^ jofficial organ[ n OF THE GRAND CARNIOLIAJjT SLOVENIAN CATHOLIC UNION Mm« m SMmd-flUa lUttu Jiwuiy 1«, lil«, »> 0«« »t dde»go, mino«, uader Ua 1,1 ^ Atunut it Mit Lokalne vesti. — Prihodnjo soboto dne 1. a prila je, kakor že poročano, skupna spoved za ženski društvi: Marija Pomagaj št. 78 K. S. K. J. in sv. Neže št. 826 W. C. O. F. Spo-vedovanje se prične ob 2 uri popoldne. V nedeljo, dne 2. aprila med 8. sv. mašo bode pa skupno sv. obhajilo. — Minulo nedeljo pop. oh 3. liri se je vršila v Pilsen auditorium dvorani na 18. cesti in Blue Island Ave. velika Jugoslovanska skupščina, katere se je vdeležilo približno 2000 oseb. To manifestacijo se je priredilo v počast znani angleški boriteljici za žensko svobodo Mrs Kmmeline Pank-hnrst, ki se mudi sedaj v Zedinjenih državah, ter bivšemu srbskemu ministru in poslaniku v Londonu Mr Ceda Mijatoviču, ki sta se oba te prireditve osebno udeležila. Najpfvo je govorila Mrs Pank-hurst o svoji misiji, o žalostnem položaju nesrečnega srbskega naroda in je navduševala navzoče Srbe, da naj pomagajo svojim so-bratom onstran oceana. Prosila jih je dalje, da naj se vrnejo po vojni domov, da bodo skušali zopet postaviti porušena sela in mesta. Govornica je tudi slavila hrabrost srbskega naroda, ker se je toliko časa branil za svojo domovino. — Mislili smo, da je ta bojevita, svetovna znana ženska bogsivedi res kako močna in postavna: videli smo jo pa ta dan na lastna očesa, da je bolj slabost- ne rasti, stara kakih 40—45 let, • . a izborna govornica. Navzoči so na njen govor navdušeno ploskali. Drugi govornik je bil bivši srbski minister Mr. Mijatovič, sivolasi možiček, star kakih 70 let. Tudi ta je povdarjal nesrečno stanje in položaj Srbov, katere je prignala sedanja vojna tako daleč, da ni majo več svoje domovine. Povdarjal je, da nima ta vojna nika kega stika z vero, — da ista ni bila v nevarnosti; vzrok vojne je bil le nemški imperializem. Tudi temu govorniku je številno občinstvo navdušeno aplaudiralo. Dalje so ogovorili: S. P. Duncan Clark, kanadski Anglež; prof. Edgard Leon, Francoz; Dr. N. L. Piotrowski, Poljak; Rev. Aleksa Knkulevski, Rus; Jakob F. Cepina, Čeh ; Rev. Maksim Relič, Hrvat ; Iv. Palandič, Srbin in Rudolf Skala, Slovenec. Sodelovala sta pri tem dva hrv. pevska društva: srbsko pevsko društvo in Slov. pevsko dr. "Slovan," slednje iz So. Chieaga. To skupščino je pa priredil odbor Hrv. Saveza: Mat Gubec, Hrv. Žumbcrak, dalje vsa srbska društva iz Chieaga ter odsek naše Slovenske Lige. Konečno se je pobiralo med navzočimi milodare za nesrečne srbske žrtve ter se je odposlalo predsedniku Wilsonu v Washington!! v imenu vseh navzočih udanostno brzojavko. — Slovenski volilci in volilke iz našega mesta naj nikar ne pozabijo na dan 4. aprila, ko se vrše mestne volitve. Vsakdo naj torej izvrši ta dan svojo državljansko dolžnost; dne 11. aprila se pa vr šijo predsedniške primarne volitve. Volilni urad za 36. preeinkt 11. warda se nahaja v pisarni Glasila K. S. K. Jednote; istotaLo se bodo vršile letos tudi vse druge nadaljne volitve v tem uradu. — Minulo soboto se je vršilo v Mednarodnem pavolonu v South Chieagu zborovanje nemških telovadcev iz države Illinois z veliko javno telovadbo. Te prireditve se je udeležilo nad 15.000 gledalcev, telovadilo jo pa kakih 1000 mož, dečkov in deklic. V nemških telovadnih krogih se deluje sedaj za ustanovitev posebnega vojaškega polka prostovoljcev, katerega bi lahko naša država poslala na me- hiško mejo v slučaju sile. S tem hočejo chicaški Nemci pokazati, da so bolj lojalni stricu Samu, kakor pa nemškemu Vilčetu. Ameriške vesti. IZ WASHINGTONA, D. C. Nova naseljniška postava sprejeta. Washington, D. C., 27. marca. Dasiravno je kongresnik Sabath iz Chieaga v poslanski zbornici predlagal, da naj se v novem na-selniškem zakonu črta točka glede naobrazbe priseljencev, se je to predlogo zavrglo z 225 proti 82 glasovi. O tej stvari se bode še enkrat celokupno glasovalo v kongresu. Zavrnilo se je pri tej predlogi tudi dostavek, da naj bi bile izvzete glede naobrazbe one osebe, ki so pribežale semkaj kot politični begunci, pri tem se bo delalo izjemo vsled naobrazbe le pri onih priseljencih, ki so pribežali semkaj vsled zasledovanja in prestopka kakega verskega naziranja. Čeprav bode ta predloga še enkrat sprejeta tudi v senatski zbornici, jo bode predsednik Wilson veti ral, kakor je to storil 1. 1913. Protest Zedinjenih držav napram Italiji. Wlibtogton, D. C., 27. marca. Državni department se je te dni ostro pritožil po svojem poslaniki: Thomas Nelson Page v Rimu pri italijanski vladi, ker ravna italijanska policija tako kruto z raznimi, v Italiji živečimi ameriškimi podaniki. Naša vlada je namreč zvedela, da je italijanska tajna policija aretirala in po nedolžnem zaprla številno Američanov, osumljenih vohunstva, kar pa nikalkor ne odgovarja resnici. Italija je že sporočila, da bode vse slučaje strogo preiskala in naznanila v kratkem tozadevni izid. Za povečanje armade. Washington, D. C., 27. marca. S 402 proti 2 glasovoma se je sprejelo v kongresni zbornici znano Hayevo predlogo za povečanje stalne regularne armade Zedinjenih držav. Največje dopustno število stalne regularne armade se je določilo na 140,000 mož, milice pa 420,000 mož. Dalje določa ta zakonski načrt, da se naj pomnoži število častnikov na 50,000. Načr te za mobilizacijo in druge vojne potrebščine ima pravico izdelati predsednik Zedinjenih držav sporazumno z vojnim tajnikom. Vspehi pri vojaških naborih. Washington, D. C., 25. marea. V urad generalnega adjutanta Me Caina je prišlo danes od 44 naborniških postaj širom države poročilo, da se je ta dan prijavilo za vojaško službo 2875 prosilcev, od teh je bilo pa le 710 potrjenih. Deset postaj na zapadu še ni naznanilo rezultata. Lincolnov bratranec umrl. Fort Branch, Ind., 27. marca. Tukaj je umrl v 84. letu svoje starosti bratranec pok. predsednika Lineolna, Elijah Lincoln, ki se je udeležil pred leti nazaj zadnje državljanske vojne. Dasiravno je bil ožji sorodnik Abrahama Lineolna, ga vendar ni nikoli osebno videl. Velikodušna ponudba tovarnarja. Paterson, N. J., 27. marca. Henry Doherty, milijonar in lastnik ene izmed največjih tukajšnjih predilnic svilnatih izdelkov je ponudil svojim delavcem to tovarno, da jo lahko vodijo in oskrbujejo na svoj račun pod pogojem, da mu povrnejo samo 8 odstotkov njegovega naloženega kapitala. V tej svilopredilnici je zaposlenih okoli 30,000 delavcev. Inozemske vesti. Odbiti ruski napadi. Berlin, Nemčija, 24. marca. (Uradno poročilo.) Včeraj so skušali Rusi z vso silo prodreti čez našo ofenzivno črto pri Jacob-stadtu ob reki Dvini in južno od Dvinska pri mestu Widzy. Te svo- Pomorska bitka. London, Anglija, 25. marca. — Na Severnem morju se je vršila danes popoldne »huda pomorska bitka med nemško in angleško flo-tilo. Bitka je trajala samo 10 minut, a poslediea so bile hude. Prišlo je namreč do boja med nemško pomožno križarko "Greif" in med angleško bojno ladjo 'Alcantra'. je napade je sovražnik vsled tega | Obe bojni ladji sta se konečno po-povzročil, da bi nam ustavil želez- j topili; Nemci so pri tem izgubili niško zvezo južno od Rige med 180 mož, Angleži pa 5, ostalo vo-mestom Mitau, Jacobstadt, Dvin- jaštvo se je še pravočasno rešilo, skom in Vilno. Vse te nakane so! se konečno Rusom le izjalovile, Potopljeni parniki. ker so se morolPz velikimi izgubami umakniti nazaj London, Anglija, 26. marca. — Minuli petek, dne 24. t. m. se je Najhujši boji so se vršili dne potopil v angleškem kanalu angle 19. marca pri Postavy, ker ta danjški potniški pornik "Sussex", ki ie ™ska artilerija vrgla medije najbrž zadel ob mino. Glasom oO.OOO izstrelkov težkega kalibra I najnovejšega noročilo je utonilo s na neko prazno zemljišče pred našo fronto. Pri tem je bilo po- tem parnikom nad 100 oseb. Na tem parniku je bilo tudi 20 Ame- škodovanih pač nekaj naših žič- ričanov, od katerih so se razun nih ograjnih zakopov. Na večer enega vsi rešili so se pa navalile 4 ruske divizije Dlie 22. marea je neki avstrijsk: na nase postojanke; ta vpad se je torpedni čoln potopil v Sredozem-veekrat uprizarjal do ranega skeni morju veUki leSk- ^^ jutra z vso silo. konečno se je mo- ni parnik -Minneapolis", ki je sovražnik umakniti nazaj | vozil svoječasno iz New Vorku v vsled vspesnega napada in strelja- London. Ta parnik je bil last nja od nase strani. Poveljnik nem- j Atlantic transportne parobrodne skih eet na tej fronti je gen. von družbe in je zavzemal 13,543 ton. uindenburg, poveljnik ruske ar- j Ravno ta dan je bH potopljen tudi made pa gen. Kuropatkin. ♦ (angleški tovorni parnik Fenav- Verdun v plamenih. Berlin, Nemttja, 26. marca. — Iz glavnega vojnega urada se je izdalo včeraj popoldne poročilo, Gorenja slika nam kaže oddelek kavalerije strica Sama, ki je da .ie francoska trdnjava Verdun ravnokar prekoračila mehiško mejo. Zdolej je skupina ameriških na več mestih v plamenih vsled vojakov, ki postavlja strojno puško v obrambo ameriškega obmej- vepešnega obstreljevanja naše nega ozemlja. težke artilerije. Nemške glavne -—-——r--j čete se zbirajo sedaj na severo- NEMIRI V MEHIKI. Chihuahui, kjer zasledujejo gene-, zapadni strani od Verdunu pri General Villa zajet. El Paso, Texas, 27. marca. Iz glavnega armad, stana se po general Pershingu semkaj poroča, da se pomikajo številne čete Zedinjenih držav vedno bolj in bolj proti smeri, kamor se je mehiški bandit Villa umaknil. Glasom poročil naših letalcev se nahaja sedaj gen. Villa visoko v gorovju blizu doline KI Valle. Iz Casas Grandes se je odpravila približno 10,000 mož broječa Carranzova armada, da bode obkolila Villo z druge strani. General Villa se je v tem gorovju tako uspešno uta-boril in skril, da bo preteklo več mesecev, predno mu bodo zamogli priti zasledovalci do živega. Pristaši Ville pred sodiščem. Deming, N. M., 27. marca. Pet izmed preostalih vojakov generala Ville, ki so se vdeležili zadnje ma-j sakre v mestu Columbus, N. M., se j bode postavilo pred tukajšnje vrhovno sodišče zaradi ropanja in umora. Vsi bodo obsojeni nedvomno na smrt, ker se jim je dokazalo, da so se dejanski udeležili tega na«pada. Nova nagrada za ujetje Ville. Washington, D. C., 27. marea. V poslanski zbornici se je sprejelo predlogo, da naj vlada razpiše $80,000 nagrade onemu, ki ujame, ali ubije mehiškega bandita Francisco Villa. Komu naj se v ugodnem slučaju ta nagrada izplača, ima določati predsednik Wilson. Zaeno se je v kongresni zbornici tudi odobriio zakonski načrt, da naj vlada najame 50,000 prostovoljcev, ki bi šli na pomoč ameriškim četam v Mehiko. Spopadi v Trinidadu. Torreon, Mehika, 27. marca. — Carranzove čete so pod vodstvom gen. Gonzalesa blizu Trinidada obkolile oddelek Villistov, vsled česar je prišlo do krvavega boja. 18 pristašev Ville je bilo na mestu ubitih in več ranjenih. Vladine čete so odvedle s sabo tudi 16 o-sedlanih konj nasprotnikov. Dalje se semkaj poroča, da so čete Zedinjenih držav že 250 milj daleč na mehiškem ozemlju v državi Stavka v Argo, 111. Dne 24. t. m. se je povrnilo zopet na delo 100 stavkarjev, ki so bili zaposleni pri ondotni Corn Products Refining ('o. Družba je dovolila delavcem pač nekaj izboljšanja plače, a vendar stavka še nekaj $ad 200 uslužbencev. .. 6 oseb zgorelo. San Antonio, Texas, 27. marea. V tukajšnjem San Antonio hotelu je nastal včeraj požar, ki je po slopje tekom pol ure do cela uničil. Dasiravno je prišla na lice mesta takoj pomoč, je našlo smrt v plamenih 6 gostov. Med temi je tudi James B. Walt halt s svojo ženo, — bivši generalni pravdnik države Texas. Velik požar v Georgiji. Augusta, Ga., 24. marca. Včeraj je nastal v tem mestu velik požar, kakoršnega še ne pomnimo kmalu v tej državi. Ogenj je uničil nad 700 hiš vsled česar je brez domov-ja do 3,000 stanovalcev. Skupno škodo se ceni na $7,000.000. Dobiček jeklarskih družb. Znani jeklarski trust, ali U. S. Steel Corporation je naredila tekom lanskega leta $75,833.832 čistega dobička, ali za 52 milijonov več nego leta 1914. Druga velika jeklarska družba, The Betlehem Steel Corporation je pa naredila lani $24,821.408 v primeri za 260 odstotkov več nego 1. 