušča sedanje izvršne odbor* veljave bodo odslej imela pi*?i stva krajevnih konferenc. Tud naj bi v prihodnje dosledne mčevali Titovo pobudo o k«** nem vodenju. Praporščaki na skupen izlet Živahna komunalna dejavnost Medvode - K omunalna dejavnost v krajevni skupnosti Medvode in vseh štirih novo oblikovanih krajevnih skupnostih obsega v leloš njem letu izdelavo več zazkialnih načrtov v Preski in Medvodah, rekonstrukcijo ceste Medvode- Svel je m Semena-Slavkov dom ter asfaltiranje več krajevnih poti RaSM ««•*■»» pa imniO v programu tudi več del pri kolektivni komunalni porah., kanalizaciji. vodovodu m električnem omrežju. Kranj - Občinski odbor t borcev Kranj vsako leto, porščake iz krajevnih akui nek izlet. Danes jih bosta busa odpeljala proti Nt Pulju in Stenjaku kjer bodo« preživeli v domovih Zavoda i vanje otrok Gorenjske. Tal majhna oddolžitev za čas. člani Zveze borcev porabije nje prapora P*' V*L^3? grehih in drugih *lovemosriV nju. po Gorenjski in tudi ^ Sloveniji povabi Ob 50-letnici bazoviških žrtev In maščevana bo Bazovica ... Med zelenjem, med nežnimi bre-*e.mi Prešernovega gaja, stoji preprost visok kamnit spomenik. Vlaga naokrog ga je v pol stoletja Potemnila. Gladek je, brez nepotrebnih okraskov, v nekakšno piramido trajen in na njem bakrena plošča z zapisom: Pulj, 17. oktobra 1929 Gortan Vladimir Bazovica, 6. septembra 1930 Miloš Zvonimir Marušič Franjo Bidovec Ferdo Valenčič Vekoslav t Mimo hodimo s svojimi skrbmi in *prav smo nekoč že vedeli, da tu w^oji spomenik zavednim padlim Primorcem, smo morda pozabili. V teh l^eh, ko mineva že 50 let, odkar so ^**dle bazoviške žrtvena je prav, da ^ jih spomnimo vsi. - Borili so se za svoje pravice, za ^, ojo slovensko bit, ki so jo italijanski fašisti hoteli potlačiti v nič, izniči, kot da je nikoli ni bilo. Italijanske oblasti so takoj po prvi svetovni vojni sicer obljubljale vrsto pravic Slovencem in Hrvatom, ki so ostali pod Italijo, v resnici so pa sledile politiki, ki ni obetala nič dobre- žt*%ilhpredPraznikom so Miha Marinka i> Potočah pri Preddvoru obiskale *^wne delegacije, med njimi tudi Franc Thaler, predsednik občinske k da b> vzame čas in sprego->. o sebi, o liku in delu revolu- ^arja, borca, komunista, o so- borcih, Titu, Kardelju in drugih. Bodi prepričan, dragi Miha, da bomo nadaljevali Titovo in našo pot socialistične graditve,« je poudaril Jože Kavčič. »To je pot vseh nas in generacije, ki ji pripada Miha Marinko. Verjela je v boj in zmago ter oboje tudi dobila. Zato smo ponosni, saj je častno živeti s takšnim človekom.« Iskrena je bila zahvala slavljenca delovnim ljudem in občanom kranjske občine za počastitev njegovega praznika. Kljub opešanim močem je korenjaško razrezal slavnostno torto, prevzel skulpturo Ranjenec Jožeta Volariča, nazdravil in preživel prijetni urici med udeleženci slavja. Zapel mu je oktet kranjske glasbene šole, stisnili smo mu roko in zaželeli, da bi se še dolgo srečevali ... J. Košnje k ga. Dopuščale so vrsto nasilnih dejanj nad obema manjšinama. 29. decembra 1918 je bilo opustošeno uredništvo dnevnika »Edinost« v Trstu, septembra 1921 požgani narodni domovi v tržaških predmestjih Sv. Ivan, v Barkovljah, v Rojanu. vrstila so se nasilja nad posamezniki. Leta 1923 je stopil v veljavo zakon o prepovedi rabe krajevnih imen v slovenščini, slovenski jezik je bil prepovedan kot učni jezik na šolah, leta 1925 pa je bila njegova raba prepovedana tudi na sodišču. Vse to je globoko prizadelo zavedne Slovence in hrvaške rodoljube in že leta 1924 so nekateri mladinci ustanovili tajno organizacijo z namenom, da organizirajo upor proti raznarodovalni politiki fašizma. Leta 1926 je to gibanje postalo že množično. * Februarja 1930 je skupina organiziranih mladeničev izvedla bombni napad na sedež fašističnega dnevnika v Trstu. V atentatu so bile ranjene tri osebe. V naslednjih mesecih so bili nekateri člani organizacije prijeti in zaprti in tako je prišlo do procesa, ki se je začel 1. septembra 1930. leta. Oblast je velela, da morajo hitro opraviti z njimi. 5. septembra so bile sodbe izrečene: štirje obsojeni na smrt, ostalih dvanajst obsojenih na zapor. Smrtne obsodbe so bile izvršne 6. septembra zjutraj ... Preden so počile puške, so obsojenci vzklikali Jugoslaviji... Italija je bila takrat edina država v Evropi, kjer je fašizem prevzel oblast ter si podvrgel tudi zakonoda-no oblast in sodstvo. Tako je lahko krojil usodo vseh ... Svetovna javnost se je zgrozila nad tem političnim zločinom in prvič začutila resno nevarnost, ki je prihajala s širjenjem fašizma v Evropi. Štirje bazoviški junaki so postali . simbol antifašizma za vse Slovence v Julijski krajini in povsod tam, kamor so se pred fašizmom zatekli zavedni Slovenci. V Kranju jih je bilo pred vojno preko dvesto. Ti begunci s Primorske so leta 1932 postavili spomenik žrtvi fašizma Pulj-čanu Vladimiru Gortanu in štirim bazoviškim žrtvam. Bil pa je to prvi protifašistični spomenik v Evropi. Osnutek zanj je naredil Drago Žer-jal, eden od obsojenih v tržaSkem procesu. 24. aprila 1944 je bila 18. slovenska narodnoosvobodilna brigada imenovana »Bazoviška«. Bazovica je bila maščevana, fašizem je bil poražen, toda še danes ni izkoreninjen. Štiri bazoviške žrtve še vedno opozarjajo ... V soboto, prav na dan, ko so pred petdesetimi leti padli streli na Bazovici, so se na slovesnosti ob spomeniku v Kranju, ki jo je organizirala Občinska konferenca ZSMS Kranj, zbrali nekateri preživeli antifašisti, obsojeni na tržaškem procesu: I to Kolarič, Drago Žerjal in Ivan Šker-janc, ter mnogo zavednih Primorcev, ki še danes žive V Kranju in na Gorenjskem. Slavnostna govornika sta bila Odo Kalan, sekretar slovenskih društev na tržaškem in predsednik medobčinskega sveta ZSMS za Gorenjsko Edo Gruden. Slovesnosti so se udeležili tudi vsi predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Kranj. V kulturnem programu pa so sodelovali recitatorji iz Iskre, zapel pa je oktet iz Predoselj. D. Dolenc Kranj - V sredo zvečer je bila v kinu Center slavnostna seja ob krajevnem prazniku KS Center Kranj, na kateri so podelili zaslužnim krajanom bronasta priznanja OF in priznanja za športne dosežke. V kulturnem sporedu je nastopil Akademski komorni zbor iz Kranja. Na sliki: predsednica KK SZDL Francka Marchel podeljuje priznanje Lojzetu Zakrajšku. Foto: F. Perdan Na robu likvidnosti Polletni finančni rezultati v gorenjskih zdravstvenih skupnostih niso ugodni - Stalno naraščanje cen, visoka poraba ob manjšem dotoku sredstev Občinske zdravstvene skupnosti na Gorenjskem so prvo polletje zaključile z izgubo, izjema je le tržiška skupnost. Tak položaj zdravstvenih skupnosti ni kaj nenavadnega, saj je bil zaradi počasnejšega naraščanja osebnih dohodkov v gospodarstvu v vseh interesnih skupnostih manjši prihodek pričakovan. Vendar pa so skupnosti pristale na robu likvidnosti tudi zaradi hitro naraščajoče porabe sredstev zdravstvenega varstva in ne le zaradi pičlejšega dotoka denarja iz bruto osebnih dohodkov od združenega dela. V jeseniški, kranjski in radovljiški zdravstveni skupnosti pa so tudi planirali dokaj nizke prihodke, vendar pa kot kaže, seje denarja za zdravstveno varstvo v prvih šestih mesecih nateklo še manj, kot pa je bil plan. Tudi drugi viri razen bruto osebnih dohodkov so v teh zdravstvenih skupnostih bili nižji od načrtovanih; prav zaradi tega so možnosti za slab zaključek leta še toliko bolj podkrepljene. Nekoliko skromnejša sredstva zbrana v občinskih zdravstvenih skupnostih pa seveda še niso kaj vplivala na zagotavljanje zdravstvenega standarda, ki je v bistvu enak, kot je bil vsa zadnja leta. Zdravstvene skupnosti so sicer že nekajkrat sprejemale ukrepe varčevanja, ki sicer niso bili brez odmeva tako pri izvajalcih zdravstvenega varstva kot pri uporabnikih, vendar pa so letošnji učinki takih ukrepov bolj šibki. Prav gotovo pa bo treba v drugem polletju okusiti tudi malce grenkejše posledice manjšega dotoka sredstev in visoke porabe, katere znesek ae debeli tudi zaradi nenehnega naraščanja cen; prav zdravstvene skupnosti so verjetno med ostalimi skupnostmi v družbenih dejavnostih zaradi visokih materialnih stroškov najbolj udarjene. Kako pa bo taki situaciji reševati finančne probleme ž omejevanjem porabe v zdravstvenem varstvu, ki hudo prizadene vse uporabnike, pa je seveda posebno težavna naloga. To še toliko bolj, ker so bila rezervna sredstva iz preteklih let, ki so sicer uspešno blažila podobne situacije, letos že porazdeljena. L. M. Praznovala bo KS Visoko Troje vasi Visoko, Milje in Luže, združenih v krajevni skupnosti Visoko, bo te dni praznovalo svoj krajevni praznik. Spet bo oživel spomin na 16. september 1941, ko je bil na pobudo komunistične partije v Zorma-novem mlinu ustanovni sestanek osvobodilne fronte za to območje. Med drugimi se ga je poleg aktivistov — domačinov udeležil tudi narodni heroj Stane Žagar. Vendar praznik KS Visoko daleč presega zgolj spominski značaj. To je priložnost in hkrati obveza, da se manifestira bogato družbeno-poli- tično, kulturno, športno in družabno življenje v KS. Da se pregledajo rezultati preteklih obdobij, zlasti zadnjega leta, ki je bilo eno zelo uspešnih. Da se z zavestjo in željo po čim bolj usklajenem m aktivnem delu, takemu, ki bo slehernemu krajanu dajalo kanček dobrega počutja v sredini, kjer živi, ozrejo tudi na prihodnje naloge.. . Kako bo letošnji krajevni praznik zaživel z ljudmi, bomo videli v prihodnjih dneh. Slutiti pa je, da se razočaranja ni bati. D. Šeško Praznični teden na Visokem sobota, 13. 9. ob 16.30 uri ob 17. uri nedelja, 14. 9. ponedeljek, 15. ob 20. uri torek, 16. 9. ob 17. uri sreda, 17. 9. ob 8. uri četrtek, 18. 9. ob 19.30 petek, 19. 9. ob 17. uri sobota, 20. 9. ob 20. uri nedelja, 21.9. ob 14. uri Slavnostna seja sveta KS Odkritje spominskega obeležja padlemu prvoborcu Janezu Karu-nu iz Visokega s kulturnim programom Telovadno društvo Partizan Visoko organizira zabavno športno popoldne z nogometnima tekmama dekleta — žene in veterani — člani ter z vlečenjem vrvi za ženske, moške in otroke Nastop članice mariborske drame Milene Muhič z monodramo Mi-lenka Vučetiča Lizika Mladinski šahovski turnir Seja Izvršnega sveta SO Kranj Skupna seja DPO KS Visoko Mokre vaje Gasilskega društva Visoko ob reki Kokri Predstavitev dela Kl)D Valentin Kokalj Visoko. Predstavili se bodo folkloristi, pevci in člani dramske skupine. 'Tradicionalni množični tek za sta- | ro in mlado OLASi STRAN Namesto betonskega silos iz folije PETEK. 12. Košnja j odvi, je bila od nekdaj eno najtežjih kmečkih opravil pa tudi »jbolj odri ama od vremena. Zato niso nova razmišljanja, kako na lažji in bolj siguren način pripraviti krmo za zimo. Silosi niso nobena norost več, ne zidani, ne plastični in v zadnjem času tudi leseni. Vendar priprava silate v taksnih silosih zahteva veliko vlaganja, zato v zadnjem času preizkušajo drugačne rešitve - siliranje krme s pomočjo folije. Z novostjo smo se seznanili na kmetiji Franca in Berte Treven v Račevi pri Zireh. Kmetija je velika in ima okoli 40 ha zemlje, vendar je velik del v osojnih senožetih, tista, ki je na ravnem pa je močvirna. Zato je večji dohodek iz gozda, čeprav se s sodobnim kmetovanjem in strojno obdelavo veča tudi dohodek od zemlje. Največ se ukvarjata z živinorejo. Redita 22 govedi in oddajata mleko, v hlevu pa je tudi nekaj pitancev. »Pred leti sem se odločil,« pripoveduje Franc Treven, po domaČe Anžon, in sem začel oddajati mleko v Vrhniško zadrugo. Dve leti se ga z mopedom vozil v Smrečje, pozimi pa s traktorjem. Kmalu za menoj ga je začela oddajati soseda, sedaj pa ga oddajamo vsi vaščani. Če ga je pri hiši le 10 litrov dnevno, ga oddajamo. Dogovorili smo se za skupen prevoz, da je ceneje. Letno ga oddam 14 do 15.000 litrov.« »Se vam to splača?« »Danes je na kmetiji treba delati za trg oziroma za prodajo. Vendar pa menim, da je mleko, glede na stroške, prepoceni. Sicer dobimo razne regrese za krmila in gnojila, vendar je vse to zelo .zakomplicira-no in bi se po mojem, dalo veliko bolj enostavno urediti. Lahko tako, kot imajo to urejeno v razvitih kmetijskih državah. Cena mleka in živine je v neposredni odvisnosti od koruze in tako bi lahko uredili tudi pri nas. vanje zraka in pokrije s folijo ter še po vrhu pokrije s tanko plastjo krme ali slame. Vse skupaj stane približno 3.500 dinarjev, medtem ko stane betonski silos, ki je res trajen in ga ni treba dolga leta graditi novega, vsaj 100.000 dinarjev, plastični in Plastični silos je veliko cenejši. - Foto: F. Perdan »V žirovski kmetijski zadrugi so povedali, da preizkušate nove vrste silos. Kakšen je?« »Gre za siliranje s pomočjo folije oziroma za siliranje krme z izsesava njem zraka. Na pobudo Biotehnične fakultete na ta način silirajo krmo kmetje v Rovtah. Ker spravilo krme vedno dela težave, sem se pozanimal in s pomočjo pospeševalca Mirana Naglica iz zadruge, tudi sam začel s takšnim načinom siliranja. Folija se enostavno razprostre po tleh, se nanjo naloži krma in se dobro potlači, napelje cevi za izsesa- TOZD Gorenjka, n.sub.o. tovarna čokolade Lesce, Alpska 45 Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge 1. TEHTALCA SUROVIN 2. KONDITORSK EGA DELAVCA 3 TRANSPORTNE DELAVKE PRI COK. PRAH - 2 delavki Delo se združuje za nedoločen čas. Pogoji: — dokončana osnovna šola Poskusno delo traja 1 mesec. Pismene prijave pošljite na TOZD Gorenjska Lesce, Alpska 45, komisija za delovna razmerja. Rok za prijavo je 15 dni po objavi oglasa. leseni pa še veliko več. Druga prednost pa je to, da je na tleh in je delo pri krmljenju lažje, ko ni treba lesti v silos.« »Koliko krme gre v silos?« »Približno 65 kubikov, kar zadostuje za Krmo 13 govedi od januarja do košnje, če pokladam enkrat dnevno. Je pa res, da ga je treba hitro napolniti in mora delati kar Šest do sedem delavcev. To pa že včasih predstavlja problem.« »Menite, da se bo novi način siliranja obnesel?« »Mislim, da se bo. Natančno pa bom lahko odgovoril spomladi.« L. Bogataj r Če vas zanima Kadar govorimo o turističnih prenočitvah po Gorenjskem, vedno omenjamo le zgornji konec Gorenjske, Kranj z okolico pa navadno kar izpustimo. Pa vendar imamo tudi tu turistične zmogljivosti, ki niso majhnega pomena za naše gospodarstvo. Res da je to bolj poslovni turizem, toda je. Lani je imel hotel Creina v Kranju skupno 28.680 prenočitev (19.335 prenočitev domačih in 9.345 tujih gostov), hotel Jelen 15.512 (14.161 prenočitev domačih in 1.351 prenočitev tujih gostov). Turistično društvo Kranj pa 11.970 nočitev (11.965 prenočitev domačih gostov in 5 tujih). Do konca avgusta letos pa so v Crei-ni imeli 27.526 nočitev, pri Jelenu 19.816 in pri Turističnem društvu Kranj 13.281 nočitev. NA DELOVNEM MESTU Adolf Pufič -slikopleskarski tehnik V čisto novih barvah je zaživela konferenčna dvorana kranjskega sindikata v Delavskem domu. v beli, topli rdeči, oranžni, rja-vj... Sem in tja temen les. Stropi spuščeni. Zdaj bo resnično prijetno sedeti tu na seji Nared bo še ta teden. Delavci Servisnega podjetja Kranj že dokončujejo dela. Le še pleskarji so tu. Adolf Pufič, vodja skupine sli-kopleskarjev, ki je prevzela delo v. konferenčni dvorani, si ogleduje delo tega dne. Je vse dobro pre- Sleskano? Ni lis? Stranka mora iti zadovoljna! No, tokrat bo zagotovo. Najhuje je, če se trudiš, pa ne ustrežeš, kot bi rad. Letos je minilo že 20 let, odkar se je Adolf izučil za slikopleskar-ja. Bratranec mu je pomagal, da je dobil učno mesto pri Gradlesu v Mariboru. Ostal je v poklicu, čeprav je marsikdo tudi odšel. Težko fizično delo je to. Prah, delo na višini. Izravnavanje sten te najbolj utrudi. Pa lestev. Osem ur na lestvi! Nikomur ne moreš dopovedati, kako težavno je to . . . Potem, ko je končano, ko vidiš, da si dobro naredil, si vesel, zadovoljen. Nekoč so belili vse na apno. Počasi je šlo. Danes apna skoraj več ne poznajo. Le disperzijske barve. Sinkolit. Jupoli. Drage so, toda delo gre hitreje od rok in lepši je izdelek. Je pa tudi pri njih bilo letos čutiti pomanjkanje teh materialov. Enkrat je manjkalo enega, drugič spet drugega, vendar zastojev zaradi tega še ni bilo. Dela imajo dovolj. Vsaj čez poletje. Je pa huda konkurenca prav pri slikopleskarjih. Kleparji in mizarji v podjetju imajo vse drugačne pogoje za delo. Veliko lažje ga dobe. Slikopleskarjem sicer doslej dela ni manjkalo, le pozimi je slabše. Deljen dopust imajo, tako da ga polovico porabijo poleti, polovico pa pozimi, toda raje bi delali z istim tempom vse leto. Kaj hočeš, je le sezonsko njihovo delo. Največ delajo po Kranju in okolici, gredo pa tudi v Ljubljano in drugam, če je potrebno. Sedem let je Adolf delal pri privatnem obrtniku. Bolje se je zaslužilo, pravi, in vedel si, koliko boš dobil, ker ai bil plačan po metru. Pri Servisnem podjetju je danes dvajset slikopleskarjev, vsi kvalificirani, trije še celo tehniki. Vendar nimajo dobro urejeno to nagrajevanje. Merila za osehni dohodek bi morala biti holj otpljiva. To bi bil zagotovo večji stimulans za delo. Sedaj imajo skupinsko normo za celo enoto. Morali bodo spremeniti ta način nagrajevanja. Adolf je predsednik delavskega sveta v podjetju; prav zdaj, ko bodo obravnavali družbene dogovore, se hodo verjetno pogovorili tudi o tem. In stabilizacija? Tudi pri sliko pleskarjih se da pri tem še marsikaj narediti, se zaveda. Varčevanje pri materialih najprej. Pa tudi pri času, z dobro organizaci- • jo dela. Lani julija je Adolf dokončal šolo za pleskarskega tehnika, gradbeni center Zagreh je organiziral šolanje preko kranjske glede na izvozne možnosti potrebno proizvodnjo nekaterih* delkov zmanjšati, drugih pa povečati, nekaterih pa celo epa* ti. Vse to so dolgoročni ukrepi, katerih učinki se bodo pes* predvsem v prihodnjih letih. Letos pa bo prodajna in tržna «f nizacija Iskre zastavila vse sile, da bi do konca leta izvoafiil največ. Čeprav bi pričakovali nasprotno, zaloge materiala so pogosto pomanjkljive in ne omogočajo redne pr«._ Vzrok je predvsem v slabem planiranju, zato bodo najpreT šali dopolniti sistem planiranja zalog, ki je že postal premi pleten in ga bo potrebno postaviti na nove osnove. Največje spremembe pa se obetajo pri poslovanju tei organizacij združenega dela — uveljavili bodo 8oodm»v temeljnih organizacij za likvidnost delovne organizacija temeljna organizacija bo lahko za pokrivanje svojih obve koristila le lastna sredstva. Če jih ne bo imela, bo lahka kredit pri drugi, ne bo pa to več solidarnostno pokril skupne vreče«. Osnovni motiv tega predloga je boljše je nje, ker bo vsaka temeljna organizacija lahko segaia roko, kot bo pridelala. Za izpeljavo vsake naloge so določeni nosilci izvedbe. Večja odgovornost bo predvsem na temeljnih zacijah in njihovih vodilnih delavcih. Delavski svet pa 1 seji pregledal uresničevanje stabilizacijskega programa. L- Bogat« Cene v okviru dogovor Letošnji družbeni dogovor o uresničevanju politike cen proizvodov in storitev je v Sloveniji predvidel počasnejšo rast cen kot lani. Pri tem je bilo še posebej poudarjeno, da delovni kolektivi ne morejo pričakovati povečanja dohodka na račun cen, temveč naj bi rastel predvsem zaradi večje produktivnosti, večje gospodarske učinkovitosti in ekonomičnosti poslovanja, uveljavljenih dohodkovnih odnosov, boljše organizacije dela ter zaradi boljšega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti. V škofjeloški občini so se pri cenah, ki so v njihovi pristojnosti, držali dogovora. Prednost so imele storitve, katerih cene so bile pod občinsko in regijsko ravnijo in storitve, v katere je vloženega več dela. Tako so bila izdana soglasja za sveže meso in sicer za 5,4 odstotka višje cene junetini in 1,8 odstotka prašičjemu mesu. Pri kruhu so bile postavljene višje cene za domači kruh iz moke tipa 800 pri KGZ Ziri in za vse osnovne vrste kruha v poprečni za 31.9 odstotka in za posebne vrste kruha za 39,5 odstotka'ter pecivu za 8 odstotkov. V gostinstvu le bilo v družbenem sektorju eviden- tiranih 8 in v zasebnem Vzrok za višje cene so » je nabavne cene živil in rističnih storitvah je bika1« nih v družbenem sektorki sebnem sektorju 4 ceni P* nih storitvah pa v družbe** zasebnem 27 cenikov. Pri nih storitvah sta bila evw» dva cenika in izdelan je bi poprečni gradbeni ceni stas** poprečnih stroških komi* urejanja zemljišč na ob moč* Skofja Loka. Vse te spremembe so bi v roku, ko čas od zadnje ni bil krajši od enega zamrznitve cen na ravni je ostalo nekaj vlog za više nerešenih. Čeprav so se cene, ki trolo občinskih organov, & f skladno z družbenim dogo**'' splošno rast cen niso unek* vpliva. Splošna rast cen m **' $ skih stroškov se je Že dvigni i ^ nad pričakovane okvire m*t £ prihodnje pri vsakem dri*** r t reben temeljit premislek L ~, .. ji l n»n. trtfovina - Za kinom Center r JEJ Tudi v Kranju M^^^taJZtniitvo kranjske komm**J v prostorih. .^'^ ^ z urejanjem lokala, r Katerem h k rani ki sedaj r*&* trgovtna Za tovrstno prodajo so s*>pn V™K^£^£& s tem, prostor,. odločili že pred,f,h"^f"m^^proa^a nS a*1 »* K* ■I i* d* S te* i* Čfani Kino kluba Duplje bodo domačemu občin-*tu prikazali letošnjo filmsko bero — Med štirimi novimi kratkimi filmi posebno pozornost vzbuja film o zadnji poti tovariša Tita — Za javnost bodo prvič predvajali tudi film o Edvardu Kardelju tatic ■ai Km« _ — Danes ob 19. uri bodo ^lani Kino kluba Duplje v domačem gasilskem domu pripravili premiero kratkih filmov, ki so jih posneli le-Dupljanski filmarji so posneli *ar štiri nove filme: »Pod svobodnim *5>Bcein«, »Pleničke je prala«, »Štafeta 80» in »Solze so se zlile v reko V**tatva«. Posebno pozornost vzbu-slednji, saj so na filmskem traku ^hranili zadnjo pot tovariša Tita. javnosti pa bodo prvič predvajali Midi film o Edvardu Kardelju. Po-^beli so ga lani in z njim so doslej ^Spefoo sodelovali na številnih festi-ft*^' Program pa bo zaokrožila pruska reportaža o Titovem obisku jMovenije, prvomajske proslave na ^stu pri Kranju. O nastajanju 45-minutnega filma rt^olze so se zlile v reko bratstva« so ?upljanski fimarji v priložnostnem ^•talogu zapisali, da poudarja Titovi misel »Moč je v idejah, ki nas 2**vdihujejo in v ciljih, za katere se ^>rimo« ter Kardeljevo »Mislim, da T* za človeka vredno živeti le, če ^*tvarja«. Ko so izvedeli žalostno 5**>vko, da je umrl Tito velikan j**4tega časa, so odhiteli v Ljubljano, ^Mneje pa v Beograd in na filmski ^ek ujeli zadnjo pot tovariša Tita. ^Stiriminutni film »Pod svobodnim ^ncem« je posvečen Kokrškemu od-k^4u. Prav te dni mineva 38 let od ,a^tbe v Udin borštu, kjer so posneli yN filma. Kot rdeča nit se skozi film jLJ*če pripoved o osamljenem člove-ki ga s prispodobami in simboli ^ipeljejo v vojni metež. Stiriminutni film »Pleničke je prala« združuje doživljanje Titu najljubše slovenske ljudske pesmi s problemom mladega kmečkega dekleta. Deset minut pa je dolg film »Štafeta 80« - reportažni zapis o poti letošnje Štafete mladosti po Gorenjski: skozi Tržič, Kranj, Škofjo Loko do Ljubljane in zaključek v Beogradu. Dokumentarni film »Umrl je Edvard Kardelj« so dupljanski filmarji posneli lani in z njim doslej uspešno nastopili na številnih festivalih. Danes ga bodo prvič predvajali za javnost. Film prikazuje Kardeljevo plodno delo, življenjsko ustvarjalnost in njegovo razumevanje sočloveka. Filmsko reportažo »Tito na Jo-štu«, so posneli na prvomajski proslavi na Joštu, ki se je je udeležil tudi tovariš Tito. Film so gledalci že videli, vendar so ga v program vkjučili, ker zaokrožuje njegovo vsebino. Dupljanski filmski večer bo trajal dobri dve uri. Med predvajanjem filmov so prireditelji vkomponirali recitacije in izrazni ples mladih Trži-čanov ter nastop domačega moškega pevskega zbora. Dvorana gasilskega doma sprejme le okrog 120 gledalcev, zato bo današnji premieri sledil še sobotni in nedeljski filmski večer. Obakrat se bo prav tako začel ob 19. uri. Na premiero pa so dupljanski filmarji povabili predstavnike družbenopolitičnih organizacij in skupnosti Kranja, Gorenjske, republike in federacije. Veliko razumevanja so člani Kino kluba Duplje za pripravo prireditve našli pri družbenopolitičnih organizacijah občine Kranj ter pri izvršnem svetu kranjske občinske skupščine, ki jim je namenil denar za nakup zaves, s katerimi so opremili dvorano gasilskega doma ter tako zagotovili primerno zvočnost prostora. Namestili so gibljivo platno in s prostovoljnim delom uredili sanitarne prostore, ter tako vsaj grobo uredili dvorano, ki jo bodo tudi v bodoče lahko uprabljali za prireditve. Če bo filmski večer uspel, bomo z njim z veseljem gostovali v drugih krajih Gorenjske, so nam povedali dupljanski filmarji. M.Volčjak Kranj — V prostorih Mestne hiše je ob krajevnem prazniku KS Kranj Center odprta razstava »Revitalizacija mesta Kranja*. Na predlog odbora za revitalizacijo pri krajevni skupnosti Kranj Center jo je pripravil Gorenjski muzej. — Foto: F. Perdan Čipkarica, pesnica Julka Fortuna Izpolniti moram svoje poslanstvo Križ, kraž, kralj, Matjaž - ponavljajo otroci in drobni, nerodni prstki lovijo gibe, štiri osnovne gibe za čipko. Znova križ, kraž, kralj, Matjaž in počasi nastaja vzorec. Male oči žarijo. Tole klekljanje vendar ni tako težka reč, so navdušeni otroci. Akademski komorni zbor vabi nove pevce i* i* fcjltaaf - Šestdeset mladih Kranj--^n* m okoličanov, nekaj jih je * dri < i |^*demskegi « aru gin krajev Gorenjske, ***** 80 C*!