AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
MOYINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 284
CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, DECEMEER 3D, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV
Ameriški narod ima še AMERIKA VZTRAJA
vedno nad 24 milijard [	_
V svojih bankah I Washington, 2. decembra,—
2.
I Voditelji v kongresu, skoro vsi New York, 2. decembra. Ame-:brez razlike, so danes odgovo-rikanci so tekom enega leta po- rili z glasnim "No" napram tegnili iz ameriških bank ogrom- prošnji Angležev in Francozov no svoto $3,925,898,000, toda da se obrok vojnega dolga, ki kljub temu se pa nahaja v ame- zapade 15. decembra, preloži na riSkih bankah še vedno nad 24 poznejši' Čas. Speaker Garner milijard dolarjev, ali natančno1 je v imenu zbornice, in senator povedano, $24,281,346,000, in taj \yatson v imenu senata danes
svota je za nad tri tisoč milijo- povedal, da se mišljenje kon-
nov večja, kot pa so ljudje imeli ;gresa prav nič nj sprempnilo naloženega denarja v bankah ;in da Amerika točno pričakuje pred 10. leti. To je dokaz, dajplačila. Poleg tega je Amerika se je ameriški narod v desetih dala ponovno razumet.i; da ne letih naučil dobro hraniti. Dneibo slišala nobene prognje /a od.
]• no0Ze^/l je V Am6fki ' Plitev dolga, dokler ni pri vo-44,352,106 hranilnih vlog, kar iji Evropa, da začne z razoro-]e za nekako 7 milijonov manj žitvij0 in da uredi trgovinske
kot leto prej. Med te se računa !odnogaje z Ameriko. Medtem
iz '
Svečana narodna proslava v nedeljo
POSLANIK PITAMIC Zanimive vesti iz življenja
naših ljudi po ameri-
one, ki so dvignili denar in ga sedaj hranijo doma, do- bora za kler ne pridejo roparji in ga odnesejo. Najvišje šteivilo vložnikov sc imele ameriške banke v letu 1928, ko je znašalo število vložnikov nad 53,000,000. Dočim je število vložnikov tekom zadnjih štirih letih padlo v skoro sleherni državi, je pa število novih vlog narastlo v državah Tennessee, Colorado in Missouri. Povprečno pride danes na posameznega prebivalca $33.00 več denarja, kar se tiče bančnih vlog, kot pa pred desetimi leti. --o----
Redki,' zelo redki so dnevi med nami, ko se zberejo slovenski, hrvatski in srbski delavci in in-teligenti v skupni slogi in har. inoniji, zaeno z odličnimi Ameri-kanci, kot se bo to zgodilo v nedelj o, 4. decembra, ko praznujemo v Cleveland« Jugoslovanski dan, v spomin 14. obletnice, odkar je postala Jugoslavija ze-dinjena.
Vzrok, da ne prihajamo večkrat skupaj, je neznanje, nespo- j razum in običaj, da raje medse-j bojno uprizarjamo napade, kot ! pa da bi naredili skupno fronto proti skupnemu sovražniku, ki dnevno ogroža naše narodne,
ban* ! se "je" pa načeTnik'senatne^ od" kultuTrne in gospodarske intere-J~	se. In ta skupni sovražnik je la-
ški fašizem, ki ne samo, da nas
društvo pod vodstvom Mr. Andrej Mraka. Potem nastopi srbsko pevsko društvo "Vojvoda Putnik," iz Youngstowna, O., pod vodstvom Mr. P. S. Petroviča. Za tem zapoje slovensko pevsko društvo "Ilirija" iz Collin-wooda, pod vodstvom Mr. Martina A. Rakarja. Miss Helen Popp, bo deklamirala v lepi hr-
Poroka roparja
Harold Porter, sta,r 29 let, obtožen ropa Antona M a reka, kateremu je odnesel $150 dne 15.
zunanje zadeve, senator Borah, izjavil, da so evropski vojni dolgovi edini vzrok,, cla se svet nahaja v depresiji, in da dokler to vprašanje ni pošteno rešeno, se prosperiteta ne more vrniti. Toda nepošteno bi bilo naložiti ameriškim davkoplačevalcem breme evropskih vojnih dolgov, ob istem času pa dovoliti Evropi, da zapravlja tisoče milijonov dolarjev letno za nove vojne priprave.
o
sramoti okoli, nas razdvaja, pač pa dnevno že tekom dolgih let duševno in telesno ubija naše najboljša brate, primorske Slovence.
Kako dobro dene torej razumnemu človeku, ko pride dan, ko se Slovenec, Srb in Hrvat združijo in doživimo v težkih na.-rodnih bojih svetel trenutek zavesti medsebojnega bratstva, zavest, da združeni zmagamo, razdeljeni postanemo žrtev pohlepnega tujca.