1914. Ta korporacija je imela dne 31. dec. 1915 za $175,432.895 neizvršenih naročil; pri njej je bilo zaposleno tekom leta povprečno 22,064 delavcev, katerim je plačala družba $21,800.664 zaslužka. Pretrgana trgovska zveza med Bolgarijo in Rumunsko. Rim Italija, 27. marca. — List "Agenzia Nazionale" poroča, da se je med Bolgarijo in Rumunsko pretrgalo vso trgovsko zvezo. Vlada v Sofiji je odločno prepovedala izvažati kakoršnokoli si že blago preko meje na Rumunsko, ali pa isto od tam uvažati. Malancourtu. Splošno se sodi. da se bode morala vsa froneoska obrambna sila pomakniti daleč nazaj proti Fort de Marre. Na iztočnem bregu reke Meuse je postavljenih številno naših 42 cm. možnarjev, s katerimi se obstreljuje iztočne in severoiztočne utrdbe blizu Verduna. S temi mož-narji se je prizadelo ondi že veliko škode. Trditev in govorica na strani zaveznikov, da je padlo pri Verdunu dosedaj že 20.000 Nemcev je popolnoma pretirana in neresnična. Boji ob reki Ypres. London, Anglija, 27. mdrca. — Blizu mesteca St. Elois na južnem bregu reke Ypres so se vršili včeraj hudi boji. Naša in francoska artilerija je razstrelila na tej fronti več strelnih jarkov, tako da smo si pridobili nad 600 jardov teh zakopov. Nemci so v tem boju izgubili številno svojih mož osobito tedaj, ko je prišlo do ročnega spopada med našo in nemško in-fanterijo, poleg tega je padlo nam v roke 168 vojnih ujetnikov in 2 častnika. Enako vroči boji s? vršijo še sedaj pri Angrcs, Wul-verghem in Wieltje. Skupne izgube Nemcev. Curih, Švica, 27. marca. — Kakor se semkaj poroča, znaša najnovejši uradni nemški izkaz o izgubah 80.380 ubitih, ranjenih in pogrešanih. Skupne izgube Nemcev od početka vojne do sedaj znašajo 2,457.558 mož in častnikov. Izgube Norvežanov in Švedov na morju. Kodanj, Dansko, 27. marea. — List "National Tidende' je poročal včeraj število parnikov in žrtev v norveškem in švedskem vodovju, potopljenih od nemških podmorskih čolnov. Norvežani so pri tem do danes zgubili že 98 tovornih in potniških parnikov v skupni vrednosti z naloženim blagom $31.600.000. Pri tem je bilo ubitih 77 oseb; število švedskih potopljenih parnikov znaša 40 v vrednosti $2,680.000. Švedov se je pri tem potopilo 128. bridge in St. Cecilia, i { Novo nemiko vojno posojilo. Berlin, Nemčijo, 24. marca. — Dr. Kari ilelfcrich, tajnik državne blagajne je naznanil danes v .parlamentu, da znaša subskribcija zadnjega nemškega vojnega posojila 1,600.000.000 mark. Ta znesek bode zadostoval zopet v vojne namene za prihodnjih 6 mesecev. Bolgari so se pričeli puntati. . .London, Anglija, 25. marca. — Iz Bukarešte se semkaj poroča, da se je pri Lom Palanki spuntalo več bolgarskih polkov, ker se jim ni dovolila demobilizacija. Pri tem je vojaštvo postrelilo vse svoje častnike. Številne izgube Srbov. Rim, Italija, 27. marea. — Ko se je mudil pred nekaj dnevi tukaj srbski prestolonaslednik Aleksander je časnikarjem naznanil, da so izgubili Srbi izmed 5,000.000 svojega prebivalstva v sedanji vojni 1,000.000 mož. Te žrtve se pripisuje, da so padle deloma v bitkah, — vsled lakote in pa vsled legarja. 49.500 vdov na Angleškem. London, Anglija, 27. marca — Uradno se poroča, da je postalo na Angleškem vsled sedanje vojne 49.500 vdov, 41.500 je izgubilo svoje može na suhem pri glavni armadi in 8000 na morju. Izgube zaveznikov na morju. London, Anglija, 27. marca. — Kakor sc iz zanesljivega vira tuk. Reuterjevemu časnikarskemu iz-vestju poroča, so izgubili ententni zavezniki od 1. do 18. marca 19 svojih bojnih in trgovskih ladij, ki so zavzemali 40.000 prostornine. Pretrgana brzojavna zveza. Atene, Grška, 27. marca. —Med Grško, Nemčijo, Avstro-Ogrsko, Bolgarijo in Turčijo so vse direktne brzojavne zvezo pretrgane vsled odredbe grške vlade. Na Grškem je postal splošen položaj zelo kritičen, ker primanjkuje že yladi denarja in živeža. Francoski torpedni čoln potopljen. London, Anglija, 27. marca. — Francoski torpedni čoln "Renau-din" je bil zadnje dni v Jadranskem morju potopljen, ker ga je zadel neki sovražni torpedo. Pri tem je utonilo 47 Francozov: trije višji častniki in 44 mornarjev. Jt No. 12. ev. 12. Leto IL Volume IL Naivecji slovenski tednik v Zedinjenih državah Izfuist vsako sredo. NASLOV uredništva in upravništva: 1951 W. TM Place CMcap, DL v. .r* Chicago, I1L, 29. marca (March) 1916 The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Issued every Wednesday OFFICE: 195! W. 22b4 Placc Chicago, DL -v _r1 |] Dopisi in društvene vesti. Iz urada društva «v. Štefana št. 1 K. S. K. J. Chicago, m. S tem prosim člane našega društva, da se naj polnoštevilno udeležijo prihodnje mesečne seje, ki se vrši dne 2. aprila t. 1. - Na tej seji, ki je tudi četrtletna, se bode vršilo vpisovanje kandidatov za otroški oddelek, kajti potrebne tozadevne tiskovine i-mam že na rokah iz gl. urada. Vsak član, ki misli vpisati svojega otroka, ali otroke v ta novi oddelek, naj prinese' k tej seji imena in starost otrok zapisana na posebnem lističu, da mi bo poslovanje pri tem olajšano. Konecno želim še, da bi se vsi člani našega društva poslužili te lepe prilike in naj bi dali svojo mladino vpisati v novi otroški oddelek pri naši Jednoti. Sobratski pozdrav .. Math. Grill, I. tajnik. Iz urada društva Marije Čist. Sp. št. 80 K. S. K. J., So. Chicago. 111. Cenjene sosestre:— S tem Vam naznanjam, da bomo imele skupno spoved dne 1. aprila 1.1. (na soboto) in sv. obhajilo pa v nedeljo 2. aprila pri 8. sv. maši. Vsled tega ste naprošene, da vse opravite svojo velikonočno dolžnost. V potrdilo naj prinese vsaka članica spovedni listek, ter naj ga odda tajnici. Glede tega se bode strogo postopalo. Katera članica ne bo prinesla spov. listka, ne more biti več pri društvu. Dalje prosim in opozarjam članice, da naj mi vsaka prinese svoj star certifikat, izdan že pred 1. 11)15, da dobi zato novega. Tudi Vas prosim, da pridete v obilnem številu na prihodnjo sejo glede volitve nove blagajničarke, kajti dosedanja naša blagajničar-ka Mrs. Cherne je nevarno obolela in ne more več svojega društvenega posla izvrševati. Konečno opominjam še vse članice našega društva, da naj se držijo društv. in Jed. pravil, — naj točno plačujejo svoje društvene in Jed. prispevke, osobito pa one na potnih listih. Sosestrski pozdrav do vseh članov in članic K. S. K. J.. Angela Gorenc, tajnica. NAZNANILO. Članom društva sr. Alojzija št. 52 K. S. K. J. Indianapolis, Ind. se s tem naznanja, da se bo vršila velikonočna spoved našega društva v soboto, dne 1. aprila; Spo-vedovanje se prične ob 7 uri zvečer. V nedeljo, ali naslednji dan, dne 2. aprila zjutraj ob pol 8 uri naj se zberejo člani brez izjeme v šolskem poslopju z regalijami na prsih. Ob 8ih bode skupno sv. obhajilo. Cenjeni sobratje društva št. 52! Kakor druga številna društva naše Jednote, tako veže tudi nas dolžnost, da se vsi udeležimo velikonočne spovedi in pristopimo korporativno k mizi Gospodovi; to velja za vse one, ki hočejo še naprej ostati člani K. S. K. J. Konečno še naznanjam da naj se vsa pisma, tikajoča se gorina-vedenega društva pošiljajo na moj, zdolej označeni naslov. Sobratski pozdrav Frank Sabotin, tajnik. 730 Haugh St. Indianapolis, Ind. NAZNANILO. Članom društva sv. Jožefa št. 41 K. S. K. J. v Pittsburghu, Pa. se tem potom naznanja, da je društvo sklenilo dne 12. marca t. 1. da se mora vsak član brez razlike udeležiti prihodnje seje dne 9. aprila t. 1. Kdor se t ker so uvedla sušo, n. ur. Zion City, Libertyville, Rockford, Rockefeller, itd. Sedaj dohajajo iz vseh teh krajev ljudje še v Waukegan in se tu dosti denarja pusti. Pokažimo suha-čem zopet kot pred 2 leti, da naj se suhači le kopljejo v Michigan jezeru, če bodo žejni, mi pa osta nemu pri stari pijači. Dne 10. maja imamo pa zopet volitve v Waukeganu, če se naj ovrže sedanji mestni upravni sistem {Commission Form of City Government) ali ne? Prošnja za to volitev je bila podpisana od 1634 volilcev, katero je sam sod nik dne 25. marca odobril. Zatorej, ako se hočete iznebiti sedanjega mestnega gospodarstva, ne zamudite te posebne volitve dne 10. maja za mesto Waukegan in glasujte zoper Commission Form. Mi hočemo imeti mestno upravo kot leta nazaj, da bomo imeli tudi nase slovenske aldermane v mestnem zastopu. S pozdravom Frank Brence. ZAHVALA. Povodom mojega že minulega godu sem prejel od raznih strani toliko pismenih in tudi brzojavnih čestitk, da mi ni bilo mogoče vsled obilnega posla se za iste zahvaliti. Naj veljajo torej te vrstice kot iskrena in srčna zahvala vsem tem številnim gratulantom. Bog Vas živi! Joliet, 111., dne 25. marca 1916. Josip Zalar. aportolaki Misijonar med Indijanci v Severni Ameriki ZAHVALA. Tem potom izrekam nižje pod-Cripple I)^sana iskreno zahvalo vsem spo- Creek. Victor itd. kjer se nahajajo daj n*vt?e"iui k™{cvnim dru^ bogate žile zlata. S pozdravom. M. Pogorele. Waukegan, 111. Cenjeni sobrat urednik:— Najprvo naznanjam čitateljem tega lista, da se je ideja o toliko; hvalisani gradbi nove tovarne za avtomobile izjalovila. Sedaj si je vom K. S. K. J., katera so mi pripomogla v moji bedi. Bog naj vsem stotero povrne! Ob enem se bo brala ena sv. maša v naši cerkvi sv. Barbare za vse darovalce. Darovala so sledeča društva: št. 1 $3.20, št. 2 $5.00, št. 3 $5.00, št. 5 $3.25, št. 7 $2.00, št. 13 $3.00, št. 17 $2.00, št. 20 $2.00, št, 21 kompanija stvar premislila in ne'*1,88' št 23 št- 25 *800- St- bode ničesar gradila, menda se 29 $2'00' St- 32 *4 00' St- 33 *2-00' boje, da bo postalo naše mesto su- *tev- 28 *tev- 40 ho po volitvah? Ta "suhi" si že *3-00' St- 45 *200' št 46 *5-50' St sedaj manejo roke v nadi, da bodo 52 $3-00> št. 53 $16.00, št. 57 $5.00, zmagali pri prihodnjih volitvah St 59 *310' 5t- 61 $8-64' št- 62 dne 4. aprila (prihodnji torek) pa št- 63 $2-50. št. 69 $3.00, št. se jim bo gotovo to veselje spre- 70 *315' št- 72 $2 0°, št. 74 $5.00, menilo v žalost. Treba jim bo še dolgo čakati, da pridejo v Waukeganu na površje. Kar je mokrih in njih prijateljev, bodo pri teh volitvah na vsak način oddali svoj glas proti pro-j!! - ibiciji jn K.-vi0 glasovali z "no." št. 75 $2.65, št. 77 $7.00, št. 7S $2.00, št. 87 $3.00, št. 94 $3.00, št. 95 $2.80, št. 105 $5.54, št. 110 $1.15 št. 112 $2.00, št. 120 $10.56, št 121 $2.00, št. 123 $3.60, št. 126 $2.85, št. 133 $2.25, št. 134 $1.25, št. 136 $2.00, št. 140 $5.00, št. 116 ENAJSTO POGLAVJE. Misli gosp. misijonarja Pirca bolezni podzemljic, trte in sadja. Če tudi z misijonskim poslom čez glavo obložen, ukvarjal se je Pire še vedno s kmetijskimi vpra šanji. To spričuje jako zanimiv list, kterega je pisal oče Pire svo jemu prijatelju P. Šmidu. "Vprašaš me prav, prav ime nitno reč: od kod izhaja, da ne ?e podzemljice, (krompir) ampak tudi ljubo sadje in še celo grozdje na Kranjskem večkrat dobiva bolezen in ni za jed? Zamogel bi Ti zaradi tega pisati dolgo gospodar sko naznanilo, ko bi me ne lovilo tako -hudo za čas v tako obilnih o-pravilih mojega poklica. Vendar pa hočem Tebi in svojim ljubim rojakom dati zastran tega nekte-re opombe in skušnje iz tega, kar se sedaj godi. Sprejmite moje misli in nasvete ter preudaritei po pameti. Bog, dobro-tljivi Oče, je bil svojim ljubim otrokom na Kranjsko pred kakimi 60 leti pripeljal po gospodarskih rodoljubih podzem ljice iz tuje dežele in jih je s svojo Stvarnikovo roko razmnožil po razmeri rastočega ljudstva, da bi mu bile dober živež. Goreči sadjerejci in gospodar-jivi družbeniki kranjske kmetijske družbe so na to po sadnicah zaredili nešteto množico drevesc, ki so jih požlahtnili z vsakterimi plemeni iz tujih dežel. Tako so povzdignili pridelek sadja. In slišim, da že nektera leta so od tega dobivali blagoslovljen sad, in prijeten živež se je s tem razmnožil za priproste in za imenitne mize. Tudi vem iz pisem, da se je od nekaj let sem z dobrimi inodežel-skimi trtnimi plemeni in modrim obdelovanjem vinogradov zboljša-!o pridelovanje vina na Kranjskem. Najobilnejšo trgatev imajo in najboljših vinskih plemen. Ljubi Stvarnik gotovo vsem privošči njega zmerno uživanje, da bi se o-hranilo zdravje. Nehvaležni uživalci božjih darov pa so jeli z njimi sovražno de iz pregnala vse žganj arske kotle _ dežele, žgane pijače in umetna vina pa ukazala po ločbi (kemično) preiskovati, da bi se po zasluženju kaznovali hudobni izdelovalci in samopridni prodajalci, če se spri-ča, da so bila nabrozgana s strupom." Tako bi se treznost in verna zmernost zopet zavrnila v stari kolovoz, da bi zares Bogu do-padlo, in kazen bi se spremenila v božji blagoslov. Dozdeva se mi pa, da bode k temu mojemu razodetemu svetu si marsikdo mojih rojakov mislil ali pa mrdajoč oporekal: "Stari Pire, češ, nepoklican pridigar, nam hoče velevati, kaj naj jemo in pijemo!" Tega neseni mislil. Vem, da imate boljše in umetniše spokorne pridigarje kot sem jaz, če jih hočete poslušati. Ker sem pa pooblasten ud hvale vredne kmetijske družbe in mi je čast, o-stati njen dopisovalni ud vse svoje žive dni, dasiravno sem ločen za pol sveta od nje, hotel sem le svojim starim prijateljem navdati dobro misel v gospodarskem oddelku, da naj se dalje posvetujejo o tem. Svoje izrečeno ifinenje pa opiram na znane vsakdanje dogodke in na lastne gospodarske skušnje. Velikokrat sem bral v očitnih spisih, tudi so mi pravili zanesljivi izseljenci, Kranjci, Nemci in Francozi, da se je od kakih 20 let razširila žganjarija od severa in juga po Avstrijskem, Francoskem in Nemškem. Sploh je bilo kar v navadi kuhati iz podzemljic in sadja mnogo žganja. Bilo je mer-da v vsaki hiši videti po nekte-rih krajih podkurjen žganjski kotel. Tu in tam pa so lazili od te strupene pijače omamljeni tavači, ali pa so brez zavednosti ležali ob I Indijanci osleparjeni za svoje le- Kužna spakedrija z ostrupenimi žganimi pijačami je dobila toliko moč po Ameriki, da so se nasproti postavili vse pametne gosposke deroči nakazi; pa nič ni pomagalo. Vlada je dala po odboru doktorjev iz Buffala kemično preiskati v 26 mestih prodajalne pijače. V njih ločbi so našli le prav malo žganja; vse drugo je bilo voda itd. s čveternim strupom . . . To je osleparjeno ljudstvo drago plačevalo in pilo na svojo škodo. Lastniki železnic, parobrodov in tovarn so se dogovorili in niso sprejeli nobenega žganjepivca v službo; vse pa so odpravili, ki so ga bili vajeni. Več poglavarstev je razglasilo ostre postave zoper žganjarje, palivce in prodajalce; ali srebeži so kvakali kakor žabe v luži od vseh stranij, češ, da je žaljena pitna prostost, in so ga še bolj kuhali, dokler niso iskali prsti ali zemlji ne daleč narazen? V dokaz svojega mnenja hočem iz mnogih meni znanih vzrokov