** Ljubljančani, dvakrat Ig* teden vadi v prostorih kranjske •kt^uiazije. To so »akezejevci«, člani C£*nj. Vodi jih ljubezen do petja, I^Varištvo, še najbolj uspešno pa ro-^ dirigenta Matevža Fabjana. *^**«jst let že prepevajo, se zbirajo IJJ vajah in nastopih, dosegajo uspe-v slovenskem in jugoslovanskem Sirilu. In kar je posebej pomembno: ^ leta v leto jih je več, ki radi pojejo, poznajo entuziazem. Pesem iz več V < je močnejša in lepše zazveni, zato >v*voje vrste vabijo nove pevske to-t^JiŠe. Delo je trdo, a zaripli glasovi, fc^JeČa grla in manjši prepiri so hitro *$v*abljeni, posebej, če je v sezoni ve-^> nastopov, koncertov, gostovanj. ^ dansko sezono je Akademski ko-J^rni zbor Kranj postal »zlat», saj ha tekmovanju odraslih pevskih ^^rov v Mariboru prejel zlato pla-*^.m>. Kot vsako leto so izvedli novo-*ii in letni koncert, gostovali so v zamejski Koroški, v ljubljanski filharmoniji so imeli samostojni koncert, ki ga je prenašal radio, ob Dnevu republike so s filharmonič-nim orkestrom izvedli kantato »Ka-stavska balada«, nešteto je bilo nastopov na raznih proslavah.________ Začinje dni avgusta so se »akezejevci« zbrali na letovanju na Krvavcu in s krstom novih pevčev začeli z resnim delom. Te dni že pridno pojejo. Oktobra namreč odhajajo na gostovanje na Nizozemsko, jeseni bodo pripravili koncerte pesmi, ki so jih naštudirali lansko sezono, koncem decembra jih čaka novoletni koncert, v pomladanskih mesecih načrtujejo nastop s filharmoničnim orkestrom, junija bo letni koncert. .. Dela bo veliko. Veliko bo novih, lepih pesmi, veliko prijetnih trenutkov. Morda se jim bodo pridružili novi pevci in pevke. Vsak ponedeljek in četrtek ob 20. uri v septembru in prvi polovici oktobra bodo v pevski sobi gimnazije pričakovali novince. nk teset let koroškega Kladiva eset let mineva, odkar je izšla številka koroške kulturnopoli-e revije Kladivo, ki okrog sebe ♦a predvsem mlade. Iz Kladiva jbjevajo težnje slovenskega mla-^%kega gibanja na Koroškem, v Hrega se »Kladiva rji« aktivno Mučujejo, ga sooblikujejo. Desetico proslavljajo pod geslom Niti neonacizmu, za mir in enako- S? k^ ponatis §etinčeve knjige ^ Kardelju tt Prešernova dražba je pred g**evi izdala ponatis knjige ZTetnca Šetinca »Misel in delo f^varda Kardelja«. Prva bzda-je imela za slovenske |\zmere visoko naklado, saj je >ni izšlo 23.000 izvodov knji-Je, Vendar je hitro pošla, ?*»ogi to jo še iskali, zato so JS pri Prešernovi družbi odlogi za ponatis. Knjiga je že v prodaji in stane 140 dinarjev. t~b*ega 262 strani, tiskana je |W brezlesnem papirju, opremana a fotografijami, vezana v celo platno z večbarvnim itnim ovitkom. pravnost«, s čemer manifestirajo svojo demokratično miselnost. Ob desetletnici izhajanja revije bo Društvo prijateljev Kladiva v nedeljo, 14. septembra, pripravilo »Miting mladine treh dežel«. Začel se bo ob 14. uri v kulturnem domu v Šentpri-možu. Pozdravno pesem bo podal zbor slovenskega prosvetnega društva Danica, nakar bo s pesmijo in plesi narodov Jugoslavije nastopila folklorna skupina Tine Rožanc iz Ljubljane. Ob 15. uri bodo žrebali vstopnice, sledil bo koncert italijanskih delavskih in mednarodnih revolucionarnih pesmi, s kateri bo nasto- ¥ila glasbena skupina Canzoniere riestino. Predstavila se bosta slovenski pesnik iz Rezije Rino Chinese in dunajski antifašistični pesnik Rudi Burda. nakar bodo člani Kluba slovenskih študentov na Dunaju uprizorili igro »Prizori iz nemških noči. Pester spored torej, ki ga bodo napolnili mladi iz treh dežel. Odmore med posameznimi nastopi bodo popestrili razgovori, ogled priložnostnih razstav in knjig. Prireditelji so poskrbeli tudi za zabavni del sporeda, ki se bo s plesom pri Voglu v Sentprimožu začel ob 20. uri. Zaigral bo Dobravški kvintet. Med igranjem in plesom pa se bosta s svojimi literarnimi deli predstavila Pokržnikov Luka in Berhard C. BUnker, pela pa bosta Rudi Bur da in Neino Fischer. Julka Fortuna iz Podlipe pri Vrhniki, kamor se je pred 45. leti poročila z Malenskega vrha v Poljanski dolini, bi rada čimveč otrok naučila klekljanja. Pomaga pri šolskih čipkaVskih krožkih, obiskuje šole in otrokom kaže, kako se kleklja, jim govori o zgodovini čip-karstva. Res je, pripoveduje, v zadnjih desetih letih na več šolah poučujejo klekljanje. Najbolj zagrete so Zi-rovke, kjer ima čipkarstvo bogato tradicijo. Prav v Žireh so imeli pred sto leti prvo čipkarsko šolo pri nas. Toda, sprašujem se, kaj bo z učenkami, ko bodo zapustile osnovno šolo. Nimajo več možnosti, da bi se kljub znanju in volji izpopolnjevale, da bi se poklicno ukvarjale s tem delom. Tako z leti še to, kar so jim dali šolski krožki, pozabijo in opustijo. Velika napaka je bila storjena pred petnajstimi leti, ko so na ljubljanski šoli za oblikovanje opustili oddelek za klekljanje, tako da danes nimamo učiteljic, ki bi na šolah vodile krožke. Upanje zbuja usmerjeno izobraževanje. Letos poleti jo je obiskala ameriška študentka Charlotte Anderson. Veliko sta govorili o čipkah in čip-karstvu. V Ameriki doživlja domača obrt pravi razcvet, celo na univerzi poučujejo te umetnosti. Pri nas pa: s čipkarstvom se ukvarjajo starejše ženske, hčere in vnukinje to delo poznajo, toda z njim se ne bodo preživljale. Prav v tem pa je vsa skrivnost, kako ohraniti dragocenost, ki so nam jo zapustile babice. ^Neutrudna je Julka Fortuna. Pehati moramo to stvar naprej, pravi, čipkarstvo ne sme izumreti. Za ljubljanski Dom je začela čipke izdelovati leta 1958. Ob obilici dela na kmetiji. Da je zaslužila dodatni dinar, saj je bil mož dolga leta bolan, h kruhu pa je bilo treba spraviti šest sinov in hčer. Včasih je tudi po 'osemdeset klekljane od Vrhnike do Rovt izdelovalo čipke za Dom. Danes le še okrog trideset. Dom pač ne more storiti vsega, je vendar le podjetje, ki odkupuje in prodaja čipke, za katere je vse več povpraševanja, doma in v tujini. Za zaslužek pa danes ni več tako trdo kot nekdaj. O čipkaricah je zelo malo napisanega. Brskala sem, pripoveduje, vendar pesmi nisem našla nobene. O čem vse pojejo ljudske pesmi, o čipkaricah nobena. Poskusila je sama. V letu dni jih je napisala okrog petdeset. Kar vsipale so se na papir; o kle-kljaricah in čipkah, o kmečkem delu in življenju, o rodni Poljanski dolini in o prelepi dolini, ki skriva Podlipo. Med nežne vzorce čipk in trdoto dela na kmetih je razpeta njena pesem, greni jo trpko spoznanje, da mladi nimajo več radi njiv in travnikov. Njene pesmi odsevajo vsakdan, kot ga doživlja žena, ki kleklja čipke in obdeluje zemljo. Pesmi so zbrane v drobni knjižici, ki jo je naslovila »Iz srca do srca« in jo leta 1964 izdala v samozaložbi. Natisniti je dala dva tisoč izvodov, skoraj povsem so ji že pošli, le še deset jih hrani. Neko posebno poslanstvo mi je naklonila usoda, pravi Julka Fortu- na, moram ga izpolniti. Moram govoriti in pisati o čipkarstvu, moram, da ne bomo pozabili nanj. Zato često zasledimo njene drobne članke v časopisih, rada sodeluje v radijskih oddajah, ki so namenjene čipkarstvu. Marsikdo, ki ga zanima klekljanje, potrka na njena vrata. Pogosto jo srečamo na raznih prireditvah. Pred seboj ima košarico s punkeljom in slehernemu rada pokaže, kako se vrtijo kleklji. Kar tako ne morem govoriti o čipkah, pravi, ljudem je treba pokazati, kako nastanejo. Za marsikoga je to nekaj povsem novega. Zadnje čase izdeluje lične spominke, male košarice s pun-keljčki in kleklji. Med razno plastično šaro, ki nam jo ponujajo na prireditvah, so prava mikavnost. Pritegnejo obiskovalce in Julka Fortuna zlahka splete pogovor o čipkah, o klekljaricah, ki jih je vse manj, o čipkarstvu, ki bo utonilo v pozabo, če ne bomo znali negovati izročila, M.Volčjak Kranjski dan v Fiumicellu 11. oktobra bo v italijanskem mestecu Fiumicellu pri Ogleju (Furla-nija) revija pevskih zborov treh sosednjih deleh Avstrije, Italije in Jugoslavije. Naše bo zastopal kranjski pevski zbor Tugo Vidmar, ki je že pel v tem prijetnem mestecu. Predstavniki Fiumicella so že večkrat izrazili željo, da bi se sodelovanje med mesti razširilo tudi na športno sodelovanje, da bi stike navezali tudi lovci, ribiči, turistični delavci in drugi. Prireditelji bodo našim kulturnikom in izletnikom - en avtobus bo organiziran posebej zanje - priredili »Kranjski dan« v Fiumicellu. Naša skupina si bo ob tej priložnosti ogledala tudi Gradež in Oglej, v Gonarsu pa se bodo ob spomeniku poklonili Jugoslovanom, ki so ostali v tem zloglasnem taborišču. D. D. S knjižnih polic The Beatles Pri Pomurski založbi je pred kratkim izšla a v tori zi ran a biografija Hunterja Daviesa z naslovom The Beatles. Knjiga bo nedvomno še posebej razveselila mlajše bralce, po njej pa bodo radi segli tudi starejši, saj gre za več kot šeststo strani izredno berljive in sproščeno napisane zgodovine in življenjske poti štirih Beatlov vse od skromnih začetkov v Liverpoolu tja do svetovne slave, razpada skupine in poznejše aktivnosti nekdanjih kuštravih glasbenikov. Avtor pošteno, odkritosrčno in predvsem izčrpno prikazuje njihove življenjske poti, njihov utrip. Knjiga ima štiriintrideset poglavij m precej komentarjev ter podatke o celotni diskografiji, ploščah, ki so izšle pri nas ter ne nazadnje tudi o njihovi finančni uspešnosti. Prevajalec Tomaž Domicelj, ki nam je v preteklosti ponudil že prevoda biografij o Woodyju Guthrvju in Bobu Dvlanu, je tudi tokrat delo vestno opravil in je zato knjiga privlačna tudi zaradi pestrosti in dinamike jezika. Pri isti založbi pripravljajo Še četrto knjigo te »glasbene« serije - prevod knjige o Elvisu Pres-leyu. Boris Bogataj Kulturni koledar KRANJ — V galeriji Prešernovel hiše je odprta razstava slikarskih [ in kiparskih del Viljema Jakopi-j na. V Mali galeriji mestne hiše sif lahko ogledate razstavo del slikarke Zlate Volarič in kiparja Jožeta Volariča. V galeriji Mestnel hiše pa je na ogled razstava del | avstrijskega slikarja Andrea Ver-Iona, ki jo je posredoval Avstrijski I kulturni institut v Zagrebu. Raz-| stave so tako kot stalne zbirke Gorenjskega muzeja odprte vsak dani od 10. do 12. ure in od 17. do 19. | ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih so zaprte. V Iskrini avli na Laborah je na| ogled razstava del Jožeta Horvata- VoKRICA - V nedeljo, 14. septembra, bo v kulturnem domu naj Kokrici nastopil ansambel Prelom j iz Ljubljane. Nedavno smo ga lahko poslušali na Gorenjskem sejmu, I, ko je spremljal pevca Edvina Fli-| serja in pevko Ditko Haberl. Ansambel, ki ga sestavljajo Tomaži Kozlevčar, Janez Tutta, Pajor Pista in Peter Gruden, ni tipična j ročk skupina, pač pa je bližji pop-rock glasbi. Izdal je že tri male I plošče, oktobra pa bo nastopil s skladbo vodje ansambla Tomaža Kozlevčarja »Mimogrede« v drugem večeru Dnevov slovenske za-| >avne glasbe v Ljubljani. LJUBLJANA - V razstavni I dvorani Prirodoslovnega muzeja Slovenije v Ljubljani (vhod s Trga herojev) so preteklo sredo odprli | deveto razstavo naravoslovne fotografije, ki sta jo pripravila Prirodoslovno društvo Slovenije in Pri-| rodoslovni muzej Slovenije. SKOPJA LOKA - V galeriji na i loškem gradu bo še do 14. septembra odprta razstava likovnih del članov skupine ljubiteljskih likovnikov pri Zvezi kulturnih organizacij Skofja Loka. Razstava je tako kot stalne zbirke Loškega muzeja odprta vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. in od 14. do 17. ure. V petek, 19. septembra ob 19. uri v crngrobški cerkvi nastopil Slovenski oktet. Koncert prireja škofjeloška glasbena šola. Zanj je med Škofjeločani veliko zanimanja, saj Slovenski oktet v Škof ji Loki že dolgo ni nastopil. bo O LAS B.STRAN. PtUK. 12 SEPTEMMU Sodobnejše gorenjsko čebelarjenje V jeseniški in v radovljiški občim si čebelarji pri- gt^gŽtJiS^^ zadevajo, da bi čimbolj posodobili proizvodnjo in h i« težko dokazati Prizadeti so poleg medu ponudili tržišču še druge proizvode — Nevarni strupi Radovljica — Čebelarsko dru- skem je čebelarjenje stabilno in če- štvo Radovljica—Jesenice združuje deset čebelarskih družin in Šteje 280 članov. Domala vsi, ki se v obeh občinah ukvarjajo s čebelarstvom, so člani društva. Najštevilnejše družine so po večjih krajih obeh občin: v Radovljici, na Bledu in na Jesenicah. čebelarji, ki so si v okviru svojega društva pripravili program dela za naslednjih pet let, ugotavljajo, da v zadnjih petnajstih letih čebelarjenje na Gorenjskem ne upada, saj so se z njim začeli precej ukvarjati predvsem upokojenci. Opušča pa se čebelarjenje na kmetijah, veliko je takšnih čebelarjev, ki niso kmetje. Čebelarjenje pa je precej razdrobljeno, člani imajo povprečno od deset do petnajst panjev, z izjemo nekaterih, ki imajo tudi do sto ali več panjev. Gorenjski čebelarji si v zadnjih letih precej prizadevajo, da bi posodobili čebelarjenje in ponudili tržišču več čebeljih proizvodov. Gospodarjenje na med ni tako rentabilno, razen tega pa je medenih paš vedno manj. V zadnjem času je zanimivo in vedno bolj razširjeno tudi proizvajanje cvetnega prahu in matičnega mlečka ter drugih proizvodov, zato si prizadevajo, da bi proizvodnja slonela čimbolj na novem sistemu čebelarjenja z več cvetnega prahu in z vzgojo matic* Radovljiški in jeseniški čebelarji, ki prodajajo proizvode Medexu, zadrugi ali posameznikom, bodo v prihodnje poskrbeli za kataster čebeljih paš na svojem območju in tako vedeli, kateri so tisti predeli, kjer so čebele in kje jih še ni. Na Gorenj- bel ne vozijo drugam na pašo, zato naj bi bila v prihodnje območja, ugodna za čebelarjenje, vsem bolj znana. Čebelarji priznavajo, da so v minulem obdobju premalo storili za vzgojo mladih po šolah. Medtem ko je danes v Sloveniji že okoli 190 čebelarskih krožkov, jih v Radovljici in na Jesenicah ni. Čebelarji so le ob gozdni učni poti v Radovljici postavili klasične in druge panje, tako, da se obiskovalci gozdne učne poti seznanjajo tudi s čebelarjenjem in življenjem čebel. Sodelovali pa so pri postavitvi spominskega kipa Antonu Janši pri osnovni šoli Zabreznica, kjer bo aleja petih slavnih mož ži-rovniškega območja: Finžgarja, Prešerna, Čopa, Jalna in Janše. Prav tako bodo na domačiji znanega čebelarja Jana Strgarja drugo leto, ob 100-letnici njegovega rojstva, odkrili spominsko ploščo ter se pripravljali na drugo proslavo pomembne obletnice: 100-letnice, odkar so oživili čebelarsko organizacijo v Lescah. Še naprej pa bodo tesno sodelovali s čebelarskim muzejem v Radovljici, ki slovi po lepi zbirki in eksponatih in je edini tovrstni muzej v Jugoslaviji. Težave, s katerimi se čebelarji danes srečujejo so predvsem zelo pogoste čebelje bolezni. Lani so uspešno zatrli čebelarsko gnilobo, preti pa jim nevarna zajedalska bolezen čebel varoza, ki je napadla že čebele v sosednji kranjski čebelarski družini. Prav tako so danes obolenja čebel pogosta zaradi onesnaženja okolja, predvsem pa zaradi uporabe strupov — pesticidov in insekticidov v kme- tudi zaradi pomanjkanja čebeljega sladkorja na tržišču. Za okoli 4.000 panjev ga potrebujejo okoli 40 ton in včasih so ga dobili po nekoliko ugodnejših cenah, danes pa se ne dobi niti v trgovinah. Brez sladkorja pa se ne da čebelariti, še posebno ne na Gorenjskem, kjer so vremenske razmere za čebele dokaj neugodne, saj ostanejo tudi do dva meseca v panju. V nasprotju s tem pa je kranjska sivka izredno delavna, marljiva in vzdržljiva čebela, ki jo cenijo povsod po svetu. Gorenjski čebelarji torej nadaljujejo bogato tradicijo, ki jo ima čebelarstvo na Gorenjskem. Z vztrajnim delom in nenehnim prizadevanjem posodabljajo proizvodnjo medu in drugih izdelkov, ki jih danes ne cenijo le posamezni kupci in gospodinjstva, temveč jih z vsem uspehom in vsestranskimi dobrimi učinki uveljavlja tudi zdravilstvo. » rj Sedej Delovna akcija - Mladinci tovarne Iskre iz Lipnice in vojaki 2. ah-j ninske čete iz Bohinjske Bele so avgusta organizirali delovna Izkopali so 30 metrov dolg temelj, na katerem bodo stali a prostori tovarne. Akcije se je udeležilo 27 vojakov in delali so „ udarniki. Poleg izkopa temelja so izravnali še sto kvadratnih zemljišča. Po opravljenem delu so se mladi iz Iskre pogovarjali ki o njihovem življenju in delu. (B. Šolar) — Foto: Rado Obid Jadralna letala na tu Proizvodnja jadralnih letal je v begunjskem Elanu vedno večja — Kmalu tudi dvosedež-no jadralno letalo, po katerem je vedno večje povpraševanje Begunje - Lani februarja je na Brniku prvič poletelo Elanovo jadralno letalo, ki so ga izdelali v tovarni športnega orodja v Begunjah. Že leto prej so načrtovali proizvodnjo letal, skupaj s poslovnim Uroš Vidmar je eden izmed najbolj znanih čebe- fta^Jeem iz Zvezne repub,ike Danes je po jadralnih letalih veliko povpraševanje Čebelarjenje je rentabilno larjev v Bohinju — Kvaliteta gozdnega medu Veliki proizvodni stroški Bohinjska Bistrica — Uroš Vidmar iz Bohinjske Bistrice se že okoli trideset let ukvarja s čebelarstvom. Danes ima osemdeset panjev, glavni in najbolj pomemben proizvod pa je gozdni med. »Vsa ta leta pridelujem vse, od prahu, propohsa, mlečka, največ pa gozdnega medu. Dolga leta sem bil kooperant, zdaj nisem več, kajti odkupne cene čebeljih proizvodov so prenizke. Čeprav imaš kot kooperant določene ugodnosti in prednosti, je takšna oblika povezovanja in sodelovanja primerna za začetnike, ki bi se radi intenzivno ukvarjali s čebelarjenjem. Potrebujejo moderne čebelarske pripomočke in nasploh je takšna oblika boljša; če pa se že dolga leta ukvarjaš s čebelarjenjem, če je čebelarjenje intenzivno, potem so odkupne cene resnično prenizke in ne pokrijejo vseh stroškov Za mojih osemdeset panjev potrebujem okoli dve toni sladkorja, kar prav gotovo ni malo. Če prište-jem še vse druge stroške, potem jih je za okoli 8 starih milijonov letno. Ob tem pa seveda niti ne upoštevam vsega dela in amortizacije, še posebej, če hoče biti čebelarjenje vsaj malo moderno. V Bohinju so za čebelarjenje vse prej kot ugodne možnosti. Večino leta je hud mraz, sezona traja le do dva meseca. V drugih predelih Jugoslavije imajo neprimerno boljše pogoje in velike možnosti za intenzivno čebelarjenje. Sploh pa je pri čebelarstvu letina vedno odvisna od vremena: so sezone, ko se čebelariti skoraj ne splača in sezone, ko je letina obilna. Prav zato vzdržijo le tisti, ki so predani izkušeni čebelarji, z veliko znanja in zavzetosti. Čebelarjenja se ne moreš naučiti v nekaj dneh: imeti moraš veliko volje ter veliko znanja. Mnogi, ki so si zaželeli biti čebelarji, četudi amaterski, so po nekaj slabih sezonah kar odnehali. Čebelarjenje je rentabilno, če imaš vsaj trideset panjev. Se vedno pa smo posvetili čebelarjenju premalo pozornosti kot tudi kmetijstvu nasploh. Številnim čebelarjem bi bilo danes lahko čebelarjenje poklic, dober poklic, a do modernega in dobrega Čebelarjenja je resnične) dolga pot in veliko preprek. Prt nas domala ne moreš dobiti dobrih čebelarskih pripomočkov, ponje moraš v specilizirane trzovine v tujino. Prr tiko bi morali pri nss vse ceh*«, panje registrirati in voditi točno evidenco, tudi zaradi tega, ker bi potem lahko veliko lažje zatrli številne čebelje bolezni. Zdaj grozi že bacil varoa in prav raznih čebeljih bolezni bi se morali varovati. Se posebej je nevarno tedaj, ko, denimo, na Jelovico, pripeljejo čebelarji panje iz vse Slovenije in je okužba veliko bolj možna. Vse to bi morali neprimerno bolj nadzorovati in varovati čebelji zarod.« Uroš Vidmar je eden izmed najbolj znanih čebelarjev v Bohinju, čebelar, ki nadaljuje družinsko tradicijo čebelarjenja, čebelar, ki je znan po kvaliteti čebeljih proizvodov. Predvsem pa čebelar, ki ve, da brez nenehne modernizacije in izpopolnjevanja tudi čebelarstvo nima prihodnosti... D. Sedej a ne le v tujini, temveč tudi pri nas. Elanov DG 100, ki sodi v standardni razred in ki ga izdelujejo v treh inačicah, se je že uveljavil doma in v tujini. Tako beležijo na tekmovanjih z DG 100 izredno ugodne rezultate in temu primerno je tudi povpraševanje. Elanovo jadralno letalo ima odlične tekmovalne sposobnosti, kar so dokazali na minulem državnem prvenstvu ter na mednarodnih tekmovanjih naši in tuji jadralci. Do zdaj so v Elanu izdelali 40 letal, tri četrtine letal namenjajo za izvoz. Letalo velja okoli 300.000 dinarjev, domala ves material pa dobivajo iz uvoza. Za naslednje leto nameravajo poslati na tržišče okoli 36 letal, vsekakor pa bi jih lahko prodali veliko več. Zato se v Elanu že pripravljajo na modernizacijo proizvodnje in na preselitev proiz- vodnje jadralnih letal iz Gorij v Begunje. Prav tako načrtujejo nekaj novih izboljšav sedanjega tipa -predvsem boljšo in varnejšo kabino — ter izdelavo dvosedežnega jadralnega letala. Jadralna letala in čolne izdelujejo v temeljni organizaciji združenega dela plastika, kjer je pri proizvodnji letal zaposlenih 15 delavcev. Vse delo je ročno, zaposleni pa so večinoma takšni delavci, ki so se ukvarjali z jadralnim letalstvom ali ki imajo precej izkušenj na področju letalstva. Vse materiale, ki so uvoženi, morajo atestirati — tako zahteva tuje tržišče, Zahodna Nemčija, Švica, Avstrija, Holandija in Velika Britanija, kamor Elan pošilja svoja jadralna letala. V zadnjem času pa je precej povpraševanja iz Južne Amerike, kjer bo naslednje svetovno prvenstvo. Nasploh največ povprašujejo po dvosedežnih letalih, ki jih bodo v Elanu začeli izdelovati v prihodnjih letih. Elan ni edini proizvajalec jadralnih letal v Jugoslaviji, izdelujejo jih tudi v Vršcu. Vendar pa je na tržišču veliko povpraševanje, tako. da je nadaljnja proizVodnia kor umestna in smotrna ker je za ta šport v zanimanja tudi v Jugoslaviji Elanova jadralna letala ki jo dokaj hudo tujo kont,' so dovolj kvalitetna, pa pomemben proizvod Elana, ki tudi z ji ustvarja del PotrebnabT sredstev. Proizvodnja jadralnimi aVip/ «t tuni. v Ijorjah - ^oAtifc^ ročno delo... VTISI S SPREHODA PO KRANJU NEKO SOBOTO DOPOLDNE To ni bil sprehod, ampak »slalom« med množico pešcev in vseh vrst motornih vozil. Tako je vsako soboto. Sprehod združen z nakupovanjem pa je posebna preizkušnja za živce, saj je po trgovinah takšna gneča, kot da bi bilo vse zastonj. Foto: A. Mali •ajevna skupnost Podljubelj beti za razvoj turizma ladevanja Podljubeljčanov so usmerjena t+vdvsem h gospodarski ureditvi krajevne skupiti, ki ima zaradi ugodnih naravnih pogojev in mometnih žil dobre možnosti za razvoj turizma in gostinstva ^ ^Navada je, da ob različnih jubi-"JUi in praznikih pogledamo, kaj 'o v preteklosti naredili, česa 'Wo uspeli uresničiti in zakaj ne ^1 ae dogovorimo, kako naprej. * ako bodo jutri storili tudi premici tržiške krajevne skupnosti lljubelj. ki imajo svoje domačije -tresene v dolini potoka Mošenika pobočjih nad dolino. A Delo družbenopolitičnih or-tizacij in sveta krajevne skupiti v zadnjem letu na področju podarskega in družbenega roja ni bilo tako uspešno kot i načrtovali,« je povedal pred-l*iik sveta Karel Leitinger. »Reše-»i amo sicer več drobnih kolnih vprašanj, obdržali po-^»uično osnovno solo in pri-klsfli javno telefonsko govoril- ^Opozoriti pa moram na ne-neuresničene naloge, za tljnje delo in razvoj nase tvne skupnosti izjemno po-»bne. Tsko smo obstali na polovici poti z ureditvijo prostorov za delo sveta krajevne skupnosti in njenih komisij. V načrtu smo imeli tudi ustanovitev turističnega društva, ponovno oživitev kampa in usposobitev rekreacijskega centra Vrbje ob potoku. Zaradi pomanjkanja denarja nam ni uspela niti položitev asfalta na cesti skozi vas.