'Kar čuti narodno in jugoslovansko, se bo zbralo v nedeljo v Slo venskem Narodnem Domu, in da bo tega razumnega našega naroda dovolj, se sodi po zanimata dežela na svetu. V resnici je jnju, ki vlada za vstopnice in za edina dežela v Evropi, kjer je [splošne .priprave. Več tisoč na-položaj skoro enako dober in sta- ; šega narqda bo v nedeljo ponovit, kot je bil pred svetovno novno demonstriralo, da želimo govarjal naš slovenski odvetnik j vojno. Med švicarskim prebi- biti edini medseboj, da smo brat-Frank J. Lausche. Kot ifamest-j valstvom se nahajata samo dva je z brati, in.da fašistovske in-nik državnega pravclnika je pa | odstotka ljudi, ki so brez dela, nastopil Frank D. Celebrezze.' dočim je v vseh drugih evrop-Ropar Porter in pomožni držav-Jskih deželah od 8 do 18 procen-ni pravdnik Celebrezze sta sku-jtov ljudi brez dela. Tudi plače paj hodila v šolo. Sodnik Demp- [ so v Švici mnogo boljše kot kje sey je seveda roparja spoznal j drugje v Evropi. Sprevodnik
Švica je danes med maloštevilnimi deželami sveta, kjer ima narod denar
Zurich, Švica, 2. decembra.
oktobra, se je odpovedal pravi- Švica je danes skoro edina boga-ci, da bi ga sodili porotniki, pač pa, je prepustil svojo usodo sodnikovi milosti, potem ko se je priznal krivim. Porterja je za-
krivim, ker je sam. priznal rop, nakar je odvetnik Mr. Lausche stopil pred sodnika in ga prosil, da odloži obsodbo. "Zakaj?" vpraša sodnik Dempsey. "Moj klient, ropar Mr. Porter, bi se
cestne železnice v Švici zasluži primeroma $100 na mesec, poleg tega je pa še zavarovan proti nesreči in v slučaju bolezni, in po 25. letih službe odide lahko v pokoj, ko dobiva 80 odstotkov
rad poročil," je odvrnil zagovor- j svoje normalne'plače. V Nem-nik Mr. Lausche. Sodnik se jeičiji dobivajo sprevodniki cestne zamislil in dovolil zahtevo Mr. j železnice le $35.00 povprečno na j Lauscheta za roparja Porterja,: mesec. Leta 1925 si je Švica la-! da se poroči, predno odide v za- j stila naslov, da. je najbogatejša pore.	j dežela na svetu, kar se tiče pov-
-o--[prečnega premoženja prebival-
Puškica nabasana lC8V- Danes znaša narodno pre-Mr. Frank Butala, slovenski i možen je Švice med 8 in 10 mili-prodajalec čevljev, pri katerem jard dolarjev, tako da pride na
trige, da nas razdvojijo in po-gazijo, ne najdlejo n£ijmanjšet-ga odmeva med nami.
Za popoldne je pripravljalni odbor1 pripravil koncert, sijajen koncert, pri katerem sodelujejo slovenska, hrvatska in srbska pevska društva, obenem pa tudi hrvatske tamburice. Naj' navedemo ponovno sodelovanje naših kulturnih društev in voditeljev:
Program popoldne otvorijo "Hrvatski sinovi," tamburaško
Ponos v sebe!
Dcčim se medsebojno prepiramo, kdo je več vreden: Srb, Hrvat ali Slovenec dočim imamo polno psovk, napadov, kritike in na/sprotstva proti, rojstni domovini, proti vladi, ki jo ima jugoslovanski narod, pa dnevno preziramo taktiko naših največjih nasprotnikov — laških faši stov. Kruta resnica je, da je dobršen del slovenskih listov v Ameriki ob vsaki priliki pripravljen udariti s sekiro po Jugoslaviji, a največkrat prezira dejstva, da laški fašizem iztreblja dnevno, sigurno in smrtonosno 600,-000 sinov in hčera našega raroda. Vse tc nima toliko pcmena pri gotovih ljudeh, ki netijo prepir med lastnimi brati, namesto da bi jih pripravljali za skupni nastop proti onemu, ki si je zapisal za svoje geslo narodne smrt 600,000 naših Primorcev in Kra-ševcev!
Želimo, da se mnogim odprejo cči, da prenehajo z napadi proti lastnim bratem in postavijo skupno fronto proti skupnemu sovražniku — laškemu fašizmu! Jutri je Jugoslovanski dan v Clevelandu. Ne bodimo žebelj pod kladivom našega smrtnega spvražnika, bodimo kladivc, ki zna udariti z močjo. In tako priliko imamo jutri!
vaščini, nakar pevsko društvo
nastopi srbsko 'Izidor Baič" iz
I Naj navedemo tu glavne dogodke nedeljske šlavnosti ob priliki Jugoslovanskega dneva: gos-
ških naselbinah
Akrona, pod vodstvom Mr. Po-poviča.