povedati le eden sam prigodek. V michiganski državi je polotok, nad 200 milj dolg, med IIu-ronskim in michiganskem jezerom. Ob vzhodni strani od Makinaca do Detroit se je naselilo med Indijance veliko Francozov, Nemcev in Ircev s svojimi žganjarskimi kotli. Največji del podzemljic so pokuhali v žganje. Na to pa jc prišla črna podzemljična bolezen. Ob zahodni strani miehiganskega jezera so bivali Indijanci v osmih seliščih; sadili in pridelali so prav veliko krompirja, kterega niso nikoli videli po bolezni skaženega. Od one strani so pogostokrat prijadrale ladije po podzemljice za seme in jed. Seme se je zvrglo on-di v črno bolezen. Od kod ta razloček pri jednakem obnebju in zvezd ob cestnih lužah. Brezvestni točivci so prodajali svojo strupeno pijačo skrivaj, večkrat v sle-pilni podobi — v klobasah, melonah, velikih bučah, pošiljaje je po cele vozove po deželi v nesrečo ljudstva. Se bolj nevarna kot za bele je ta pijača za divje Indijance, ako dobe ta strup od beluhov. Vsak dan se sliši strašne morije o pijanih Indijancih, vse ceste kažejo njih grobe. Wašingtonska vlada, zvedevši tolike hudobije po oprav-nikih in misijonarjih, je poslala lansko leto (1858) ostro postavo v Crowing ob času indijanskega plačevanja, da bode namreč plačal 1000 dolarjev in elve leti zaprt vsak belec, ki bode dal piti Indijancem žganih pijač. Riplinska vojna pa je imela povelje, da naj da postaviti veljavo ter polovi žganjske prodajalce. Vojaki pri- Mislim od tod, ker je tamkaj žga-njarski kotel podzemljice počrnil (storil, da so gnjile), pri Indijancih pa je blagoslov božji dal najlepši sad elozoreti, ker ne poznajo žganjarskega kotla; vsi so prav dobri katoličani' in so svojo obljubo treznosti večjidel spolnovaii prav zvesto. Se več jednakih skušenj in dogodkov bi zamogel povedati iz angleške Kanade in iz indijskih dežel, ko bi mi ne primanjkovalo časa in prostora. Predno končam svoj list, hočem dati tudi Tebi radovedno vprašanje, namreč: Oil:kod izhaja strašna bolezen kolera, ki je že po Evropi in Ameriki tako strašno kosila? Nočem sčgati v Tvojo morebiti boljšo misel, hočem Ti vendar, če tudi nekoliko drzno, že naprej ra-zodeti svojo misel. Ona je, žal . d«'jo; Žganjarji jih pa kmahi tako j nam! sestra poprej imenovane sadne plesnjev'ne ali gnjiline, iz-rodek žganjskega strupa. To svoje mnenje hočem potrditi i napoje, da so v nezavesti ležali ob cestah, dokler niso bili priprosti cestah. To je gotovo dosti poma-;pe rumenjake, po 20 dolarjev za s sledečimi dokazi: 1. Ko sem bil čestokrat pri bol- razsule po lepih amerikansfcih j hvaljeni samovladi, z deželnimi I vem tukaj le jednega. Predlansko liti. Jz podzemljic, zdrave jedi, inlP'anjavah in neštevilni žganjarski postavami in razglasi . . . Tako jesen sem bil pri svojem škofu v Ana Zupančič. Springfield, III. Iskreno se Vam zahvaljuje tu- Tudi naši rojaki Slovenci goto™*700' št 153 ne bodo zaostali v tem v ozadju, saj je v Waukeganu že tako lepo število slovenskih volilcev. Omenim Vam sobr. urednik, da di odbor društva sv- ^zalije št. smo imeli predzadnji torek (21 t 140 K K Za obilno nomoč. m.) tukaj v Waukeganu jako po- iizkazano naši tukaj navedeni ses- menjliv in vesel dan; ta dan je|tn- Bo" Vam stotero povrni! dobilo zopet 18 Slovencev na sod- niji svoje ameriške državljanske pravice. Vsi so prisegli, da hočejo biti zvesti sinovi strica Sama. Ta dan je bilo pri sodniji 134 kandidatov prosilcev za drugi državljanski papir in sicer vseh narodnosti. Sodnik je od teh zavrgel 80 prosilcev, sprejetih je bilo pa 54 od teh je dobilo vseh 18 Slovencev II. papir, ali ravno ena tretjina; 16 oženjenih in 2 samca, torej imamo poleg teh novih volilcev še 16 volilk, ki bodo gotovo stale na naši politični strani. Ni eden izmed Slovencev ni bil zavržen pri naturalizaciji. Čast jim in priznanje. Ti novi državljani so naslednji rojaki: Frank Furlan, Jak. Čelesnik, John Lešnak, Anton Že-leznik, Jos. Drašler, Fr. Mesec, John Jelovšek, Tomaž Troha, Fr. Mihevc, Jernej Spacapan, John Suštaršič, Anton Podboj, John Gr-žek, Alojz Peklaj, Leop. Bizjak, Štefan Sertič, John Zakoušek in Jos. Petrovčič. Glede prihodnjih volitev za pro-hibicijo opozarjam še enkrat vse naše Slovence, da naj naredijo križ na volilnem listu pri "no." Nikar ne mislite, da govorim to in priporočam jaz iz kake osebne koristi, to omenjam le iz občne koristi za našo cvetočo slovensko naselbino. Zapomnite si, da ako sedaj "suhači" zmagajo, bode ostalo to mesto suho za vedno, ker je v bližini državna vojašnica. Vlada do- Kosovo polje. Po stoletjih postaja Kosovo polje zopet prizorišče svetovnih dogodkov. Kosovo polje je nevelika ravnina razprostirajoča se ob bregovih reke Sitnice, zapadnega pritoka srbske Mora ve. Zastraženo je to polje na severu od Kopa-onik planine, na vzhodu in jugovzhodu od Šarplanine, na zapadu in jugozapadu pa se dvigajo visoke albanske gore. Ravnina jc kakih 50 km dolga in 5 do 20 km široka, na jugu jo zapira soteska Kačanik. Kosovo polje je rodovitno, toda bilo je za turških časov popolnoma zanemarjeno. Glavni mesti tega ozemlja ste Mitrovi-ca in Priština, prva politično, druga trgovsko središče. Mitroviea je zvezana z železnico z Skopljem in tako tudi s Solunom. Iz Prištine drži glavna cesta ob Ibaru proti severu na Kraljevo, proti jugozapadu čez Prizren v Albanijo- — Pod poveljstvom carja Lazarja se je bila na Kosovem dne 15. junija 1389. bitka Srbov proti Turkom sultana Murata I. Lazar in Murat sta obležala na bojišču, na bojišču pa je obležala tudi slava in samostojnost srbskega carstva. Na Kosovem polju raste mala rdeča cvetka, ki je ne najdeš nikjer drugje. Srbska narodna pesem pravi, da je vzklila iz krvi padlih junakov. iz lepega sadja so žgali žganje in tako dar božji spakedrali v strupeno in upijanljivo pijačo, ktera brezštevilnim ljudem skazi dušo in telo, veliko družin spravi v revščino in ima silno žalostne nasledke za časnost in večnost. Zakaj žganje se ostrupi od bakrenega kotla in zelenega volka Že takrat, ko ga kuhajo. Brezvestni žganjarji in lakomni točivc' pa mu privalijo vode in ga mešajo z najhujšimi strupi. To še zvek-ša ostrupljenje, da je zdravju silno škodljivo. In s tem napravljajo toliko neštevilne omamljivosti, pijanosti, revščine in uboštva, nesreče in pogube med človeštvom. Sleparska umetelna roka zna tudi iz naravnega dobrega, žlahtnega vina napravljati razna žganja in sladkarčine, da jih z vodo, s st rupom in drugimi brazgarija-mi meša. Take strežnice nečistosti prodaja ter mami z njimi počutite, in tako obrača dar božji v nesrečo. Razen tega se po marsikterih krajih požge silo zrnja in podzemljic v preklicano žganje. Torej naj se nihče ne čudi, če dobra očetovska roka vsemogočnega vesoljnega Gospodarja tepe svoje malopridne otroke, ker jim potrebni živež zmanjšuje ali pa odvzame, da bi jih zavrnila z revščino in pomanjkanjem k pobolj-šanju in zveličanju. To je tedaj prvi vzrok plesnje-vine podzemljic, sadja in grozdja; od tod tudi toliko toče in škodljivih povodenj nekaj časa sem po Evropi, s čimur gre po vodi najlepše upanje dobrih pridelkv.sTo Ti, moj ljubi stari prijatelj, in vsi dobri kristjani lahko spoznate. S tem sem odgovoril na Tvoje prvo vprašanje. Na drugo vprašanje "Kako bi se bolezen odvrnila od imenovanih sadežev ter bi se otel sad?" — za-morem kratko odgovoriti. Kdkor je nova bolezen zaslužena šiba zavoljo omenjenega v nebo upijoče-ga počenjanja, tako zamore odvrniti to kazen le sama ljubezniva roka božja. Vsa modrost najbolj učenih kmetovalcev — ekonomov — bo zastonj iskala drugod pomoči. Slavnemu odboru kmetijske ciružbe, ktere vreden družnik si Ti, in ki tolikanj skrbi za blagor domovine, povem svojo misel in ta le nasvet: "Naj nasvetuje očetovski vladi ostro postavo, ki naj bi galo k vrtoglavim in ostudnim j steklenico žganja. Potem pridejo zmešnjavam osem in štiridesetega še pijani Indijanci s svojimi ste-Likih in za kolero umirajočih vi-eta po Evropi; tudi naše ljubo Menicami v rokah vojake budit iz de[ Sem ravno ista znamenja,' ka-kranjsko je bilo od njih nekoliko | spanja in jim po bratovsko napi-|kor pri zastrupljenih nezmernega jat ter jim slednjič še puške po opraseno. Za nekaj časa sem pa so se veli- kradejo. žganjepitja. Jednaki nasledki kažejo na jednake vzroke. Izmed ke trume evropskih izseljencev Tako se godi ' v Ameriki, tako,prav veliko znanih zgledov naj po- .votli so se nastavili povsod kakor hiti mlado močno prebivalstvo po Št. Pavlu. Prenočil sem pri nem-preklicane kobilice. Zalegla se je škodljivi spaki ostrupenega žga-jškem župniku g. Kelerju. Kar po-velika množica dobičkarskih žgal- nja po potu prostosti naproti svo-j kličejo fajmoštra k nekemu bolnic upijanljivih pijač. Lepe pod- ji gotovi pogubi. Le samo skrb niku, ki ga je baje za kolero u-zemljice in drugi pridelek so več- pobožnih katoliških duhovnov in mirajočega strašno gnalo na vse jidel posmodili v žganje ali v a- gorečih misijonarjev ohrani z mo- strani in so ga vili silni krči. Bil merikanski "viski." Zmešano z čjo sv. vere še velik del katoliš-jje pa le koleri jednaki nasledek raznim strupom in drugimi zbroz- kega prebivalstva v mejah zmer- žganega strupa. Ves ljubi dan je gami so ponujali na prodaj, v ne- Jiosti in na potu zveličanja. [pil v žganjarni; zvečer so ga pa številnih posodah in pili. Ta škod- Te dogodbe iz sedanje dobe sem I pijanega in nezavestnega prinesli ljiva spakedrija se je razširila čez navedel zato, da sleherni toliko lo-jdomu z onimi znamenji, kakor je najlepše dežele Združenih držav, za njo pa tueli črna podzemljična pijač. ali krompirjeva bolezen. že spozna hude, prehude nasledke, bilo rečeno. Nezmožen za svete za-spakedranih in ostrupenih žganih kramente je nesrečno umrl. (Dalje prihodnjič.) STUD DO JEDIL V LEKARNAH CENA $1.00 Kaj je vzrok izgube slasti do jedilf Večkrat se pripeti, da na naenkrat zgubimo slast do jedi in da se nam eelo studi. Zdi se kot bi narava sama aahtevala, da zmanjšamo jemanje jedil, ker jih n« moramo prebaviti. Oslabia-ni prebavni živci ne morejo vel prebavljati kot navadne in zate se upreje vzeti ved. To znači, da potrebujejo pomeči, da zopet pričnejo svoje delevaaje brea utrujenosti. Mi priporočam« Trinerjevo Ameriško Prebavno Grenko Vino Ta veleznana zmee bode najprvo izliatila notranje prebavne dele, jih eja&ila in dala jim dovolj moči. Zguba slasti in stud do jedil »e bede polagoma zgubil in vi bost« zopet imeli SLAST DO JEDI, * OJAČEN ŽIVOT IN MOČ ZA MISLITI. Kakor hitro pripomočki za veselo življenje primanjkujejo, morali bi rabiti Trinerjevo ameriško prebavno grenko vine in spoznali boste začudeni, da je zelo koristno. Babite ga tudi proti: N^BEDNOSTI PO JEDI, ZAPETJU, KISLO ALI O&BKKO KOLOAKJE, BIOANJE, PLIN — D JED. Lahko ste gotovi, da Trinerjevo Ameriiko prebavne grenko viae vaai bode dalo pomoč. Vsaka družina morala bi vedno imeti dobro zdravile proti kalija pri rokah. Morali bi najraje imeti Trlner's Cough Sedative, katero ne vsebuj« strupenih snovi, kot morfin in kloroforzn. Babite proti kaliju, bronkitam, zagrljenja, bolečinam v grlu i t. d. Cena 25e in 50o. Po poiti 35o in 60e. Izdelovale!« 1338-39 S. ASHLAND AVENUE igstmwsmausi CHICAGO, ILLINOIS GLASILO K 8. K: JEPffoTE— 29. MARCA 1916, količine vode v človeškem telesu 52 odst. za prebavo, 28 odst. se iste izhlapi skozi male celice naše kože, 20 odst. te vode pa uporabljajo naša pljuča. Koliko je pa ljudi, ki še ne za-vžijejo dnevno 1 kvarta (2 pajnta) vode vsega skupaj! Ako se kdo ne ravna po tem predpisu, bode kmalu čutil, da ni v njegovem telesu vse v. redu, treba je torej zavžiti dnevno najmanj 2 kvarta vode, da se človek izogne morebitnim neprilikam. Že človeško telo, ali narava zahteva dovolj vode. Raznovrstna hrana, katero vživamo sleherni dan sestoji iz raznih kemičnih snovi: proteidov, carbohytradov, hydrogov in oksi-gov; pri tem je torej treba vedno dovolj vode. da se živila v našem želodcu pravilno prebavijo. Človeško telo sestoji iz dveh tretjin tekočine ali vode, kakor sledi: Naša kri je zavzema 4 petine, limfe, ali mezge, ki tvorijo naše meso in kite v malih rudečkas-tih telescih sestoje iz 2 tretjin vode, torej jim je potreba s posredovanjem želodca dovažati vedno dovolj vode. Tudi v črevesju in ledicah učinkuje voda izvrstno pri prebavi. Zaprtje, zapeka, ali zabasanost nastane pri mnogih vsled tega, ker se boje vode. Po leti, ali v vročini rabimo več vode kakor po zimi, ker se potimo. Potenje mora pa biti vedno na svojem mestu in neovirano, kajti s tem se izločujejo iz človeškega telesa slabe snovi, to se pospešuje pa le z zadostnim vživanjem vode. Dosti je ležeče pri človeku glede vživanja vode tudi na tem, kakšno hrano dotičnik redno vži-va. Kdor ljubi sočivje, temu ni potreba piti toliko vode, kof onemu, ki se hrani le bolj z mesom. Sadje, ali sočivje zavzema že samo na sebi precej vodnih snovi. Preveč žavžite vode bode tudi našemu organizmu škodovalo; vsled tega se je treba držati reda, da se je spije največ 2 pajnta na dan. Velike važnosti pri zavživanju vode jc tudi to, da jc voda čista i i zdrava. Najboljše je vsako vodo preje dobro prekuhati in zavreti, ker s tem se zamori vse majhne mikrobe in nevarne baeilc v vodi. Da sc okus prekuhane in uhlajene vode nekoliko ublaži, jc svetovali, da se ji primeša nekaj sodavicc a-li (Carbonated water). ____Ixhaja vsako sredo. lArtnfaa Kranjsko-Slovenske Katoliška Jednote v Združenih __državah ameriSkih.