« Prizadevanja krajanov • Podiju-belja bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju usmerjena predvsem k gospodarski utrditvi krajevne skupnosti, ki ima zaradi izjemnih naravnih pogojev in prometnih žil dobre možnosti za razvoj turistične in gostinske dejavnosti. Poleg Kompa-sovega hotela na Ljubelju sta v krajevni skupnosti samo dve zasebni gostišči s prenočitvenimi zmogljivostmi. Zato bi bila ustanovitev turističnega društva v Podljubelju toliko bolj potrebna, saj bi krajani na ta način lahko bolje sodelovali pri načrtovanju celovitejše ponudbe. Večina odraslih krajanov, vseh skupaj je nekaj več kot devetsto, je zaposlenih v tržiškem gospodarstvu. Kmetov je malo. Prevladujejo pol-k met je. medtem ko na visokogorskih gospodarstvih ostajajo v glavnem samo še starejši ljudje. Delo bi bilo kmetom dosti olajšano, če bi se povezovali pri nakupu in uporabi kmetijskih in gozdarskih strojev.-Veliko možnosti pa imajo tudi za razvoj kmečkega turizma. H. Jelovčan Da ima Podljubelj izjemne pogoje za razvoj turistično-gostinske dejavnosti, je potrdila tudi Metka Perko, ki ima komaj enoletne izkušnje z gosti, predvsem tujimi. Penzion Metka je skoraj vsak dan razprodan. Veliko zaradi kvalitetne ponudbe, nekoliko pa tudi zaradi prevelikega povpraševanja glede na skromne gostinske zmogljivosti. Zato bi morali v Podljubelju prek turističnega društva poskrbeti za razvoj turističnih in gostinskih objektov, zlasti za oživitev kampa, za izgradnjo zeleniških smučišč pa tudi za razmah kmečkega turizma. — Foto: H. J. Največ dohodka od lesa Karel Leitinger Ljubelju so letos le uspeli obdržati podružnično osnovno šolo. Čeprav je stara in za sodoben pouk ni najbolj primerna, bi jo bilo škoda opu-**jje število otrok v prvem in drugem razredu vsako leto večje. Pouk je *4>iniran, zaradi pomanjkanja učnih pripomočkov pa ga je nekoliko teže *iiati nivoju v sodobnih šolah. Glede na to, da bo šola v Podljubelju *a, bi bilo dobro razmisliti tudi o gradnji nove stavbe. - Foto: H. J. I PA NISMO SE UKLONILI lirirji so bili najbolj pogumni predani borci Praznične prireditve v: Podljubeljčani so za svoj kra jevni praznik izbrali 14. septem ber. Na ta dan 1942. leta sta v Udin borštu padla prva partizana iz njihove krajevne skupnosti Franc Košir in Aleš Meglic. Tudi letos, ko praznujejo de vetič, so krajani pipravili vrsto prireditev. Od sobote do srede 80 potekala športna tekmovanja v streljanju, šahu, odbojki in nogometu, jutri, v soboto, ob 16.30 pa pred domom družbenopolitičnih organizacij pripravljajo gasilsko vajo. Ob 18. uri bo v domu slavnostna seja sveta krajevne skupnosti, na kateri bodo spregovorili o minulem in prihodnjem delu, podelili priznanja najzaslužnejšim krajanom in organizacijam ter razglasili rezultate s športnih tekmovanj. V kulturnem delu bodo nastopili člani domačega društva in pevski zbor tržiških upokojencev. Mirko Kavar. po domače Cvirnov, je mlad kmet. Ima 65 hektarov zemlje, od tega 45 hektarov obdelovalne; največ gozdov, precej tudi pašnikov, polj pa bolj malo. »Največ dohodka prinaša les,« je pripovedoval.»Z Gozdnim gospodarstvom sem sklenil kooperantski odnos, vendar pa že zdaj mislim, da ho sčasoma treba poiskati kakšen drug vir zaslužka. Gozdovi niso neomejeno bogastvo, ki bi ga lahko v nedogled izkoriščali.« V Cvirnovih hlevih je okrog deset glav govedi in prav toliko ovac. Kadar je mleka preveč, ga odpelje v zbiralnico v Križe. Tako kot nekaj drugih kmetov iz Podljubelja. Mirko Kavar je opozoril na razdrobljenost oziroma nepovezanost kmetov. Največ jih je v hribih, zato je o oblikovanju strojne skupnosti težko govoriti. Po drugi strani pa tudi ni pametno, da vsak zase kupuje stroje. Morda bi se s pomočjo kmetijske zadruge lahko bolje organizirali. »Veliko starejših kmetov je ostalo samih za delo. Mladi so odšli v dolino in se ne vračajo. Mislim, da je to posledica poprejšnjega premajhnega zanimanja za kmetijstvo in boljši socialni položaj kmetov. Zdaj je za hitre spremembe prepozno. Kljub temu pa bi družba in kmetje sami morali več storiti za ponovno oživitev kmečkih gospodarstev. Sicer si ne znam predstavljati, kaj bo čez leta.« In. kaj meni o življenju in delu na kmetiji? »Lepo je. Vedno sem tu živel. Dela pa je seveda veliko. Žena je zaposlena v tovarni. V Podljubelju najbolj pogrešam vrtec, ki bi tudi kmečkim staršem marsikdaj prišel prav. Nasploh bi morali v krajevni skupnosti zgraditi čim več družbenih objektov in spodbujati stanovanjsko gradnjo, saj bi se le tako v Vas vrnilo več življenja.« Mirko Kavar nedeljo so se po 35-letih ponovno zbrali 1} in aktivisti nekdanje relejne postaje in odkrili spominsko ploščo na Stinovčevi v Zalemlogu, kjer so imeli kurirji glavno - Zbrali so se pred hišo, izpred katere so 1945 odšli ob partizanski koračnici -jrjeve harmonike in z razvito zastavo, ki jo poklonila dekleta na poslovilnem I vsi niso dočakali svobode ali pa nedelj-^Miidenja. Ni bilo v zadnji sovražni ofen-oadlega kurirja Franca Golja-Mirkota, ne ^ega kuharja Franca Jensterleta, naj-^ jfega člana G-ll, ki jim je po kosilu na-^priboljška igral na harmoniko. Manjkal je aktivist Matevž. Tudi njegove žene Justine ni več. Tiste nasmejane Justine, ki je skrbela za kurirje kot mati. Ni bilo drobcene Štinov-cove mame, da bi se skupaj s kurirji veselila ob svoji hiši. Ni Splitarja in njegove žene, ne Muštrovega ata in mame in ne Balantačeve mame. Kurirska postaja G-ll je bila ustanovljena v začetku leta 194.3 za zvezo med Gorenjsko in Primorsko. Za organizatorja postaje je bil imenovan Franc Pajntar-Močnik. Ze februarja ali marca sta se mu pridružila Franc Lotrič in Ludvik Frelih-Ciro, aprila pa Tone Golja-Beguš. Kasneje se je postaja pomnožila s kurirji Albinom Jensterletom-Hribarjem in Pr%\?(ft/'>'r<*'lif'sn'sr ' »vdi'U<> l» c^/T vije. Slovenije, posebej pa seveda z Gorenjske. Toda dobrih minkov, ki bi čloivku res pomenili spomin na kraje, ki jih jI iskal, je bolj malo. Ni prave ponudbe pri gorenjskih '^c/e/o^ST* minkov. Trenutno so r trgovinici dobro založeni s folklornitJ^^^^ z lesenimi krožniki, poslikanimi z gorenjsko motiviko, kozoZL skimi punkeljci. spet bodo dobili iskane vremenske hiSioe^!^ več bi si pa lahko privoščili, če bi imeli več prostora. iV« turistično društvo samo prodajalna. Največ dela ima z in/c po katere prihajajo turisti. Za vse sprehajalne p*oti in /epe t^J Uro Kranja hočejo vedeti. Veliko lažje je zdaj. ko so dobili kart i Kranja z vrisanimi turističnimi zanimivostmi. Veliko pa i^ ti tudi z oddajanjem turističnih sob. Podatek, da so z okrt>j* ^ imeli v osmih mesecih letošnjega leta 13.281 nočitev, pov* \ mači gostje prevladujejo. Zagotovo pa bi se pri njih ustqt?i^^^{ tujcev, če bi v Kranju uredili le neko malenkost: pri semaforji mM tem polju, ob vpadnici, ni table, kje se zavije v center mesta p^; bilo, da bi jo namestili Ne le zaradi turističnega društva! VWat poznal kakšen turisti f ni timar več! - Foto: D. Dolenc bre zna MATJAŽ CHVATAL »Prav po prašičje piha, pojdimo raje dol do šotorov,« je rekel Sabla. »Plezam.« »Varujem!« se slišijo kriki naveze za nama, v kateri sta Ljubljančan Davorin in Tone iz Rakeka. Čudno, še sedaj mi ni jasno, kako to, da sem tukaj, med samimi alpinisti na Velebitu v Paklenici. Tako sem sedaj tukaj že drugi dan, v tretji alpinistični smeri. Od štanta do štanta se vzpenjamo navzgor. To je nekaj novega zame, vendar mi navkljub vsej lepoti in očarljivosti stene ni nič kaj preveč všeč. Imam rav no tak plehek občutek, kot bi bil v neki majhni jami, v kateri si samo ogledujem njene lepote, fotografiram in ne naredim ničesar koristnega, ničesar drugega kot samo to, da potešim svojo radovednost in dokažem sam sebi, da sem sposoben obvladati to jamo, preplezati ta kamin ali steno. Tu v steni sem izpostavljen očem, hrupu, nisem sam z nekaj prijatelji, ne raziskujem ničesar novega, mik pa je prav v novem v črnih temnih rovih, v mračnih globinah globokih podzemeljskih brezen, kamor pred menoj še m seglo človeško oko ali stopila in oskrunila te lepote človeška noga. Kaj ljudje vidijo v alpinizmu, da ga tako povzdigujejo'' Morda dokazovanje svoje zmogljivosti samemu sebi, saj za njimi nikjer ne ostane nobena sled, ki bi bila koristna za človeštvo, taka sled, kot ostane za jamarji Pravzaprav moram priznati, da sem preveč kritičen do stvari, ki me ne privlačijo. Morda je to prav zaradi mika podzemeljskih rovov in brezen? Pa tako ne prenesem stvari, ki so vidne in že odkrite. Sprašujem se, kako more alpinist reči: »To je prvenstvena smer. jaz sem bil prvi tam,« ko pa so oči drugih že stoletja pred njegovim rojstvom prav v tej isti smeri sledile razpoke, oprimke, police in skalne sklade. Ne, potemtakem on, vsaj zame jamarja, ni mogel biti prvi, niti ni on odkril te smeri, temveč so jo odkrili drugi. Jamarju po meni novoodkrita jama, v kateri je on prvi. veliko več kot pa alpinistu prvenstvena smer. V tem primeru bi edino jamar lahko rekel: »To ie prvenstveno.« in pokazal na svojo no-voodkrito jamo. Prerivamo se med gostim bodljikavim grmovjem na grebenu hriba in iščemo pot. da bi sestopili v dolino do celega mesta šotorov, ki so last alpinistov iz vse Slovenije Kar ne kako čutim, da ne spadam v to družbo »Greva v Manito peč!« mi zakljiče Sabla. Tone iz Rakeka je tudi navdušen jamar Po vedal je, da je sem prišel z bratom in je prvo »mer v »vojem življenju preplezal danes a i » "t*>» 1 ftkvkt« » 4 i,. i i, i i , ^ i v> • ».t »*r I • a t i »d I*4»fl »Ali grem lahko z vama?« je vprašal Da vorin se je zb^l črne jamske teme in raje ostal zunaj pred jamskim vhodom, pod previsom, v zavetju pred strašnim vetrom, burjo, ki je M hala z grozotno močjo od morja skozi ozko. nekaj metrov široko sotesko Paklenu e, mimo nas naprej v osrčje Velebita. Odrinili smo stolčena in kriva Železna vra ta, ki so nekoč zapirala vhod v jamo Sabla je prižgal baterijsko čeln > svetilko, ki )«• zaradi izrabljene baterije samo še brlela »Sabla,« sem mu rekel. »Da« »Nikoli ti ne bi prisodil, da si Ljubljančan Preden bi na kaj takega pomislil, bi si upal trditi, da si zafrknjen Gorenjec « »Zakaj?« »Poglej, kako boš ti drugim kaj podaril kupil, plačal, ko pa si škrt celo sam do sel>c Kupil bi si novo baterijo, s«* nam vsaj ne bi bilo potrebno spotikati |><> teb stopnicah s to brlivko, ki sveti kot cigaretni ogorek.« Za to jamo govorijo, da ima veliko lepih m velikih kapniških oblik, t<*la mi M vidimo ni česar. Ko hodimo po betonski, meter široki Plezanje i/ brezna (fato: M. ('hvatal) poti. ki vodi skozi jamo, se nam kda;-* po malo svetlejšem obrisu od popobtđ* ga ozadja zazdi, da mora poleg $u vit, velik kapnik. Pot v jami je skrbno in odlično Vendar čutim, čeprav ne vidim> da s*>r' sko potjo porušili vso lepoto jame, kit* * gHČe ne more soditi med nelepe in p* lainarja je jama, v kateri je narejeatJB kateri so električna razsvetljava, vlak dobne reči, mučena, spremenjena v k\ Col se spušča pod majhnim nak. ' strmih mestih so narejene stopnice.^ >e nisem bil takole, kot pravi turist*' sprehodu. Pri takem obisku podM«H nimam občutka, da hodim po poti, k ,ih v jami Dozdeva se mi, kot bt^ stopnicah domačega bloka navzdol,^' enolično, stopnice so si na milimeter«'' ure lahko človek z zavezanimi očmi.* iH/.ni. d« bi padel ali se kako drugače* n h v/dol Pak obisk jame ni več jami" ,e že skrunjenje jam in poniževan.* st va ()h. Leska, kje si z vsemi svojimi W» vi, slapovi? Kje si z svojimi pa^ veseljem in razočaranji, ki sem jih*f tvojih temnih, mračnih globinah? K>* I e*k>t. prihajam! I nt ri bom Sel domov, pojutrisa** ponovno vidiva. Najin zmenek na M* neprestavljiv, neodložljiv. Tokrat b* ivo je dno. zmagal bom. Moram dol! Zakaj ima toliko ljudi tako *j mnenje o jamarstvu in jamarjih. T** Il|t. sem imel |>red nekaj leti tudi sa** |MK|o te reve, poglejte druge, ne p* f. Besedo jamarji sem vedno izgovoril ij Kliuh vsemu temu pa sem vedno,fc*J k,e ,.rebrni kakšno besedoio jamarj*' vlli uspehih v najglobljih janjjb^C svoji notranjosti občudoval te dr**£ i .uieta k. se / nasmehom na obrai«r ?\k,h„™ rove in breznih t « . /' \ \r * \j» li i » / Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE odmev na Članek »bipe v naklem« Ko smo prebrali članek Saše Pretnar iz Podbrezij v rubriki Vaša pisma v Glasu dne, 26. avgusta letos, smo bili presenečeni. TovariSica Pretnarjeva pohvalno piše o urejenosti lokala in gostinskih uslugah, toda k pisanju nas je spodbudilo to, da v bifeju Turističnega društva Naklo »ne premorejo sendvičev za okrepčilo, pa tudi drugih dobrot, ki bi bile dobrodošle sestradanim obiskovalcem in popotnikom, ki čakajo na avtobusni postaji nedaleč od tod.« Že v zapisu »Naklo rabi turiste« v Glasu z dne 15. avgusta letos je bilo omenjeno, da so v turistični poslovalnici z bifejem na razpolago tudi »gritt — spe-cialitete na žaru«. Ta je za bifejem in ima reklamo za pečene ribe, ražnjiče, pleska vice in če-vapčiče na prednji strani bifeja Turist Naklo, pa tudi na zadnji, kjer so stoli in mize. Sedaj, ko sta obe bližnji gostilni zaprti, je kar dosti obiska v tem bifeju, tako domačih kot tujih gostov. Tovarišica Pretnarjeva bo mogoče sama drugič bolje pogledala napis na Bifeju in se zadaj sama prepričala, da je za lačne popotnike tu kar dobro poskrbljeno. TD Naklo Ni šla na grunt Tomaževčeva Francka z Brega pri Komendi, pa vendar ji je bilo dobro in lepo pri »Kanarček« odprt - V ponedeljek so kranjska Živda spet odprla vrata ^t^hSngostZv kavamo-slaščičarno na Cesti JLA 10 v Kranju. Sloviti •kanarček«, kot mu domačini pravijo zaradi rumene zunanje podobe, sije ^znotraj nadel povsem novo obleko. - Foto: F. Perdan_ Sukno Industrija volnenih izdelkov ZAPU2E TOZD tekstilna tovarna objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge 1. VZDRŽEVALCA PREDILNICE ČESANE PREJE Pogoj: — tekstilni tehnik — predilske smeri, — K V delavec kovinske stroke, — odslužen vojaški rok, — poskusno delo 3 mesece 2. MIZARJA Pogoj: - K V mizar, — ali z delom pridobljene izkušnje. — odslužen vojaški rok. — poskusno delo 3 mesece Delovno razmerje pod 1. in 2. se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prošnje naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Sukno, Zapuie, 64275 Begunje, Zapuže 10 a, kadrovska služba.____ njenem možu Jožetu Jermanu, Bo-štarjevem s Komendske Dobrave pod Šenturško goro, čeprav je bil le delavec v Tekstilindusu. Postaven, lep fant je bil. Še danes se dobro drži, pa jih bo spomladi že osemdeset. Sinovi pravijo, da mu pri delu nobeden od mladih ni kos. Osem hiš je spravil pokonci. Mama Francka je, ko je bila še dekle doma, imela silno željo, da bi se izučila za šiviljo. Le eno zimo se je učila, toda šlo ji je delo od rok, da je pozašila za vse domače. Ko so prišli otroci, je ostala doma in hodila šivat po hišah, da so se lažje preživeli. Danes se lahko pohvali, da njeni otroci niso nikoli čutili pomanjkanja. Tudi v najhujših časih vojne ne. Seveda, ne najboljšega siti, lačen pa tudi nobeden ne, pravi. Koliko noči je prebedela ob stroju ... Na nekem poslovilnem večeru na Bregu je Jožetu Francka padla v oči. Njemu je bilo tedaj 19, njej pa 15 let. Čez deset let sta se poročila. Hišo sta zgradila v Kranju. Šest otrok, tri dekleta in tri fante sta dobila. Dvanajst vnučkov imata zdaj. Vse je mama Francka prevaravala. Najhuje je bilo zanjo, pravi, ko je po prvi hčerki rodila dvojčke. Tri otroke naenkrat v plenicah! Krvave roke je imela od pranja ... Zdaj se imata najlepše. Otroci so odrasli, vsi so dobri zanju in z zdravjem se še vedno lahko pohvalita. Da bi bilo le tako še naprej. D. Dolenc Nastop šolanih psov v Naklem V programu praznovanja 50-letni-ce organiziranja telesne vzgoje in športa v Naklem bo v soboto, 13. septembra, ob 15.30 na nogometnem igrišču v Naklem nastop šolanih psov, ki ga bo priredilo Kinološko društvo Naklo. Tovrstne prireditve so pri nas redke in velja si jo ogledati. (dd) (42. zapis) Najprej moram popraviti dve bistveni, smiselni tiskarski napaki v prejšnjem zapisu: Peričnik daje poleti med 1000 (ne le 100!) in 2000 litri vode na sekundo; ob koncu zapisa bi moralo stati: brez njunih (ne pa bezupnih) imen ni mogoče govoriti ... TUDI DRUGI Res, brez imen, kakršni sta dr. Julius Kugy in dr. Henrik Turna ni mogoče govoriti zgodbe o Triglavu in njegovi soseščini. So pa še drugi možje, ki jih lahko postavim v njuno gorniško družbo. Tu je Alojzij Knafelc pa dr. Fran Tominšek; slikar Josip Goru p in pisatelj dr. Josip Ciril Oblak (oba sta za vselej ostala v objemu triglavskih vrhov); med gorniki nosita visoko oceno Čopov Joža in dr. Klement Jug. Tudi šegavi Janko Mlakar je bil v teh gorah kot doma. In potem so tu še Kugvjevi vodniki, soplezalci in spremljevalci (Špik — Medved, Ko-robidelj, Mota, Bobek in Pavr), ki so gosposkega gornika varno vodili po izpostavljenih grebenih, tedaj še v brezpotju deviških Julijskih Alp. Seveda, še živečih a nič manj slovečih domačih gornikov nisem omenjal v tej zvezi. Dr. Julius Kugy gornik in poet Julijskih Alp. DR. JULIUS KUGY Zdrugim imenom »poet julijskih Alp«, je bil rojen 19. julija 1858 kot tržaški Nemec in kot tak je tudi umrl 5. februarja 1944. Četudi je bil njegov oče slovenske krvi, sin kmeta iz Lipe pod Ziljo na Koroškem, saj se je pisal lepo po naše Kogej. Mati dr. Juliusa Kugv-ja pa je bila celo hčerka slovenskega pesnika Koseškega. Zal, velikemu pisatelju ni bilo kaj dosti mar do svojega pravega krvnega izvora. Vse življenje se je čutil za Nemca, če tudi strpnega. Dr. Josip Tominšek, urednik Planinskega vestnika in osebni Kugv-jev znanec, je o njem takole zapisal: »Narava je izrednega moža. ki nam je bil nekaka mistična osebnost, dokler se ni sam pisateljsko pojavil med nami z vso svojo človečnostjo, bogato obdarila; telesno z izredno močjo in odpornostjo i duševno z vedro delazmožnostjo ter globoko čustvenostjo. Ko je leta 1925 nastopil s svojo prvo knjigo, s klasično »Iz življenja gornika«, je stal že na pragu svojega sedmega desetletja; na starost pisatelja smo mogli sklepati le po umerjenem nastopu in povsod uveljavljenih modrih življenjskih, preizkušenih nazorih; na neokrnjeno telesno in duševno sve-žost je razločno kazala obsežnost knjige ter njena oblikovna in vsebinska dovršenost. Prvi knjigi, ki je Kugvja takoj uvrstila med svetovne pisatelje, so skoraj brez prestanka sledile še štiri. - Slovenci smo Ku-gyju lahko hvaležni, da je s svojimi planinskimi spomini seznanil širni svet z našimi gorami in z našim ljudstvom; storil je to v izredno laskavi obliki za nas in je naše posebnosti poosebil v jasnih likih svojih vodnikov.« SPOMENIK V TRENTI Najbrž je prav malo tako lepih in monumentalnih spomenikov v osrčju gora kot je prav Kugvjev spomenik v Trenti. V nadnaravni velikosti izdelan bronast kip je napravil, žal tako zgodaj umrli, slovenski kipar Jakob Savinšek (kot model mu je sedel po vnanjem Ku-gvju nenavadno podoben Božo Račič (ki je pred dnevi kot 94 letnik umrl v Ljubljani). Na kamnitem podstavku, v plašč ogrnjeni gornik (t.j. Julius Kugv!) je sanjsko zazrt v ostenje Jalovca. Tak živi zdaj v naših predstavah. Sam pa gotovo srečen, saj zre v gore noč in dan, v srcu in v snegu — a po-malem tudi neutešen, ker ni našel svoje rože mogote, ki jo je vse življenje iskal — skrivnostne lepotice — scabiosae Trentae... Ob odkritju prelepega pomnika v Trenti (2. avgusta 1953) je predsednik slovenske planinske organizacije dr. Miha Potočnik, med drugim povdaril: »Naša dežela, naše gore so mu bile vedno in povsod srčna zadeva in srčna potreba. — Prav zato smo postavili spomenik pesniku naših gora, poetu Julijskih Alp in njihove pravljične lepote, človeku, ki na tak prisrčen način in odkritosrčen način proslavlja naše preproste gornike — vodnike, pastirje, divje lovce iz Trente, iz Zajzere in Ovčje vasi. iz Doline. Proslavil je širom po svetu našo Trento s Triglavom in Jalovcem in naše Trentarje — že s tem je zaslužil trajno domovinsko pravico med njimi.« Sam pa je napisal dr. Julius Kugv v svoji zadnji knjigi, ki je izšla 1936, torej v času, ko sta Hitler in Muso-lini že podpisala smrtno obsodbo našega naroda, ko so v Trstu že zdavnaj bila popačena Slovenska imena: »Spoštujem imena, ki so nastala v narodu, med ljudstvom. Ta so zame edino merodajna in pravilna ter ni dovoljeno, dotikati se jih. Zato se trudim povsod, da pišem slovenska imena natančno v njihovi izvirnosti in v njihovi pravilni slovenski pisavi.« Josip Jurčič JURIJ KOZJAK Riše: Jelko Peternelj Priredba: M. Zrinski »S ... Poletnega večera si je bila pod gradom Kozjakom v ?*wičevju postavila ciganska drhal šotore. Umazane rju-^ so bile pretegnjene po zakajenih, iz palic napravljenih ^'emenih. Pred šotorom so kurili ogenj. Velik kotel je bil ognjem in mlad kuitrav cigan je metal po njem z le-W^no kuhalnico. Majhna ciganica črnih oči je na ražnju ) Aračala na pol oamojeno četrt ukradenega kozla. Osta-4?^ je bilo malo po šotorih, večidel so ili po bernjavi in ^Ijufiji v bližnje vasi. 5. Glavar tega krdela, velik, suh cigan s svetlimi očmi, ae naposled dvigne, pokliče mladega kustravega fantina, ki je kuhal, in oba stopita mimo koičatih konj in oslov, ki so ciganom ponavadi prenašali tovore iz kraja v kraj, od vasi do vasi. »Poslušaj, dečko,« pravi cigan mlajšemu, »danes si lahko dobiš dobrega konja tu gori v gradu. Uren bodi, pomagal ti bom. Mati bo premotila stražnike, ti pa odveti prvega vranca pri vratih in ga odpelješ do velikih vrat, kjer te bom čakal in storil vse drugo.« 6. »Bom, oče! In konj bo moj, si rekel?