"Adrija," slovensko pevsko društvo iz Euclida, Ohio, pod
pod poslanik dr. Leonid Pitamic
V severnem Michiganu se je pojavilo več slovenskih lovcev, ki so šli nad ondotne srne, toda ne s puško, pač pa z lokom in pšico. že več let se pojavljajo ci, ki pogodijo srno ali sr-ic bo po- njaka z lokom in pšico ravno ta-
pride v Cleveland ob 8:18 po B. & O. železnici, želeti je, da se [zbere več naših ljudi na kolo-
votistvom Mr. Frank Vavtarja ' *VOru; Popravijo zast0pnika'inov je prihodnje na vrsti, in za njim E^T \lTt
nastopi slovensko pevsko društ-^ °dpeIjan, .v.hote!' 2 hotela dobro kot drugi s puško, vo "Soča," tudi pod vodstvom1 f 8'3 sPfeml-'a;l°.s castl™ st™- V Chicagi so bili od zvezne po-Mr. Vavtarja, potem pa zapoje fn * Pruskimi sirenami ob(iicije utirani trije Srbi, ki so srbsko pevsko društvo "Oran," 1 prostora, kjer bo v razširjali ponarejene dvajsetdo-pod vodstvom Rev. Mr Boro Pe/me«tnei" Parku ™ Boule-' larske bankovce. Takh bankov-troviča. Slovenski pevski zbori™"*" ^vesno izročen Jugoslo-1 cev so baje razpečali za $30,-"Zvgn" iz Newburga bo dirigi- |W? 'K"ltu™ vrt" Pr<? Se' 000 V Chicagi je bil prijet To-ral Mr. Primož Kogoj, in za	glI"ve4 naflh !judl' >™ Popov, v Gary je bil areti-
njim nastopi pevski zbor "Cvet" I. °m' k.1 T"? nffodne noše>^» Mate Polovič, pri katerem pod vodstvom Mr. Ivanuša, ki bo ste Profin- da.->lh oblfete> ln ^ so dobili za $11,000 falzifikatov.
vodil tudi petje samostojne!?8 e1V-nJlh,VeS da,L Šk0ti' Tretji je Steve Cekič" "Zarje"	Irci, Angleži m drugi so ponosni V La Salle, Illinois, je bil zad-
Krasen bo prizor, ko bo ju- np.BVoje narodne noše, zakaj bi nji teden obsojen Avgust Fer-goslovansld poslanik v Zedinje-k" p^ m ^ okflte,™ i« Cherry* na 30 let ječe ranih državah, dr. Leonid Pita- .Ti' Je slav"osten kon" di umora rudarja Ignacij Udov-mic, naš rojak, razvil in podaril	/ ^omu ob 2. popoldne, ča. Umor se je pripetil maja
Jugoslovanskemu klubu v Cleve- 4 nastopi 10 pevskih zborov, [meseca. Dva druga obtoženca
landu jugoslovansko zastavo, ko P°kT ^ r ,?^ ' i™1^ sta biLa oproščena.
se bo zapela jugoslovanska him- ^f*'. P°ljika' ™T"ska' sl°' V Greensburg, Penna., je pre-
na in se pokaže jugoslovanski tableau.
Naj pripomnimo, da obiščejo!
vaška in češka dekleta v narod- minul Willy Bregar, star 12 let imh nošah. Ob 6:30 zvečer bo Rojen je bil tu in zapušča star-sla.vnostni banket, katerega se ; še, brate in sestre.
to slavnostno prireditev konzuli Ceho-slovaške republike, poljske!
. udeleži 400 gostov
za vec m | Mihael šuštaršič si je v Ra-Navzoči bodo najvišji vendale, Washington, zlomil no-republike, Romunije in Jugosla-1	"^t°Ja»«tveniki. Vstop g0 pri delu v rudniku. Nahaja
vije. Nastopila bodo romunska, k P°P«ldanskemu »ncertu je sa- Se v bolnišnici v Tacomi. poljska, češka in slovenska, h.-?0 85cf ? ta vftopnmaJe f" Hrvatski odvetnik Pijerovich vatska in srbska dekleta v ft,*™* ^ zabavo zvečer, do- ■ je bil v Califomiji izvoljen za dr-rtrih narodnih nošah. Prizor bo T"" Je ystoPnuf k )anketu 75 žavnega senatorja. Rojen je bil
v resnici slikovit, neka j česar še ! fe"t0V' Je lsta Vst;pmna ,ve" |v Ameriki in je star 36 let. 1	* ^javna tudi za vso ostalo prire-	_____0_
nismo imeli.
Pa tudi ameriških odličnih oseb ne bo manjkalo. Slavnost počasti governer države Ohio, George White, župan mesta Cle-velanda, Ray T. Miller, sloviti govornik Newton D. Baker, profesor Miller iz Oberlin univerze in več drugih znamenitih mož.
Tečno ob 6:30 zvečer se vrši banket v veliki dvorani S. N. Doma. Mize bodo pripravljene za 400 gostov. Stotine in stotine častnih gostov dobimo v nedeljo iz raznih mest države Ohio, Pennsylvanije, Illinoisa in od drugod. Stoloravnatelj pri banketu bo naš odlični pesnik in glasbenik, Mr. Ivan Zorman. Ves jugoslovanski narod je prav vljudno vabljen k tej izredni in svečanostni proslavi Jugoslovanskega dneva.
ditev.
Španska se utrjuje. Italija [ je postala nevoljna nad republikansko sosedo
Dekleta z roparjem
so pred par dnevi vlomili v izložbeno okno in odnesli štiri pare čevljev, nam je povedal, da se je sedaj vse drugače pripravil, če se bo še kaj takega pripetilo. Pri roki ima sedaj namreč vedno nabasano puško in se ne bo uzmoviču, ki se mu bo hotelo Butalovih čevljev, kaj dobro godilo.
Ena ptička priletela
prav za prav ne ptička, ampak žgoli ko ptička zauber dečva pri družini Mr. in Mrs. Frank Ver-bič, 18905 Arrowhead Rd. Vse
vsakega Švicarja nekako $2500.