___ Uredništvo in upravništvo: W51 West 22nd Place, Chicago, I1L __Telefon: Canal 2487. _ Naročnina: 5* "»a, na lete.............«0.60 Sa aaclane.................$1.00 Za inoaemrtvo..............$1.50 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION - . of the UNITED STATES OF AMERICA lagged every Wednesday. Ownad by the Grand Carniolian Slo-venion Catholic Union of the United States of America. _ OFFICE * 1051 West 22nd Place, Chicago, 111. Phone: Canal 2487._ Subscription rate: Far Members, per year........$0.1 J Far Nonmembers............$1.00 For Foreign Countries........$1.60 Trije zastopniki zaveznikov zbrani na važni vojni konferenci v Parizu. Zgoraj: angleški general Sir Douglas Haig; na levo zdo-lej: italijanski vrhovni armadni poveljnik grof Cadorna; na desni: francoski ministrski predsednik Aristide Briand, ki naoeluje pri tej konferenci. Pripravljenost na vojno no vojno kampanjo, da sc doseže njih cilj in namen. Na tem zborovanju sc bo raz-motrivalo, kako bi bilo mogoče združiti vse armade zaveznikov, da bi se omejilo in ustavilo prodiranje Nemcev na Balkanu in Turkov v Mali Aziji. Zavezniki naj bi koncentrirali svojo oboroženo silo na tak način, da bi v slučaju potrebe lahko eden drugemu pomagali do vspeha. Geslo zaveznikov jc: potlačiti Nemce nizdol z silo in orožjem. Dalje se bo skušalo lfa tej konferenci tudi rešiti vsa medsebojna pereča politična vprašanja v sedanjih balkanskih spletkah in nemirih. Znani francoski vladni list Matin" piše o tem sestanku še sledečo: Zastopniki na tem kongresu bodo položili temelj novi bodoče Evrope in nove dobe. Glavni namen tega sestanka je tudi moralično sc maščevati nad Nemčijo in njenimi zavezniki. To se bo pa doseglo s tem, da sc bo i-sto z združenimi močmi bojkotiralo pri industriji. Zavezniki bodo skušali namreč po končani vojni pretrgati vsako trgovsko zvezo 7 Nemčijo, kar bo zanjo nedvomno velikanska škoda in hud vdarec. Otroci izdajatelji časopisa, A' neki vasi na Nemškem jo prišel učitelj na lepo misel. Dal j3 od svojih učencev izgotaviti neko vrsto časopisa, to se pravi, otroci so morali tedensko poročilo o vseh dogodkih v vasi tolikokrat prepisati, kolikor mož je iz te vasi odšlo na bojišče. Poroča se o vsem in vsakem. Svojci napišejo k temu še pozdrav in Časopis sc «•:. POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregoridh, 2027 W. 23. St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6712 Bonna Ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago ,111. Telefon: Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glkvnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PL, Chicago, 111. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE. 1821 13054 IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC. Naznanilo ases. štev. 4^16. za mesec april 1916. 267 George Rogina, star 60 let, član dr. Vit. sv. Jurija 3, Joliev, 111., umrl 15. marca 1916. Vzrok smrti: Vnetje obisti. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 2. aprila 1894. K. 38." 423 Marija Lozar, šthtfi 50"l Joliet, 111., 23. marca 1916. gl. tajnik. PRISTOPILI ČLANI. K dr. sv. Štefana 1, Chicago, 111., 21446 Tomažič Franc 36, 1000, spr, 5. mar. 1916. Društvo šteje 302 člana(ic). K dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 21447 Podnar Ivan 36, 1000 spr. 5. marca 1916. Dr. šteje 411 člana(ic). K dr. sv. Cir. in Metoda 8 Joliet, 111., 21448 Lazar Anton 17, 1000, spr. 19. mar. 1916. Dr. št. 127 čl.(ic). K dr. sv. Jan Krstn. 20, Ironwood, Mich., 21449 Bukovec Martin 26, 1000, spr. 3. mar. 1916. Dr. št. 57 čl.(ic). K dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 21450 Strojin Josip 19, 1000, — 21451 Strojin Alojzij 21, 10000, — 21452 Novak Anton 27, 1000, spr. 4. mar. 1916. Dr. št. 496 čl.(ic). K dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich., 21453 Žunič Peter ml. 18, 1000, spr. 19. mar. 1916. Dr. št. 297 čl.(ic). K dr. sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 21454 Kure Leopold 17, 500, spr. 15. febr. 1916. Dr. št. 77 čl.(ic). Tr . ... . . * . , K dr. sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 21455 Dolan Nikolaj 26, Vplačilna knjižica, katero izda gl. urad stane za vsacega otro- JOOO, spr. 5. mar. 1916. Dr. št. 214 čl.(ic). K dr. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 21457 Martinkovie Pavel 31, 1000, — 21458 Šiffrer Martin 34, 1000, spr. 5. mar. 1916. ka lOe Smrtni na za umrlega otroka znaša $100.00. Poleg pristopnine se plača za otroka tudi mesečni asesment ta- Dr. št. 245 čl.(ic). ko j za isti mesec, ko se otroka vpiše. K dr. Mar! Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 21460 Frankovič Asesment za vsacega otroka mora biti do 24. dne v mesecu pla- .Matija 25, 1000, spr. 12. mar. 1916. Dr .št. 269 čl.(ic). čan društvenemu tajniku (ici), tako, da je denar v rokah glavnega tajnika najkasneje do zadnjega dne v mesecu. Otroke, ki nimajo plačanih asesmentov do 24. dne v mesecu, se naravnost črta. S črtanjem izgubijo otroci vse pravice do zavarovalnine. Suspendacije v otroškem oddelku ni nobene. Črtani otroci zamorejo biti zopet sprejeti le pod pogojem, če sč društveni odbor ponovno prepriča o njih zdravstvenem stanju in priporoči otroka za zopetni sprejem. V tacih slučajih se mora plačati vse zaostale ases-mente od dne črtanja do zopetnega sprejetja. Otroški oddelek nima nobene zveze s zavarovalnino članov in članic Jednote, ter je popolnoma ločen — samostojen oddelek. V slučaju, da bi primanjkovalo denarja za izplačilo smrtnin v otroškem oddelku, razpiše se posebni asesment v pokritje izplačil. Noben otrok ni opravičen do smrtninske podpore, čc ni član otroškega oddelka nad 90 dni. Slučaj smrti otroka se mora takoj naznaniti tajniku (ici) društva. Tajnik (ica) obvesti o tem predsednika (ico) in zastopnika (ico) društva, nakar se vsi_'f(e) j rije ..(tri) prepričajo o j esjiičupsjj,. smrti. Kakor hitro se društveni odbor prepriča o resničnosti smrti otroka, poroča o tem na gl. urad Jednote, ter potrdi, da je bil umrli v resnici zavarovan v otroškem oddelku K. S. K. J. Istotako mora društveni odbor poslati na urad Jednote mrtvaški list, kateri mora biti pravilno izpopolnjen od društvenega odbora, zdravnika ali Co-ronerja, pogrebnika in kjerkoli mogoče tudi od g. duhovnika, ki je truplo umrlega otroka blagoslovil. Umrlemu listu je treba pridejati tudi vplačilno knjižico pokojnega otroka in vse nadaljne listine, ki a, starejše pa pošlje domov, to se vrsti leto za letom, desetletje za lesetletjem. Ravno tako potrebuje Jednota rekrutov, ako hoče imeti zasigu-*ano bodočnost.'' C. g. Bcrk je te besede zapisal jako premišljeno, ki so vredne upoštevanja od celokupnega članstva naše slavne Jednote. Omenil sem že v mojem prvem članku, objavljenem v Jednoti-lem Glasilu štev. 39 lanskega 'leta, da na novo članstvo novoprise-jenccv nikakor ne smemo računati. Vsled tega nam Je potreba na^ »topiti drugo pot. s katero lahko zagotovimo in zasiguramo bodoč-lost in obstanek K. S. K. J. In to jc ravno v otroškem oddelku. Treba nam je mladih moči, Če hočemo računati na dolgo življenje fednotc. Gotov sem. da ima vsak oče ali mati spadajoč (a) k naši slavni »rganizaciji svoje otroke zavarovane pri eni ali drugi zavarovalni Iružbi. Plačuje precej visoke asosmente in nazadnje ne zna, kaj bode >rejcl od dotične družbe v slučaju, da mu nemila smrt ugrabi sinka tli hčerko. Zavarovalne družbe imajo zelo zasukane in zavite po-tavc, ki so vedno urejene tako, da je za njih prav. In čc zamorejo ake družbe plačevati ogromne plače svojim uradnikom in agentom, cr zidati si velikanske palače, zakaj bi ne mogla K. S. K. Jednota, ot poštena organizacija in prava mati — podpirateljica vdov in sirot primernimi prispevki vzdržavati otroškega oddelka. Popolnoma ahko! In vsak oče ali mati, ki bode imel (a) svoje otroke zavarovane v otroškem oddelku K. S. K. Jednote, bode znal (a), zakaj plačuje in kakšno podporo bode prejel (a) v slučaju izgube otroka — 2avarovanca (ke). Dokler oče lahko plača sam za sebe ali za svojo soprogo mesečni asesment pri društveni seji, zakaj bi se mu ne dalo prilike plačati ob enem tudi prispevke za svoje otroke. In ko bode imel priliko to storiti, se bode doma o tem pogovarjal s svojo družino. S tem se bode otroku takoj v mladosti vsadil^. v srce prava ljubezen do katoliških društev in K. S. K. Jednote. Komaj bode otrok čakal, da bode do- pravo starost, da bo postal aktiven član društva in Jednote K dr. sv. Družine 109, Aliquippa, Pa., 21488 Ivozloveč Josip 18, 1000, spr. IS. mar. 1916. Dr. št. 48 čl.(ic). K dr. sv. Roka 132, Frouctnac, Kans., 21489 Terleš Anton 31, 250, spr. 12. mar. 1916. Dr. št. 61 Čl.(ie). K dr. sv. Antona Pad. 137, Aurora, Minn., 21502 Markovič Anton 303, 1000, spi-. 17. mar. 1916. Dr. št. 31 čl.(ic). K dr. sv. Jan. Krstn. 143, Joliet, 111., 21490 Šuštcršič Franc 17, 1000, — 21491 Kočevar Ivan 19, 1000, spr. 19. mar. 1916. Društvo št. 39 članov. K dr. sv. Cir. in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 21492 Hren Anton 28, 500, — 21493 Gruden Franc 31, 500, — 21494 Smuk Franc 40, 500, — 21495 Jarc Ivan 47, 250, spr. 5. mar. 1916. Dr. št. 118 čl.(ic). K dr. sv. Jeronima 153, Canonsburg, Pa., 21496 Slapnik Anton 22, 500, — 21497 Razboršek Miha 24, 500, — 21498 Bervar Jernej 27, 500, — 21499 Kos. Ifan 45, 500, spr. 5. mar. 1916. Dr. št. 33 el.(ic). K dr. Mar. Majnika 154, Peoria, 111., 21500 M a ras Matija 20, 1000, — 21501 Starčevič Ivan 31, 250, spr. 12. mar. 1916. Dr. št. 1!) el.(ic). PRISTOPILE ČLANICE. K dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 7626 Kramarič Elizabeta 20, 1000, — 7627 Frančiškovič Marija 24, 1000, — 7628 Kezerlc Pavlina 26, 1000, spr. 5. mar. 1916. Dr. št. 414 čl.(ic). K dr. sv. Jožefa 43, Anaconda, Motu., 7629 KaptH Ana 24, 1000, spr. 7. marc. 1916. Dr. št. 142 čl.(ic). K dr. Mar. Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 7630 Hudak Marija 24, 1000, — 7631 Čadovič Marija 27, 1000, 1000, spr. 12. mar. 1916. Dr. št. 271 čl.(ic). Kdr. Mar. Pomagaj 78, Chicago, 111., 7632 Primožič Joliana 25, 1000, spr. 19. mar. 1916. Dr. št. 182 članice. K dr. sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 7633 Hatujec Marija.31, 1000, spr. 7. mar. 1916. Dr. št. 119 Čl.(ic). K dr. sv. Barbare 92, Pittsburgh, Pa., 7634 Vinski Brigita 19, 1000, — 7635 Klič Ljuba 22, 1000, — 7636 Spudič Barbara 26, 1000, spr. 13. mar. 1916. Dr. št. 60 članic. Jos. Zalar, gl. tajnik. IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA K. S. K. J. S tem naznanjam vsem uradnikom krajevnih društev pripadajočim v K. S. K. Jednoto, da sem prejel zadnji čas več pisem v obliki pritožb o nerednostih pri društvih. Omenjena pisma so mi bila poslana direktno od oseb, bodisi že uradnikov ali navadnih članov, brez da bi bilo isto poslano po društvenem tajniku in opremljeno z društvenim pečatom kakor to pravila K. S. K. J. zahtevajo. Zatorej izjavljam tukaj, da se ne bom nikoli oziral na taka pisma in pritožbe, ker tacih pisem ne morem smatrati za uradna pisma ampak le kakor navadna, ali privatna. Če je kakšna nerednost kje pri društvu, naj se v takih slučajih uradniki krajevnih društev ravnajo po pravilih K. S. K. Jednote označenih na strani 62 točke od 148 do 168. S sobratskim pozdravom Paul Schneller, predsednik K. S. K. J. Pogovor z brezvercem. n. Brezverec: Kar vidim okrog sebe in vse, kar me obdaja, je narava. Vse, kar se godi in vrši o-krog mene, vse je delo narave. Zakaj bi naj veroval v Boga? Odgovor: Že beseda "narava" nam pove, da narava je to, kar je "narojenega" ali "narejenega". Beseda "stvarstvo" pomeni vse stvari. Ker pa nobena stvar sama od sebe ne nastane in ne more nastati in ker narava ni mogla sama sebe narediti ali naroditi, zato moramo sklepati, da je začetnik vsega stvarstva in cele narave Stvarnik-Bog. Narava ima svoje zakone. Vsak zakon ali vsaka postava ima svojega zakonodajalca ali postavoda ; jalca. Nikjer ni nobenega zakona brez zakonodajalca. In tako iina I jo tudi zakoni v naravi svojega zakonodajalca in to je Bog. Po 1 teh zakonih v naravi, danih od j Boga samega, se rodi eno živo bi- j tje od drugega. Znanost uči, da življenja ni bilo zmerom na svetu, j da je bila zemlja nekoč pusta in, prazna, velikanska goreča krog-Ija. Kdo je zanesel na svet prvo kal življenja? Priprosti razum sam nam pove, da začetnik vsega življenja na svetu more biti le j Bog. Za primero poglej vlak. | Petdeset vozov je skupaj sklenjenih. Vsi vozovi tečejo z jednako hitrostjo po železni cesti odkod dobi zadnji voz vlaka moč, ki ga goni naprej? Od predzadnjega. Odkod ima predzadnji voz vlaka moč, ki ga goni naprej ? Od pred-predzadnjegn. Odkod ima prvi voz vlaka to moč? Od mašine same. Odkod ima mašina to moč, da se premika in vleče s seboj vseh petdeset voz? Od pare (Dampf), ki suče kolesa mašine in ta mašina potegne za seboj prvi voz in ta potegne drugi voz itd. Kakor pri navadni malini (lokomotivi) preiskujemo, kaj je prvi vzrok gi-j banja tako moramo preiskovati tudi v stvarstvu, odkod je vesolj-, stvo, kdo je prvi vzrok gibanja, kdo je začetnik življenja. Učenja-1 ki raziskujejo naravo in vse poja- j ve v naravi, kakor se vršijo danes. ali kadar začnejo premišljevati kako se je vse to začelo, ta-' krat pa vsa naravoslovna znanost nič ne pomaga in na važna vpra-! sanja: odkod in