« odgovori mladi. »Ti ga boš jezdil. Jutri tako gremo čez mejo in nihče ga ne bo videl v nalih rokah. Kadar pa pridemo čez mejo, ga lahko prodamo.« Mladi ciganič je hotel na poslednjo misel nekaj ugovarjati, vendar ga je osorni glas starejšega na mah utišal. Oba gresta tiho navzgor po grajski poti. Ko pa napravita ovinek, da bi ju mogel grajski vratar iz svoje stražnice videti, se ogneta vstran. Dospeta do obzidja. GLASIO.STRAN PETEK, 12 SEPTTMnM Poldrugi dan med pobratenimi Zaječarci Gostoljubje žari iz njih Se nikoli se nisem tako iskreno razveselila konca poti kot prejšnji petek popoldne, ko smo se vsi klavrni ustavili v Zaječarju. Vožnja, ki je s krajšimi postanki trajala celih šestnajst ur, je bila v hipu pozabljena. Kot neprespana noč, nadležna dopoldanska vročina in ropotanje vagonov po neskončnih železniških tirih. Pravzaprav je utrujenost splahnela že postajo prej. Fant in dekleti v narodnih nošah so nas pozdravili z »buklijami«, iz katerih je vonjal domači napitek, prijetno hladen in oster, da je zapiral sapo. V Zaječarju nas je pričakala godba na pihala in množica ljudi. Takega sprejema še nisem doživela. Nekoliko obiraje sem stopila v gnečo, v kateri so se stari znanci iz obeh občin že objemali in poljubljali. Jaz nisem poznala nikogar. »Zdravo, devojko!« mi je nenadoma z nasmehom dobrodošlice rekla zgubana ženica v ponošeni obleki in izbledali ruti na glavi. Za hip sem pomislila, da me bo stisnila v objem. Vrnila sem pozdrav in se prerinila naprej skozi množico. Potem mi je bilo žal. Zakaj nisem s staro spregovorila vsaj nekaj prijaznih besed?! Drevoredi ob cestah Toliko dreves kot v Zaječarju doslej še nisem videla v nobenem mestu. Vprašanje je seveda, koliko daleč moje poznavanje seže, kljub temu pa lahko trdim, da so drevoredi ena od prijetnih zaječar-skih posebnosti. Pozneje sem tudi zvedela, zakaj se krošnje dreves dotikajo druga druge. Eden od predvojnih mestnih mo-gočnežev, po naše bi mu rekli župan, je bil menda zaljubljen v drevesa. Vsem lastnikom hiš je zabičal, da morajo posaditi vsaj eno drevo. »Neubogljivi« so bili celo kaznovani. Današnji prebivalci Zaječarja so staremu županu lahko hvaležni. Toliko zelenja in prijetnega hladu brez njegove »muhe« verjetno ne bi imeli. V zvezi z drevesi pa me je presenetila še ena drobna posebnost. Skoraj vsako deblo je nosilo nekaj osmrtnic. Res domiselna oblika obveščanja. Gostitelji so nas nastanili v hotelu Srbija sredi mesta, ki je poleg Gamzigradskih toplic, priljubljenih zaradi miru in vrelcev, ki blagodejno vplivajo na zdravljenje kroničnega revmatizma sklepov in mišic, ne-vralgije in ženskih bolezni, najpomembnejši v gostinsko-turistični ponudbi Zaječarja. Kot me je že na postaji presenetila iskrena dobrodošlica, tako je bilo gostoljubje srbskih pobratimov stalno prisotno tudi potem. Občutek sem imela, da je bil za vsako »interesno« skupino določen poseben spremljevalec. S kolegom s tržiškega radia sva se na primer seznanila z urednikom pokrajinskega časopisa Timok in lokalne radijske postaje, ki nama je bil pripravljen pomagati in pokazati, kar bi hotela. Žal je bilo časa za svobodno pohajkovanje in odkrivanje skritih znamenitosti zelo malo. Program, ki so nam ga gostitelji pripravili, je bil dodelan skoraj do zadnje minute. Tako sva kolegovo gostoljubnost poskusila le ob domači kavi, ki nama jo je njegova žena radodarno odstopila, čeprav je v zaječarskih trgovinah še ni moč dobiti. Bogata culturna dediščina Zaječarci so upravičeno ponosni na svoj narodni muzej, v katerem so uredili štiri zbirke: arheološko-etno-loško, zgodovinsko in etnografsko ter zbirko del sodobnih likovnih umetnikov-domačinov. Največje bogastvo muzeja je mozaična slika iz stare rimske naselbine Gamzigrad. ki predstavlja boga Dioniza z levom. Naselje smo si kasneje tudi ogledali. Grajeno je bilo v poznoantični dobi. to je v tretjem do šestem stoletju. Ime se ni ohranilo, zato so ga poimenovali kar po najbližji vasi: Gamzigrad. Izkopavanja, ki so se začela 1953. leta. so odkrila mozaike na tleh in zidovih palače, ki sodijo med najlepše dosežke mozaične tehnike. Domnevajo, da je bil Gamzigrad letna rezidenca cesarja Galerija. Kasnejša izkopavanja bodo morda odkrila več skrivnosti. Nemogoče je, da bi si človek v skopem poldrugem dnevu ustvaril popolno sliko gospodarskega in družbenega življenja nekega naroda — Časa pa je bilo vendarle dovolj za spoznanje, da so ljudje iz pobratenega srbskega Zaječarja dobri — Gostoljubje žari iz vsake njihove kretnje, nasmeha, besede, iz njihovih toplih oči. peska, bakra in z gozdovi, kar sv Zaječarju velike možnosti za aja* darski in družbeni -razvoj. Čeprav je bila občina pa rimi desetletji dokaj zdaj že sodi med srednje razvitt 78.000 občanov je v industnji družbenih dejavnostih okrog 24.000. Narodni dohodek prebivalca znaša približno 22» larjev. V bližini Zaječarja sta dva . mogovnika in rudnik kreraenče* peska. Okolica je predvsem iN« rejska in vinogradniška, medte* je v mestu več pomembnih skih objektov: tovarna kristala, k poznajo po vsem svetu, porcelana, kablov, usnjarsko-L ni ter poljedelsko-industrijski binat, tovarna strojev, pohištvi drugi. Prednost zaječarske _ je je predvsem ta, da ima večiss' rovin doma. Občinski praznik in 36. obletnico osvoboditve so v Zaječarju proslavili z novo delovno zmago. V medicinskem centru so odprli sodoben zdravstveni dom s specialističnimi ambulantami, za katerega so tretjino denarja prispevali delavci. Triičani so v Zaječarju pripravili pester kulturni program. Poleg pevcev iz tovarne Peko, skupine Pobratenje in baletk Mladinskega gledališča seje v galeryi predstavilo tudi dvanajst triiških likovnikov — amaterjev. Navdušila me je tudi turška vodenica, stari mlin sredi mesta. Korito, ki poganja vodo do velikih mlinskih kamnov, je bilo sicer suho, vendar pa ni nič manj pozornosti vreden domiselno urejen gostinski prostor v njem. Na pamet mi je prišlo, da imamo tudi pri nas precej podobnih starih objektov, a jih žal ne znamo izkoristiti. Kot premalo pomislimo tudi pri načrtovanju zazidalnih površin. Tu so Zaječarci daleč pred nami. Območje »onstran železniške proge« so v celoti namenili športu in rekreaciji. V Zaječarju je kar sedem športnih dvoran, petnajst igrišč in odprt bazen. Zdaj gradijo še eno veliko športno halo. bazen za otroke in hipodrom. Objekti za šport in rekreacijo sodijo v obsežen park Kraljevica. Grič s številnimi sprehajalnimi potmi se položno dviga nad mestom, sredi njega pa dominira mogočni spomenik žrtvam narodnoosvobodilnega boja. Ta simbolizira padajoča vešala. znak zmage nad okupatorjem, ki je med vojno v Zaječarju pobesil precej revolucionarjev. Drugi večji spomenik je postavljen žrtvam timoškega kmečkega upora, ki je bil 1883. leta krvavo zadušen. Spomenik je delo velikega umetnika Antuna Augustinčiča. kje pozabavati. Razen doma, če sosedje ne vzkipijo. ali v kakšnem hrupnem discu. Zato sem bila prepričana, da imajo Zaječarci stvar bolje urejeno. Nočno življenje se v mestu začenja okrog osmih, ko se mladina poda na »korzo«. Fantje in dekleta se oblečejo karseda praznično in čakajo, da bo prišla »prava« oziroma »pravi«. Nekako ob devetih do pol desetih je korza konec. Mladina se pogubi po domovih ali kavarnah, ki so odprte najdlje do polnoči Disco v mladinskem naselju zaprejo Se prej. Pravega nočnega življenja torej tudi v Zaječarju ni Razen, kadar v mestu priredijo »vašar« Mi smo ga k sreči doživeli, čeprav le za kratek čas. Vse mogoče stvari se na njem da kupiti: živino, ročno izdelane prte. oblačila, lične lončarske umetnije. ki so za naše razmere nepojmljivo poceni, pa seveda tudi na kupe kiča. »Vašar« je eldorado zabave. Vrtiljaki se komaj utegnejo za hip ustaviti, igralni aparati ropotajo, ko-štruni se sučejo na ražnjih. dobro vino teče v kozarce, narodnozahavni ansambel s »pevačico« pa igra. da se kar trese. čar, posvečeni občinskemu pt*^ ^ in 36. obletnici osvoboditve *» 5^ teri sta predsednika obeh Miodrag Kostič in Milan Orj* O novno podpisala listino o p>*~ -nju. V sklepnem delu sla vnosi so Tržičani pripravili zel0 kulturni program. Z temo naše revolucije. braU ljubezni do Tita, ki so ga po«« člani kulturne skupine Pobn so se prepletale pesmi v ixve* mornega pevskega zbora nfl obutve Peko, obogatene ■ baletk Mladinskega gledališči * Vezi vse trdneje Pet let nepretrganih in rese* kov med občani Zaječarja in T** je letos doseglo vrhunec s jt& njem. Listini sta podpisani l* bratstva, ki v Tržiču le od 3. *»r* poganja korenine, so zdaj p** tudi v Zaječarju. Kot se bosta drevesi ved* j razraščali in krepili, tako stvo vedno močneje žarelo v 9$ iz majhne gorenjske in ii * timoške občine^Prižgalo r* - Hiter gospodarski skok--v,. tržitte izseljen« val o v skupnem boju je *' »jno, ko so Zaječarci gostoK .se as* Nočno življenje Gorenjci se večkrat hudujemo. češ da se v poznejših nočnih oziroma v zgodnejših jutranjih urah nimamo Občina Za ječa r leži na vzhodu države, v kotlini ob ustju Črnega in Relega Ti m oka. na križišču želez niških in cestnih poti Meji na sosednjo Bolgarijo. Iz Zaječarja je do meje le deset kilometrov. Kotlino obkrožajo gorski masivi, med katerimi je daleč na obzorju najrnogočjiejši stožčasti Rtanj, i bfj gatimi sloji premoga, kremenčevega vanskih narodov i nhodo.V po ko nas Titova vseh Y& svobodo, v povojni izgradnji d**. »s Titova *#* ne in danes, bolj zbhžuie Obisk Tržičanov v Za pečar*' končali s kolom, s krepkesi rok. poljubi in prijateljskimi ' Potem je vlak odhitel v noč Helen« J*fcw*' PETEK. 12. SEPTEMBRA 1980 Topla voda pod našimi domovi? Znanstveniki z vso upravičenostjo domnevalo, da je po svetu veliko takšnih območij, kjer te v sami zemeljski notranjosti veliko tople in ^roče vode — ki le čaka, da bi jo speljali na Površje in se tako oskrbeli z novim energet-*£T *kim virom Znanstveniki po vsem svetu že ^*i>kujejo območja, ki naj bi v zemeljski notranjosti skrivala j^HHnne količine vode. Domnevajo, taksna področja pod številnimi 9 hišami in domovi povsod po r^fa- Britanci pravijo, kot poroča I ^Jj^nar Francis Cooper, da bi bilo ^•Jrtje teh področij eno izmed i^jibolj pomembnih odkritij v vseh evanjih za nove vire energije. Energijo imenujejo geo-termalno ijo in če se jim jo bo posrečilo iti in izkoriščati, bi v naslednjih .-^tih letih znatno omejili porabo ^*oja in električne energije. Najnovejše izvore toplote, ener-in napredka, podzemeljske Ice išče najmanj 30 dežel. Se "no temeljito in na široko so se ;ovanj lotili po vsej Evropi in Severni Ameriki. Ze kar 50.000 v Franciji ogreva vroča voda, Jo Črpajo iz zemeljske notranjosti, »fhodni in v Zahodni Nemčiji pa jo že številne vrtine, da bi se opali do vročih zemeljskih rezer-. V Nevadi, v Združenih dr- Ji Amerike, številni kmetje že ) naravno vročo vodo iz glo-vodnjakov na svoji zemlji in to uporabljajo za sušenje sena >. In v Veliki Britaniji - več soč domov blizu Southampto- na bo lahko dobilo poceni in najcenejše in zastonj ogrevanje iz vodnega zbiralnika, ki se je že napolnil prav do vrha z naravno vročo vodo. Znanstveniki zagotavljajo, da bi s primernimi raziskavami in če bi vložili dovolj denarja, v prihodnje Četrtina svetovnega prebivalstva lahko izkoriščala to novo energijo. Prav zato, ker so vroči bazeni in gejziri v številnih deželah, posebno na Islandiji, na Japonskem in v Vzhodni Ameriki. Toplota prihaja iz vročih kamnitih plasti pod zemeljsko skorjo. Na Islandiji že imajo velika javna kopališča na takšnih območjih in ljudje se v hudih zimah kopljejo na prostem. Raziskave z geo-termalno energijo so najbolj napredovale v laboratoriju Los Alamos v Texasu, kjer pravijo, da je te energije, če bi jo le dobili, toliko, da jo je nemogoče vsaj približno oceniti. Nekako takole: če si predstavljate vso energijo, ki je bila kdajkoli pridobljena in porabljena ter pomnožite s 500, potem si vsaj za silo lahko predstavljate količino nove termalne energije. Pri raziskovanju znanstveniki uporabljajo najbolj sodobne metode, zavedajoč se, da je v največjih globinah voda tudi najbolj vroča. Najbolj zanimiva so tista območja pod zemeljsko skorjo, kjer so trdne kamenine, velike in ogromne razpoke zaradi premikov v notranjosti in kjer se je nabralo veliko vode. Na splošno ima temperaturo okoli 70 stopinj Celzija in bila bi odličen vir za centralno ogrevanje, industrijo in gospodinjsko uporabo. V Veliki Britaniji naj bi bila vsaj štiri področja, kjer bi veljalo vodo izkoriščati: prav ironično je, da največji vroči podzemski bazen leži v hladnih globinah Irskega morja, drugi pa so na območju Cheshire, Yorkshire, Lincolnshire, in Hamp-shire. Čeprav stroški za črpanje nikakor ne bi bili majhni, bi se prav gotovo bogato obrestovali, vsaj v naslednjih petdesetih letih. Tudi industrija ne bi bila več tako odvisna od normalnih in energetskih virov, kar bi pomenilo ogromen prihranek. Podzemna voda je dovolj čista, vendar bi ji vsekakor morali odvzeti nekatere škodljive primesi. Nasploh pa so znanstveniki prepričani, da bi se dali vsi problemi hitro rešiti — v korist novega pomembnega vira energije. Čeprav ne bi dalje raziskovali, bo vroča podzemna voda ob koncu stoletja predstavljala 2 odstotka potrebne energije v Veliki Britaniji. Ogromen potencial — če bi ga znali izkoristiti — pa bi lahko predstavljal 50 odstotkov vse energije. Strokovnjaki iščejo nove podzemne rezervoarje, primerna področja, raziskujejo globine, propustne kamenine in tudi možnosti, da bi spuščali v zemljo mrzlo vodo in jo zvečer potem vročo izčrpali nazaj na površino - prav tedaj, ko bi si zaželeli vroče večerne kopeli... r Vadba naj krepi, vedri in vzgaja S šolskim letom, ki je že v polnem teku, so v dnevnem redu učencev nastale znatne spremembe. Med šolanjem, ki prinaša obveznosti, naloge in zahteve, je več živčnega napora, daljša se čas sedenja, ob izdatnih domačih nalogah in učenju je manj časa za igre in športno udejstvovanje. Brez utrjevanja, svežega zraka, vadbe in primernega napora pa ni zadostnega razvoja in dobrega zdravja. Sola poleg izobraževanja in vzgoje mora skrbeti za umski in zdrav organski razvoj učencev. Predvsem gre za pravilno odmerjanje šolskih zahtev in nalog, ki bi jih učenci zmogli brez večjih težav in ne na škodo zdravja. Po sodbi izvedencev naj učenci nižjih razredov presede pri nalogah nekaj več kot eno uro, učenci petih in šestih razredov okoli dve uri, učenci višjih razredov pa tri do tri in pol ure. Podaljševanje omenjenega časa pri zvezkih in knjigah je lahko posledica raztresenosti, raznih učnih motil, odvečnih nalog in drugih obremenitev. Učence k sedenju, pritegnejo še televizija, radio, zabavne revije, plošče in druge dejavnosti. Manj je iger in gibalne dejavnosti na prostem. Med dnevnim udejstvova-njem učencev so znatne razlike. Mnogi so dovolj dejavni in trenirani od dolge poti v šolo, drugi pa so že preveč zasedeni. Trenirani bolje izgledajo, so krepkejši, dobro razpoloženi. Veliko je bledo-ličnih, upognjenih, ozkih in upadlih prs, slabega počutja, taki se hitro utrudijo in jih pesti šolski glavobol. Gibalnega razvoja učencev v nobenem primeru ne smemo ovirati, temveč ga moramo spodbujati. Hkrati z njim razvijamo številne sposobnosti, osebne in značajske poteze. Kakšno bogastvo čustev odkrivajo otrokom vaje, igre, tekme. V njih se goreče, pristno in neposredno razodevajo, krepe življenjsko moč, aktivnost živčevja, kar je še posebno pomembno v razvijanju umskih in spoznavnih sposobnosti. S pridobivanjem splošne spretnosti, moči, hitrosti in vztrajnosti se v šolskem obdobju širi obseg športnih zvrsti. V šolah so bodoči vrhunski športniki in olimpijski kandidati. V usmerjeni športni vzgoji, ki ne odkriva le talentov, bi morali vsakega učenca izuriti v osnovnih športnih, življenjsko praktičnih in cenenih panogah, ki bi bile vsem dostopne. Težiti bi morali za tem, da bi učenci v soli pridobili določen športni razred, saj se preko mladinskega šolskega športa odpira pot v tekmovalni šport in v šport za razvedrilo. Ta naj bi bil po svojem namenu zvest spremljevalec delovnega človeka, saj je več gibanja več življenja. Jože Ažman zgornji Zali, sredi gozda, ne vodi nobena cesta, še vozna pot ne, le steza, visoko P°d Črnim vrhom, v takoime-^jni Leskovški Davči, živita 'carjeva. Krek Janez in Polona. Je tu že vse življenje, le šest let je LVojni živel drugje, vendar se ni aam, temveč so ga drugi ^ vorili, ona nekaj nad štirideset, b^ **JWižjega soseda je dvajset , > do središča Davče, do Jemca, ^trgovina, uro in pol. Toliko je do Zalegaloga, kjer je avtobus-{Mstaja za Železnike, kamor je 1 le treba po opravkih. 1 je povsem na samem in tako sredi gozdov, da se pokaže drevjem, ko si že čisto blizu. °a spodnjem koncu, s živorde-bfonijami in slapovi nageljnov *w *rna na 8ornJern» ker ie P^fe črna kuhinja in se dim vali h. *°ri okno. Okoli je nekaj sad-"<*^ drevja, sicer je pod hišo in nad ^ ^*am bi ^^jtodai ^ScV*^1"' da kdor je deloven, se lahko j**1 kjerkoli. Ko je 1 r Laj nar jeva ^^arn breg. 'to »tran. Navajen" je svoje grape kot sam pove, nikdar ni je bil še mlad, je tesaril, Čevlje popravljal in -^7« 8lamnate strehe. Pa gobe so rasle, le malo je bilo treba v gošo stopiti pa jih je bilo za poln koš. Včeraj pa je precej prehodil, a je dobil le enega jurčka. V Davči, se spominja, sta dva delala slamnate strehe. Ce je bila slama dobra in je bila streha dobro narejena, je držala tudi štirideset let in je preživela gospodarja. Delali so jih iz škopnikov ržene slame. Tudi po 25 škopnikov je priden delavec vgradil en dan. Največjo, se spominja, je naredil pri Cemažovc na hlevu, zadnjo pa pred dvajsetimi leti, če ne omenja svpje hiše in drvarnice, ki še vedno nosita slamnato kritino. Ker pa brez »slame« ne more, pozimi dela peharje. Prave krušne peharje. Zato vsako leto na krompi-rišču poseje rž, jo potem omane in naredi škopnike. Nareže tudi leskovega šibja. Lani jih je naredil približno osemdeset. Dela le pozimi, ker poleti zato nima časa. Mora jjoskrbeti za drva za zimo in pripraviti krmo za kravico pa tudi drugega dela je dovolj okoli hiše. Ce je posebno pri volji so loti tudi izdelave okvirjev za slike, iz smrekovega in lipovega lesa. Peharje naredi po naročilu, okvirje le za sebe. Redkobeseden je, saj samota odvadi človeka glasnosti. Zena je bolj zgovorna. Takoj povabi v hišo, postreže s češnjevcem in domačim kruhom, nato pa pokaže še kamrico, v kateri je prostora le za posteljo in omare, pa kuhinjo, ki je še črna, je pa v njej tudi štedilnik. Potrdi, da jo pozimi zebe, ko kuha, vendar je v hiši vedno topla peč. Kravico imata sedaj novo, staro sta prodala. Reva je še lačna. »Takoj bo,« se ji podobrika. Potem stopiva do njivice, kjer zori krompir pa do druge, kjer je repa in zelje. Ves gnoj je treba znositi v košu in z motiko prekopat Na nobeni njivi še ni zaoral plug. Sadje je tudi polno in bo »moče« kar precej. Sicer pa, menita, ne živita slabo. Janez ima pokojnino, nekaj da zemlja in kar gre. Elektrike v hiši ni. Tretja košnja je mimo, kar svetijo s petrolejko. Ne pogrešata električne luči, vsaj takšne ne kot so imeli prej. Sosed je imel svojo elektrarno in od tam so jo potegnili po dobršnem delu vasi. vendar ie bila včasih malo svojeglav in je luč ob večerih največkrat le brlela, tako da se niti radia ni dalo poslušati. Vendar z malce grenkobe pove, da so tedaj, ko so napeljevali elektriko po vsej Davči, menili, da bi bilo predrago, če bi jo potegnili še do njegove grape. Zime niso več tako hude. Ne da bi zapadlo manj snega in bi bili zameti nižji. Ker hodijo sosedje v službo, so ceste hitro splužene in je treba skidati le do ceste. Sicer tudi to ni malo, nekaj sto metrov, a veliko manj kot včasih, ko je bilo treba gaziti do doline. Dolge zimske večere jima krajša radio. Televizorja ne bi marala, tudi, če bi imela elektriko. Ob njem ne bi mogla delati. Iz trgovine jima pripelje sosed Krivec, posebno, če je treba kaj kupiti na zalogo. Sicer pa sta še zdrava in čila^ Na mizi je vrsta časopisov, mecT njimi tudi Glas, ki ga imata že vse od začetka. Janez kljub visoki starosti še vedno spi kar pod streho, ob senu. ker se mu zdi v hiši zatohlo. Zena, ki je deset in še nekaj let več mlajša, jo vsak teden mahne do Jemca ali v dolino in v hoji jo marsikatera, ki ima precej manj let, ne bi mogla dohajati, zlasti če ni vajena hribovskih stez. L. Bogataj Banana dragocenejša od življenja Vojna je Ugandi prinesla vrsto nesreč: epidemije, lakoto in razbojništvo. kZs srajco misijonarja Fortuna ta iz Verone, spojeno z znojem, se je prilepilo črno telesce petletnega dečka, težkega komaj petnajst ^Jogramov. »Jutri bo mrtev,« pravi misijonar. taki stopnji lakote bi ga lahko rešila V*°o hranljiva tekočina, vbrizgana v veno. kje naj jo dobim?« ^Kilometer poti med vasjo in misijonarsko »•jo se vrstijo prizori trpljenja in obupa; S& z dojenčki, nekoliko starejši dečki in "Ce, nemočni, da bi se držali na nogah, leže ^•fujejo roke. i I* vreče se je vsuia pšenična moka. Ojdobna je snegu. Otroci, ki se še lahko pre-* Urtjo, ae mečejo nanjo in jo požirajo skupaj brnijo. Čudno, da se še ni pojavil kanibalizem. biTaka je današnja stvarnost dežele, ki je še b^«l nekaj leti poznala bogate žetve koruze in bT^f*i ki je imela ogromne plantaže banan. ™ja čaja, kave in velike črede živine. Novinar nekega zahodnonemškega lista se |j ustavil v najbolj ogroženem delu Ugande, ki V Pfeti splošna lakota, ena večjih tragedij ^*ga časa. Čeprav škrta, statistična poročila govore o strahoti, ki si jo je skoraj nemogoče zamisliti; po nekaterih podatkih najmanj 800.000 prebivalcev Ugande trpi lakoto. 100.000 do 150.000 jih lahko zaradi izčrpanosti umre že čez nekaj tednov. Poročila pravijo, da je v začetku julija vsak dan umiralo po 200 do 250 ljudi.Za število žrtev v hribih in stepah ne ve nihče. »Od februarja do junija sem v svoji občini, v kateri živi okrog 35.000 ljudi, z lastnimi rokami pokopal 5000 revežev,« nadaljuje oče Fortunato. »Potem sem se odločil, da vse svoje sile raje posvetim živim.« Mrtve je prepustil prirodi. Leže ob poteh. Samo skeleti, ki so jih oglodale hijene. Na pravkar ugaslih telesih pa so roke iztegnjene - kot bi prosile pomoči. V nekdaj bujnem vrtu ima oče Fortunato okrog 370 otrok, starih od tri mesece do trinajst let. Vsako jutro odnaša mrtve. Otroke so misijonarji pobrali v okolici. Na stotine pa jih ostaja v divjini, ker so preveč slabotni, da bi prišli do naselij. Obsojeni so na smrt. Tragedija v Ugandi je posledica spleta nesrečnih okoliščin. Ze dve leti so polja zaradi vojen neobdelana. Komur je kaj do življenja, se je skril, ne da bi pomislil na prihodnost. Dežja ni dovolj. Zemlja je opustela, živina pa je prepuščena lakoti in žeji. Tako so ljudje ostali tudi brez mesa in mleka. Kar je še bilo živine, okrog milijon glav, so jo pokradli razbojniki iz sosednjih držav. Odgnali so jo v Kenijo in Somalijo, od tam pa v arabske dežele. Vojska in policija sta bili nemočni proti oboroženim tolpam. Zaradi podhranjenosti je oslabela tudi obrambna sposobnost prebivalcev. Pojavile so se epidemije. Samo v srednji Ugandi okrog 300 tisoč ljudi trpi zaradi spalne bolezni, za katero so verjeli, da so jo izkoreninili. Po vsej državi kosita kolera in malarija. V svojem obupu prestradani izgubljajo moralo in se ne boje kazni. Danes je v Ugandi človekovo življenje vredno manj kot banana. Samo v provinci Karamodža policija vsak dan zabeleži okrog dvajset umorov. Ob poteh ležijo trupla z razbitimi lobanjami. Žrtve umirajo zaradi sklede koruzne kaše. Napadajo tovornjake, ki lačnim prinašajo hrano. Voznik, ki se poskuša izmakniti, velikokrat plača z življenjem. Položaj otežuje še pomanjkanje goriva, saj Uganda nima denarja, da hi plačala drago nafto. Bolnice so natrpane, zdravil je vse manj. Nekatere celo ne sprejemajo bolnikov, ker jih nimajo s čim hraniti. Država trenutno ne more ničesar storiti. Pomoč lahko pride samo od zunaj. Usoda Ugande je odvisna od milosti bogatejšega sveta. Celo v enem od največjih hotelov v Kampa li. glavnem mestu Ugande, gost lahko pričakuje, da ho odšel v posteljo lačen. Trgi so prazni, preskrba uboga, cene za redka Živila pa strahovito visoke. Vse več prebivalcev Ugande kuha kašo i/, trave. Generacija otrok je uničena. V Ugandi se majhne otroke da komaj videti, saj so prve žr*ve lakote. »Ko ocenjujemo resnost pomanjkanja v neki državi,« pravi predstavnik Unicefa v Ugandi, »se najprej pozanimamo, kako je s sedemnajst oziroma osemnajstletniki. ki so sicer najbolj odporni. Ce se tudi oni nimajo s čim hraniti, potem je stanje zares zaskrbljujoče.