-o-
Dr. Pitamic pride
Jugoslovanski poslanik v Ze-dinjfenih državah, dr. Leonid Pitamic, dospe v Cleveland v nedeljo zjutraj ob 8:15 po B. & O. železnici. Na kolodvoru ga bo pričakovala odlična skupina naših ljudi.
Novi most
Sinoči so otvorili novi ogromni most Lorain-Carnegie. Nobenih posebnih ceremonij ni bilo
pri tem. Most je veljal $8,000,-je zdravo, zato' pa tudi čestita- 000, in je drugi največji most v Ho!	[Clevelandu.
Bolezen meti rojaki	Predsednik govori
Za pljučnico je zbolel znani Prihodnjo nedeljo boste ime slovenski podjetnik Anton Mal-
Rezultat volitev
Washington, 2. decembra. — Volivna poročila iz posameznih držav še vedno niso popolna, Dočim je znan rezultat v enajstih dvanajstinah volivnih okrajev, manjkajo še vedno poročila iz dvanajstega dela. Glasom najnovejših uradnih poročil je dobil Norman Thomas, kandidat socialistov, 803,813 glasov. William Z.' Foster, kandidat komunistov 69,104, William Upshaw, kandidat suhačev, 59,656. William Harvey, kandidat Liberty stranke 45,045 glasov. Verne Reynolds, kandidat socialistično-delavske stranke, 21,858 glasov, Jakob Goxey, kandidat delavsko-
farmarske stranke, 6,456 in Cox, kandidat brezposelnih, dobil 219 glasov.
nar, 1119 Addison Rd. Istotam se nahaja pod zdravniško oskrbo Mrs. Minka Rakovec. Obema želimo, da bi se jima kmalu Povrnilo ljubo zdravje.
Seja podružnice	št. 14
Podružnica št. 14	SžZ ima
glavno sejo v torek.	Pričettek ob 6:30 zvečer.
Stragglers imajo sejo
Danes zvečer ob sedmih se vrli priliko slišati predsednika av-;ši seja Strugglers v navadnih
strijske republike, dr. Miklasa. Govoril bo ob 4:30 popoldne po radio. V Clevelandu sč ga bo slišalo potom WTAM radio postaje.
V Shaker Heights
prostorih. Volitev odbora in druge važne stvari so na dnevnem redu.	,
Fant od fare
Pri družini Mr. in Mrs. Joseph Sternad, 1242 E. 175th St.
Davčna mera za predmestje so dobili princa, ki potegne kar Shaker Heights bo znašala za devet funt in četrt. Prvorojenec prihodnjo leto $2.35.	I je! čestitamo!
Dvajsetletnica
Društvo Kras, št. 8 S.D.Z., eno najmočnejših, društev Zveze, bo proslavilo v soboto, 3. decembra na slavnosten način dvajsetletnico svojega obstanka. V soboto večer, točno ob 7. uri bo otvoritev slavnostne seje društva, in sledi nagovor predsednika. Tajnik bo potem poročal nekaj znamenitih dogodkov iz društvene štatistike tekom dvajsetletnega obstanka. Sledijo govori glavnih odbornikov. Mr. P. Kogoj bo pokazal nekaj jako zanimivih -slovenskih slik. Pevski zbor "Soča" bo zapel nekaj domačih pesmic, nakar se otvo-ri prosta zabava. K obilni udeležbi je vljudno vabljeno tudi ostalo članstvo S. D. Zveze.
-o- .
Rondi za 5 milijonov
Mestna vlada v Clevelandu bo 14. decembra prodala bondov za $5,332,000, da dobi denar za gotova dela. Od tega denarja bo šlo $760,000 za pomoč brezposelnim, $3,200,000 za nov vodovodni reservoir v Parma in za nov vodovodni tunel, $700,000 za nove kanale in $400,000 za nove ceste, $240,000 za zboljšanje mestne bolnice in $32,000, da se plačajo nekateri stari dolgovi.