čemu? nam more dati zadostni odgovor samo vera v vsegamogočnega Boga, ker znanost ne ve odgovora in molči — in ne bo nikdar odgovorila. Ignoramus et Ignorabimus. Kdo je vzrok gibanja vseh nebeških teles in gibanja zemlje? Kolesa v uri se vrtijo, ker je člo-; vek navil uro. Kdo je zavrtil kole-1 sa v stvarstvu? Nikar ne reci, sama od sebe so se zavrtila! Kako se more mrtva stvar — kakor je solnce in zvezde — pričeti naen- i krat sama od sebe sukati ? Ta moč! vrtenja mora priti od drugod. Ta inoč ni prišla od najbolj razumnega bitja na svetu — od človeka. Tista moč, ki je stvarstvo spravi- j la v vrtenje in ki skrbi, da se vsa nebeška telesa sučejo neprestano j in v lepem redu — more biti samo neskončno razumna moč Boga samega. Bog je hotel in zgodilo se je. Brezverec: Celi svet in vse na j svetu je nastalo slučajno. Da v ! veseljstvu vlada red, to je le slu-j čaj. Odgovor: Kako smešna je ta trditev! — Vsaka živa ali neživa stvar obstoji iz posameznih delov! in učenjaki imenujejo najmanjše delčke molekule in atome in elek-! trone. In da bi nastal celi svet — živa in neživa bitja — po slučajni kombinaciji miljonov in miljonov atomov brez volje božje to je: slučajno nastal, je absolutno nemogoče. Da bi vladal v stvarstvu red brez volje božje to je: slučaj- ne da bi treščili eden v drugega in se razbili. Slučaj! Ti, ki veruješ v slučaj, povej mi, če je mogoče, da bi se zgodil ta le slučaj: Naj bi kak človek na kako visoko goro vzel s seboj veliko množino črk, par milijonov črk. Te črke bi bile vse zmešane in s kakšnim aparatom bi ta človek vse črke razpršil po zraku, da bi letele daleč na okrog, kakor deževne kaplje, kamor bi jih zanesli vetrovi in bi padale, kamor bi se jim zljubilo. Ali je mogoče, da bi vetrovi izmed teh milijonov zmeša-nih črk nekaj črk tako srečno skupaj zanesli, da bi ležala na kakem gladkem tlaku črka poleg črke in če bi čitali te črke, bi videli, da imamo pred seboj pesem: Slovenec sem ... ? Rekli boste: to ni nikdar mogoče! — Ali je mogoče — vprašam na dalje — če bi na raznih najvišjih gorah pustili cele kupe črk. Vetrovi in viharji bi se igrali z njimi na primer tisočletja, zanašali bi jih na druge gore, metali bi jih v doline, jarke in na vse strani — koliko časa bi morali ti vetrovi sami skupaj znašati črke, da bi iz teh črk slučajno nastalo n. pr. 6 knjig Družbe sv. Mohorja? Rekli boste, to je absolutno nemogoče. Vetrovi nikdar ne morejo slučajno iz črk napraviti povestij ali pesmi j. Dobro! Tako pa tudi slepa, gluha, mrtva narava ni mogla iz atomov napraviti niti ene same cvetke, kaj še le celega stvarstva; milijone vrst rastlin, živeli j in človeka. Kdor to trdi, da je to slučajno nastalo, ta človek ni pri zdravi pameti. Kako smešno je misliti, da bi se skupina atomov slučajno sama tako kombinirala, da bi iz njih nastala n. pr. le ena sama rastlina, boš spoznal, če računaš tako-le: Če vzameš v tiskarni sedem vlitih črk in postaviš eno vlito črko poleg druge tako, da bo vsak pot teh sedem črk drugače postavljenih, veš kolikrat bi ti teh sedem črk lahko zmenjal? Nič vnanj kot 5040 krat. To lahko vsaftdo poizkusi. Dve črki se lahko zamenjati dvakrat; tri črke šestkrat; štiri črke — 26krat; pet črk — 120-krat; šest erk — 720 krat; sedem črk — 5040 krat; osem črk — 40,320 krat; devet črk — 362,880 krat; deset črk 3,628.800 krat; — dvanajst črk 479,001.600 krat: trinajst črk že čez 3 milijardde krat. — Vzgled samo za štiri črke, ki se dajo postaviti 24krat, vsak pot drugače: a j b | c | d ; b|ajcjd ; c|a|bjd; d|a|b|c; a|-b|d|c; b|ajd|c; c|a|d|b; d|a|c|b; a j c | b | d; bjc|a|d; cjb|a|d; d|b|a|c; ajcjdjb; b|c|d|a; c|b|d|a; d|b|c|a; aldjejb; b|d|c|a; ejdjbja; d|c|b|a; ajdjbjc; b|d|a|c; c|d|a|b; d|c|a|b; Dvanajst črk se da na ta način postaviti vsak pot drugače blizu 500 milijonkrat. Sedaj pa seštej vse atome vesoljstva! Velikost zemlje je čez 2700 milijonov kubičnih milj, koliko je to atomov! Solnce je 333.000 krat večje kot zemlja, koliko atomov! Zvezd in solne na nebu je na tisoče milijonov. Sedaj pa vprašaj učenega računarja, ali je mogoče na podlagi računov, da bi se ti neštevilni atomi v stvarstvu sami slučajno iz neštevilnih svojih leg tako mogli kombinirati, da bi iz njih nastala bitja in ali je na podlagi računov mogoče, da bi ta telesa slučajno mogla tako stanovitno vzdržati red pri svojem kroženju? Računi ti bodo odgovorili: To je nemogoče. — Kjer je stvar, tam je stvarnik, kjer je red, tam je razum, in iz reda v naravi mora vsakdo sklepati, da Bog, ki je svet ustvaril, isti Bog tudi svet ohranjuje in vlada. (Dalje sledi). no, je absolutno nemogoče. Premisli sledeče primere: Na širokem bulcvardu kakega velikega mesta vidiš kak lep poletni dan ali večer na tisoče in tisoče avtomobilov, ki letijo mimo tebe bliskoma, a vsi se lepo vrstijo eden za drugim, gor in dol, gor in dol, in prav redko je kakšna nesreča. Če bi ti rekel, da na teh avtomobilih ni nobenega človeka (šoferja), in da se avtomobili sami v lepem redu vrstijo, — bi se ti vsakdo smejal in bi rekel: to je nemogoče, to je laž. In česar si ne moreš misliti o avtomobilih, to si moreš še tisočkrat manj misliti o milijonih in milijonih zvezd in solne na nebu, ki krožijo tisoč in tisočletja ali milijone let neprestano z velikansko ali vedno jed-uako hitrostjo v najlepšem redu, Vojna prorokovanja. V dobi, ko ne vemo, kakšna usoda čaka Evropo, postaja vsakdo nekoliko lahkoveren in najrajši I ljudje verjamejo raznim vojnim prorokom. Mnogi so £li in pričeli brskati po starih arhivih, da bi j našli proroške zapiske, in so tri-i umfirali, če se je kak dogodek res •podobno izvršil, kakor je bilo zapisano v starih pismih. Pa tudi moderni "vedeževalci" in "som-nambuli" so prišli tekom vojne do velike slave; vsakdo pač pozna i-me madame de Thebes v Parizu, ki še vedno napoveduje francoske triumfe, in tudi berolinska ve-deževalka Ferriem, ki že od leta 1898. konsekventno prorokujt.-razpad Anglije, je precej znana. Res je, da so se mnoga taka vojna proroštva vsaj deloma obtisni-la. Tako je v marcu 1. 1914. neka gospa v Gradcu prorokovala, da se bo še junija meseca izvršila sprememba na avstrijskem prestolu in da pride isto jesen do velike vojne, ki bo trajala še tudi leta 1915. Kakor znano, se je izvršil sarajevski umor 28. junija in prestolonaslednistvo je prešlo na osebo nadvojvode Karola Franca Jožefa. Tudi razne napovedi pariške madame de Thebes so se obistini-le. V svojem proroškom almanahu za leto 1913. je n. pr. objavila ta pariška vedeževalka to-le: O-ni, ki misli, da bo nekdaj sedel na prestol, ne bo tega dosegel Vladal bo mladenič; ki ne misli, da bo tako mlad poklican na prestolje. V almanahu za leto 1914 .ponav-ja Mine de Thebes svojo napoved in pristavlja: Drama v cesarski hiši se bo skoraj izvršila. Usode ne more nikdo ustaviti." Najslavnejši med starejšimi vedeževalci je bil brez sumnje Michel de No-stredame, ali kakor se je sam na-zival Nistradamus. Bil je zdravnik in astrolog. Kot prorok je napisal nebroj pitijskih verzov v četvero-stopnih kiticah. Komentatorji No-stradamusovih foliantov trde, da je natančno prorokoval veliko I vojno, katere se bo udeležila An-; glija. Da, vedel je celo, da se bo — Lusitanija potopila, kajti v njegovih kiticah je tudi verz "Les Lusitanians n' en seront pas con-tenst (Luzitanci ne bodo zadovoljni). Drugi komentatorji pravijo sicer, da Nostradamus ni mislil na pasažirje "Lusitanije", temveč I na Portugalce, ki so jih nekdaj imenovali tudi Luzitance. Pa nič ne stri; Nostradamus je pač hotel po mnenju teli raziskovalcev povedati, da se Portugalci ne bodo dali zapeljati od Angležev v vojno. Nostradamus pa je napovedal svetovno vojno tudi še s sledečimi besedami: Angleško kraljestvo bo preživelo še tristo let, potem pa se bodo pričele neštete množice gibati po kopnem in morju. Kadar bo vojaški razvoj Severa (Rusije) ogromen in kadar se odprejo velika morska vrata (Panama? Dardanele?), potem se bo zrušilo gospodstvo otočanske-ga kraljestva. London bo drhtel pred jadrnicami (zrakoplovi). Kadar bodeta zasedena Gent in Bruselj, takrat se bodo vršili v njunem zaledju orjaški boji. Ena država bo obkoljena od odkritih iu neodkritih sovražnikov. Eno potovanje ne bo imelo zaželjenega uspeha; smrtna neprijateljstva se bodo pričela. Zveza treh držav se bode razbila. Vojna se bo končala na vodi." Kdor ima nekoliko fantazije, ta si Nostradamove besede lahko prikroji na današnji čas. Ni čuda, da so njegove knjige doživele v svetovni vojni novo slavo. — Zanimivo je tudi pro-računstvo japonskega majorja Ji-ro Kamakami, katerega knjiga je izšla pred nekaj leti tudi v nemškem prevodu. Kamakami trdi z gotovostjo, da bo Italija v svetovni vojni napadla svojo zaveznico Avstrijo. Toda Japonec dodaje: Z naravnost neverjetno silo bodo avstrijski polki neprijatelja porušili. Tudi na sinjem Jadranskem morju bodo doživeli Italijani izgube. Tegetthoffi še niso izmrli:" Pred kakimi 30 leti je umrl v Tu-rinu duhovnik Don Bosco, katerega častijo v Italiji kot nekakega polsvetnika. Don Bosco je napisal celo knjigo prorokovanj in dejstvo je, da je leta 1863. napovedal francosko-nemško vojno leta 1870/71.) in poraz Francozov. Zapustil je razna prorokovanja tudi za poznejše čase, toda njegove zapiske je dal vatikan konfiscirati ter jih spraviti v svoj arhiv, kjer niso nikomur dostopni. — Nemški profesor dr. Frid. Zurbonsen je izdal nedavno celo knjigo, v kateri razlaga vojna pr£ ročanstva. (Probhezeiungen zum Wcltkrieg 1914/15.) Normalna barva. Vsakdo zna, da se mu včasih zdi kakor da bi ne imel prave barve na obrazu, ali da se mu ista spreminja v rumeno, ali pa v bledo barvo. V takem času je potrebno, da se takoj, potrudite za zdravilno pomoč še predno postane bolezen veliko hujša. Povzročba temu je, da vaš želodec nepravilno prebavlja, in takrat je potrebno, da zavžijete nekoliko Trinerjeve-ga ameriškega zdravilnega grenkega vina ter da z vživanjem istega nadaljujete, ker to vam bode zopet spravilo zdravje v pravi tir. Želodec in prebavni organi vam bodo zopet normalno delovali. 0-kus se vam bode zopet povrnil in vse drugo vam bode šlo v pravi red, da boste dobili zopet normalno barvo. Dobiva se v lekarnah. Cena $1.00. Josef Triner, izdelovalec, 1333-1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Zapomnite si, da ni boljšega zdravila zoper bolečine, kakor je Trinerjev Liniment. Poskusite soparno ogreti bolne ude in potem jih nadrgnite s Trinerjevim Lini-mentom in potem boste videli u-speh. Cena 25 in 50 centov, s poštnino 35 in 60 centov. (Advertis.) DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA prodaja 1780-82 E. 2 8 tli St., Lorain, O lilo CONKORD RDEČE VINO $25 00 barrel DELAWARE BELO VINO $35.00 barrel Pri manjih naročilih cena po dogovoru. Vina so popolnoma paravna, kar jamčim. Naročilu ie pridejati denar ali Money Order. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Slavnemu občinstvu v Waukegan in North Chicago, s tem uljud-no naznanjam, da sem otvoril kro-jačnico na 838—10 cesti v Waukegan, 111. Izdelujem obleke po nizki ceni to je od $15.00 naprej ! Čistim in popravljam tudi stare obleke. Za lično delo in dobro blago jamčim. Anton Gorišek, 838—10th St. Waukegan, 111. (Adv. No. 10—13.) DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽALOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J., ALLEGHENY, PA. Novo odo je napisal Gabriele d' Annunzio in sicer jo je posvetil srbskemu narodu. Toda to dejstvo ni tako zanimivo, tembolj pa to, da je i-talijanska cenzura odo deloma konfiscirala. Italijanski cenzor je — kakor pravijo švicarski listi — po višjem nalogu zasegel nekatera mesta, ki grdijo Nemčijo in nemškega cesarja. Značilno za sovraštvo Italijanov proti naši državi pa je. da se rimskemu cenzorju ni zdelo potrebno zaseči v d' Annunziovem najnovejšem pesniškem umotvoru naravnost neverjetnih napadov na Avstrijo in našega cesarja. Obmetavati nasprotnika z blatom je pač najža-lostnejši način "boja za kulturo." Ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 57 in Butler St., Pittsburgh, Pa. Uradniki za leto 1916: Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslagc Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. I. tajnik: Frank Trempush, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Nikolaj Prokšelj, 572 Butler St., Etna, Pa. Društ. zdravnik: Dr. R. J. Syber, Lockal St., N. S. Pittsburgh, Pa. Člani so sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000., $500. ali $250. Naše društvo plačuje $5.00 bolniške podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji. Slovenci in Hrvati, kteri še niste pod zastavo K. S. K. J. se uljudno vabite, da pristopite k močni podporni organizaciji in sicer pristopite k navedenemu društvu. Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku in ravno tako zopet ko ozdravi. Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana piama, koverte vabila in vitopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 2146-59 Blue Island Ave., Chicago, IU. Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno ladovoljnost jlede cene točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pripravne Vp'aCilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za bla-irainike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter Po-botnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše ia posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. ic Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenlk tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote". - ^ . « ^ V T T fW! W-1 zaboj najboljše pive "OLD LAGER" katero izdeluje Citizens Brewing Co., \ v Joliet, IU. * North Collins Street. Both Phones: 272. Zapomnite si rojaki, da Amerikancc ne more biti Kranjec, če se prav sedemkrat na glavo postavi; to je gola resnica. Vsak vesten in soliden trgovec se drži tudi resnice s tem, da ]»onuja in prodaja svojim odjemalcem to, kar v resnici importira. Tega gesla be drži sirom Amerike znana in edina samostojna slovenska importna tvrdka A. Horuat, ker piše na svoje steklenice "Kranjski importiran brinjcvec. Slivovec ali Tropinovec, katerega v res niči importira. Sedaj se te pijafe ne more dobiti iz starepa kraja, jaz je imam pa se obilo na rokah od preje. Vlad Zedinjenih držav vsace^a strogo kaznuje, ki bi skušal prodajati navadno blago za importirano. In vendar je najti pri nas mnopo takih ljudi, ki ponujajo občinstvu razne likerje, ter piPejo na steklenico: Kranjski Brinjevec, samo da mečejo odjemalcem pesek v oči in da naše ljudi slepijo s takimi besedami. Jaz prodajam tudi tak brinjevec. ki ni importiran po $0.60 zaboj, na galone pa po $1.75 Double Stamp 100V katere vrste ga hočete. ANTON HORWAT, importer in trgovec z žganjem na debelo. Telefon: Canal 2974. 1827 W. 22nd St„ Chicago, III. (Adv. No. 11-15) IZUMITVE PRINAŠAJO BGGATSTV0! Za izumitelje in one, ki hočejo nekaj izumiti hoče moja slovenska knjižica in popis potrebnih izumitev pokazati pravo pot. Oboje pošiljam na svoj lastni strošek, na zahtevo. Brezplačna obvestila in nasveti, — Povpraševanje o možnosti patentiranja kateregakoli izuma ' popolna zastonj iu hitro odločeno, ker se nahaja moj urad v Washingtonu, središču državne ol»lasti za iz-davanje patentov. Pišite danes v slovenskem jeziku na: A. M. Wilson službeni odvetnik za patente 311 Victor Bid g. Washington, D. C. ŠE NIKDAR niso bile avstrijske krone tako po ceni kakor sedaj. Poslužite se torej te ugodne prilike in se spominjajte svojcev v »tarl domovini s kakim denarnim zneskom. Posiljatre so jamčene. Sedaj Vam pošljem K'100 samo za $13.15 United Undertaking Go. POGREBWIKI Podjetje, • katerim m t vtmA todi Slovenci. Na vogalu Union & D. St., Pueblo, Colo. £o priporoča Blovoaeon m blagohotno naklon jtaoeS. 8.17.1« Tudi izdeluješ* vsakovrstne pravoveljavne listin* ha izvršujem vse, v notarske stroko spadajoče zadeve ca BAnribae države in staro domovino. Se Vam priporočam spoštovanjem JOSIP ŽALAM, 1004 N. Chicago St, JsO* DL Z $1.00 se otvori lahko prt hranilno vlogo 3% katera se obrestuje po • • • • Joliet Trust & Savings Bank 114 N. Chicago Street JOLIET, ILL. Ta banka je ped državnim nadzorstvom. I Novice jiz stare domovine. I ITALIJANSKI NAPAD NA LJUBLJANO. Ljubljanski Slovenec z dne 21. febr. piše: Vojni poročevalci poročajo iz vojnega tiskovnega stana o napadu italijanskih letalcev na Ljubljano: Popolnoma se je izjalovil velikopotezno nameravani poizkus I-talijanov, da maščujejo obstreljevanje Milana iz zraka z napadom na glavno mesto Kranjske. Ob pol 9. uri zjutraj se je javilo 18. febr Laško zračno b rodov je je preletelo ob pol 9. uri Gorico. Takoj se je dvignilo nekaj e. in kr. letal kvišku; pričeli so streljati o-brambni topovi. Med 8 italijanskimi letali se jih je moralo obrniti pet že pri Gorici; trije so izginili v gosti megli; opazili so jih zopet šele nad Postojno in nad Vrhniko. Ob 1). nri dopoldne je razpočila prva bomba na ljubljanskem tlaku in je napravila veliko luknjo, tri bombe so istotako brez škode razpočile, dve bombi sploh nista razpočili. Velika sreča je bila, da ena bomba ni zadela neke rezervne bolnišnice, v katere bližini je padla. Sovražna letala so izginila nato v smeri proti Savljam in Zalogu. V Savlah so vrgli pet bomb, a dve nista razpočili, ostale tri pa tudi niso povzročile nobene škode. Tudi na Zalog so vrgli nekaj bomb, ki niso napravile nobene škode. Ko so se vračala italijanska letala, so zadela nad Vipavsko dolino na devet avstrijskih letal: štiri Sokkerjeve vrste in pet dvokril-nih. Ob tej premoči se je razkropilo sovražno zračno brodov-je. Eno laško letalo je poizku šalo pobegniti čez Opčino, drugo, < apronijeve vrste, čez Postojno. Povsod so jih naši letalci napadli in zasledovali. Tretje letalo, za boj pripravljene, Capronijeve vrste, zelo modernul z dvema motorjema in s tremi strojnicami so napadli naši pri Ajdovščini in so je sestrelili pri Mirnu. V njem sta se nahajala dva italijanska stotnika, enega, pilota, so naši ujeli, opazovalec je mrtev. Okolu 11. ure dopoldne je priletelo neko drugo italijansko letalo čez Britof, Godovič (jugovzhodno od Idrije) in Vrhniko nad Ljubljano, kjer je zopet metalo bombe. Ena vržena bomba je padla pred staro sladkorno tvorni-eo, kjer je zato razbitih veliko šip; drobci so ranili dva konja, tudi sicer je škoda neznatna. Tudi ta letalec je moral tiho bežati, da ni bil sestreljen. Posebno zanimivo je izvedeti, da so velika italijanska bojna le tala, vrste Caproni, popolnoma odpovedala in so jih naši letalci pognali v beg ali pa sestrelili. ubit ni bil nihče. Čudežno je bilo, da je edini moški, ki je bil doma pri zgoraj omenjeni hišici sekal drva komaj tri metre proč od mesta, kamor je udarila bomba, a se mu ni zgodilo prav nič. Le sekira mu je padla iz rok, a menda od hipnega strahu. Letalec je vrgel razven teh še nekaj bomb, e-no na neki oddaljeni cesti, ena pa je padla v Ljubljanico, nekaj jih je pa vsul na železnico. Ljubljan čane je ta novost pognala na ce ste. Vse je letelo gledat, kaj je napravila onemogla laška jeza Nihče se ni skrival, dasi se je ve delo, da nad meglo preko Ljublja ne še vedno krožijo laški letalci Strahu nismo nikjer opazili, pre vidnost pa bi seve priporočali. O kolu poldneva je solnce razpršilo meglo in je veselo posijalo na ljubljanske ceste. Pozdravljalo je belo Ljubljano, katere prebivalstvo se je danes s svojo občudovanja vredno mirnostjo zopet odlikovalo v teh težkih časih. O poldanski zvonovi so zapeli, mec glas zvonov pa so se nakrat vmešali ostri streli naših letalskih o-pazovalnic. V modrem zraku se je zasvetil obsijan od solnca laški aeroplan, na katerem je bilo do bro opaziti laška trobojnica. Mir no je plul nad Ljubljano, obstre 1 je van od naših topov. Vse ulice so bile polne občinstva, ki je za sledovalo polet. Nakrat ostro pi ščanje v zraku — nato pok. Letalec je meril na staro cukrarno, bomba je pa padla ob zidu cukrar-ne, izkopala veliko jamo in pobi la šipe v kantini. Iz vojnega po- SLOVENSKI VOJAKI V RUS-„ KEM VOJNEM VJETNI-ŠTVU. ročevalskega stana poroča ''Pester Llovd", da je bil ondi ranjen neki deček, ki je umrl. Letalec je v bližini vrgel še eno bombo na gredice, eno pa je vrgel za slovo na drugem koncu Ljubljane in neznatno poškodoval neko hišo. litis smo imeli, da je bil enkrat od naših krogel zadet, ker se je nekoliko nagnil, nato se je pa hitro dvignil višje in pobegnil. Vseh bomb je bilo na Ljubljano vrženih 14, skupno na okolico pa okolu 40. Včeraj zvečer je bil zopet a-viziran nek laški letalec. Tako so Lahi izpolnili obljubo, da pridejo v Ljubljano. V mesecih so se sicer zaračunali, trdnih tal pa tudi to pot niso imeli pod seboj in jih na naših tleh nikdar imeli ne bodo! K ponesrečenemu laškemu poletu v Ljubljano 18. februarja. Preko Opčin je poizkušal poleteti v notranjost naše države trop laških letalcev. Naša opazovalni ea jih je opazila in pri Opčinah zavrnila celo vrsto laških letalcev. Nekaj pa jih je vendar pre letelo in je pričelo 18. febr. zjutraj sitnariti nad Ljubljano in o kolico. Meglena plast je bila nad Ljubljano in okolico, nad njo so krožila tri italijanska letala in metala bombe na Ljubljano in o-kol., povsod z laško srečo. Celo strahu niso nikakega povzročili. Svojo srečo je poizkušal eden laških letalcev že okolu 8 ure zjutraj ter je v presledkih spuščal bombe do četrt na 10 uro dopoldne. Okolu četrt na 10 je priletel nad neko vojaško rezervno bolnišnico. Bomba je padla pred bolnišnico kake 3 m daleč od stene poslopja in je izkopala 1 m globoko in kaka 2 in pol metra v premeru široko jamo,, zračni pritisk je pobil eno okno v prvem nadstropju, v pritličju in pa okna v kavarni in v drugem nadstropju sta ostala cela. Ko je letalec vrgel to bombo, se je obrnil in vrgel nekoliko proč od tega kraja tri bombe. Dve bombi sta padli tik ob zidu neke hišice v razdalji kakih 5 metrov druga od druge, izkopavši 3 m široki in kak meter globoki jami. Poškodovali sta nekoliko hišni zid in streho in premetali orodje v podstrešju. Na streho sta vrgli polno prsti. Tretja bomba je padla na istem potu kakih 12 m proč od prvih dveh. Izkopala je takisto jamo, a ni napravila nobene škode. Ranjen ali Boj z laškimi letalci v zraku. Iz Goriškega nam poročajo: V petek, dne 18. febr. je bil krasen spomladanski solnčni dan. Nebo čisto in jasno brez oblačka. Bilo je jasno kot na dlani, danes ne o-stanemo brez italijanskega zračnega obiska. Krog desete ure predpoldne so se že oglasili v smeri proti Gorici naši obrambni topovi in sivkasti oblački razpoka-jočih se šrapnelov so naznanjali kot zvesti stražarji, da se bliža v zraku sovražnik. In kmalu nato so zabrneli visoko, visoko v zraku motori našil letal, enokrovni in dvokrovni oklopniki, pripravljeni za boj. Toda topot ni bilo celega italijanskega zračnega letalskega brodovja, ampak samo eden sovražni dvokrovni oklopnik, francoskega sistema in izredno velikega, naravnost orjaškega obsega, prebarvan v obliko velike italijanske trikolore. Letel je na posameznih mestih precej nizko nad Vipavsko dolino. Štiri naša o-klopna letala so ga obkrožila in pričelo se je manevriranje drznih, spretnih letalcev. A dan je bil tako poln solnca kot smehljaj spomladi — in čudovito lepo so se lesketala v solčnih žarkih krila letal, kot da bi bila posuta z biseri. Nad nami so pričele rožljati v zraku strojne puške, naše in sovražne, zrak je vbil poln teh rezkih strelov. Motorji letal so neprenehoma brneli, letala so se dvigala in padala, zapuščajoč siv dim za seboj, spreminjevala smer in skušala sovrainika preleteti. Veliko sovražno letalo jc bilo očividno zadeto od naših strelov, ker se je parkrat precej občutno nagnilo na Pod tem naslovom priobčujc 1' Strefflers Militiirblatt" članek, iz katerega posnemamo to-lc: Opetovano se je opozarjala jav nost v posameznih fazah svetovne vojne na nasprotstva med običaji vojne na kopnem, ki so se dolo čili v Haagu leta 1907. s privoljenjem vseh kulturnih držav in onimi dogodki, ki se odigravajo sedaj na bojnih frontah. Toda ne samo v bo ju so šli dogodki preko meja, ki jim jih je postavilo mednarodno pravo tudi po boju je u-soda premaganih preostalih in vjetih vojakov drugačna, kakor bi morala biti po določilih mednarodnega prava. Kaj so zlasti avstrijski vojaki v ruskem vojnem vjetništvu doživeli, je posneti iz doživljajev nekega avstro - ogr skega častnika, ki je bil dne 28 avgusta težko ranjen in se je \ izmeno sedaj kot invalid' povrnil Dokler se je mudil poročevalec kot ranjenec še na avstrijskem o-zenilju (1 .septembra do 5. oktobra 1914 pri Zločovu), mu je bilo kljub takratni okupaciji tega dela dežele s strani Rusov življenje še vztrpljivo. Saj je pomagalo domače prebivalstvo, omiliti brezobzirnost ruskega vojaštva. Hujša je bila usoda ranjencev, ko je prišlo koncem septembra 1914 do evakuacije bolnišnice. Ranjenci so morali dne 23. septembra 1914 čakati 24 ur na odhod vlaka, ne da bi se bilo skrbelo za njih prehrano. Transport poročevalca v Pcdwoloqzysko se je iz- vršil dne 5. oktobra 1914 v nekem vozu za živino skupaj z ruskim moštvom; tam je bilo 13 težko ranjenih. Kakršnekoli strežbe ni bilo. Predno so se odpeljali iz Pod-woloczyske v Kijev, so morali ranjenci čakati 3.dni na kolodvoru Podwoloczyski v nekem sanitetnem vozu IV. razreda Med vožnjo v K^jev si je bil poročevalec vsled padca v vozu od dveh strelov ranjeno nogo še enkrat zlomil. Njegove opetovane prošnje, da naj mu odpro obvezo, so bile .zaman. Gdč. R., ki je stala pred medicinskim doktoratom, mu je -hotela napraviti takozvano 44okno'' v ob-ezi, morala pa je to opustiti, ker je to prepovedal ruski zJravnik-predstojnik v bolnišnici v Kijevu. Ko je dospel v Moskvo (21. oktobra 1914.), se je izkazalo, da jo imel poleg rane in zlomljene kosti še drugo rano na nogi, ki je do takrat ruski zdravniki niti o-pazili niso. Na transportu v Moskvi s kolof, dvora na kolodvor, 23. oktobra 1914, so bili vjetniki neprestano izpostavljeni zmerjanju prebivalstva, zlasti šolske niladeži, in zmerjanje in psovanje se je vrstilo z grožnjami in gestami zaničevanja najnižje vrste. Dasiravno se rane in poškodbe pripovedovalca še niso bile zacelile in dasiravno je trpel hude bolečine, so ga vendar koneein novembra 1914 poslali v Sibirijo. Celo berglje so mu hoteli vzeti. Tudi bi bil moral iti peš čez za-mrzlo Volgo od 5 do 6 vrst oddaljenega kolodvora. Šele na prošnje se je dovolilo, da so si smeli vjeti častniki najeti sani, ki so si jih morali plačati sami in sicer tu-ti za ruskega častnika, ki se je peljal z njimi. Med potjo so dobili častniki od Omska naprej po 75 kopejk na dan, enaka vsota pa je šla v žep podčastnika. Ko so dospeli v Krasnoyarsk, — 10. decembra 1914 — je dobilo po 5 častnikov skupaj juho v čebru, kakršnega rabijo sictr za pomivanje, ruski vojaki pa so jim morali posoditi lesene žlice, ki so jih potegnili iz škornjev. Toliko o potovanju v vjetniško taborišče v Krasnojarsku. Sedaj pa o razmerah v tem taborišču samem. 