« V prav takem je današnja Uganda. 's f-:— KOMENTIRAMO Najboljši igri Triglava v sezoni KRANJ — Ligaško vaterpolsko moštvo kranjskega Triglava, ki je to sezono v medrepubliški vaterpolski ligi — zahod osvojilo samo z dvema porazoma prvo mesto se je tudi na kvalifikacijah za vstop v prvo zvezno ligo med še dvema nasprotnikoma za dve izpraznjeni mesti odlično odrezalo. Moštvo kranjskega Triglava je v trodnevnih kvalifikacijskih borbah za vstop v najvišjo vaterpolsko druščino v sezoni 1981 pokazalo največ. Bili so boljši kot zmagovalec južne skupine medrepubliške lige Riviero iz Djenovičev in prvakom vzhodne skupine Crveno zvezdo iz Beograda. Oba nasprotnika so Kranjčani premagali z letošnjim najboljšim nastopom. Obema nasprotnikoma, ki sta hotela v prvo ligo A so bili kos. Oba so premagali. Triglavani so tako v Splitu navdušili vse vaterpolske strokovnjake v Jugoslaviji. V teh treh dneh jih v Splitu ni bilo malo, saj so domači prvoligaši igrali v svojih bazenih. Med drugimi si je obe srečanji Kranjčanov ogledal tudi novi predsednik mednarodne plavalne federacije FINA Ante Lambaša iz Beograda. Ante Lambaša je predsedniško funk cijo v tem najvišjem svetovnem plavalnem organu in vaterpolu prevzel po izvolitvi na kongresu, ki je bil v času letnih olimpijskih igrah v Moskvi. Ta igra, ki so jo vaterpolisti iz Kranja pokazali v bazenu Jadrana v Splitu je bila zdaleč najboljša v zadnjih treh sezonah. Ce vemo, da srečanja v medrepubliških ligah niso bila lahka in da so prvo mesto osvojili le z dvema porazoma ti dve zmagi nista od muh. Triglavani so v obeh srečanjih pokazali tako kvaliteto, da bodo v prihodnji sezoni, če bodo zaigrali v prvi zvezni ligi A, še z boljšim tre ningom v ligi tudi ostali. Njihova igra je namreč taka, ki obeta. V Splitu so igralci igrali zrelo in s tako borbenostjo, da jih je bilo veselje gledati. Niso se predali tudi v najtežjih trenutkih. Bili so neprekosljivi. Če smo jih pretekla leta grajali prav zaradi neborbe-nosti in premajhne zavzetosti v igri so nas tokrat presenetili v drugačni luči. Igralce Plavca Kuharja, Bri novca, Čaliča, Švarca, Stariha. Sveglja, Krašovca, Zmaga Ma-lavašiča, Mira Malavašiča in Toma Baldermana za ta dva nastopa lahko ocenimo z najvišjimi ocenami. Že v prvi tekmi so pokazali tako vaterpolsko znanje, da jih Riviera niti približno ni mogla spraviti na kolena. Čeprav so jih igralci iz Djenovičev t prvih dveh četrtinah dobro namučili so Kranjčani svojo pravo vrednost pokazali v preostalih dveh,. Bili so za razred boljši od vaterpolistov iz Riviere. Se večjo zavzetost so Triglavani pokazali v igri s Crveno zvezdo. Beograjski ligaš, ki je okrepljen z igralci Partizana je poizkušal vse, da bi jih premagal. Ko je kazalo že na poraz Triglava so se Kranjčani zbrali in poraz spremenili v zmago. Crvena zvezda je namreč vodila že s 7:4. V pomoč Zvezdi jim je bil tudi mednarodni sodnik Klisovič iz Splita. Izključitev v korist Beograjčanov je bila kar 11:6. Sicer se ne moremo pritožiti nad sojenjem teh kvalifikacij. Oba mednarodna sodnika Klisovič in Klarič iz Splita sta bila vedno na višini svojega sodniškega renomeja. In še nekaj se je tokrat pokazalo pri igralcih, ki so bili v Splitu prvi. Tokrat v vodi niso imeli nobenih pripomb nad sojenjem in tudi brez mahanja z rokami zaradi prekrškov nad njim tokrat ni bilo. Bili so res disciplinirani kot še nikoli doslej. Vendar novega prvoligaša iz Kranja že tarejo težave. Klubska blagajna je prazna. Da so lahko šli na kvalifikacije se imajo zahvaliti TKS in ZTKO Kranj, za uspešne nastope v medrepubliški ligi pa tudi tovarni Sava. Vsi ti so jih namreč finančno podprli. Ali bodo lahko v prihodnji sezoni zaigrali v najvišjem jugoslovanskem vaterpolskem tekmovanju je sedaj največje vprašanje, ki si ga zastavlja delovni izvršni odbor kluba in igralci. Ali bodo lahko zbrali dovolj denarja za nastope in treninge. In še nekaj jih tare. V JLA odhajajo Brinovec, Kuhar in Zmago Mala vašič. Treba se bo tudi iglalsko okrepiti in dobiti dobrega poklicnega trenerja. Zadnjo besedo bodo sedaj imeli telesno kulturni delavci v občini, družbenopolitične organizacije in kranjske organizacije združenega dela. Stroški v tem tekmovanju ne bodo majhni. Odločitev pa mora biti kmalu. D. Humer Kolesarstvo Rokomet Jutri v Križah Peko : Rudar KRANJ — Preteklo soboto in nedeljo so startali tudi rokometati in rokometašice v II. s vezni rokometni ligi — sever. Tudi med ženskimi ekipami so le štiri iz Slovenije. Od dvanajstih moštev igra tudi Alples iz Železnikov. Jutri ob 18.45 uri se bodo v slovenskem derbiju pomerile z moštvom Novega mesta. V moški republiški rokometni ligi igrajo rokometaši Trtica v tretjem kolu jutri zvečer ob 1». uri na igrišču v Krizah izredno zanimivo prvenstveno srečanje s trboveljskim Rudarjem. Po dveh kolih so Trti-čani na desetem mestu. Rokometaši Jelovice so nadvse uspeino pričeli s tekmovanjem. Tudi v drugem kolu so v gosteh premagali Branik, iutri ob 17. uri pa jih na igrišču P usta 1 v Sk. Loki caka izredno neugoden nasprotnik Prule. Jutri ob 19. uri Preddvorčanke gostujejo v tretjem kolu v Ajdovščini pri domačem Mlinotestu. , . V drugi republiški rokometni ligi -zahod obe gorenjska ekipi igrata na domačih igriščih. Kamničani igrajo z Moker- Streljanje Dvoboj Predoslje : Izola PREDOSLJE - Pred dnevi so se strelci Izole in Predoselj srečali še na tradicionalnem strelskem dvoboju z zračno puško. To tekmovanje je ze od leta 1953 in poteka izmenično v obeh teh strelskih središčih v vseh starostnih skupinah. Tega dvoboja se udeleži po dvajset strelcev iz obeh moštev. Tokrat so bili boljši strelci Izole, ki so na-streljali 3163 krogov, P red os I jam pa 3062. Po starostnih skupinah so bili naslednji izidi - veterani - Izola : Predoslje 662:646, člani - Predoslje : Izola 721.702, članice - Izola . Predoslje 457:427. mladinke - Predoslje : Izola 499:465. pionirke - Izola : Predoslje 419:357. pionirji -Izola : Predoslje 466:442. Med posamezniki sta si najboljši rezultat nastrehala člana SD Franc Mrak iz Pre-doselj Zmagal je Markič s 186 krogi pred J.Sitarjem 164. treji pa je bil Bnn MU Darko Marušič iz Izole s 183 krogi. Po tem strelskem dvoboju je bilo na Pokljuki še prijateljsko srečanje z vojaki kasarne na Pokljuki. Za vsako moštvo je nastopilo po pet izžrebanih strelcev. Najboljši so bili apet Izolčani. ki so nastreljali 799 krogov pred P red osi jami » 741 in ka- "*Lan»4Ml bodo strelci Izole gostili strelce iz Predoselj. cen, tekma Zabnica : Ponikve bo v nedeljo ob 19. uri v Zabnici. V ženski drugi republiški rokometni ligi bo v nedeljo ob 10.36 uri v Krizah derbi srečanje Peko : Duplje. Ker so mlade rokometaaice Dupelj v finalnem srečanju na področju Gorenjske za pokal mladosti uspele premagati Preddvor, se obeta zaradi tega v Krizah izredno zanimivo in borbeno prvenstveno srečanje. V nedeljo ob 10. uri bo srečanje Kamnik : Radeče, jutri ob 18. uri pa v Železnikih Alples : Novo mesto. V mladinski republiški rokometni ligi — center bodo gorenjska moštva igrale takole: jutri ob 18. uri bo srečanje v Dupljah Kranj : Ponikve, v nedeljo ob 10. uri Jelovica : Peko in ob 11. uri Kamnik : Mokerc. Mladinke bodo odigrale drugo kolo. Najzanimivejše srečanje bo vsekakor v nedeljo ob 11. uri Preddvor : Kamnik, ostale gorenjske ekipe pa gostujejo. OBČINSKA ROKOMETNA LIGA KRANJ — S tekmovanjem bodo pričeli tudi rokometaši v prvi in drugi občinski rokometni ligi ter mladinci. Tri srečanja v prvi občinski rokometni ligi bodo že danes in sicer ob 17.30 uri Krvavec : Besnica, ob 17.45 uri Preddvor : Sava, in ob 19. uri Krite : Stortič. Srečanje Britof: Duplje bo v nedeljo ob 10. uri. V drugi občinski rokometni ligi nastopa šest ekip. Danes bost« dve srečanji in aicer ob 16. uri Gumar : Zabnica (veterani) in ob 17.30 uri Sava (veterani) Veterani (Kranj), medtem koje srečanje T rtec (veterani) : Duplje (veterani) preloženo na 17. t. Med šestimi mladinskimi moštvi, bo najzanimivejše arečsnje jutri ob 16. uri Preddvor: Krvavec. •I K M 11.1 I PEKO: JELOVICA 19:25(9:11) KRIŽE. Igrišče Partizana, gledalcev 5«, sodnika: Bernard in Bašar (Oba Kranj) PEKO : Ribnikar. Cvek 1. King 4. S W peta 1, Arneš, Krašovec, Fuks 1. Maje 12, Rahun. Radon in Keršič. JELOVICA : Vrbinc. Krt, Kern 1. Završnih 3. Dolinar. Kušel, Šepaj. Peternel 13 .Jersan 2, Zakotnik 3. Fireder 1. Kejtar. Rokometaši škofjeloške Jelovice so zasluzeno osvojili pokal in se uvrstili v nadaljne tekmovanje. Po začetni dobri igri in vodstvu domačinov s 5:1 ns le-ti v 12. minuti ob izključitvi igralca popustili ,„ gostje so znišsli v pičlih dveh minutah na 5:4. Prevzeli so pobudo in izid kmalu izenačili ter povedli. Vodstvo so potem obdržali vse do koncs srečanja. Njihova zmaga bi bil« lahko še višja, če bi tudi v zadajia minutah igrali tako zavzeto kot prej. Domačini so namreč njihovo lagodnost v igri iskoristili in zmanjšali razliko. I Ktk.ft Za pokal Kokrice ^ff V soboto. 6. avgusta, je bila na Kokrici kolesarska dirka za pokal Kokrice, ki je štela tudi kot uvrstitev za prvenstvo SRS in prvenstvo SFRJ. Veterani in člani C so tekmovali na progi Kokrica— Golnik — 8e-nično—Krize— Naklo— Kokrica. Proga je dolga 25 kilometrov, veterani kategorije A in B ter člani C so vozili dva kroga, to je 50 kilometrov, ostali pa samo en krog. Tekmovale so tudi ženske in sicer v dveh kategorijah. Mladinke do 17 let so tekmovale v kategoriji A. članice pa v kategoriji B. Vozile so na progi Kokrica—Golnik-Kokrica. Tekmovanje je organiziral kolesarski klub Kokrica, ki je za vse prvouvrščene pripravil pokale, za prva tri mesta medalje, med ostalimi tekmovalci pa so iz vsake kategorije izžrebali dobitnika kolesarskih hlačk. Medalje so dobili tudi najstarejši udeleženci dirke: Bratun Franc (Kokrica), Siber Jote (Rog-Franek), Klan Janče (Kokrica) in Glina Jožica (Grosuplje), pa tudi najmlajša udeleženka Gliha Mateja. Vsi kolesarji Kokrice so se srčno borili, vendar jim je na koncu vseeno zmanjkalo nekaj točk, da bi premagali svoje najhujše tekmece — kolesarje iz ljubljanskega kluba. Prehodni pokal je tako prišel v roke kolesarskega kluba Rog-Franek. REZULTATI: Veterani A: 1. Hafner Joža (Partizan-Dol). 2. Hvasti Franc (Kokrica), 3. Razboršek Herman (Branik), 4. Dežman Branko (Kokrica), 5. Jerman Mirko (Partizan-Dol). Ekipno je med veterani A zmagala Kokrica pred Branikom in Dolom. Veterani B: 1. Mam Lado, 2. Dežman Lojze, 3. Naglic Franc (vsi Kokrica), 4. Svajger Metod, 5. Šircelj Marjan (oba Rog-Franek). Ekipno je zmagala Kokrica pred KK Rog-Franek. Veterani C: 1. Horvat Gabrijel (Rog-Franek), 2. Omerzel Zvone (Grosuplje), 3. Fornezzi Tone (Rog-Franek). Veterani D: 1. Kocbek Srečo (Branik), 2. Poren-tn Marjan, 3. Neubauer Henrik (oba Rog-Franek). Veterani E: 1. Zadel (Bled), 2. Antonovih (Avaln), Veterani F: 1. Zirovnik (Rog-Franek). 2. Fajdiga (Branik), 3. Bratun (Kokrica). Člani C: 1. Kunaver Tone (Partizan-Dol), 2. Zrimšek Franc (Novo mesto), 3. 9 k ulj J anez (Rog-Franek), 0. Gorjsnc Janez, 10. Rajgelj Ivan (oba Kokrica). Ekipno — moški: 1. Rog-Franek, 2. Kokrica, 3. Branik, 4. Grosuplje, 5. Partizan-Dol, 6. Novo mesto, 7. Metalia commerce. Ženske Al 1. Kurent Marija, Česnik Maja (Kokrica), 3. Fornezzi Pika fRog-Franek), 4. Gliha Mateja (Grosuplje). Ženske B: 1. Curk Adela, 2. Curk Romana (Rog-Franek), 3. Klemenčič Mojca (Grosuplje), 4. Kokalj Marjanka (Rog-Franek), 5. Gliha Jožica (Grosuplje), 6. Krlstl Sonja (Branik). 7: Knific Majda (Kokrica), 8. Tomšek Jožica (Rog-Franek). Ekipno — ženske: 1. Rog-Franek, 2. Kokrica, 3. Grosuplje, 4. Branik. M K. Biatlon in maraton KRANJ — V okviru akcije Nič nas ne sme presenetiti prireja kolesarska sekcija s Kokrice jutri. 13. septembra, drugi kole-saraki biatlon. Start bo od 8. do 10. ure pred kulturnim domom na Kokrici, kjer bo ob 12. uri tudi podelitev priznanj. Pravico nastopa imajo vsi občani, tudi šolarji, ne glede na starost in spol. S Kokrice se bodo odpeljali do Preddvora, kjer bo na nogometnem igrišču metanje bombe v cilj. v Predosljah bo pri kulturnem domu streljanje z zračno puško, na Ovčanu pa udeležence čaka kilometer boje ali teka ob kolesu do Rupe in nato spet vožnja do Kokrice. Organizatorji biatlona so poskrbeli tudi za priznanja. Vsak udeleženec bo prejel trimčkovo značko, 25 najboljših v moški in ženski konkurenci pa na osnovi rezultatov v streljanju in metu bombe še posebne medalje. MARATON V TRST Naslednji dan. v nedeljo, bo ob 7. uri izpred kulturnega doma na Kokrici povorka kolesarjev krenila na drugi kolesarski maraton prijateljstva Kokrica — Trst. Prireditelj maratona, ki se ga je lani udeležilo skoraj dvesto kolesarjev, je klub Adrija iz Lonjerj* pri Trstu v sodelovanju s kolesarsko sekcijo Kokrica. Vožnja bo skupinsks. Udeležijo se Ishko člani, veterani in mladinci, starejši od 16 let, s tekmovalnimi kolesi in primerno opremo. Na čelu vsake skupine bo vozilo organizatorja, ki ga nihče ne bo smel prehiteti. Kdor se namerava udeležiti maratona prijateljstva, naj ne pozabi vzeti s seboj veljavni potni list. Za vrnitev iz l^onjerja bo moral poskrbeti vsak sam. H. J. V nedeljo pohod na Kriško goro DUPLJE - TVD Partizan Duplje organizira v nedeljo ob 8.16 uri za vse člane društva prvi pohod na Križko goro v letos-, nji sezoni. Pohoda se lahko udeležijo tudi ostali ljubitelji gora. vsi udeleženci pohoda pa bodo na nedeljskem pohodu prejeli posebne izkaznice. Zborno mesto za pohod na K ritko goro je pred pošto v Križah. Ce bo lepa letošnja jesen msrljivi orgsniza-torji načrtujejo še en pohod. 1 Kuhar Prireditve ob jubileju NAKLO - Ob jubileju TVD Partizan Naklo so njegovi člani pripravili več športnih prireditev. V domu kulture v Naklem so že odprli razstavo vseh priznanj, diplom in pokalov, ki so jih člani osvojili in dobili v petdesetih letih delovanja. V nedeljo so pripravili močan košarkarski turnir. Na tem turnirju je nastopalo šest moštev. ^ Vi_i^°J°' '? "»Ptembra. bo na igrišču v N*hl*"» kinološko društvo Naklo pripravilo prikaz dresure psov. Ob 16.39 bo atart z2S*5 .od •■»naeaika do spomenika let. dan. ob lt. uri. ko v Naklem pri M.našku (mara gostilna), kjer je bil "f*"*^ »bor Sokola, slavnostna skupščina TVD Partizan Nakla Na njej pa bodo tudi društvena priznanja po-d^™^™'*°" organizacijam združenega •ilh Bled — Evropsko prvenstvo v podvodni orientaciji v jezeru - Za najboljšimi evropskimi potapljači je že tretji ofan ~ vanja za evropske naslove v podvodni orientaciji. V tretje>m /, »d zase na tem evropskem prvenstvu. Prva mesta pobirajo kot zxiš \ sredinem sporedu tekmovanja »zvezda« v vidnih in nevidnih orA jih na poligonu v obliki peterokrake ziezde je zlato kolajn^ «4 med ženskami Kompous (SZ). srebro je dobila Bayer (NDBt) br Švarcova (ČSSR). Od naših deklet seje najbolje odrezala FomJsA je bila sedma. Med moškimi so vsa tri odličja osvojili repre'ze^A SZ. Zlato je dobil Dalidorič. srebro Tričin in bron Mati*ej#v O* 4 slovanov je bil najboljši Valerij, ki je enajsti, petnajsto me* sedel Mladenoi ić. osemintrideseto po Favai. -dh — Fnt,): p NOGOMET Visoka zmaga kadetov Save KRANJ - V enotni gorenjski nogometni ligi v športnem tekmovalnem sistemu so novo nogometno sezono 1980 — 81 odprli kadeti. Največjo zmago v prvem kolu za kadete so dosegli mladi nogometaši Save. ki so visoko dobili srečanje na domačem igrišču z Bohinjem. Lep uspeh so dosegli tudi kadeti Tržiča, ki so na Jesenicah osvojili obe točki proti domači enajsterici. Britof pa je le s težavo osvojil zmago doma z borbenimi igralci Alpine iz Žirov. Izidi - Sava : Bohinj 16:1. Jesenice : Tržič 0:2, Britof: Alpina 3:2. V jutrišnjem kolu bodo igrali: Alpina i Tržič, Bohinj : Jesenice, Britof : Ssva. v nedeljo bo srečanje Lesce : Alpina. ČLANI IN MLADINCI ZA POKAL KRANJ - V rekreacijskem nogometnem tekmovanju bodo v nedeljo startali tudi člani in mladinci. Zsčeli bodo t novo sezono v pokalnem tekmovanju. Člani bodo imeli prva srečanjs zs poksl maršala Tita, mladinci pa za pokal SZMJ. Pari prvega kola — člani Bohinj B, Kondor : Reteju »~ Tržič : Lesce A, Bled ~Lx«Z Gorenja vas, Jesenice: Polet Mladinci bodo imeli v sobot nji. Pomerili se bodo AI plen Kondor: Jesenice. Ponovno P SD Kondor iz Godešičn je Mi tradicionalnega tekmovanja ■ za prehodni pokal Godešičn. vanju je nastopilo 6 ekip, a tudi tokrat slavila ekipa Sv. Duha, katera je tako že i__ osvojila prehodni pokal. Oba' tekmovanje ogledalo prec gledalcev. Vrstni red: 1. Sv. Duh, 2. mesto Gorenja Kondor I. itd ... Bled - Sahiati Murke iz Lesc v borbi za prvo mesto - Ž*~. na Hledu na/bolfš, šahisti /. Jugoslavije r drugi zvezni šah<«**2 :ahod igra/o za najboljše moštvo v tej figi. Zbrani so vsi pm*** tiskih prvenstev ,n tisti, ki s,, dobili pravico nastopa i Je? " prehodnih tekmovanjih. Med temi igrajo tudi šahisti Murke ^ Šahist, Marke so se t teh petih kolih odlično držah. /jf*JJ^ nobenega srečama m po petih odigranih kolih .^Tj| prvem mestu Izidi petega kota: Murka . ^>l''".or,x'\y''L^ Domžale 5:5. Monting Nikica Pavlic 2:2(6). II). Rudar Titograd 1:6 (.t). Mornar Monter . Celi* nadalfcvanph prekin,cn,h partij ,z četrtega kola «>™«£i slednji ,:,d, Murka Rudar 8:2, Iskra Čellk 64 Siku* Sisak 7.5:2,5. Monting: Titograd 6:4. M ornar-Montei >/noA / ,.i::'„). Monting l irognia n "'»»' ■» -y 12) Vrstn, red: Murka Mil). Iskra 29.5. ™'f££&mfc O). Domžale 27.5. Kovmar 27,1). Monting ^/«;^,*"%7J-Čelik 20.5 (2). Sisak 17.5 (2). Mornar Monter 16» (4). Rmlor - Foto F Perilo n jgK, 12 StrTEMKU 1980 r Podjetje za PTT promet Kranj, n.sol.o. Kranj, Polt na ulica 4 TOZD Telekomunikacije, o.sub.o. Mirka Vadnova 13, Kranj objavlja prosta dela in naloge - AVTOMEHANIČN A DELA Pogoj: — poklicna avtomehaniška dola Delovno razmerje se sklene za določen čas, nadomeščanje delavca med odslužen jem kadrovskega roka. _ naj naslovijo prošnje na komisijo za delovna razmerja TOED, IS dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po opravljeni izbiri. Komisija za delovna razmerja Pri Loterijskem zavodu Slovenije Ljubljana, Beethovnova 11/V objavlja dela in naloge PRODAJALCA V POSLOVNEM MESTU V ŽIREH Pogoji: — dola za blagovni promet, — 1-letna praksa ali — osemletna osnovna šola, — 5-letna praksa. Ddovno razmerje se sklene s polnim delovnim časom za nedoločen čas ter s pogojem poskusnega dela, ki traja 3 mesece. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o Uobrazbi sprejema 15 dni po objavi splošna služba zavoda. Kaadklate bomo o rezultatih izbire obvestili v 30 dneh po ttkljaeku objave. Svet TOZD Osnovne šole Karavanskih kurirjev NOB Koroška Bela . raspisuje v skladu s 135.členom zakona o osnovni šoli prosta dela in naloge pomočnika ravnatelja s polovičnim delovnim časom 'ofoii: - strokovna usposobljenost za opravljanje del in nalog pedagoškega delavca po 89. členu in 96. členu zakona o osnovni šoli, - najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno izobraževalnih nalogah in opravljen strokovni izpit, _ ustrezne moralno-politične lastnosti in organizacijske sposobnosti *Hjsve z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandi-fm pošljejo v 15 dneh od objave razpisa na naslov razpisna Cis^TOZD Osnovna šola karavanških kurirjev NOB Koro-HtBola, Jesenice, Cesta talcev 2. 60 4. ... Ld5: Na de5: bi sledilo 5. Sf6: + ef6: 6. Sh5! gh5: 7. Tgl + z matom v naslednji potezi. 5. ef6: ef6: 6. Dh7:+ Kffi 7. Dh8 + Črni se je vdal. Na Ke7 sledi 8. Sd5:+ Dd5: 9. Tel+ z osvojitvijo odločilne materialne prednosti. Romantični način razbijanja kraljevega položaja vidimo v naslednjem primeru, diagram I Iz (PAULSEN -MORPHY; New York. 1857). Crni ima izrazito pozicijsko premoč, aktiven lovski par in podvojeni trdnjavi na odprti liniji e. Toda, kako prednost izrabiti? 2e z menjavo dame. npr. 1. . . . Da6: 2 Tafi: Tel 3. d3 Lf5, črni lahko stopnjuje pritisk. Vendar, nerazvitost figur belega kar sili nasprotnika v kombinatorično igro. Seveda tako, da odstrani s šahovnice poleg dame edino razvito belo figuro, tj. lovca na polju f3. Z žrtvijo dame tudi usmeri kmeta g2 z linije g. i k i. i A i fii 1 & m a a s a a S k Diagram 112 1. ... 2. gf.*l: Df.i:'. Tg6 + 3. Khl Lh3 4. Tdl Boljše bi bilo 4. Dd3, npr. f5! 5. Tdl Lf2: 6. Dfl, vendar pa črni ohrani prednost po Lfl: 7. Tfl: Te2 8. d4 c5! itn. Takoj pa izgubi 4, Tgl Lg2+ 5. Tg2: Tel + itn. 4. ... Lg2 + 5. Kgl Lf.3: + 6. Kfl Lg2 + Čudno, da ni Morphy izkoristil možnosti, ki se mu je ponudila s 6. ... Tg2. Ce hoče beli zavarovati polje f2, npr. s 7. d4, sledi Th2: in nato mat. 7. Kgl LK8+ 8. Khl Lf2: 9. Dfl Lfl: in črni je hitro zmagal. UDARNI KMETICI Med šahovskimi vojščaki je največ kmetov, zato je razumljivo, da so njihove naloge v igri raznovrstne. Izdvojimo dve. in sicer eno obrambno in drugo napadalno. Tako so npr. le kmeti sposobni oblikovati pred svojim kraljem varnostni okop proti nasprotniku. Ta obrambni zid je pogosto neraz-rušljiv. vendar pa ima tudi svoje ranljive točke. Kajti to je razmeroma negibna konstrukcija. Brž ko izgubi neki svoj člen. se pojavi v položaju ranljiva točka, »zev«, ki skoznjo lahko vderejo nasprotnikove figure. Za spodkopavanje zaščitnega okopa in potresanje obrambne fx>zicije pa so posebno primerni udarni kmetici, ki se vihravo za vihtijo v bojni metež, vnesejo v igro nemir in negotovost ter pri tem pogosto žrtvujejo sebe za splošno dobrobit svoje strani. Savske elektrarne TOZD Elektrarna Moste 64274 Žirovnica Delavski svet objavlja prosta dela in naloge KLJUČAVNIČARJA Pogoji: - kvalificiran ključavničar, — zaželjen mlajši delavec, - poskusno delo traja 3 mesece. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o kvalifikaciji kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov SEL TOZD Elektrarna Moste, 64247 Žirovnica Delavski svet. Kandidat bo izbran v roku 30 dni po izteku prijavnega roka. Komisija za delovna razmerja VISOKE SOLE ZA ORGANIZACIJO DELA KRANJ, Prešernova 11/11 objavlja prosta dela oziroma delovne naloge RAČUNOVODJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: - višja izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri — 5 let delovnih izkušenj Prijave s potrebnimi dokazili pošljite tajništvu šole v petnajstih dneh po objavi. Sporočamo, da nas je po težki bolezni v 66. letu zapustila ljubljena žena, mama in babica LJUDMILA BALANC roj. Habjan Od nje se bomo poslovili v petek, 12. septembra 1980, ob 16. uri na pokopališču v Lipici. Do pogreba leži v domači hiši. Žalujoči: mož Stanko, hčerki Milka in Anka z družinama! Vešter, 11. septembra 1980 OBLETNICA naše drage mame, žene, tete, stare mame in botre ANE PUCONJA Že leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš Kako pozabiti to gomilo, kjer srce tvoje spi, ki nam je vdano bilo, kije hrepenelo in nas ljubilo do zadnjega dne! Žalujoči sinovi, m oš in sorodstvo! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta FRANCKA GOMZIJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in izrazili sožalje. Iskreno se zahvaljujemo pevskemu zboru iz Podbrezij. Sin Marjan z družino Podbrezje, 3. septembra 1980 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica VIKTORJA MARINŠKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gasilcem iz Podbrezij, Žej, Dupelj in Nakla ter organizaciji ZB-Naklo. Hvala tudi dr. Janezu Bajžlju za dolgoletno zdravljenje, Mirku Poličarju za ganljive besede ob slovesu, g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za žalostinke Prav posebno zahvalo pa smo dolžni dobnm sosedom, ki so nam tako nesebično pomagali in nam stali ob strani Žalujoči: žena Marica, sinovi Janez, Viki in Marjan z družinami ter drugo sorodstvo! I< « H i- O L, A S14.STRAN. petih 12. strm MARTA ODGOVARJA STANKA - KRANJ Prosim za nasvet in skico. Iz navadnega blaga, potiskanega z vzorcem, bi imela rada dvodelno obleko — poletni kostimček. Stara«sem 32 let, visoka 166 cm, tehtam pa 64 kilogramov. Bralci sprašujejo — mi odgovarjamo Odgovor Krilo je ravno in se zapenja z zadrgo v stranskem šivu. Sega vsekakor čez kolena. Bluza je ravno krojena, s stranskim prsnim všitkom, fazono ima manjšo tako, da jo lahko nosite samo. Rokava so kratka z zavihki. Žepek je v prsni višini. Cez nosite pas iz blaga ali usnja. Ali veste da . . . ... iz starih čikov lahko naredimo učinkovito škropivo proti ušem? Vse ostanke tobaka, ki se naberejo v določenem času v stanovanju spravljajte v večjo posodo in ko se jih bo nabralo dovolj, jih prelijte z vrelo vodo, pustite kakšen dan stati, precedite in nalijte v brizgalko ali pa uporabite kar dozo od laka za lase ali podoben sprav. S škropivom boste zanesljivo uničili uši in druge insekte na vaših sobnih rastlinah, lahko pa tudi na vrtu. ... da bo omelo držalo dlje, če ga pred uporabo malo pomočite v slano vodo. Omelo čistimo redno z glavnikom za preprogo — lahko pa uporabimo tudi kakšen navaden star glavnik — in ga operemo z milnico in malo salmiaka. Nato ga s čisto vodo speremo in obesimo. Lahko pa ga postavimo tudi na ročaj; le da ni postavljen na krtačo, kajti tako se omelo hitro skvari. ... da moramo volnene odeje po pranju v stroju v trikotu obesiti čez vrv? Le tako ne bo »cifasta«. ... ubito jajce ne bo izteklo pri kuhanju, če bomo vodi dodali malo kisa? ... se bo ekonom lonec zlahka odprl, če ga bomo, ko smatramo, da je jed kuhana, postavili v korito in pokrov prelivali z mrzlo vodo? Ko bo iztisnil ves zrak, ga bomo zlahka odprli. ZDRAVJE V NARAV V eni prejšnjih številk Glasa sem bral, za kaj vse koristi rdeča pesa. Tudi sam imam namen iztisniti sok rdeče pese. Zanima me, kje se dobijo mikserji za pripravo pesi nega soka. Kako naj bo sok, ki ga bom dobil v večji količini, iztisnil jeseni, shranim za zimo? Koželj Ivan, Vodice 77 Spoštovani bralec! Pregledali smo nekaj zeliščarskih knjig in ugotovili, da je priprava pesinega soka kaj preprosta. Peso je treba le na drobno narezati na ribežen, potem pa stisniti v navadni ročni stiskalnici, kot je za sadje. Pri nas se dobe kar pripravne. Bi pa se dal dobiti iz nje sok, če bi bila res drobno naribana, tudi s pomočjo sokovnika, na katerem pripravljamo doma sokove za otroke. Ko izbiramo preprogo Kaže pa, da se uporablja le presen sok, torej ga moramo sproti pripravljati. Vsako prekuhavanje soka bi uničilo njegovo zdravilno moč. Rdeča pesa je sadež, ki v zdravi in pravilno vlažni kleti zdrži celo leto. Jeseni, pravkar izkopana rdeča pesa, vam bo dala 7 do največ 7,5 dl presnega soka. Bolj stara in izsušena pa seveda manj. Toliko vemo mi o pripravi rdeče pese. Prav pa bi bilo, da bi se oglasili bralci, ki jo tudi doma pripravljajo in imajo že izkušnje pri tem, da povedo, kako ravnati z njo. Zanimivo bi bilo zvedeti kaj več o tem. Pa tudi o pripravi kakšnih drugih domačih zdravil, čajev in podobnega. Radi bi, da bi se nam, dragi bralci, oglašali, da bomo malo bolj popestrili tale naš kotiček. D. D. Bukle preproge Kadar so preproge s florom izdelane tako, da ostane nitka ns površini flora neprerezana, torej v zanki, imenujemo take preproge bukle. V primerjavi z velurjem so navadno cenejše, za rabo trpežnejše in posebno primerne za prostore, kjer se veliko hodi. Izdeluje jih industrija. Navadni bukle dobimo v vseh naših trgovinah. Preproge so enobarvne ali tudi vzorčaste. Twid je bukle preproga z bolj zahodnjaškimi in modernimi vzorci. Rips pa je najbolj navadna, toda trpežna preproga in ne predraga. Tufting preproge so novost zadnjega časa. Izdelujejo jih kot velur- Če se vam pote noge in da bi preprečili zoprno zaudarjanje po potu, noge med prsti po umivanju posprejajmo z dezo-doransom za telo. Malce bolje bo ie. je, še pogosteje pa kot bukleje. Bu-kleji so trpežnejši. Pri obeh je za osnovo konopljena nit, kot polnilo pa lateks. Z njim pomažejo preprogo na narobni strani, nitke se dobro zlepijo in ne izpadajo. Flor pri teh preprogah ni vtkan, temveč prišit. Tufting lahko poljubno režemo in se rob, ker je nitka tudi prilepljena, ne cefra. Zelo dobro se tudi prileze podu in ne drči. S tuftingom pokrivajo cele sobne površine. Tuftinge izdeluje tudi naša industrija in lahko dobimo enobarvnega, melirnega in vzorčastega. Flor je volnen in sintetičen, "ohro se pa obnese mešanica volne i sintetike. Tapisomi so pr^v ,ko postali zelo priljubljeni pri > vr ;amo na metre, dobe se t' narezani na kvadrate, trikotnikt ali romboide, ki jih sestavljamo v preproge različnih oblik. Stiki se skoraj ne vidijo. Ker so spodaj obdelani z gumijem, tudi ne drče. Izdelujejo jih iz nvlona in perlo-na. V bistvu to niso bukle preproge, a ker so jim še najbolj podobne, smo jih uvrstili mednje. Vlakna, prej na poseben način pripravljena, priiglajo in še utrdijo z lepilom na podlago iz jute. Tapisomi so zelo odporni, neobčutljivi za temperaturne spremembe, na svetlobi ne blede, noge od pohištva ne puščajo sledov, ne gore, duše šum in jih zelo dobro čistimo s sesalnikom. Dobe se v raznih debelinah in kvalitetah. Če oblagamo z njimi tla, naj nam to opravi strokovnjak. Navadna plahtica (Alchemilla vulgaris) Naravno zdravilo, ki pospešuje presna vijanje in krepi organizem Nsvadna plahtica, med drugimi imeni je najbolj poznana kot hribska resa, je močna, do 40 cm visoka, zelena ali modrikasto zelena trajna zelenika. Stebla so gola ali dlakava, značilni pa so mehko dlakavi listi. Rastlina je skoraj brez duha, cvetovi so svetlo zeleni, cvete od maja do avgusta. Raste predvsem v gorah oziroma na višini nad 600 m. V nižinah je redka. Plahtico je moč dobiti pri zeliščarjih na živilskih trgih n v nekaterih lekarnah. ...... V ljudskem zdravilstvu je plahtica zelo priljublje-ia Čeprav Se niso dokončno raziskane vse njene zdravilne učinkovine, je ugotovljeno, da vsebuje čreslovino grenčine, smole, olje in leticin. Navadna plahtica e zdravilna predvsem za ženske. Ta zel se dobro obnese pri slabosti v vezivu. Nič manj učinkovita ni za Pravljenje ženskih bolezni, tako pri belem toku, ženskih težavah v trebuhu, za urejevanje mesečnega peri- la, mnogi jo pa hvalijo, da pospešuje in olajšuje celo porod. Plahtica se uporablja kot čaj ali pri kopelih. Kopel posebno priporočajo otrokom, saj je učinkovito zdravilo za mišičje. (Prevretek prgišča plahtice dodamo kopeli vsaj enkrat na teden). Zanimivo je, da čaj iz plahtice ozdravi drisko brez nevšečnih pojavov, kar je pri otrocih zelo važno. Čaj: eno čajno žličko plahtice polijemo z eno skodelice vrele vode, pokrijemo in pustimo stati vsaj deset minut. Pijemo nesladkanega in po požirkih. Na dan le eno do dve skodelici. V ljudskem zdravilstvu je zelo cenjena uporaba plahtice pri vodenici (čaji), slabokrvnosti, poapnenju žil, revmatizmu in protinu. Tudi pri sladkorni bolezni je priporočljivo uživati plahtico. uZel° ^e Pri,Jun|Jena mešanica (plahtica, hrastovo lubje, njivska preslica) za ženske sedežne kopeli pri težavah v trebuhu. Navodilo: 60 gramov omenjene zeliščne mešanice kratko zavremo v 5 litrih vode, pustimo pokrito stati vsaj deset minut, odcedimo in zlijemo v sedežno kopel, ki naj traja vsaj pol ure. Po kopeli je treba vsaj za pol ure leči v pogreto posteljo. Zdravilne kopeli so priporočljive vsaj enkrat na teden. AB< ■ i i -L. __ Inž. PAVLE HAFNER Kaša Proso so prinesli v Evropo stari Slovani, ko so se izpod selili na zahod. Pred prihodom Slovanov Evropa ni poznala prosa. V naši gastronomiji poznamo dve vrati kaše: proseno in i Proseno kašo dobimo iz prosa. Proso je žitarica. Ko proso omlat ko prosena zrna v mlinu ostopajo, nastane šen, in ko šen kaša. Proso so kmetje mlatili s konjem ali oslom. Na gumnu ali di je kmet razprostrl veliko ponjavo. Nanjo je položil snope prosa. dini je bil v zemljo zabit velik kol, na katerem je bila pritrjena j katero so vodili konja v krogu po prosenih snopih. Za konjem najmlajši kmetov sin. V roki je držal vevnico ter z njo pazil, da fige niso padle na proso, ker bi se drobna zrnca sprijela s k« gami in bi bilo tako mnogo prosa uničenega. Proso so kmetje pridelovali po vsej Sloveniji. Zato najdemo kaše po vsej slovenski deželi. Prosena in ajdova kaša sta bili j ci riža. Na naših kmetijah so kuhali jedi iz hranil, ki so ji_ doma. Kašo kot staro ljudsko hrano omenja že Valvasor v svoji! Slava vojvodine Kranjske. Tudi razni narodopisci omenjajo * kaše. Mlečna kaša je bila obredna jed na ženitovanjih. Uporaba prosene kaše v naši kuhinji je bila zelo pestra in ka. Kašo sc gospodinje vkuhavale v juhe, v razne mesne in i enolončnice. Iz kaše so pripravljale razne samostojne jedi kot na kaša, kaša s fižolom, z gobami, s koštrunovim mesom in Na Sorskem polju je bila samostojna jed kaša z lečo, na skem pečena kaša in »poštengana« kaša. »Poštengana« se je u zato, ker je gospodinja, ko je stresla pečeno kašo v lončeno leseno žlico napravila v kašo »štenge«, v vdolbinicah katerih brala zabela, s katero je oblila površino. Na Dolenjskem so dodajali repje (kuhane in nasekljane repne olupke). Gospodinje okoli Cerkelj in Kamnika so bile znane, da as pravljati najboljše jedi iz prosene kaše. V tej okolici je znano . zelje, kašnata repa, gobova in krompirjeva kaša ter češpljeva in", kaša. Gorenjci so najraje jedli pečeno, mlečno, češpljevo kašo in' kašo z jabolki. Naše babice so kuhale jedi iz kaše v krušni peči. Nam ot.„ naša mati večkrat pripravila pečeno kašo. In kako nam je šla' Kuhani mlečni kaši je dodala raztopljeno maslo, po vrhu p« smetane. Lonec je postavila v vročo peč. Ko se je jed zgostila vrhu lepo zarumenela, je lonec postavila na mizo, po vrhu pol sladkor in cimet. Pečena kaša je bila pravo otroško veselje češpljeva kaša nam je dobro teknila. V namočene skuhane suhe ?w je gospodinja dala oprano proseno kašo in počasi kuhala. Na ko#* jed posolila, stresla v lončeno skledo in zabelila z maslom. Med samostojnimi jedrni iz kaše ne smemo pozabiti na medlo. Uporaba prosene kaše je bila zelo raznolična. Poleg ie zgoraj i denih jedi, so proseno kašo gospodinje uporabljale za razne štrukljem, krapcem in slično. Zasavske gospodinje so pripravile svinjsko kri, v katero so vmešale proseno kašo. Pozimi, pri izdelavi kolin, je bila kaša neobhodno potrebna čajne krvavice in krvavice s praženo krvjo, morajo imeti vmešano i Na Štajerskem pripravljajo kašnate klobase. Gorenjski Želodec i van »ded« in gorjanski želodec, morata vsebovati kašo. Pri noj želodca je treba paziti, da je črevo bolj ohlapno napolnjeno, ker i močno nakuha. Da je bila kaša res spoštovana jed med Gorenjci in tudi „ potrjuje zabavljivi sonet našega velikega pesnika dr. Franceta" na, v katerem je v črkarski pravdi takole ovekovečil kašo: »Po pameti je taka sodba naša: Ak'je od kasne kaša bolfga žita in boljš' obdelana in bolj polita naj se ne piše kasha, ampak kaša.« TRIGLAV KONFEKCIJA rtf° de |e oblek in na šfr TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 26,40, cvetača 36 - din, korenček 18 din, česen 60 din, čebula 15 din, fižol 30 din, pesa 18 din, kumare 20 din, paradižnik 26,90 din, paprika 18 din. slive 20 din. jabolka od 18,70 do 25 din, hruške 20 din. grozdje 25 din, limone 38,20 din, ajdova moka 30,60 din, koruzna moka 13,26 din, kaša 21,26 din, surovo maslo 130,50 din. smetana 58,35 din. skuta 46,.'«; din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 12,50 din, orehi 272,80 din, jajčka od 2,60 din do 4,10 din. krompir 5.60 din KKA1NJ Solata od 18 20 dje -19.25 Obvestila in zajeta glasba - 19.35 »Mladi geatoriV- 20.00 Sobotni za-večer • Koncert iz na-7g krajev - Loče - 21.30 >jVhja za nase izseljence -1 Lirični utrinki - 23.10 Z šotami po naši do-- 00.05 Nočni pro- e&0 Sobota na valu 202 -m» Dober dan na drugem - 13.05 Radi ste jih • 13.35 Glasba iz Amerike -14.00 Sre-j7*J» republik in pokrajin -K-46 Mikrofon za Marjano • 16.00 Na* podlistek -^kbsbelj: Rdeča Konjeni- Glasbeni casino - 17.35 aw*hko glasba jugoslovanskih 16.15 Lepe melodije ^*«je? - 18.00" Pol ure za 18.35 NaŠi kraji in • 18.50 Glasbena med 19.25 Rezervirano za - 21715 Mala nočna' 21.46 SOS - v soboto spomine - 22.45 Zr-• 22.55 Glasba za programa ELAN IA, 14.8EPT, htro jutro! - 8.07 Rajna za otroke - 8.44 a mladino - 9.06 Se tovariši... - 10.06. , to veljaš ... - 1100 Poslušalci čestitajo in ^■»rijejo - 13.10 Obvesti-S absvna glasba - 13.20 JoMDjake proizvajalce -Pmalne godbe - 14.06 praska tega tedna - Ra-^Mnmit: Ženini naše Ko-• 14.25 S popevkami t**oa|ariji . 15.10 Pri nas 1530 Nedeljska re-15-55 Listi iz notesa 1^30 Gremo v kino - 17.05 tiNhOtaiJ operne melodije w40 Zabavna radijska igra Na zgornji polici -Obvestila in zabavna 1936 Lahko noč, 1946 Glasbene raz-- 20.00 V nedeljo 2230 Skupni pro-JRT - Studio Beograd LinEni utrinki - 23.10 * melodij in plesnih l%|^r - 0036 Nočni program Nedelja na valu 202 -V nedeljo se dobimo -■ daaba in ie kaj -13.30 sdi -1930 Stereorama -Glasba iz starega grafe* • 2130 Jugoslovan-*X*k scena - 22.45 Zrcalo %-2236 Glasba za ko-**iogfama ELAN PONEDELJEK, 16. SEPT. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Ringaraja - 8.40 Izberite pesmico • 9.06 Z radiom na poti -10.05 Rezervirano za ... 11.36 Znano in priljubljeno -12.10 Veliki revijski orkestri -12.30 Kmetijski nasveti -dr. Franc Habe: Vzreja konj pasme haflinger - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 -Iz našh krajev • Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.06 Pojo amaterski zbori - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba • 16.00 »Vrtiljak« -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Toneta Žagarja - 20.00 Iz naše diskoteke - 21.05 Poletni divertimento - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih študijev 25.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza - Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evropskimi revijfikimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30- V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke - 16.40 Od ena do pet - 17.35 Iz partitur orkestra Andre Kostelanetz -18.00 Pesmi svobodnih oblik -18.40 Mali koncert lahke glasb* - 19.25 Stereorama -20.00 Iz zakladnice jazza -Milt Jackson - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ELAN TOREK, 16. SEPT. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladi koncertant - 9.06 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nMveti • 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.06 V korak z mladimi - 15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« • 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Operne arije in monologi -18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 19.25 Obvestila in zabavna glasba • 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Franca P u ha rja -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - »Tam na Koroškem« - 20.30 S .solisti in ansambli JRT - 21.05 Radijska igra - Frane Puntar: Dobro jutro, dober večer - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Tipke fVDIO TRIGLAV JESENICE področje za ra- — obemo 87,7 mega- - Gornjesavska dobna aaeraa — Jesenice 100,6 megaherza ral 1496 KHz i poročila -- 1630 Kulturna - Morda vas bo za-Kaj je novega v kaset m plošč Lokama poročila -. 1630 Kam danes - Jugoton vam pred- - Morda vas bo zani- Mi pa nismo se uklonili t*sdar vaineiiih dogod > preteklosti - Rekla- > Nedeljska kronika - obvestila - 12.00 Čestitke -Morda vas bo zanimalo »ljek: 16.03 Lokalna poročila - ol veatila - 16.30 Ponedeljke športni pregled »ročila - ob-. tov Morda vas bo zanimalo — Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročila -Obvestila - 1630 Oddaja za mlade - Morda vas bo zanimalo 16.03 Lokalna poročila — Obvestila - 1630 Oddaja ca mlade - morda vaa bo zanimalo Četrtek: 16.03 Lokalna poročila -Ob estila - 16.30 Naš ob zor.k — Morda vas bo zanimale - Po domače za vas in godala • 23.06 Lirični utrinki • 23.10 S popevkami po Jugoslaviji - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 • 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Iz obdobja swinga - Artie Shaw - 13.36 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestri -16.00 Pet minut humorja -16.05 Popevke italijanskih avtorjev - 16.40 Disco čez dan • 17.30 Novice - 17.35 Iz partitur orkestra »Percv Faith« - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu -19.25 Stereorama • 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.00 Misel in pesem - 21.45 Jazz na II. programu - Duško Gojkovic - 22.15 Rezervirano za countrv glasbo - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ELAN SREDA, 17. SEPT. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb -9.00 Poročila - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - Martin Mencelj: Panenje čebel za zimo - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -14.05 Razmišljamo, ugotavljamo ... - 14.25 Naši poslu-Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - 18.15 Naš Studio gost - 18.30 Potovanje za mladi svet - 19.25 Obvestila in zabavna gasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 20.00 Koncert za besedo - Živali • 20.25 Felix Mendelssohn: Klavirski trio v d-molu, op. 49 (Igra Slovenski klavirski trio) 21.05 Giovanni Battista Per-golesi: Odlomki iz opere »Zaljubljeni bratec« - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Jazz pred polnočjo -Dollar Brand - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem pro- Eimu - 13.06 Z velikimi za-vnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno • 14.00 Pet minut humorja - 14.05 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu (majhni ansambli) -16.00 Tokovi neuvrščenosti - 16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne {[lasbe - 17.35 Vprašanja te-esne kulture - 17.40 Iz partitur zabavnega orkestra »Mantovani« - 18.00 Orkestri in solisti - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po pošti -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa mačih pesmi in napevov -21.05 Literarni večer - Evropska književnost skozi cas XII: Ivan Cankar • 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 2235 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev • 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah - 23.30 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na II. programu - 13.05 Vedri zvoki -13.35 Znano in priljubljeno -14.00 Z vami in za vas - 15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Reportaža na kratko - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz klub -17.40 Iz partitur orkestra »Ron GoooVin« - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu • 19.25 Stereorama • 20.00 Iz francoske diskoteke - 20.15 Od plošče do plošče • 21.00 prizma optimizma - 22.00 S festivalov jazza -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ELAN PETEK, 19. SEPT. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Glasbena pravljica - Sergej Prokofjev: Peter in volk -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... • 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Kolo, Rapsodija in Potrkan ples - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi: Iz del Frana Gerbiča - 18.30 S knjižnega trga - 19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program) -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z Blejskim kvintetom - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo... 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.06 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 • 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Jazz v komornem studiu - George Shea-ring - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 Glasbena medigra -15.45 Vroče - hladno - 17.35 Odmevi z gora - 17.45 Glasbena medigra - 17.55 Filmska glasba - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 19.25 Stereorama - 20.00 Revijalne paralele - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NAGRADNA KRIŽANKA ELAN ČETRTEK, 18. SEPT. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje - 9.05 Z radiom na poti - 10.06 Rezervirano za ... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam14.06 Mehurčki -14.20 Koncert za mlade poslušalce - 15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« -17 00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vaa zemlja bo z nami zapela ... - »Zakaj sem partizan!« • 18.15 Lokalne radjake postaje ae vključujejo - 18.35 Ludwig ven Beethoven: Rondo in Andante favori za klavir - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Slavka Znidarši-ča - aOOO Četrtkov večer do- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 ■ " 19 ■ 1 21 22 ■ 23 ■ 26 27 ■ 28 i U 30 31 1 ■ 32 33 34 35 36 37 38 39 ■ 1 41 42 43 44 ■ 46 47 ■ 49 50 ■ * 53 ■ 55 56 57 58 59 60 Vodoravno: 1. izdelek arhitekture, 7. način izgovarjanja besed ali stavkov, izgovarjava, 13. posoda za sol, slana voda, 15. psevdonim Edvarda Kardelja pri knjigi »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja«, 17. kratica za slika, sledeč, slovenski, 18. jezero na vzhodu Sovjetske zveze, zahodno od reke Amur, 20. ljubkovalni naziv za sina, sinek, 21. pokojni slovenski čeljustni ortoped in lovski strokovnjak, Jože, 23. riba kostnica, sardelica, 25. zvezda, zvezdnik, slavni igralec ali pevec zlasti v ZDA, 26. priprava za reguliranje jakosti ali napetosti električnega toka, 28. središče vrtenja, 30. smučarsko središče na Švedskem, južno od jezera Kali, 31. holandska slikarja in grafika, brata Adriaen van in Isaak' van 0., 32. napad, naskok, pritisk, 34. krščanski potomci starih Egipčanov, 36. čustvo, ki ga ima žalosten človek, 39. kratica za odlični, odločba, 40. Lojze Potokar, 42. demon maščevanja v grški tragediji, vzdevek Zevsa-maščevalca in Erinij, 44. bajeslovni kralj Britanije, glavni junak Shakespearove tragedije, 46. lunek, žebelj, ki drži kolo na osi, 48. prostor, površina, 50. zelo strupena prvina, ki jo uporabljajo v industriji in varilstvu, znak As, 52. s SAPom opravlja prometno gostinsko hotelsko turistično dejavnost, 54. vrhunski športnik, 55. rumene krave, tudi jabolka, 57. kraj na jugu Sardinije, 59. severno-nemška pokrajina jugovzhodno od Cuxhavena v ZRN, 60. gledališče. Navpično: 1. kratica ene od velesil, 2. star nemški, avstrijski srebrnik, 3. kemični simbol za aluminij, 4. značilnost vnetega, 5. kratica za bivši, 6. židovski religiozni mislec, 17. stoletja, Uriel, 7. mesto na levi obali Nila v Gornjem Egiptu, tudi Esna, 8. Zoran Polič, 9. pritrditev resnice, 10. grška boginja prepira, Erida, 11. skladatelj in pevec lastne skladbe, 12. glavno mesto Turčije, 14. prvi veliki knez Madžarov, začetnik kraljevske dinastije Arpadov, 16. francoski sociolog, soutemeljitelj nauka o revolucionarnem sindikalizmu (1874 — 1922), Georges, 19. prebivalci francoskega mesta Orthez, 22. v medicini nenormalna rast tkiva, zlasti nova tvorba, tumor, 24. Tine Orel, 27. slogovna posebnost v oblikovanju ali izražanju misli, način izražanja posameznih umetnikov, 29. kratica za Slovenski narodnoosvobodilni svet, 33. semitska bogi nja plodnosti in vojne, gospodarica neba in zemlje, Astarot, 34. naš sodobni pripovednik, Marijan, 35. kdor izkorišča, odira z visoko ceno ljudi. 