Policija čaka
Washington, 2. decembra. — "Pohodniki lakote," ki se bližajo Washiugtonu z zahtevo kongresu, da slednji dovoli $5,000,-000,000 za brezposelne, ne bodo prijazno sprejeti v glavnem mestu. En tisoč mož policije je pripravljene, poleg tega je pa Hoover obljubil vojaško sodelovanje. Voditelji kongresa so medtem prepovedali vsako parado ali zbiranje pred kapitalom. Ljudje so bili posvarjeni naj ne
Detektivi so včeraj aretirali neko višješolsko dekle iz Col-linwood višje šole, v družbi z dvema drugima dekletoma, ko [■so vsa tri dekleta pile opojno Rim, 2. decembra. Kljub te-.pijačo v neki spikiži na E. 136. mu, da se je ponovno trdilo, da cesti, v družbi nekega roparja, obisk francoskega ministerske- Dotični prostor je last neke koga predsednika v Španiji nima maj 21 let stare žene in njene-nebenega posebnega pomčna, pa ga moža. Vseh šest je bilo od-se v Italiji trdi, da je Francija peljanih v zapore. Mlada žena sklenila zvezo s Španijo proti se je izjavila, da je mož že dol-Italiji. Zlasti je vzbudilo sum- go brez dela, pa je začela pro-njo, ker je španski minister za dajati pijačo, da se preživi. Pojavna dela ukazal utrditi Ba- licija bo začela preiskovati, če learske otoke, in obenem zapo- so še druga dekleta iz Collin-vedal, da se tako hiti z deli, da wood višje šole hodila ,tja pi-bodo koncem prihodnjega leta jancevat. Aretirana dekleta, ki že končana. Splošno se govori, i so bila pijana, so komaj 16 let da je prišlo med špansko in med [stara, in prihajajo iz dobrih i Francijo do pogodbe, da bo špa-! hiš. Aretacija deklet je v zvezi nija v slučaju vojne dovolila z ropom, ki se je zvršil včeraj Franciji prehod vojaških fran- zjutraj v slovenski naselbini. ; epskim četam skozi Španijo. Ita- Lekarnar Matyas, 68. cesta in lija sama seveda ne govori rada St. Clair Ave. je prišel včeraj o svojih lastnih utrdbah, katere job 9. zjutraj v lekarno, ko sta z veliko naglico gradi v bližini [stopila za njim v lekarno dva francoske meje, dočim v javno- mlada roparja, ki sta zahtevala sti povdarja, da je njena politi- denar. Dobila sta ga. Enega ka skrajno miroljubna. Končno roparja so kmalu potem prijeli,
je pa vse skupaj laška ljubosumnost in ponesrečena laška zunanja politika, ki ni znala preprečiti ožjih stikov med Španijo in Francijo.
-o-
hodijo v Washington, toda kljub [	Zadllšniea
temu se pričakuje tam do pon-: V pondeljek, 5. decembra, se j deljka kakih 3000 pohodnikov. [ bo brala sv. maša zadušnica za I
-o—--pokojnim Karlom Kraševep ob
Novi odborniki	priliki prve obletnice
in se je tako ustrašil, da je izdal svojega tovariša, o katerem je povedal, da se nahaja v neki pivnici na 136. cesti. Res so šli detektivi tja in dobili druzega roparja v družbi deklet pri pijači.	\ ,
Noben veter
Star pregovor pravi, da no-
^ ■ v. _ . . .	.. 0	, njegove ben veter ni tako slab, da ne bi
Društvo Dosluzencev je na j smrti. Sv. masa se bere v cerfe- k0mu ugodno pihal V Cleve letni seji izvolilo .sledeči odbor: vi sv Vida. Prijatelji in sorod- jlandu gmo imeU zadnje tri dne_
mki pokojnega so prijazno vab-! ve nckako meglo> ki pa ni bila
jeni'T) V1V	, , .	megla, pač pa saje in dim iz
Božične razglednice [dimnikov, in ker ni bilo vetra, Lepe božične razglednice in j j(j ta dim nizko plaval nad nami>
zbirko igrač za Miklavža dobite sicer je to jako neprijetno, toda pri Mr. John Trcek, 15508 Hol- j nekWri gQ pa ]c imdi ,aslužek mes Ave. Rojakom priporočamo, j od tega> kot n pr perilnice> ki
*	Nad milijon pisem je že do- [80 dobile zadnje dneve mnogo bila ameriška pošta, naslovlje naročil, nadalje čistilci oken, nih na "Sv. Miklavža."	morali dvakrat tedensko
umivati okna in prodajalci mila.
*	Jutri se sestane j o voditelji Tako je res, da noben veter ni suhačev v Washingtonu za boj tako slab, da ne bi komu ugodno proti mokroti.	pihal.
za 1933: predsednik Joljn Lo-zar, podpreds. Frank Vira,nt, tajnik John J; Kikol, 5345 Spencer Ave., blagajnik Jos. Marko-vič, zapisnikar Frank Kuhar, naidzorniki: Frank Kuhar, Fr. Virant in Andrew Lekšan. Zastavonoša Fr. Branzelj. Zdravniki dr. Perme, dr. Oman in dr. Kern. Zastopnik pri Klubu društev SNI) John J. Kikel, enako za delniško sejo. Zastopnik skupnih društev fare sv. Vida je John Ježek.

"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holfdays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6X17 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
83
No. 284, Sat., Dec. 3d, 1932
Kalvarija primorskih Slovencev
Mirko, sin družine Obadove, je torej moral v ječo. Od petih sinov sta ostala doma še dva, 21-letni Stanko in Da najmlajši bratec., ki mu je bilo šele šest let. In fašizem je končno zahteval tudi Stankota za svojo žrtev. Fašisti so pred nekaj leti uvedli obvezne vojaške vaje za vse one, o katerih se je pričakovalo, da bodo sposobni za nabornike. To je bila nekaka predpriprava za italijansko armadno življenje.
V tem pogledu so začeli fašisti po slovenskih vaseh posebno strogo nastopati, da bi tako še bolj šikanirali naše ljudi. In tako je neizprosni fašizem končno zalotil tudi 21-letnega Stankota Obada, ki je moral v pripravljalnico za fašistično armado.