1. Rusi dele avstrijske vojne v jetnike po narodnostih. To bi ne dalo povoda za pritožbo, če bi se zgodilo z namenom, olajšati vojakom, ki se razumejo, ali ki so kot tovariši stali bližje, občeva- nedostatki odpravijo, so ostali zaman. V opravi častniških sob jc manjkalo vsega najpotrebnejšega, postelje s stenicami so bile edina oprema. 3. Prehrana moštva je slaba in prepičla. Pogosto se zgodi, da ruska straža vzame vjetnikom določena živila. Pa tudi iz lastnih sredstev si moštvo ne mpre izboljšati hrane, ker ne dobiva denarja. Niti umivati se moštvo ne more. Kadar potrebujejo vjetnike za delo, jim obljubujejo razno, pozneje j)a jim obljub ne drže. Zlasti težke so disciplinarne kazni. Kaznujejo pa prestopke proti disciplini. Tudi se zgodi, da je kaznovani še cel mesec potem, ko je svojo kazen že prestal, še v are-stu, tako se je zgodilo tudi pri nekem častniku. — Končno se je tu-df pogosto zgodilo, da jc rusko moštvo grdo ravnalo s častniki in da se zanje nobeden ni zavzel. 5. Sanitarne razmere v taborišču v Krasnojarsku so naravnost obupne. Niti v bolnišnici taborišča ne vladajo vsaj napol urejene in najskromnejšim zahtevam higijene odgovarjajoče so okuževale zrak in diskreditira-le etiketo finese. Sedaj so posamezni hotelirji vpeljali posebne znamke, brez katerih nihče nima vstopa v lokal. Na ta način so lahkoživkam zaprta vrata za vedno. Kot prvi posnemalec tega modrega ukrepa je gosp. F. Boje, lastnik kavarne "Universo," v Trstu. Po solnčnem zatonu ima dostop v njegovo kavarno edino-le element neomadeževane preteklosti. Tako je prav! — Bi bilo tudi v najboljših ljubljanskih hotelih priporočati! — Devinski grad, o katerem javlja uradno poročilo z dne 4. febr., da ga je zadelo več italijanskih izstrelkov in deloma porušilo, leži na strmi višini ob morski obali, tri četrt ure železniške vožnje na progi Trst-Krmin. Med nnjčarobnejše slike jadranske o-bali spada ona, ki jo nudita v De-vinu visoko nad morjem dvigajoča se terasa in grajski balkon, s katerih je odprt pogled na tržiško in oglejsko nižavo, del beneških lagun pri Gradežu, celo mesto Trst z morskim zalivom in istrsko obalo do Pirana. Nad to prekra-,T , , , . . v sno sliko je bil Gabriel d'Anun- \ sled kakovosti stanovališe, ker zio neizrekljivo zavzet, ko je vži-so V.ietniki stlačeni na majhen! prostor in vsled preslabe hrane. razmere. so bolezni med vjetniki same ob sebi umevne. Seveda je prišlo tudi do epidemije pegastega legar-ja, ki je zahteval med vojnimi-vjetniki v taborišču neštete žrtve. Da se je mogla epidemija sploh ustaviti, se je zahvaliti edinolo požrtvovalni skrbi lastnih zdravnikov, častnikov in moštva. Ruska uprava ni ukrenila ničesar, sa j ji je tudi vseeno, če vjetniki po-mro. Podobne nezadostne razmere vladajo glasom poročila nekega avstro - ogrskega živinozdravnika tudi v taborišču v Novem Nikola-jovu. Tam je umrlo samo za pegastim legarjem 7000 mož. 6. Bivanje v taborišču v Krasnojarsku pa je vzbudilo v poročevalcu tudi prepričanje, da se v Rusiji odreka človeško ravnanje ne samo skupnosti vojnih vjetni-kov, marveč tudi posameznemu bolniku, če je prišel iz sovražne države. Po tem poročilu bo pač vsakdo lahko čutil, da je že sama vest, da se Hiore kdo vrniti iz ujetništvo, vplivala kakor odrešitev. Pač je bilo treba na potovanju skozi Rusijo prestati še mnogo grenkega in je bilo pretrpeti če mnogo pomanjkanja. Na FinsKcm so se čutili vjetniki vsled prijaznosti finskih sester Rdečega križa že bliž-1 je kulturi in civilizaciji. Prisrčnega sočutja in dobre postrežbe pa 1 so bili deležni na švedskih tleh. j Domovini vrnjeni vidijo svojo; prvo dolžnost v tem, da se spominjajo svojih tovarišev, ki so m o- j rami ostati'v vjetništvu in jim! pomagati, kolikor se da. Naj se torej predvsem izve rc ' snica o usodi vojnih vjetnikov vi Rusiji! Naj služi ta opis, ki popol- j noma odgovarja resnici, tudi' predvsem v to, da je za izboljša nje njihovega položaja dejanska j pomoč skrajno potrebna in da je to dolžnost človekoljubja! PRIMORSKO. val gostoljubnost grajskega gospoda. Ozek skalnat greben vodi k staremu gradu. Ostanek stolpa in ostanki zidu pripovedujejo o minulem sijaju. Izvor hiše "Devinskega grofa" je teman. Najbrže je ta rodbina zavladala na sosednjem ozemlju začetkom 12. stoletja. Predzadnji prebivalec starega gradu je bil grof Hugo, glavar mesta Trsta, pod če-gar vlado se je mesto leta 1382. prostovoljno podvrglo habsburški hiši. Kmalu za njim je ostal stari strašni stolp zapuščen in na mestu nekega rimskega stolpa se je v 14. stoletju zgradil novi grad. V 16. in 17. stoletju je prišel najprej kot fevd, potem pa po kupu v roke grofa Thurn-Valassina. Sedaj je knežja hohenloška posest s palači pristojno opravo ter dragoceno zbirko porcelana, orožja in slik. Od gradu vodi pol ure severno vozna not k reki Timdv, krog katere s,'/snuje toliko bajk in ki tri kilometre pred svojim izlivom v morje nenadoma privre iz obali na dan in teče proti svo« jemu cilju. — Pomanjkanje sena na Spodnjem Krasu. Ko je izbruhnila vojna z Italijo, je bilo takoj na vsem Krasu polno konjev in kobilic, ki so travo končavale. Kmetje so z vso silo kosili travo, vojaki pa so seno grabili in vozili za vojaške potrebe. Potem so kmetje daljne senožeti pustili, da bodo travo kosili v jeseni, a tudi tja so kobilice privandrale in travo uničile; ni čuda, da so sedaj prazni senjaki. Dosedaj so kmetje redili a^vino z žitno slamo, a ta je sedaj pošla, zato je nastalo veliko pomanjkanje sena; ako ne pride na pomoe vlada ali pa kaka druga uprava, da nam seno priskrbi, bo treba krave odvezati in prodati, kar bi bilo zelo občutno za družine. Če ima kmet mleko, lahko živi brez krave in druge zabele, če pa mleka ni, družina zelo trpi. Stari ljudje so pripovedovali, da kdor hoče imeti poleti ženjice za travo žeti, jih mora vprašati in zanje skrbeti o sv. Neži. Pa letos smo res videli celo vrsto ženjic, ki so travo žele, in kmete, ki so seno vozili o sv. Neži. Stari ljudje ne pomnijo, da bi se januarja meseca poželo toliko trave,.kolikor se je je letos. Električna vojna bodočnost. V pogovoru s sotrudnikom "E-eho de Paris" je izjavil Mareoni, da bodo bodoči vojni na razpoir-go še druge iznajdbe, ki bodo prekašale najdrznejše predstave ■Wellsove in Jules Vernove. Današnji "uspehi" ne pomenjajo ničesar v primeri s presenečenji, ki jih je elektrika pridržala tehničnemu obratu bodoče vojne. Pred seboj vidim, pravi Mareoni, bojišča brez topov, brez pušk, brez bomb. Ni dvoma, da bo vojna kakor hitro se nam posreči iznaiti električni stroj z zadostno močjo, da potom električnih učinkov iz velike daljave užgemo munieijske snovi, popolnoma izpremenila vse svoje bistvo. Oklopne križarke na visokem morju, munieijske zaloge bodo na en mah eksplodirale — začenši pri šrapnelih v topovskih žrelih. — Uvedba moralnega življenja v Trstu je kot novum pričela do- j ločati mero programa dostojno-1 sti. Po bolj merodajnih lokalih so se zbirale nekatere ženske, ki VAŽNO ZA AVSTRIJCE! Avstrijske krone, ki so bile pred vojno 20% centa, so sedaj vsled majhnega izvoza avstrijskih izdelkov v Združene države precej ceneje. V Avstriji imajo pa še vedno isto vrednost! NAŠA TVRDKA PONUJA VAM PRILOŽNOST, DA KUPITE SEDAJ ZA SAMO $125.00 za 1000 Kron OD 51/2 % AVSTRIJSKEGA VOJNEGA POSOJILA, ALI PA V MANJŠIH ZNESKIH PO $13.00 ZA VSAKIH 100 K. Obresti teko od dneva, ko se denar vplača v New Yorku. NA VSAKO AVSTRIJSKO VOJNO POSOJILO, KI JE KUPLJENO PRI NAS, POSODIMO VSAKI ČAS 70% TRŽNE VREDNOSTI. Natančnejša pojasnila damo rade volje Na vprašanja v slovenskem jeziku bomo slovensko odgovorili. ZIMMERMANN & FORSHAY člani New York Stock Exchange. Oddelek K. NEW YORK 9-11 Wall St. ? vkwwvmwwwwmwmwwwww^^ stran. Sovražni letalec se je mo-|nje. Rusi pa dele vojne vjetnike ral umakniti neprestano zasledo- po narodnostih samo, da morejo van od naših letal. Bomb ni me- Slovanom dovoljevati večje u°-od- tal nikjer. Pač pa je en naš letalec proti njemu vrgel dvakrat bombe. Kmalu nato so posegli v akcijo zopet obrambni topovi! A-li je dosegel sovražni aeroplan svojo bojno črto, ali ne, nismo mogli konstatirati. Molčanje žensk je veo nego moških, ker je bolj ali premalo v navadi. vredno redko, nosti. 2. V taborišču v Krasnojarsku (poveljnik naprej podpolkovnik Gudjar, potem polkovnik Kodi-nec) je bilo pozimi 1914/15 nastanjenih 400 častnikov in 9000 mož. Treba je bilo iz sanitarnih ozirov beliti sobe, to pa so morali častniki plačati h lastnih sredstev. Stranišč sploh niso čistili, pozimi so zamrzla. Vse prošnje, da se naj Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljat ve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino, K100 velja sedaj samo $13.25, K 1000 samo $130,00 s poštnino vred. FrankSakser 82 Cortlandt Street, New York, IV. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Otilo. VAŠKI POHAJAČ. P<>▼•*. —Spi»*l Padforičan. (Dalje.) Ustrašijo se Kotarjevi, ko mu na trkanje odpro in ugledajo pri luči Klemena brez klobuka, premočenega in krvavega po glavi in tilniku. 44Za božji križ! Kaj pa ti je?, Kaj se ti je pripetilo?" vzklikne-\vselej, ko človek prične skrbeti ta Nana in mati. zase .Srce zakrkne in potem ga ne "Nič hudega. Nekdo me je I Kane vsaka reč. otrnil po glavi, da se mi je kar po- Mati ni imela pokoja; hotela je svetilo in sem padel na tla." zvedeti, kje je otrok njenih bolečin. Ko je videla, da ni ptuje po-menda ali moči, šla ga je iskat sama. Moli- za brata in mater. Jadikovanjc materino ni mu šl(- k srcu, ker se je zibal v notranjem veselju, da se Jerom ne povrne več, in ne bede treba skrbeti za obleko in hrano, ne bode treba več skrivati stvari j pred njim. T&ko je pač skoro T- 1K je ? Kdo te je?" Pii tčpki sem bil kje, ko mi prileti nekaj na glavo,j la. prosila, vzdihovala njenega spoznal pa nisem, kdo me je, če- sina. hodila na polje, hodila po prav me je dosti dobro oplazil." | logih, gozdih in jokala kličoe: "O, Bog nas varuj! Človek si pa tudi nikdar ni svest življenja!" pravi mati. Nana se pa spomni nečesa. Št-petne si: "On ga je!" in hitro iz- Jerom! Jerom! Jerom!" kakor bi ga hoteLp priklicati z onega sveta. Toda nihče se ji ni odzval, le jok ji je udaril včasih na uho, ako se njen glas ni izgubil tam v da- mije malo rano, iz katere je naj- Uavi. Pogledala je v vsak grm, bolj lila kri. Obvežejo mu glavo /a vsako deblo, za vsako skalo, ne in ga polože na postelj, ker mu jej najde-li kje vsaj mrtvo telo. Dala prišlo slabo in ga niso smeli spra-jbi je prenesti v posvečeno prst, da viti domov. V skrbeh so sedeli l>i imelo vsaj po smrti mir. Toda vsi trije pri postelji in ugibali, [nič, nič! Nikjer sledu za sinom, kdo bi mu stregel po življenju, j kakor bi se bil udri v tla ali pole-Nana ni hotela razodeti svojega tel med oblake. Pešale so že stare suma, ker sc je bala, da bi po kri-1 noge, oči so se sušile in glas je povem ne obdolžila Jeroma. Molila stajal hripav, nerazločen. Toda je, da bi milostjivi Bog odvrnil j nič, nič! nevarnost od Klemena j Ko je preiskala vse domače Zjutraj se o poboju hitro razve j gore in dole, vse dobrave in no-po vasi. To je bilo vznemirjenja lja, ko je vprašala sleharnega, kje in govorjenja! Ljudje so postajali je njen sin, m ko še ni zvedela o v gručah in si tolmačili dogodek njem ničesar, udala se je volji po svoje. Najbolj je bilo čudno,ker božji in goreča molitev se je vzdi-' ni bilo nobenega sledu, da bi se »ovala v višave pred Najvišjega moglo soditi in sklepati o zločinu; za milostno sodbo nesrečnemu tudi Klemen ni povelal ničesar, simi- Blažilen mir se je vselil vi ker nikogar ni videl in spoznal, j njeno dušo. ali si pa ni upal izreči svojega Mlada Srobotovka je bila pre-; suma. Samo Nani je skrivaj ra- cej po poroki nekam otožna; no-zodel, da misli Jeroma, zlasti zato bena reč je ni prav razveselila. I ker mu je bil pred nekaj dnevi {Ljudem se je zdelo to čudno, za-pretil in prepovedal ženiti se. kaj malokdaj se eujo, da bi ne j Klemen je moral nekaj dni j bila mlada žena prve tedne po po-! preležati, zakaj glava ga je hudo roki vesela, ker časa za žalost in bolela iu vročinska mrzlica ga je iskri* je še potem v življenju do-, nadlegovala. Toda kmalu se jo volj in preveč. Naja sc ni imela popravil toliko, da je vstal. Svat- nič pritoževati; mozfe bil dober,! ba se je zavlekla za jeden leden, in oče in mati njegova tudi. in Zato se je potem svatovalo tem druge sile ni bilo. Vse bi bilo do-veselejše. bro, le nekaj ji je dejalo notri v V tem er.su se je pa pripetilo prsih: nekaj drugega, kar je vzbudilo "Glej, ti si kriva, da je Jerom I dosti govorjenja. Ljudje so po- pobegnil in si najbrž sam končali grešili vaškega pohajača, Jeroma. življenje! Zakaj si bila ž njim pri-; In ta slučaj so bistroumnejši vn- jazna? Zakaj si mu obudila ne-j ščani staknili z onim skrivnost- srečno misel na ženitev? Zakajj nim pobojem, katerega ni moglo nisi bila previdna?" nič pojasniti. i Noben glas je ni umiril in ji do-j Sedaj je bilo marsikomu nekaj tolažil tanke vesti. Vlekla je vsaki jasneje. In jasneje je bilo tudi, da pogovor skrbno na ušesa, da bi; ni varno spreti se z vaškim poha- ujela kako besedico in bi slišala I kaj o Jeromu, ali se je, že vrnil, ali kje je. Toda slišala je le razna dozdevanja, katera so si bila podobna v tem, da Jeroma ni več, da si je najbrž sam končal življenje. j. i . . , i• v Najbolj jo ie pa bolelo, ker so nc-i radi katerega je morala preslisa- . . . 