37. redko uporabljen latinski izraz za drugače povedano, z drugim imenom, po domače, 38. sol ali ester mlečne kisline, 41. zgornje italijanska reka Pad, 43. angleški romanopisec in dramatik (1814-1884), Charles, 45. angleški filmski režiser filma »Tretji človek«, Carol, 47. ime švedskega raziskovalca Azije Hedina, 49. pokrajina v jugozahodnem delu Saudove Arabije, ob Rdečem morju, 51. mednarodna kratica za North-North-East, severo-severovzhod, 53. izraz za osebo, stvar, ki se je noče, ne more imenovati, 56. kratica za kiloliter, 58. arabski žrebec. Rešitve pošljite do srede, 17. septembra do 10. ure, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Beettev nagrada« krttaake a dne t. ■iptiaiSrr 1. prt tek, 7. Paotou, 13. klasika, 14. ostroga, 16. ras, 17. kantata, 19. Ion, 20. Eate, 22. rtina, 23. kivi, 24. Stepa, 26. Asti 27. s tom, 28. rast, 30. karat, 32. Ra. 33. ha, 35. Karla, 37. etik, 39. anat, 41. seri, 43. Scala, 46. avra, 47. tonik, 49. Akim, 50. Sod, 51. vinaver, 53. Ami, 54. trijaki, 56. Almaden, 58. stmad, 59. lakmus. Prejeli hm 87 r«iitev. Isftrebaai so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Marij« Pikelj, 64240 Rado v " lin) prejme Milka Lebar, Sp Bitnje 15,64209 Zabnica, 3. nagrado Ijica, Gorenjska 10. 2. nagrado (120 din) prejme (100 din) prejme Eva Hlebec, 64000 Kranj, Ljubljanska banka i bomo poslali po pošti. IZBRALI SO ZA VAS Jesen je že skoraj tu in zima bo takoj zs njo. Zs mrzle dni bomo pa potrebovale topel kostim, kot je tale, ki vam ga danes priporočamo. Volnen je, sivo modre, zelene, beige ali rjave barve, kombinacija enobarvne in meli rane. Spredaj ima gubo, šal ovratnik in se zavezuje s pasom. V velikostih od 36 do 44 jih dobite ns oddelku ženske konfekcije v GLOBUSU. Cena: 2.900 din Lapa in topla je tale moška jakna iz volnenega mohaira. Droben popita vzorček ima, na hrbtu modno gubo, kimono rokav, ns rokavih pa pleten patent. V velikostih od 44 do 54, v drap, sivi in rjavi barvi se dobe na oddelka molke konfekcije v GLOBUSU. Cena: 1.908,37 din Na Kokrinem športnem oddelku v GLOBUSU so dobiti malokalibreke pištole (5,6 kalibra) čeike izdelave, model DBULOV 76. Primerne so predvsem za športna društva. Cena: 2.052 din TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, IS. IX. 8.00 Poročila - 8.06 Zbis: O čudovitem povodcu - 8.20 Colargol, lutkovna nadaljevanka - 8.36 Minigodci v glasbeni deželi - 8.50 Tehtnica- za natančno tehtanje -9.20 Poletavček, otroška oddata - 9.50 H. Fallada: Človek hoče navzgor, TV nadaljevanka 10.50 Bazovica 1930, dokumentarna oddaja -11.30 Tombola, kratek film -11.50 626 - 12.30 Poročila (do 12.36) - Poročila • Ubežnika, ameriški mladinski film • Nogomet Rijeka : Radnički, prenos • v odmoru Propa- Kndna oddaja - 18.66 Naš aj -19.10 Zlata ptica - 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV Dnevnik - 19.56 Propagandna oddaja - 20.00 Pariške zgodbe: M. Avmee: Mož, ki je hodil skozi stene - 20.55 Propagandna oddaja - 21.00 Vesela jesen 1980 - 22.00 Kdo je morilec? francoski film -23.15 TV kažipot - 23.35 Poročila A meriški mladinski film Ubežnika pripoveduje o nenavadnem. družabništvu med dečkom in leopardom in o njunih dogodivščinah v div/ini. Kdo je morilec je francoska kriminalka z zelo zapleteno zgodbo. Glavne osebe so žena, izginuli mož in njegov brat. V ciklu Pariške zgodbe so povezane tri drame, katerih dogajanje se odvija v zanimivem glavnem mestu Francije. Prvi dve — Mož, ki je hodil skozi stene in Milost — sta priredbi zgodb pri-ljubljenega pisatelja ter dramatika Marcela Aymeja. Njegova dela izžarevajo svojevrstno ironijo in kritiko sodobne družbe. Tretja zgodba Otočani pa je nastala po proznem delu Jacouesa Perreta. Junak nocojšnje drame Mož, ki je hodil •kozi stene je samski uslužbenec Dutilleul z Montmartra, ki nenega dne opazi, da ima »čudežen dani: neviden lahko prestopa stene sob in hiš... Oddajniki II. TV 17.45 Dokumentarna oddaja - 18.30 Narodna glasba, oddaja TV Ljubljana - 19.00 Iz sporeda TV... - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Večer z 2ivo i inom Zdravkovičem - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Feljton - 21.45 Športna sobota (do 22.05) TV Zagreb - I. program: Poročila - TV koledar - Haki-move zgodbe - Nogomet Rijeka : Radnički - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Vlomilec, francosko-italijanski mm • 22.00 TV dnevnik - 22.15 V soboto zvečer ELAN NEDELJA, 14. IX. 8.45 Poročila - 8.50 Za nedeljsko dobro jutro: Festival mladinskih pevskih zborov v Celju - 9.10 Viking Viki, otroška serija - 9.35 Jazon iz vesolja, anlgeška mladinska nadaljevanka - 10.00 Zgodovina pomorstva, dokumentarna serija - 10.50 D. Markovič. Vrnitev odpisanih, TV nadaljevanka - 11.50 TV kažipot -12.10 Mozaik - 12.15 Kmetijska oddaja - 13.15 Poročila (do 13.20) - 14.45 Pot na vzhod, potopisna reportaža TV Zagreb - 15.10 Imola: Avtomobilske dirke formule 1 za veliko nagrado Italije -16.00 Varnost zračnega prometa, dokumentarna oddaja - 17.06 Mladi Filadelfijci, ameriški film - 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Propagandna oddaja • 20.00 R. Marinkovič: Kiklop nadaljevanka TV Zagreb -20.50 Slovenska mesta: Piran • 21.35 V znamenju - 21.55 Zabavno glasbena oddaja • 22.10 Športni pregled Vesoljska ladja Akademija pluje v brezkončnem vesolju. Na njej je tudi kapitan Jazon. Nadaljevanka Jazon iz vesolja sodi v zvrst znanstvene fantastike. Mladi Philsdelpnijci je film o revnem advokatu, ki se žeti v svojem poklicu čim hitreje uveljaviti. Za kariero žrtvuje celo ljubezen. Stvari se zanj dobro odvijajo do trenutka, ko bi moral na sodišču braniti prijatelja, obtoženega, da je ubil sorodnika. Hitro spozna, da mu nasprotuje cela vrsta mestnih veljakov in da je njegova kariera na kocki. Kako se bo odločil? Mladega advokata je upodobil Paul Newman. Oddajniki II. TV mreže: 15.15 Test - 15.30 TV dnevnik - 15.45 Nedeljsko popoldne -19.30 TV dnevnik - 20.00 Gore sveta, dokumentarna serija - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Zakon, ameriški film (do 23.00) TV Zagreb - I. program: 9.50 Poročila - 10.00 Otroška matineja - 10.55 Vukov Sabor, prenos - 12.15 Kmetijska oddaja - 13JH) Gledalci in TV - 14.20 Tom Sawyer, mlad. film - 15.30 TV dnevnik -15.45 Nedeljsko popoldne -19.30 TV dnevnik - 20.00 Humoristična serija - 20.30 Naše zgodbe - 21.06 Popotovania -21.35 TV dnevnik - 21.55 Zabavno glasbena odd. — 22.10 Športni pregled ELAN PONEDELJEK, 16. IX. 8.45 TV v šoli: TV koledar, TV pravopis, Arheološki muzej v Zadru, Makedonščina -10.00 TV v Soli: Materinščina, Namesto odmora, Risanka, Zemljepis, Zgodba, Namesto odmora, Iz dokumentacije šolskega sporeda, Zadnje minute (do 11.56) • 14.56 TV v šoti - ponovitev (do 16.00) - 17.15 Pročila - 17.20 Vrtec na obisku: Naša galerija - 17.35 O spominu, odd. iz Kljudno znanstvene serije sla j z glavo - "18.06 Borač, oddaja TV Beograd iz cikla Znana-neznana Jugoslavija -18.35 Obzornik - 18.45 Mladinska oddaja - 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak • 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Propagandna oddaja -20.00 D.Cook. Wuly, angleška drama - 20.56 Kulturne diagonale - 21.36 Mozaik kratkega ruma: Kruh, slo-ven. kulturno etnografski film - 21.50 V znamenju Tudi pri nas ne mine dan brez prometnih nesreč. Toliko jih je. že, da smo do njih včasih kar brezbrižni. Hitro pozabimo nanje, razen če smp sami prizadeti. Za prizadete se tragedija nadaljuje. Tak primer je tudi Willy Watson, glavni junak angleške drame Willy, ki se mu življenje po nesreči bistveno spremeni. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Slonček Mamfi - 18.00 Bajke daljnih ljudstev - 18.15 Ljudje pripovedujejo: Milojko - 18.45 Glasbena medigra - 18.50 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Po poteh spoznanj • 21.15 Včeraj, danes, jutri - 21.35 Cesare Biro-tteau, serijski film (do 22.30) TV Zagreb — I. program: 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Slonček Mamfi - 18.00 Bajke daljnih ljudstev - 18.15 Ljudje pripovedujejo: Milojko - 18.45 Mladinska oddaja - 19.30 TV dnevnik 20.00 Slovesna otvoritev BITEF-a - 21.25 Panorama - oddaja iz kulture - 22.10 TV dnevnik -22.25 Zagrebški solisti, glasbena oddaja ELA/V TOREK, 16. IX. 9.00 TV v šoli, TV koledar, O prehrani, Varujmo zobe, Dnevnik 10 - 10.00 TV v šoli: Prirod opis. Namesto odmora, Risanka, Književnost in jezik, Zgodba, Namesto odmora, glabena vzgoja, Zadnjih 5 minut (do 11.55) 15.00 TV v šoli: O prehrani, Peta državna , konferenca, Podravina (do 16.00) - 17.15 Poročila - 17.20 Colargol, lutkovna nadaljevanka - 17.35 Glasba narodov: Majka • 18.06 Pisani svet: Danes bo koncert v ulici Oktobrske revolucije, 2. odd. - 18.36 Obzornik - 18.45 Mostovi -Hidak, odd. za madžarsko narodnostno skupnost - 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.56 Propagandna oddaja - 20.00 Vzponi m zatikanja: O energiji in energetiki - 20.50 Propagandna oddaja - 20.55 E. Heroingway: Vojakov dom, R. Wright: Skoraj mož, zgodbi iz TV nanizanke Ameriške novele -22.06 V znamenju - 22.20 Iz koncertnih dvoran - Havdn: Letni časi - Poletje Zima je pred vrati in po nekaterih napovedih in podatkih o količinah energije bo prav gotovo vroča — kar zadeva nemoteno preskrbo trga. O energiji in energetiki ter o prihodnosti na tem področju bo spregovorila oddaja Vzponi in zatikanja. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik • 17.45 Pustolovščina, otroška oddaja - 18.15 Književni klub • 18.45 Zeleni kabaret - 19.30 TV dnevnik -20.00 Irci pojejo, zabavno glasbena oddaja - 20.50 Glasbena medigra • 21.06 Včeraj, danes, jutri - 21.25 Ona, dokumentarna serija • 22.10 Poezija (do 22.40) TV Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Pustolovščina • 18.15 Književni klub - 18.45 Dnevnik 10 - 19.00 Kulturni pregled - 19.30 TV dnevnik -20.00 Aktualnosti - 20.55 Igrani film - 22.10 TV dnevnik ELAN SREDA, 17. IX. 9.20 TV v šoli: TV koledar, Oddaja za učitelje, Istrske vaške cerkve - 10.00 TV v šoli: Za obstanek. Namesto odmora, Risanka, Predšolska vzgoja, Zgodba, Namesto odmora (do 11.20) - 15.50 Poročila - 15.55 Nogomet za pokal Uefa - Dinamo (Dresden) : Napredak (Kruševac) - prenos - v odmoru Propagandna oddaja - 17.50 Velike razstave, dokumentarna serija -18.15 Jesenska serenada -18.45 Obzornik - 19.00 Ne prezrite - 19.15 Risanka -19.20 Cikcak - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Propagandna oddaja -20.00 Film tedna: Bolnišnica preobrazbe,' poljski film - Po filmu razgovor o poljskem filmu po nacionalnem festivalu v Gdansku - 21.35 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 21.40 V znamenju • 21.56 Glasbeni magazin Dogajanje poljskega filma Bolnišnica preobrazbe je postavljeno v leto 1939. V središču pozornosti je umobolnica, njeni bolniki in zdravniki. Mladi zdravnik Štefan se navaja na življenje v novem delovnem okolju in že zelo zgodaj spozna, da so dogodki znotraj umobol- nice tesno povezani s politično situacijo v deželi. Do »preobrazbe« ljudi pride, ko nemški vojaki zasedejo objekt. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Sezamova ulica - 18.15 Šola v belem, izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbeni amaterji - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda - 22.15 TV dnevnik (do 22.30) TV Zagreb - I. program: 15.55 Nogomet Dinamo (Dresden) : Napredak (Kruševac) - 17.45 Sezamova ulica • 18.15 Zen, kratkorepa opica, dokumentarni film • 18.45 Glasbeni amaterji - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda - 22.15 TV dnevnik - 22.30 Dokumentarni film ELAN ČETRTEK, 18. IX. 9.00 TV v šoli: TV koledar, Matematika, Zgradba in funkcija celice, Moja pot od doma do šole, - 10.00 TV v Soli: Kemija, Namesto odmora, Risanka, Namesto odmora! Biologija, Predšolska vzgoja, Zadnjih 5 minut (do 11.40) - 15.05 TV v Soli: Matematika, R. Boškovič: Življenje, 5. državna konferenca (do 16.00) - 17.05 Poročila -17.10 Zgodovina pomorstva, dokumentarna serija - 18.05 Tehtnica za natančno tehtanje, otroška oddaja - 18.35 Obzornik - 18.45 Mladi za mlade: Brigadirji 80 - 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak -19.24 Zrno do zrni - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Studio 2 -22.00 V znamenju Oddajniki II. TV 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroštvo mladosti - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.46 Kabaret, zabavno glasbena oddaja -19.30 TV dnevnik - «1.00 Neposredni stiki - 21.30 Včeraj, danes, jutri - 21.45 Kronika (do 22.30) TV Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik - 17.36 TV koledar - 17.46 Otroštvo mladosti - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.46 Kabaret, zabavno glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik - 20.00 Bela knjiga, zunanjepolitična oddaja - 20.50 Drugi jaz, kviz -21.40 TV dnevnik - 21.55 Glasbena oddaja EL petek, lf. rX 8.45 TV v Šoti: TV Morje pripoveduje. Kako preživeli na , otoku, Skoljkm dam TV v Šoli: AajM« sto odmora, R vina, Zgodba, mora, Izobrai ža, Zadnjih 5 11.56) - 14.56 TV v _ novitev (do 16,00) - fll ročila - 17.26 Leti. 1 potomca, lutkovna vanka • 17.40 Dražu madžarska riaa 18.06 Srečanje 2. oddaja - 1*35 18.46 Življenje obeh m trdnem 1 iz izobraževalne znavaimo nase m Risanka - laja/ 19.26 Zrno do zrn« dnevnik - 19.55 oddaja - 20,00 < Žeja, zabavno »j* - 20.55 oddaja - 21.55 dem, serijski zniunenju - 22.05 Prekleti, ajudeakinka Film režiserja J* Loseya Prekleti deloma v zvrst ne fantastike. /« o Amerii pomočjo dekleta skupino otrok čudni stavbi, v izpostavljeni nemu sevanju. Losey se je v šestdesetih let uprl prostih filmskih vsakim novim želel opozoriti bene tudi n^>ravibtomt filmom Odaajadkdin.TVi 16J55 Tea* - 17j 18.16 Nameeu* tam omaka oddata ia> »how Iti© TV 20.00 Družbi Z 21.00 VceanT*L ^eriakd fant TV Tasjek ~ ■ 17.15 TV oWvai koledar - 17" 11" 18.15 Nan»< 18.46 klupa TV dnevni! ateljeja - 2l.no ™ D«vi čevlji kumentarna oddaja NOVO V KINU V psihološki drami Kačje gnezdo se nam, podobno kot v Visconti-jevih filmih, odkriva portret buržoazije v intimni ljubezni, moralnem razkolu, propadanju. Prikazuje visoko italijansko družbo v nemirnih letih pred drugo svetovno vojno, ko je fašizem že postajal stvarnost. V takem okolju je rojena velika ljubezen bogate vdove do mnogo mlajšega moškega. Ko se on odloča za drugo dekle, se vdova krčevito bori za svojo ljubezen; pripravljena je na najhujše. Film je v nekaterih prizorih precej »svoboden«, vendar ohranja mere okusa. Leta 1943 se angleški major Mallory (Robert Shaw) in narednik MUler (Edivard Fox), ki sta preživela uničenje sovražnikovih topov Na varana, pripravljala za novo akcijo, imenovano »Moč 10«. Namenjena sta v Jugoslavijo, da bi razkrinkala nemškega vohuna Leskova rja (Franco Nero), ki seje vrinil v partizanske vrste. Film Mož lg is Ns varana sodi v zvrst vojnih. Posneli so ga A ngieži, konča pa se tako, da pravica zmaga. Menda Je scenarij za alžirski film Avtopeija neke zarote napisan na podlagi resničnih dogodkov. Gre za kriminalka, v kateri skupina teroristov načrtuje novo akcijo. Prijetno presenečenje kranjsko kino podjetje pripravlja za mlajše gledalce. Na platno prihajajo Junaki IMsneviande. KINO KRANJ CENTER pust. pust. film film 12. september slov. bari', grot. komedija UBIJ ME NEŽNO ob 16., 18. in 20. uri 13. septembra slov. ban.', grot. komedija UBIJ ME NEŽNO ob 16.. 18. in 20. uri 14. septembra nem. ban>. pusti, film KRALJ PETROLEJA ob 10. uri, slov. barv. grot. komedija UBIJ ME NEŽNO ob 15.. 17. in 19. uri, premiera angl. barv. vojnega filma MOC 10 IZ NA VARONE ob 21. uri 15. septembra amer. barv. pust. film JAGUAR ob 16, 18. in 20. uri 16. septembra amer. ban. JAGUAR ob 16.. 18. in 20. uri 17. septembra amer. ban: JAGUAR ob 16.. 18. in 20. uri 18. septembra angl. barv. vojni film MOČ 10 IZ NA VARONE ob 16., 18. in 20. un KRANJ 8TOR2IC 12. septembra amer. barv. akcijski film JEKLENA PEST ob 16., 18. in 20. uri 13. septembra premiera amer. barv. nsanih filmov JUNAKI DISNEYLANDA ob 16. un. angl. ban. CS krim. film SLEDOVI IZ SILJEVANJA ob 18. in 20. uri 14. septembra amer. barv. risani film JUNAKI DISNEYLANDA ob 14. uri, ital. barv erot. film EMANUELLA - BELA IN ČRNA ob 16. uri, amer. ban: zgod. upe k tak el SODOMA IN GOMORA ob 18. uri. premiero franc alžir. barv. filma AVTOPSIJE NEKE ZAROTE ob 20. uri 15. in 16. septembra franc. altir. ban: krim. film AVTOPSIJA NEKE ZAROTE ob 16.. 18. in 20. uri 17. »eotembra ital. barv. erot, film EMANUELLA - BELA IN ČRNA ob 16., 18. in 20. uri 18, septembra angl. ban: vohunski film NOČ ORLOV ob 16., 18. in 20. uri KINO TR ŽIC 13. septembra amer. ban: fant. thriller VESOUSKA POSTAJA ST. I ob 19. uri, amer. ban: zgod. spektakel SODOMA IN GOMORA ob 18. in 20. uri, premiera angl. ban>. krim. filma NE DOTIKAJTE SE MOJE LJUBEZNI ob 22. uri 14. septembra amer. ban: akcij, film JEKLENA PEST ob 15. uri, franc ban erot kamedva ŽEPNI LJUBIMEC ob 17. in 19. uri. premiera amer. ban: pust filma J A GUAR ob 21. uri 15. septembra fmnc. barv komedija Pl*A VALNI UČITELJ ob 18. uri, premiera amer. ban: drame NOTRA NJOST1 ob 20. uri 16. in 17. septembra angl ban: knm. film NE DOTIKAJ SE MOJE LJUBEZNI ob /8 in 20. uri 18. septembra ital. ban: erotični film EMANUELLA - BELA IN ČRNA ob 18. in 20 uri KAMNIK DOM 13. septembra amer. ban: komedija HE-RBIE POTUJE V MONTE CARLO ob 16.. 18. in 20. uri 14. septembra amer. barv. komedija HER BIE POTUJE V MONTE CARLO ob 15.. 17. in 19. uri 15. in 16. septembra angl. barv. krim. film SLEDOVI IZSILJEVANJA ob 18. in 20. un 17. septembra amer. ban: akcijski film JEKLENA PEST ob 18. in 20. uri 18. septembra slov. ban: groteskna komedija UBIJ ME NEŽNO ob 18. in 20. uri Komenda 12. septembra franc. ban VALNIUČITE U ob 20. uri komedija PLA- 13. septembra nem. ban: pust. film KRAM PETROLEJA ob 18. un ital. ban: en>t. film EMANUELLA - BELA IN ČRNA ob 20. Ceinjica 12. septembra angl ban vohun, film NOČ ORLOV ob 20 30 t ... 14septemtfra nem. ban fart.fifm PUSTOLOVŠČINE BARONA MUENIH HA USNA ob 17. uri Duplica 13. septembra franc ban VNICIob20.un ... rK. 14. septembm amer barv nsani film AVS STA TOM IN JERRY ob 15. un°ngl ban: krim. NE DOTIKAJTE SE MOJE UU BEŽNI ob 17. in 19. un 17 septembra slov. ban groteskna kome dija UBIJ MK NEŽNO ob 20. un^ 18. septembra amer. bon: TRA NJOSTI ob 20. un krim. film ROP čiroma NO- KINO RADOVLJICA IX septembra amer ban fij* Ul'B^r ŽENSKA ZGODBA U dei\ + I* ■} barv. grozi. M ANITU DUH ZlA g*JH 14. septembra amer ban Š^j^Jff. DUH ZLA ob 18. un, amer banjilm LJL BEZENSKA ZGODBA 11 del ob 20 ur, 15 septembra amer ban: zobat fam UMAZANA IGRA ob 20. uri uaNITU 16. septembra amer ban gmzl. MAM I v DUH ZLA ob 20 uri M 17. septembra amer barv. zabav /um UMAZANA IGRA ob 20 un 18. septembra angl aanknm.pus,. j ŠARLIJEVO MASČEVA S ti "b 20. un KINO H«.KI) 12. septembra ital bon okni- film SA HARSKA PREVARA ob 20 un i:i septembra amer bari groti MAH 11 a DUH ZLA ob 20. un ... . 14 septembra amer ban'. ft,m*%h' BUFFALO ob 18 un. mm ban: film PEUIVKA ob 20. uri ,nnh 15. septembra amer ban l'lm M*"** ŽENSKA ZGODBA ob 20 un 16. ZENS septembra amer. >>„_. —_ SKA ZGODBA II Jj* 1 17.septembra amer. 6or»r -ZrTad DUH ZLA ob 20. uri BOHINJSKA BISTRica 13. septembra amer _ BUFFALO ob 18. in 20.uri* 14. septembra ital ban HARSKA PREVARA 06 /i" " 18. septembra amer. bam DUH ZLA ob 20. uri " 3ft«P 8KOFJA LOKA - SORa 12. septembra hongho*x*h>; ,»j H DINAMO ob 18. in 20. uri 13. in 14. septembra amer 4 A V A NTURE ob 18. in 20. un) 16. septembra amer. kotm^j «m DEKLETA ob 20. uri *W 17. septembra amer. kajm~j nit DEKLETA ob 18. in 20. uri^ 18. septembra nem. grm/j.,**, RA TU - F A NTOM * O?/0*3?» ŽELEZNIKI OBZORJE 12. septembra amer. ftJ^ A V A NTURE ob 20. uri 13. septembra amer. dmzna 20. uri 14. septembra hongkanik-i ČLOVEK DINAMO 06 z„ 17. septembra ital aJtc. fS^LTm^l PAR ob 20. uri JESENICE RADIO funt. 12. septembru ital . ZVEZDobt7.inl9.uri 13. in 14. t -JEVA IGRA — IS. in 16. septembru _ ZMAJEVA IGRA SMRTI 17 septembra nem. erot. SMOKVICE ob 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ 12 septembra ital. film GADA ob 18. in 20. uri 13. in 14. septembru ital fiiim IN NABOJ ob 18. m 20. uri /5. in 16 septembru Aov*m .*> JEVA IGRASMRTI oš /& ta It a», 18. septembra ital film OČI ZVET-m 20. uri DOVJE - mojstrana 13. septembra ital filtn | GADA ob I9W 14 septembra zah. nentiki KAKRŠNA SI ob 19.30 uri KINO KRANJ8KA GORA II septembra zah. nemih* fitm KAKRŠNA SI ob 20. uri 17 septembra ital film UlU NABO>lob20.un ALPETOUR DO Turistična agencija R A B 10-DNEVNI PAKETI Odhod 11., 21. in :n. oktobra jj^ena (z avtobusnim prevozom in 10 polnimi penzioni) 2.900.— ~**in po osebi. ^formacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. JUBILEJNI KRAVJI BAL Bohinj — Turistično društvo Bohinj-jezero pripravlja za nedeljo, ^2 septembra, tradicionalno prireditev Kravji bal, ki bo letos jubilejni, 5*. po vrsti. Prireditev bo v Ukancu, od hotela Zlatorog preko Savice **od stenami Komarče in Pršivca. Prireditev se bo pričela ob 10. uri s koncertom godbe na pihala iz a**>rij- Po koncertu bodo obiskovalci videli, kako se planšarji s svojimi **d*mi in »basen go« vračajo v dolino. ^ Y programu bosta sodelovali dve folklorni skupini iz Bohinja in 2*l*ershus< h Tele fon 61-171 - bit. 3 vorje 55, Cerklje Prodam kompletno P> SOBO (omara. kavč. fotelji) 39, Kranj Prodam odlično ohrani** ZAPRAVLJIVCEK, v v, II m Hrast je 39. Kranj Prodam težko KRAVO I ali menjam za VOLA. 32. Tržič Prodam BUTARE. Strahinj 51, Naklo. tel. 47 Prodam novo PEC za kurjavo, znamke feroterm kal. Voglje 79. Šenčur, tei Prodam OTROŠKO PO>r (Oz jogi jem. Flerin Zmage 283, K ran i Prodam barvni teteviaei panorama 73. tel.: 22-368 -lahko vsak dan do 9.30 in da) je KUPIM Kupim 150 kosov rdeče ^ NE OPEKE dravograd. Ti " Golnik _ ✓--- i„t.j» cp -ciM. K7^«T*a rrnj.ki tiak Kranj, ti«* 2P pravica. Ljeblj.M. N-**°7 in uprave lieta. Kranj, Mo*e_ _ Tekcrfi račun pri SDK v ii-vitka 51500-WJ-3im - J***?