Radi neprestanega preganjanja, večnih aretacij in zaporov je bil Stanko že docela izčrpan in bolehen. In v pred-vojaških taborih je moral spati na mokrem cementu in zaradi svoje slovenske narodnosti, katere ni hotel za nobeno ceno zatajiti, je moral prenašati vse nadlogo vojaškega stanu in šikane sovražnih fašističnih častnikov. Skoro dnevno je moral prisegati zvestobo laškemu kralju in Mussolinjiju. Slovenski mladenič, Stanko Obad! Kako mu je srce krvavelo !
Tekom vojaških vaj je nevarno zbolel in prosil je, da ga pustijo domov. Pomniti je treba, da' se Stanko ni nahajal v pravi vojaški službi, pač pa v fašistovskl predpripravljal-niči za laški fašizem. Toda fašistični zdravniki mu dolgo niso hoteli izdati potrebnih spričeval. No, končno je le prišel domov, a njegovo zdravje je bilo že docela uničeno.
In tedaj je izvedel, da so njegovega brata Mirkota zaprli. Za Stankota je bil to poslednji, najhujši udarec. Z največjo mujo in premagovanjem se je odpravil v Trst, da se poslednjič sestane z njim, predno odide Bog ve kam. Ko se je vrnil iz mesta domov, je obležal, bolan na pljučih. Nekaj dni na to pa je ta slovenski mladenič izdihnil.
Pokopali so ga, bil je. lep dan v juniju, letos, in čeravno so imeli iiaši Kraševci tedaj polne roke dela, pa so prihiteli vsi v Salež, da izkažejo poslednjo čast mladi žrtvi tujčevega nasilja. Fašisti so sicer skušali razgnati — pogrebce, ki so se zbirali iz bližnjih in daljnih vasi, toda 2,000-glava množica se v svoji trpko-grenki žalosti ni dala motiti in je zvesto sledila Stankotu na njegovi poslednji poti do groba.
Tako pada cvet za cvetom našega rodu v Primorju, na Krasu, v Istri, na Goriškem, kjer smo imeli mi Slovenci svoje najboljše korenjake, svoje najbolj zavedene korenine, može in značaje. Zgodba družine Obad je zgodba samo ene slovenske družine pod tujim jarmom. Takih družin je tisoče, ne, vse enako trpijo, kot je trpela ta družina. Laški fašizem jih kosi, davi in mori, nekatere telesno, druge duševno, in padajo in padajo, možje, fantje, dokler se poslednji njih ne bo zvrnil in bo uničenih (500,000. naših domačinov, naših fantov in mož, naše krvi, ki so vsi tako polni življenja, kot f;te vi, ki čitate te vrstice, ki želite pomagati narodu, pa morate mirno gledati, kako vam tujec, ki kriči v svet, da je kulturen, ubija dnevno stotine cvetov vašega lastnega na roda.* -
In dočim se medsebojno prepiramo, kdo je več vreden: Srb, Hrvat ali Slovenec, dočim imamo polno psovk, napadov, kritike in nasprotstva proti rojstni domovini, proti vladi, ki jo ima jugoslovanski narod, dnevno preziramo organizirano taktiko naših največjih nasprotnikov — laških fašistov. Kruta resnica je, da je dobršen del slovenskih listov v Ameriki ob vsaki priliki pripravljen udrihati s sekiro po Jugoslaviji, a največkrat prezira dejstvo, da laški fašizem iztreblja dnevno, sigurno in smrtonosno 600,000 sinov in hčera našega naroda. Vse to nima toliko pomena pri gotovih ljudeh, ko netijo prepir med lastnimi brati, namesto da bi jih pripravljali za skupni nastop proti onemu, ki si je zapisal za svoje geslo narodno smrt 600,000 primorskim Slovencem !
Želimo, da se mnogim odpro oči, da prenehajo z napadi proti lastnim bratom in postavijo skupno fronto proti skupnemu sovražniku — laškemu fašizmu! Jutri je Jugoslovanski dan v Clevelandu. Ne bodimo žebelj pod kladivom našega smrtnega sovražnika, bodimo kladivo, ki zna udariti z močjo. In tako priliko imamo jutri.
tero je lahko vsak pravi Jugoslovan ponosen. Zavedajmo se vedno in povsod, da smo Jugoslovani. Le s tem bomo dobili ugled v javnosti, kajti ako se bomo cepili, bomo tudi ugled izgubili. Država Jugoslavija je svetu poznana, a naš troimeni narod : Slovenec, Srb, Hrvat, je pa bolj malo. To sem razvidela na zadnji mednarodni razstavi. Toda o tem bom drugič kaj več napisala.
Še nekaj. Da bo slavnost v nedeljo tem lepša, se udeležijo tudi Srbi, Hrvati, Poljaki, Čehi, Romunci, Slovaki v svojih narodnih nošah. No, kaj pa mi Slovenci, ali naj bomo zadnji? Ali se sramujemo sami sebe? Vabljeni smo vsi, kateri imamo narodne noše, da se v istih udeležimo naše jugoslovanske pro-
slave, kajti to bo naš noradni praznik. Med nami bomo imeli več odličnih oseb, na katere smo lahko ponosni, kot: naš jugoslovanski poslanik dr. Leonid Pita-mic, governer White, naš cleve-landski župan Ray T. Miller in mnogo drugih.
Kaj vse bo na programu, ste gotov.o že čitali. Ampak nekaj novega bo, ko Se vam bo prikazala na odru živa slika "Jugoslavija, država troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev."