1 J . ' , . .. v. • i -t ;kdanjc tovariNice niene, ki so »i ti mnogo, mnogo oeitanja od dru-;. .. ! , • i bile sedaj .lako nevoščljive, nagega svojega sina in od sinalie. j, , . , , . . ,.. i užila več let skupaj, kakor v zadnjih dneh. Mračilo se je neke sobote večer. Zadnji prameni večerne zsrje so sc prelivali v svetel sijaj,zvezde so se prikazovale in tihi nojni mir je legal na pokrajino. Popih nil je lahen zahodni vetrič, zazibal listje na drevju v tajnostno vršenje in donašal sveži hlad, kateri se iako prilega po vročem dnevu. Ljudje so popuščali delo, otresali sc de-| lavniškega prahu, umivali se in ! posedali pred hišami, da še malo pokramljajo med seboj. V Pusti Dragi je sedel kremar Čampelj pred hišo in poleg njega Ljube, kateri je držal v rok' polič in pil v presledkih. Ljube mu je pravil novice, katerih si je bil nabral po vaseh, in Čampelj je izpraševal, ali so kaj zvedeli, kam je prešel tisti aeumni Trznarjev Jerom. Ljube se je smejal, spomnivši se ga, zakaj zdelo se mu dobro, da ga je včasih tako grdo peharil in pil na njegov račun. Kadar se men h o volku, takrat pride, pravi star rek. , Nakrat se pojavi pred njima v polmraku človeška postava. Oba osupneta ob nenadni prikazni, zakaj čuti ni bilo nobene hoje. Vpre-ta oči v oprezno bližajočo se osebo in vidita, da je gologlav in bo« možak: obraz mi* je zarasel in obleka podobna cunjam. "Kdo je?" zagrmi oblastno Campelj, kateremu se je zdel pri-hajač jako sumljiv. Prišlee se ustavi in ju gleda. Tresle so se mu noge v koienih, da se je oprijel bližnje skladav-nice. "Kdo jo?" "Ilaha! Ali me r.e poznaš več V Ali si me pozabil?" Votlo zazveni to vprašanje, in Camplja in njegovega gosta obide zona pri tem znanem votlem glasu. V svoji prazno vernost i sta mislila, da je duh pokojnega Jeroma, kateri sedaj blodi po krajih, koder je hodil v življenju, ker Jerom je bil itak mrtev. Spomnila sta se v hipu nekaterih grehov, za katere se še nista spoko-rila. "Ali nisi Jerom? Trznarjev Je- V STARO DOMOVINO Vam pošlje najsigurneje, najhitreje in najtočneje naša stara in zanesljiva domača tvrdka, in sicer po najnižji dnevni ceni. Mi imamo najsigurnejšo in najboljšo zvezo. Denar izplača c. k. pošta potom c. k. poštne hranilnice na Dunaju ali Prve Hrvatske Stedionice u j Zagrebu brez odbitka. Mi garantiramo vsako poiiljatev, da denar ne bo izgubljen. Ko smo pre- j i bil iz----------k Frank Petkovšek 780 marin* street waub3wa*. ILLXHOXI. < Zastopnik runih parobrodnlh drnti PoMlja dinarje ▼ staro domovino la » pravlja notoroko foole. I So toplo priporoma Slovenoea v Wat kegan in okolici. Vtem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno "Hotel Flajnik", 3329 Penn Avenue, ~ ...... i x i v kateri točim vedno eveie Denar nam pošljite po bančnem i "Draftu," ki ga dobite v vsaki banki PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAZ- pričani, da ni nemo izplačan, denar vr- NOVRSTNE DRUGE PIJACfi. skoro popolnoma zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papir- Priporočam se cenjenemu obžic- , stvu v najobilnejii obiak. — V »i znanci in neznanci vedno dobrodošli I NA SVIDENJE 1 OXO. FLAJNIK, LASTNO. 3830 Penna Ave. . .Plttebw*, Pl nat denar. Danes pošljemo v staro domovino: kron kron Za $0.75. . ____ 5 Za $26.40 . .200 «4 1.45. . ____10 a 39.65 . .300 M 2.10. . ____15 a 52.90. . .400 «« 2.75. . ____20 a 65.90. . .500. ft 2.45. . ----25 n 78.90 . .600 H 3.45. . ----25 a 92.25. . .700 (< 4.10. . ____30 tt 92.25. . .700 <« 4.75. . ____35 a 105.00. . .800 5.40. . ----40 a 118.00. . .900 6.10. . ....45 tt 129.00. .1000 << 6.75. . ____50 tt 258.00. .2000 H 7.40. . ____55 tt 387.00. .3000 it 8.10. . ____60 a 519.00. .4000 tt 8.75. . ____65 tt 648.00. .5000 ti 9.40. . tt 778.00. .6000 it 10.05. . :...75 tt 908.00. .7000 ti 10.75. . ____80 a 1038. .8000 a 11.35. . ____85 tt 1167. . 9000 n 13.20. . ...100 ' a 1295.. 10000 MARIJA SLUGA 1828 W. 2 2nd St. CMeage, 111. TcUphon« C*»*l 473» izkulenn in z dršmr-nim dovoljenjem potrjena BABICA M nljodn* priporoča sla« Tcntkim in hnraiklaa ženam. POZOR! Vsakemu, kteri mi pošlje naslove svojih prijateljev in znancev živečih v Ameriki, mu pošljem lep spomin. Henry J. Schnitzer, BANKIR 141 Washington St., New York. Pri teh cenah je poštnina že vračunan. Posiljatve in pismanaslovite na: AMERIKANSK1 SLOVENEC vančni oddelek, 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL. Izučena slovenska babica se priporoča slovenskim ženam v ba Salle, 111., in okolici; pomagam tudi slabokrvnim ženam. KATARINA TRLEP, 24 — 5th St. Telefon št. 452. "ČAS", edini slovenski me-sečnik, kteri izhaja ■ na 36 straneh vsak mesec in velja za vse leto samo en dolar — Posamezne številke 25c. Naslov: "Cis",2711 S. Millird At., Chicago, 111. rom?" vpraša čampelj. "O, o, Jerom?" začudi se Ljube od samega strahu. "Jaz sem, Jerom. Kaj si ti tu* kaj, Ljube, ti?" odgovori Jerom in stopi bliže. "Daj pit!" Rekoč poseže po poliču, katere^ ga mn izpusti Ljubo nehote, in iz* TEL.: CANAL «027. PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA MLEKARNA F. GRILL'S DAIRY tata W. 2 2nd St.. Chicago. Ill Pozor gospodinje!' Ako rabite pri gospodinjstvu sveži mleko, dobro sladko, ali kislo smetano, (Cream) all okusno, doma nare)eno maslo, (Butter) oglasite v moji mlekarni. Jaz prodajem mleko, ki je pasterili-zirano; dobivam ga naravnost od far-merjev. Mleko je preje natančno pre« skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Depart* prazni v hipu n.egovo vsebino, ment) p redno gre iz mlekarne; torej Sedaj sta bila Čampelj in Ljube *arantiram ali jamčim, da j. naravno. jaeem. prepričana, da je pred njima živ in znan človek. zakaj ni se še slišalo, da bi pili tudi duhovi. VIT. Stara Trznarica je užila po moževi smrti malo veselih ur. Žalo-stil jo je najbolj sin Jerom, za- (Dalje prihodnjič.) čam: Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom refencem. Mleko razvažam po hišah točno vsak dan o pravem času. Za obilna naročila se toplo priporo* Denar naložen pri nas je varno shranjen. Priporočamo se Slovencem, da olagajo dan« (ni aaa hM aa krni sli obrestmi niu in jim zagotovimo vselej lralastme Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun. IG podpiram« ie torej tudi prif kovi naklonjenosti, lahko nalagate denar ▼ Jolietu ali pa t irugem kraja Zdrafc. drlav. Dva člana K. 8. K. Jedaete ita naia dolgoletna uahilfeea-ea: g. Jos. Dunda, predaedntt nadzornega odbora BL 8. k. j« In g. Jos. F. Bkrisar. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav. FoiUJamo denar v staro domovino zanesljivo in po najnUJem ten. Oddajamo ▼ najem T&rnnfltno ikrlnjice po S3.C0 na leto sa »hranjenje vrednostnih papirjev ln fistin, kjer so vedno varne pred ognjem la tatvino. Izdajamo menjice na vse kraje. , Poslopjo, v katerem so naii uradi je lastnina te banke. Main banka je d*pozitnl nrad za mesto Joliet, aa okraj itrlavo DliocU in ra vlado Združenih dr.'av. Will, aa The Joliet National Bank J0LIET9 ILLINOIS Kapital $1509000. Rezervni sklad $300,090. Žalilo jo je nevoljno mrmranje Ilase P^^ale, da je ona kriva ljudij.'kateri so ertili njenega »mrtl- To očitanje .1» jej sina, zaničevanega vaškega poha- ^o tako k sreu, da je skrival jo-jača. Ljubeče materino srce ie>ala in molila, da bi ji ljubi Bog, krvavelo; vsaka beseda, katero je vendai; Pomagal 111 odvrnil od slišala zaradi Jeroma, ranila jo je nekmansko očitanje, kakor brušen nož. Sama je žele- ^ J! fM ( .netkaf' !! la bolj, kakor vsi drugi ljudje, da pn?a 111 hl}> ker V -ie aub,1!i bi bil sin dober in pošten, toda ni ™oza- a tak01 SC '1C 0J?laSl1 ga mogla izpreobrniti. Molila je " . , v v« „ . , Kaj mu hoces? Biazen jo bil; i Smešnice. Med prijatelji — "Cenm je Andrejcov Jaka zadnje dni tako otožen ,potrt in žalosten ?" — "Morijo ga vedno velike skrbi." _ *1 Skrbi? — kakšne?" — " Pretekle, sedanje in pri •hodn je." - r*RA.JVK G HILL. •loventko-hrrataki bU» —1 Martin, Nemanich Stavbinsko in posojilno £ društvo \ SLOVENSKI DOM' j 4 Chicago, 111. * Domače podjetje. Ustanovljeno in inkorporirano po zakonih države Illinois. L slovenska gostilna in restavracija Rojaki Slovenci vedno dobrodošli! Zaloga in prodaja pristnega domačega vina. Telefon: Canal 80 1900 W. 22nd St. Chicago, IU. vedno, dajala za sveto maše, opominjala ga, toda bilo je vso zaman : sin je ostal tak. kakoršen je bil, ali pa celo še nekoliko sla-bejši. Molila je tudi, da bi Bog rešil njega in njo. ni vedel, kaj je počeli" Smilila se ji je nesrečna mati, toda ni ji mogla pomagati. Vaško ljudstvo je bilo pa že sklenilo sodbo o pohajaeu: _ , „., . "Kakoršno življenje,- taka Pa vendar, ko je pogrešila svo-Lm, ,, . ., . , . v : Mil I l. jega sina, zgrozila se je, mislec, da je morda že mrtev, da je storil žalostno, nekršeansko smrt. |poved6, kakor je treba. Dober nasvet urednika. Dopisnik z dežele se je obrni J Sprejema hraniltfe uloge in po-na uredništvo nekega krajevnega s0^e denar na P^estva m na lista s sledečim vprašanjem: delnice društva Delnice se '' Cenjeni g. urednik: - plačujejo po 25c na teden in vred- Svetujte mi, kaj naj naredim nost vsake delnice na^eJ z našim konjem, ker se ga je pri-16 let in 4 mesecev na $100.00 (sto) jela naduha; vedno je slabši in bolj nezmožen za delo? Pričakovala je od ure do ure, od dne do dn'», da se vrne, potem Ženske so povedale marsikaj, saj veste, da so bolj jezične in več V.endar so bile vse nekako takih-le mislij: "Molili so premalo, molili. Za N. N." Odgovor: "Ko bo vaš konj malo okreval, skušajte ga nagloma prodati! Uredništvo." od tedna do tedna; molila je denar jim je bilo hudo, pa ga k iskreno noč in dan, noč in dan je sveti Krvi uiso peljali, da bi bili vzdihovala in jokala, da bi videla izgnali hudobnega duha iz njega, vendar še enkrat svojega nesreč- Saj ni blaznel, le obseden je bil, nega sina. Toda ni ga bilo, niti in hudobec ga je potegnil nazad-glasu o njem; mesto tega pa zašu- nje s seboj." mi po vasi, da se je Jerom v obu- Mislil si je še vsak zraven, kar pu najbrž končal sam sebe. Ko si je hotel. Veseli so pa vendar zvč to mati, zgrudi se od bolesti, zakrije si obraz in zaplače, kakor bi hotela preliti zadnjo solzo zanj in zakliče obupno: "Jerom! Jerom ! Jerom!'' Toda ti glasovi so udarjali le na ušesa ljudem, kateri so jo sicer pomilovali, toda bili hkrati veseli, da ni več vaškega pohajala, kateri jim je bil le v nadlego. Nihče ni storil koraka, niti ganil mezinca, da bi ji privedel sina bili in so rekali tjo v jeden dan: "Bog nas varuj še kdaj take nadloge!" Dobre tri tedne je bilo minulo po svatbi Klemena in Nane. Ljudje so bili že nekoliko pozabili dogodkov predzadnjih dni j, in njih govorenje in mišljenje je bilo zopet v starem tiru. Trznar je bil zadovoljen, ker ni bilo brata več nazaj, in mati se je udala ter molila, molila. Zadnji dnevi so jo nazaj, ali ji povedal, kje je, ali kaj postarali. Hrbet ji je lezel v pa — če* je že mrtev — pokazal gubo, obraz je upada1, oči so se vsaj mesto, kjer leži njegovo udirale pod čelo, lasje so viseli kar truplo. Celo Ambrož ni imel srca čez noč. Toliko duševnih stisk ni Nova stenografinja. Ljubljanski trgovec novi, že postarani stenografinji: "Vaša korespondenca je od muh. Ne pazite nič 11a začetnice, ne na pike, vejice in ne na pravo slovnico!'' — "Kaj mislite g. šef, da bo-j ste dobili v službo za bornih mesečnih 50 kron hči samega profesorja ali slovničarja Šuma 11a ali! Bartelna?" — dolarjev.. Rojaki! Poslužite se tega izbor-nega načina pri hranjevanju! Rojaki izven Chieaga! — Pišite za pojasnila! Louis Duller, predsednik. Jos. Steblay, tajnik, 1840 W. 23. St. Frank Banich, blagajnik. JOS I p I SLOVENSKA 3ERKO GOSTILNA 2236 S. WOOD STR. CHICAGO, ILLINOIS. Telefon Canal 298 Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset. Dobra postrežba in dobra pijača", to je moje geslo. Sreča v nesreči. Jim: Pomislite Mr Cook mojo j smolo. Danes sem dobil iz Ameri-! ke brzojavno obvestilo, da mi je ondi zamrli moj brat zapustil $2,000,000. S tem bratom se nisva nikdar dobro zastopila. Sedaj je pa v svoji oporoki določil, da moram iti sam po ta denar v Ameriko in sicer s takim parnikoin," ki bo imel angleško zastavo!" Dr. Martin J. Ivec Slovenski zdravnik Phytltlao-S u r | • • n Vrhovni zdravnik K. S. K. J. 900 N. Chicago St Comer Clay St., JOLIET, ILJ. Urad zraven slov. cerkve. Uradne ure: 10—12; 2—i; 7—S. Chicago telefon: 4295. Dom 2192 L. Za zastave, regalije in vse društvene potrebščine. Prva In na|stare)ša domača tvrdka F. Kerže Co. 2711 So. Millard Avenue Chicago, III. Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. ............................................................................................ DOBRODOŠLI t S mi cenjeni rojkki Slovenci iz Chieaga in okolice v mojo gostilno = kjer sc toči vedno sveže izborno "Hoerberjevo" pivo, razno- 1 s vrstno žganje in naravno, doma sprešano vinb. H Gostom so opoldne na razpolago okusna jedila iz domače H = kuhinje, tako tudi mrzel prigrizek. Svoji k svojimi John Zvezich i mm -S H 2294 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL = H . Telefon: Canal 2363. quiiutivtmsntiinutitttittutiitHiM^