« 2.1-34 l.Kl»vni urednik ...k in uprava »t"«**-'^ komerciala - propay»—». mali o*l«i J^!'l Onro*^*" pt LU"'""r redate* 1 ' ^ DEŽURNE TRGOVINE VELETRGOVINE speceriaa MARKET BOHINJSKA BISTRICA, Trg svobode 1 SAMOPOSTREŽBA BLED Prešernova 48 MARKET ZGORNJE GORJE 11 a MARKET LESCE Finžgarjeva 10 SUPERMARKET UNION JESENICE. C M Tita 22 Trgovine so odprte od 7 do 19 ure MARKET DELIKATESA BLED Cesta svobode 15 (v Park hotelu) Trgovina je odprta od 8 do 20 ure EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in s specialnimi lečammi Izdelujemo na recept in brez njega SE PRIPOROČAMO! SLAMOREZNICO jeple riizko. malo rabljeno. Telefon 7513 wn 4 kub. m smrekovih suhih V. Franc Hrenko. Kamno-87. Ljubljana — Šentvid m dva nova FOTELJA in Šfto SPALNICO. Sušnik. Je-c 43. Kranj 7583 prodam dve OMARI, dva "A. MIZICO in DIVAN t* se pri Tisak. Sorlijeva 4. 7584 iam 50-litrski KOTEL za !**uho. Balantič, Glin je 7, ~» ' 7585 ino prodam 16 kv. m ITISO-fcruno rjave barve in komplet jeno ZIBELKO ter HOJCO. -.Naklo 63 7586 w KOPALNO KAD (160 ali ). Mlinar, Moste 66, Žirovnica 7587 eno ali dvobrazdni PLUG tor. Peternel, Zet in a 4, Polja-Skofjo Loko 7588 *rt bočno KOSILNICO za fiat 300, 28 KM. Štempihar, 5, Šenčur 7589 BRZOPARILNIK, od 80 1; in prodam gnoj nično *LK0 na motorni pogon. Jama ^•»j 7590 ua kombinirano PEC (elek-*4rva) za v kopalnico. TEHT-ti» ploh. 200 do 400 kg. Naslov «m oddelku 7591 "w HLADILNIK. plinski HNIK in rabljeno OMARO-Sp. Bitnje 31. Zabnica 7592 dobro ohranjeno PEC usch. Lotrič Franc. Otoki niki 7593 J stikalno URO za dvotarif-/EC iskra. Carman. Skofja Icpahška 19 7594 (»o prodam 4 telečje KOZE. tfije po tel. 75-615 od 7514 vozila m ZASTAVO 750, DRVA, , in 2 toni APNA. Sr. Bit-Zpbnica 6830 o poceni prodam starejši £L KARAVAN, letnik 1963. (Brezje 16) v voznem sta-r©rmacije po tel. 75-817 7412 aodno prodam ZASTAVO 1968. Lorbeg Janez, Pla-\ Kranj 7414 J? pnAmm vozno ZASTAVO Jfcfr 1973. Kuralt Janez, Rete-v*0renja vas 26, Skofja Loka "V dobro ohranjeno ZASTAJA rtarejSi letnik, registrirano J88I. Poljanec Tomo. Pot za 1«, Kranj- Orehek 7419 i« odlično ohranjenega* >• letnik 1975, prevoženih km. Benedik. Ješetova 18, V tel. 21-207 7422 krt zelo dobro ohranjeno ZA-1 750 lux, letnik 1975. La->, Cerklje 7475 rt FORD 12 M, letnik 1970 *AVO 750, letnik 1972. Ber-nc, Zg. Bitnje 143 (blizu reibe) 7476 m FIAT 850 sport, letnik l^SM.Rupa 12, Kranj W RENAULT 4, letnik Wrt Joie, H rastje 84 7478 tU FIAT 750 special, registri-junija 1981, cena 2,5 SM. *-*lj, Cepulje 4, Kranj 7479 n osebni avto ZASTAVA ^mnite STOPNICE, dimen- V 35 cm. Zapuže 36. Begunje {h FIAT 850 special, letnik -VfOPED na 4 prestave v ne-Htunju. Sp. Brnik 37, Cerklje 4 . kupim ZASTAVO 750 SC. ^V<^ 6 mesecev. Rezar Pavel, V«* 12, Golnik 7490 SJh dobro ohranjen PONY ^ puch, letnik 1979. Česen %vdkova 36, Stražišče -7492 S MOTOR APN-4 T -kko tudi za kredit. Rodič Starac. 27, Kranj 7493 Prodam AMI 8, celega ali po delih, letnik 1972 in nove PRAGE in PODNA ter spodnje nosilce. Prebačevo 42. Kranj 7494 Ugodno prodam LADO standard, letnik 1972. Telefon 50-365 7495 Prodam VW 1200. letnik 1970. Av-senik Alojz, Letališka 12, Lesce 7496 Prodam MOPED 14-TLS. Ogled možen v soboto popoldan. Stare, Koroška Bela, Koroška 12. Jesenice Ugodno prodam ŠKODO 110-L, 62.000 km. Mulič Klavdij. Veljka Vlahoviča 4, Kranj 7498 Prodam ZASTAVO 750-S, letnik 1978. Kenda Slavko. Selo 36, Ziri Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, prevoženih 40.000 km, z novim strojem. Frantar Jože, Dobro polje 11, Brezje 7500 Prodam R-4 za 5,5 SM. Brezovnik Ljubo, Bled, Alpska 7 7501 Poceni prodam ZASTAVO 101, letnik 1972, registrirano do maja 1981, potrebno kleparskega popravila. Telefon 89-066 7502 Prodam novo tovorno PRIKOLICO Langus, Črnivec 6, Brezje 7503 Prodam VVARTBURGA de lux, letnik oktober 1976, prevoženih 50.000 km. Razinger, Žirovnica 77 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973 Rejc, Na Kresu 10, Železniki 7505 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1968, v voznem stanju. Visoko 98, Šenčur 7506 Prodam R-12. letnik 1975. Lebar. Gubčeva 3. Kranj. tel. 26-747 7507 Prodam ŠKODO S-100, letnik 1972 dobro ohranjeno, registrirano do avgusta 1981. Košir. Gorema vas 177, tel. 68-221« Prodam avto FORD CAPRI, letnik 1970. Lakota Natalija, Dovje 99 M o istra na '509 Prodam KADETTA, letnik 1968. v dobrem stanju. Telefon 79-719 Prodam OPEL KADETT. letnik 1966 Marc Anton, Podlubnik 159, Skofja Loka, tel. 064-62-444 7555 Prodam nov MOTOR, cena 1.000 dinarjev/ceneje kot v trgovini (dobitek na tomboli). Mrgole Jože, Stru-ževo 10/a, tel. 28-759 7556 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, registrirano do marca 1981. Leber, Stražiška 15, Kranj 7557 LADO, dobro ohranjeno, letnik 1971 prodam. Informacije po tel. 064-44-592 „ 7558 Prodam MOTOR APN-4. Godešič 11/a, Skofja Loka 7559 Prodam nov levi BLATNIK in druge dele za ŠKODO 110, ter ŠKODO 105, letnik 1977. Kos Franc. Podobeno 9, Poljane nad Skofjo Loko 7560 Prodam LADO 1200, letnik 1973, registrirano do 16.5.1981. Oblak Milan, Novi' svet 15, Skofja Loka, tel. 064-60-941 7.561 Poceni prodam kleparsko obnovljeno ZASTAVO 750, letnik 1972. Dolinar Tone, Zg. Senica 32/b, Med-vode 7562 Prodam 'AUSTIN IMV 1300. Informacije od 14. do 18. ure. Samo Trefalt, Kebetova 18, tel. 23-806' Poceni prodam osebni avto BMW 700. Krvina, Kropa 3/b 7564 Prodam odlično ohranjen PEUGEOT 204, letnik 1973. Informacije po telefonu 061-77-906 vsak dan po 16. uri 7565 SREČNEŽI TOMBOLE! Odkupim tombolski dobitek — FIAT 126-P. Informacije in vaše ponudbe sprejemam vsak dan od 14. ure dalje. Telefon 22-205 7566 Prodam leva prednja in zadnja VRATA za ŠKODO 120-L. Mlinar, Moste 66, Žirovnica 7567 Prodam FORD ESCORT. Informacije po tel. 24-514 popoldan 7568 Prodam PONY EXPRESS, letnik 1979 Gole Janez. Ul. mladinskih brigad 9. tel. 24-579 7569 Ugodno prodam osebni avto VVARTBURG, letnik 1968. Kalin-škova 29, Gorenje - Kranj 7570 Prodam ZASTAVO 750, v voznem stanju, neregistrirano, letnik 1972. Kranj, Pševska c. 11 7571 Prodam registriran FIAT 850. celega ali po delih. Hajdinjak Vili. Sveti duh 78. Skofja Loka 7572 Poceni prodam ŠKODO, letnik 1971. lahko tudi po delih. Ogled vsak dan. Plemelj Jože. Selo 15 pri Bledu Ugodno prodam dva dobro ohranjena MOTORJA: elektronir 90. Gale. Naklo 210 7574 Prodam AMI 8 break, letnik 1971, garažiran, dobro ohranjen. Dežman, Travnova 21. Javomik — Jesenice Prodam SIMCO 1301 LS, letnik 1967. Repe Marija. Sp. Gorje 202 (blok) 7576 Prodam ALFA SOUD. letnik 1974. Jakopanec. Mlaka 76. Kranj Zaradi bolezni prodam zelo dobro ohranjen osebni avto ZAPOROZEC. z malo prevoženih km. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Prešern Darinka. Finžgarjeva 3. Jesenice, tel. v službi 75-060 7578 Kupim MOPED APN-4 na 4 prestave. Ponudbe pošljite: Logonder. Strahinj 51. Naklo 7579 Prodam FIAT 124 ali zamenjam za ZASTAVO 750. Prebačevo 4. Kranj, tel.49-058 7580 Prodam ZASTAVO 101. letnik november 1973, registrirano do avgusta 1981. Beguš. Kropa 58 7581 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. na kredit. Telefon 74-519 7582 stanovanja I zaposlitve Žensko za delo v KUHINJI, zaposlimo takoj ali po dogovoru. Urejen delovni čas. Stanovanje in hrana možna v hiši. GOSTIŠČE »GRIC« Tu palice 32. Preddvor 7433 Takoj zaposlim mlajšo delavko ali delavca. Šifra: Izmensko delo 7434 Zaposlim KV ali PK LIVARJA in NK delavca za ulivanje aluminija. Osebni dohodek po učinku. LIVARSTVO Primožič Stane. Zminec 30. Skofja Loka 7596 Takoj zaposlim KVali PKV PLESKARJA. Rihtaršič Jurij, Golniška cesta 13. Kokrica - Kranj 7597 Mlajša ženska išče honorarno zaposlitev. Šifra: Delo 7598 obvestila! Mlada družina išče manjše STANOVANJE. Smo redni plačniki. Šifra: V okolici Kranja 7429 Opremljeno SOBO. v centru mesta, oddam pridnemu fantu za pomoč na vrtu. Naslov v oglasnem oddelku. 7515 Iščem enosobno STANOVANJE ali SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice v Skofji Loki. Ponudbe pod šifro: Nakup nujen 7516 V najem vzamem GARSONJERO v Kranju ali bližnji okolici za dobo eno do dve leti. Ponudbe pod šifro: Predplačilo 7517 V najem vzamem neopremljeno eno ali večsobno STANOVANJE na Gorenjskem, najraje v Radovljici. Možno predplačilo za 1 do 2 leti. Ponudbe pod šifro: Gotovina 7518 STANOVANJE eno ali dvosobno s kabinetom, kupim v Skofji Loki. Nudim 40 SM gotovine, ostalo kredit. Ponudbe po tel. 064-22-870 od 6. do 14. ure (Bačič) 7519 Zamenjam enosobno STANOVANJE za večje. Telefon 27-701 1 posesti Kupim VIKEND na Gorenjskem. Ponudbe oddajte pod šifro: Vikend u , L. 7431 rrodam hišo z vrtom, na lepem kraju v Cerkljah. Poizve se v Trafiki Cerklje 752i Prodam VIKEND na Gorenjskem. Naslov v oglasnem oddelku. 7522 traT™ obdelovalno ZEMLJO, TRAVNIK ali SADOVNJAK -nezazidljivo. Telefon 26-754 7523 Kupim zazidljivo PARCELO Plačam v devizah. Ponudbe pošljite pod: Zdomec 7524 Kupim gradbeno PARCELO v kranjski občini, najraje v okolici Cerkelj. Šifra: 500 do 600 k v. m 7595 FOTO STORITVE! Crno-bele -v enem dnevu, barvne — v treh dneh, fotografije za vse vrste dokumentov (izkaznice, vozniška dovoljenja, potne liste) v enem dnevu za 100 din. FOTO ZlVULOVlC, Veljka Vlahoviča 7, Planina — Kranj, tel. 27-658 5119 OBVESTILO KMETOVALCEM - MLIN CIBASEK, KLANEC PRI KOMENDI, obvešča kmetovalce, da od 1. septembra dalje zopet redno zamenjuje pšenico za mlevske izdelke, in to vsak četrtek in petek od 6. do 18. ure. razen v praznikih. SE PRIPOROČAMO! Kvalitetno izvajam MONTAŽO centralnega ogrevanja. Ponudbe sprejemam na naslov: Zakotnik Brane, Kropa 3 v večernih urah Vpisujemo v TEČAJE iz cestno prometnih predpisov za voznike B-kategorije. MLADINSKI SERVIS - KRANJ, Stritarjeva 5 7365 ČISTIM in POPRAVLIAM boj-lerje. Telefon 25-048 7599 PRIVATNIKI! Mogoče se vam je proizvodnja zelo razširila in bi jo le del pogodbeno oddali; ali izdelujete izdelek za katerega rabite kooperanta. Imam novo delavnico — 60 kv. m in 100 kv. m kletnih prostorov v bližini Kranja. Ponudbe. OBRT 7600 prireditven izgubljeno Izgubil se je majhen rjav PES -SRNIN-PINC. Sliši na ime Ringo. Videli so ga zadnjikrat v četrtek. 4. septembra, v bližini škofjeloškega gradu. Prosim sporočite proti nagradi po tel. 061 -22-611 7605 NAJDENO Našli smo PONY KOLO. Dobi se v Frizerskem salonu hotela Creina Kranj 7603 30.8. 1980 smo našli črn KOVČEK v katerem je bilo nekaj manjvrednih predmetov. Najden je bil v križišču v Podtaboru. Naslov v oglasnem oddelku 7604 i poznanstva i HOKEJSKI KLUB KOKRICA, organizira PLES vsako nedeljo, ob 16.30, v dvorani na KOKRICI. Igra ansambel PRELOM 7602 Vsako soboto, ob 20. uri, igra ansambel TRGOVCI v hotelu TRANSTURIST v Skofji Loki Vsako nedeljo ob 16.30 je PLES v DVORANI na PRIMSKOVEM Ura ansambel TRGOVCI 7368 Ansambel JEVSEK igra v soboto, ob 19. uri, v POLJANAH 7601 65. letna upokojenka z Gorenjske z lepim domom, želi spoznati upo kojenca. Šifra: Do 70 let starosti ^^^m ostalo^ Zamenjam podvojene BAMBV sličice. Telefon 26-754 7607 Nudim možnost garažiranja veČ kamp prikolic v zaprti šupi (6 km od Kranja) ali oddam v najem za skladišče. Naslov v oglasnem oddelku V Kranju oddam ali prodam SOLIDNO OBRT. Ponudbe pod: Kovinar 7609 Opozarjam Vrhovnik Albino, Haf-narjeva 3, Kranj, da pusti pri miru moje premičnine, sicer jo bom sodno preganjal. Križnar Matija, Hafnar-jeva L Kranj 7610 ZAHVALA Ob smrti naše dobre mame. stare mame. sestre in tete ANE ZADNIKAR iz Olsevka 45 rna^^T^n^TtS posebne, Ferjanovim in Skubrovim, prijateljem in OhrnTn' \JL rZJZif**. t.renuik,h P°™f&l\< vsem sodelavcem iz Tekstilindusa -Obrat II Iskre - OMelovalnica Števcev, Aerodromu Ljubljana - Brnik ter iskrena hvala g. župn.ku za svečan obred in vsem. ki so jo pospremili na njeni zadn ji poti Žalujoči: sinova Peter in Tone ter hčerka Marinka z družinami! Olševek, 8. septembra 1980 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža. očeta, starega očeta, tasta, brata in strica VALENTINA KORALJA se zahvaljujem« vsem. ki ste počastili njegov spomin. Najlepša hvala sorodnikom in sosedom, posebno tistim, ki so bili z nami v najtežjih trenutkih in nam vsestransko pomagali. Lepa hvala vsem darovalcem vencev in »vetja ter za vsa izrečena sožalja. Zahvaljujemo se zdravnikom in zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik — Oddelku 400 za vso skrb in nego v njegovi težki bolezni. Enaka zahvala dr. Bavdku za večletno zdravljenje. Posebna zahvala velja domačemu gospodu župniku in g misijonarju Jožetu Kokalju za lep pogrebni obred ter kvintetu Gorenjci za lepo petje. Hvala predstavniku ZB tov. Jesenovcu za govor in vsem praporščakom za udeležbo pri pogrebu. Zahvali* smo dolžni tudi vsem. ki ste v velikem številu spremili našega očeta k zadnjemu počitku. Vsem in vsakomur, iskrena hvala! Žalujoči: žena Kristina in sin Janez z ženo Marinko v imenu vsega sorodstva! Srednja vas, 5. septembra 1980 Preddvorskega vrtca dolgo čakanje na novo streho Če streha zamaka ... Dolgo je trajalo, da so komisije našle krivca za zamakanje strehe — Zdaj bo vrtec dobil novo streho, pa se zatika pri materialu — Otrokom so luže v igralnicah kar všeč, vodstvo vrtca in šole pa tarejo skrbi ene zime s podstavijanjem posod po sobah.« pravi vodja vrtca Bojana ruderman. »si pa res ne želimo. Ze četrto leto čakamo, da bo končno streha kos dežju in mokroti, pa kar noče biti konca. V vrtcu pa ima prostor okoli 130 otrok, saj so tu Se oddelki podaljšanega bivanja in dva razreda prvošolcev. ker je šola že pretesna.« ||, M. Dež, ki je v noči od torka na sredo po dolgem lepem vremenu namočil izsušeno zemljo, je v vrtcu pri osnovni šoli Matije Valjavca v Preddvoru kapljal kar skozi strope bivalnih prostorov. Otroci so se seveda curka vode, s katerim se da kar lepo igrati, razveselili, vzgojiteljice pa so podstavile plastičen škaf in otroke preselile na suho. Vendar pa so otroci lahko opazovali podobne potočke vode tudi na stropih v sanitarijah, na hodniku in v drugih prostorih. Nočni naliv je namreč proniknil skozi delno odkrito streho in pricurel po električni napeljavi skozi lesene strope. V nekaterih igralnicah so zato prelepili stikala, da ne bi prišlo do nezgode, nekatera svetlobna telesa pa so že tako ali tako pod težo vode, ki se je nabirala v njih, popokala. V bitko z vlago in zamakanjem pa se vrtec, ki so ga odprli poleti leta 1977, ni spustil šele ta teden. Nasprotno, te dni je že kazalo, da bo v kratkem zadeva s puščajočo streho že pri kraju. Valovita pločevina, s katero naj bi pokrili namesto sedanje opeke večji del strehe na paviljonski zgradbi, je že prispela, medtem ko ravne pločevine za robove še ni. Delavci pa so kljub temu ob robovih strešno opeko odstranili, pa je dež lahko namočil znova strope in parket. »Streha je verjetno puščala že od vsega začetka, takorekoč še pred otvoritvijo.« pravi ravnatelj OS Vinko Jenko. »V vrtcu še ni bilo otrok, ko smo na parketu opazili luže. pa smo 'menili; da je v tleh nekje voda. Zdaj seveda vemo že tri leta. da zamaka streha in voda po električni napeljavi kaplja s stropov.« Vrtec, ki je pred štirimi leti veljal 6.2 milijona novih din. je bil seveda še v garanciji, ko je bilo treba gradnjo reklamirati. Kar precej časa je trajalo, da so številne komisije vendarle ugotovile, da je nekaj narobe s streho; spomladi je bil sprejet sanacijski načrt, po katerem naj bi poleti, julija in avgusta, zamenjali okoli 900 kvadratov opečnate strehe s pločevino. Prvi teden avgusta so res prišli delavci ljubljanskih Instalacij in odkrili del strehe na robovih, kjer bo kasneje pritrjena , ravna pločevina. Streho so odkrili in ker pločevine ni bilo, so seveda odšli. Takrat je bilo vreme še lepo, toda kaj, ko sonce ne sije vsak dan. V začetku tega tedna je sicer prispela valovita pločevina, ki pa jo bodo delavci polagali šele v drugi fazi. prej mora priti ravna pločevina. Olga Kselmanova iz SGP Gradbinec, ki je bil glavni izvajalec del za vrtec, pravi, da že ne ve več, koliko urgenc in brzojavk je poslala proizvajalcu pločevine v BiH, pošiljke pa od nikoder. Pločevina verjetno leži na tovarniškem dvorišču in čaka na višjo ceno. V Preddvoru pa čaka na pol odkrita streha, skozi katero zar.iaka. Nihče ne ve, kdaj bo tako pričakovana pločevina prišla, da bodo lahko nadaljevali z delom, kdaj bo narejeno — same uganke, jesen in slabo vreme pa sta pred vrati. »Se mm\m ■ Valovita pločevina je že prispela, toda namestiti je še ne morejo, ker morajo delavci prej položiti ravno pločevino; tepa še ni. — Foto: F. Perdan Slavje planincev pod Triglavom -- V dolini Vrata pod Triglavom se bodo to nedeljo sestali slovenski planinci na letošnjem zboru — Počastitev več pomembnih obletnic našega planinstva — Poseben prometni red pred osrednjo proslavo in po njej Mojstrana — Letošnji dan planincev bodo člani planinskih društev in drugi ljubitelji narave širom po Sloveniji proslavili s številnimi manifestacijami. Osrednja, dvanajsti zbor planincev Slovenije, bo v nedeljo, 14. septembra, pri Aljaževem domu v Vratih. Z njo bodo zbrani počastili 85. obletnico postavitve Aljaževega stolpa vrh Triglava. 70. obletnico izgradnje današnjega Aljaževega doma v Vratih in 135. obletnico Aljaževega rojstva ter se obenem spomnili 100. obletnice prvega pristopa na Skrlatico in 90. obletnice prek Severne stene. Praznovanje v Vratih, ki ga pripravlja Planinsko društvo Dovje* Mojstrana, se bo začelo ob 11. uri. Na sla vnos 11 bo govoril predsednik skupščine S H Slovenije Milan Kučan. V kulturnem sporedu bodo sodelovali pihalni orkester Jeseniški železarji, pevski zbor.Drago Hregar pri Planinskem društvu Ljudska pravic« iz Ljubljane, igrale«- Rudi Kosmač in člani KUD Jaka Rabič Dovje-Mojstran«. Po svečanosti l*o družabno srečanje planincev Ob lepem vremenu bodo mnogi udeleženci nedeljskega praznovanja odšli na krajše vzpone v bližino VraL (Jvod v svečanosti bo seja glavnega odbora Planinske zveze Slovenije, ki se bo začela že danes zvečer in nadaljevala še jutri v Aljaževem domu. Med nio bodo obravnavali planske dokumente Zveze in družbeni dogovor o financiranju planinske dejavnosti v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Planinstvu pa bodo posvetili tudi javno radijsko oddajo iz Aljaževega doma Sobotni studio ob 17. uri. Po pr -akovanjih organizatorjev se bo nr nedeljski slovesnosti zbralo 4 do 5 -isoč udeležencev. Na njihov sprejem so se skrbno pripravili. Razen za ureditvena dela v okolici doma so poskrbela za izdajo lepaka, značke, poštnega žiga, priložnostne znamke na posebnem ovitku in brošure o planinskem izročilu Jakoba Aljaža. Obetajo tudi zgledno postrežbo z jedili in pijačo. Za poseben prometni red, ki bo v nedeljo veljal v Vratih, bodo poskrbeli delavci jeseniške postaje milice. Ker bo obisk številen, velja ta red dosledno spoštovati. V Vrata bodo namreč že ob 6. uri odpeljali z jeseniške železniške postaje prvi avtobusi Viatorja. Naslednji avtobusi bodo vozili v dolino pod vznožje Triglava iz Mojstrane od 7. ure dalje. Do II. ure in 30 minut bo za vsa vozila mogoč le enosmeren promet v Vrata! Po končani prireditvi bodo s|M>roČib. kdaj bodo enosmerni promet usmerili proti Mojstrani. Za avtobuse in osebna vozila sta pripravljeni ločeni parkirišči, ki sta oddaljeni nekaj sto metrov od doma. S. Saje Voda je v eni od bivalnic dobesedno prikupljala s stropa, da jo je bilo treba loviti s posodo. — Foto-F. Perdan Uspeh kranjskih skakalcev BAD AUSSEE - Na četrtem mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih na 35-metrski skakalnici pokriti s plastiko je nastopilo nad 100 mladih skakalcev iz Avstrije, ZRN in Jugoslavije. Kranjski skakalci so dosegli lep uspeh, saj sta Skrjanc in Rančigaj v pionirski konkurenci zasedla peto mesto. Česen bi bil med mlajšimi mladinci najmanj tretji, a je v drugem skoku padel. Vrstni red — ml. pionirji — 1. SchfifT-man (Avstrija), 5. Rancigaj (Triglav); st. pionirji — 1. Hisner (Avstrijr), 5. Skrjanc, 6. Seminic, 12. Kesmar, (vsi Triglav), ml. mladinci - 1. Wiegele (Avstrija), 8. Stirn. 23. Česen, 25. Čimžar, 27. Slatner, 29. Melin (vsi Triglav). J.J. Gramoz n« ceati — Nepreviden voznik tovornjaka naložen s peskom je v ovinku na kranjski obvoznici stresel kar precej gramoza; le tega so delavci Cestnega podjetja takoj odstranili, da ne bi priilo do nesre če. - Foto: F. Perdan V naših srcih je Tito LJUBLJANA - V počastitev dneva jugoslovanske vojne mornarice, pomorstva in rečnega ladja rs t va SFRJ, 35. obletnice osvoboditve in SO. obletnice delavskega samoupravljanja bosta poveljstvo ljubljanskega armad-nega območja in mestna konferenca Socialistične zvese v Ljubljani pripravila v soboto, 13. septembra, v hali Tivoli nastop umetniškega ansambla JLA iz Beograda z naslovom V naiih srcih je Tito. V sporedu bodo poleg zbora in orkestra ansambla, ki ga vodi dirigent Ilija Ilijevski, nastopili še solisti Krunoslsv Ci-goj, Ditka Haberl, Miška Sčepa-novič, I Iona Kantor, Nikola Ks-rovic, Slavoljub Kocič, ansambel Pepel in kri ter recitator Vice Dardi«. Umetniški ansambel JLA iz Beograda gostuje s svojim bogatim programom ie več dni po Sloveniji. Jutri si bo moč brezplačno ogledati njegov nastop tudi v slovenski prestolnici. M. H udov«-mik Razstava, ki /o je v počastitev M. obletnice delovanja pripravilo A i - Foto: F. Perdan Jubilej AMD Šenčur Prometna varnost in vzg Šenčur — Senčursko Avtomoto društvo je v nedeljo proslavilo 30. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti so v društvenih prostorih pripravili razstavo o tridesetletni dejavnosti društva. Razstava priča o razvejani dejavnosti društva, ki je na osrednji jubilejni nedeljski slovesnosti prejelo zlato plaketo Avtomoto zveze Slovenije. Senčurjanom jo je izročil sekretar slovenske Avtomoto zveze Boris Korbar. Prav tako so v nedeljo podelili zlate, srebrne in bronaste plakete zveze, njena pismena priznanja in častne znake. Prejeli so jih Pavle Prestor, Andrej Potočnik, Franc Kuhar. Andrej Gorenc, Jože Kepic. Alojz Sekne. Milan Benigar, Franc Draksler, Janez Maček, Ignac Murko in Franc Sitar. Predsednik kranjske občinske zveze za tehnično kulturo Marjan Jerala je podelil medaljo in plakete Ljudske tehnike Pavlu Prestorju, Francu Kuharju, Milanu Benigarju. Andreju Gorencu in Janezu Mačku, podeljena pa so bila tudi društvena priznanja. Dolgoletni predsednik društva Pavle Draksler je orisal nastanek in razvoj društva od leta 1949 dalje, ko so v Šenčurju ustanovili Avtomoto krožek v okviru AMD Kranj. Krožek je leta 1950 prerastel v Društvo Ljudske tehnike Šenčur, tri leta kasneje pa dobi društvo sedanje ime. Poučevanje voznikov motornih vozil je bila ena od prvih dejavnosti društva, čeprav pogoji niso bili najboljši. Sencurjani so poučevali na zasebnih vozilih. V letih 1964 in 1965 je društvo dobilo prostore šoli, ki jih je urejevalo in valo. Letos nameravajo garaže, sedanje pa pre hanično delavnico, ki bo štvu, članom in tudi za gim delovnim ljudem in Predvsem velja poudariti, sodelovanje društva z o< mi združenega dela, kraj nostjo in družbenopolitiL-nizacijami, šolo% športniki za ljudsko obrambo in mozaščito vsa leta vzorno temu gre pripisati uspehe. Predsednik društva A nik in sekretar Franc K* vedala, da združuje AhU sedaj 885 članov. Aktivne komisija, športnopropa misija, komisija za članstvo sija za ljudsko obrambo in samozaščito, gospodarska in druga telesa društva. " podatek, da letno v izšolajo nad 400 voznik, vozil, izjemnega pomena?' koletna nočna orientacij z elementi vožnje, spretno^ tacije in ljudske obram bene samozaščite. Društ čuje v prizadevanja za metno varnost v krajevni za vsestransko izobražen ventivo ter za akcije, ki ~ boljšemu počutju prebr jevne skupnosti. Zato so nja, ki jih je dobilo AMD -jubileju, upravičena in zaslu*L