Zvečer je banket v avditoriju SND in so prijazno vabljeni vsi Jugoslovani. Vsi oni, ki čutijo z jugoslovanskim narodom, bodo gotovo navzoči.
Z jugoslovanskim pozdravom,
Marjanca Kuharjeva.
BREZPOSELNO ZAVAROVANJE
Cleveland, O. — Poslednje čase, od kar je postala depresija z vsakim dnem ostrejša, ko je z vsakim dnem več delavskih družin odvisnih od takozvanih dobrodelnih organizacij, je gibanje za brezposelno zavarovanje dobilo širši razmah. Leto nazaj je še celo Ameriška delavska federacija na svojem rednem zborovanju se izrekla proti. Ali razmere so hujše kot pa človeško hotenje. In letos, na konvenciji v Cincinnati, O., se je izrekla soglasno za brezposelno zavarovanje. Ker drugega, izhoda ni, pod današnjim kapitalističnim sistemom, za omiliti bedo brezposelnim, da bi vsaj delno odgovarjal potrebi.
Ne vidi se mi potrebo, da bi reklamo pisal za brezposelno za-, varovanje. Kar se nas Slovencev tiče, smo najmanj devetdeset procentov ZA. Edino, kar je namen teh vrstic, da se organizira aktivno akcijo za brezposelno zavarovanje. Kako pa to izvršiti? Cela zadeva je eno>-stavna. Vsak delavec ali delavka naj se zaveda ,tega, če hoče kaj doseči,za izboljšanje svojega položaja, se mora tudi sam boriti skupno z drugimi organiziranimi delavci. Kajti posameznik z neorganizirano silo je redko kdaj kaj dosegel. Vzemimo: kadar delavci zastavkajo za boljšo plačo ali za drugačne boljše pogoje, če so vsi solidarni in aktivni v stavki, je zmAga zagotovljena. Kakor hitro se pa med njimi pojavi mlačnost in celo stakokazi, je borba aktivnih in marljivih članov zaman.
V boju za brezposelno zavarovanje je isto. Ni zadosti sim-patizirati z akcijo, delo, katero je ogromno, zahteva in potrebuje sodelovanja vseh in nobenega izgovora ni, zakaj ne bi danes vsi sodelovali aktivno, ko je
JUGOSLOVANSKI DAN
V nedeljo 4. decembra bomo v Clevelandu z našimi brati Srbi in Hrvati praznovali jugoslovansko ujedinjenje. Vem,* vda naša rodna domovina ni pozabila .svojih tisočerih izseljencev, razkropljenih po vsem svetu. Spominja se; nas, misli na nas, ker ve, da niso vsi našli sreče v tujini, radi katere so* stoteri brezbrižno zapustili rojstno zemljo, roj sta 6 hišo, ljubljeno mamico. Da, res, naša rojstna
mati domovina nas vse ljubi, prireja celo praznik svojim izseljencem. In kako mi tukaj v tujini, ali naj pozabimo na našo rojstno domovino? Ne, to pa nikdar, ampak podvojiti moramo svojo ljubezen' do naše lepe Slovenije.
V nedeljo si bomo bratje Srbi, Hrvatje in Slovenci prisegli medsebojno ljubezen pod jugoslovansko zastavo, kajti razvita bo jugoslovanska zastava, na ka-
aktivna akcija najbolj potrebna.
Centralna organizacija za brezposelno zavarovanje je sklenila, da se vršijo shodi ali demonstracije od 5. do 20. decembra t. L, na katerih se bo raz-motrivalo in sprejelo resolucije, katere se bo poslalo državni in zvezni postavodaji, s katerimi se bo urgiralo takojšno sprejetje brezposelnega zavarovanja, Prva bo v zasedanju v januarja in druga pa že ta mesec. čim večja bo udeležba na teh shodih, tem večji efekt bo to imelo pred poslanskimi zbornicami in voditelji tega gibanja (za brezposelno zavarovanje) bodo šli s podvojeno silo v boj, da izsilijo od ipostavodajalcev, da sprejmejo zakon za brezposelno zavarovanje.
Eden teh shodov, katerega sklicuje na inicijativo Centralne organizacije slovenska sekcija, se bo vršil v nedeljo 11. decembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Priče-tek shoda ob 2:30 popoldne. Na tem shodu se bo pokazalo, v koliko smo Slovenci pripravljeni aktivno sodelovati z drugimi delavci v svojo lastno korist za brezposelno zavarovanje, če bo avditorij SND premajhen, bomo pokazali svojo aktivnost, svojo dolžnost, če bo pa prevelik, bomo pokazali svojo malomarnost in kot taki se nismo še ničesar naučili ter še nismo pripravljeni se boriti z drugimi delavci za sfoje lastne koristi. Upam, da se slednje ne bo zgodilo, pač pa prvo, tako da bo 11, december 1932 zapisan v zgodovini, ko so slovenski delavci solidarno nastopili in demonstrirali za, brezposelno zavarovanje.
Delavci in delavke! Enajstega decembra na plan! Slovenski narodni dom naj bo vaš cilj istega dne popoldne.	L. Z.
MANIFESTACIJA JUGOSLOVANSKEGA UJEDINJENJA
Vse priprave k nedeljskemu programu praznovanja jugoslovanskega ujedinjenja v Slov. Nar. Domu na St. Clair Ave. je zaključeno. Koncertni program bo ostojal iz nastopa devetih pevskih zborov in sicer: Vojvoda Putnik, Ilirija, Izidor Baič, AcMja, Soča, Oral, Zvon, jCvet in Samostojna Zarja. Na programu bodo izborni in priljubljeni tamburaški zbori: Hrvatski. Sinovi, ter Valjatov družinski tamburaški zbor. Podana bo po hrvatski deklici Helen Popp deklamacija "Domovina." Po dovršenih koncertnih točkah se na svečan način razvije jugoslovanska zastava, ki je last Jugoslovanskega p r o g res ivnega kluba. Pri slavnostnih ceremonijah bodo asistirale tudi druge društvene zastave. Ob priliki te točke programa nastopijo odlični govorniki ameriškega in jugoslovanskega porekla. Zadnja točka programa bo živa slika, ki bo v simbolu prikazovala Jugoslavijo. Na njej nastopijo Slovenci., Hrvati in Srbi v narodnih nošah, ter poleg njih bojevniki iz borbe osvobojen,!a sedanje Jugoslavije. Izvršila se bo skozi avditorij častna povor-ka spremljana z godbo in častno
stražo. Pripravljalni odbor je sklenil na svoji seji, se točno držati nepovedane ure in sicer s pričetkom ob 2. uri popoldne.
Po končanem koncertu se prične v spodnji dvorani ples in prosta zabava, in po prirejenju avditorija bo banket. Ker je vse preskrbljeno, da se avditorij pripravi za banket kmalu po končanem koncertu, naj vsakdo pazi, da bo ob 7.( uri na mestu in pri banketnem obmizju. Na banketu je najavljenih več ameriških in zunanjih gostov, ki bodo obenem tudi govorniki. Prosi se posetnike radi reda, da so ob določenem času na mestu. Na banketu bo omejeno število govornikov, toda. publiki bodo po stoloravnatelju p r e d s t avljene osebnosti, ki imajo kulturno, gospodarsko in politično vez med jugoslovanskim narodom. Ban-Jket bo imel narodni značaj gostoljubne postrežbe, j Da si oglejmo malo kdo so pevski in tamburaški zbori, se i mi zdi potrebno, da se pri njih malo ustavimo. Naši pevski zbo-ri so nam po svojih dobro uspelih prireditvah poznani toda srb-j ski zbori se naši širši masi nepoznani. Pevski zbor "Vojvoda Putnik" je srbski zbor iz Young-
stown, Ohio, pod vodstvom pe-vovodja Mr. P. S. Petrovič. Drugi srbski pevski zbor je "Izidor Baič" iz Akrona pod vodstvom pevovodja Mr. Popovič; Hrvatski tamburaški zbor pod vodstvom Mr. Andrew Mrak se imenuje '^Hrvatski Sinovi." Drugi hrvatski tamburaški zbor je "Valjatov družinski tamburaški zbor" pod vodstvom Mr. Valja-tova. Zadnji zbor ima to prednost, da so v tem zboru sami sinovi očeta Valjata in sicer po številu enajst, in njih oče je zborovodja. Pred časom so nastopili v Public avditoriju in cleve-landska žurnalistika jim je prisodila častno mesto. Ubogi oče se muči z vso deco, ter jo pridno poučuje v inštrumentih kljub dveletni brezposelnosti, žive v pomanjkanju toda njih srca so polna ljubezni zdravega jugoslovanskega ideala. Vsa čast očetu te družine.
Vstopnina na, koncert in slavnost je samo 35 centov in ista vstopnica je veljavna za večerni ples in prosto zabavo v spodnji dvorani. Banketni listki, ki so v predprodaji pri Rudolf Perda-nu, North American Trust Co., podružnici v Collinwoodu, John Trčku, Antonu Grdina, M. Mi-haljevich, Ameriški Domovini in Enakopravnosti so po $1.00 vstopnica, ki upravičil je tudi k prosti zabavi v spodnjo dvorano. Kakor prihajajo zunanja poročila, gredo banketne in koncertne vstopnice hitro izpod rok. Samo iz ene zunanje naselbine je prijava za rezerviranje 45 banketnih vstopnic. Druge naselbine jih naročajo tudi v večji množini in bati se je, da bodo banketne vstopnice že v pred-prodaji razprodane. Kdor se misli banketa udeležiti, naj se pravočasno potrudi isto preskrbeti ali jo vsaj rezervirati pri omenjenih, ki jih imajo v predpro-daji. če se pa odločite šele v soboto za banket ali nedeljo jutro, pokličite na telefon Anton Grdina ali skupnega blagajnika John Gornika, če jih ima še kaj za oddati.
Prosi se vse tiste, ki imajo banketne in koncertne listke v prodaji, da sporoče rezultat predprodaje danes in sicer za koncertne John Gorniku in banketne pa Dr. Mallyu.
Kakor je pred 14. leti zavladalo veselje, ko se je ujedinil jugoslovanski narod v močni državi in se rešil okov trinoga, tako naj bo naše narodno veselje ob tem spominskem dnevu v tujini. Pokažimo z veliko udeležbo na proslavi, da smo vredni sinovi hrabrih pradedov, združeni po potokih krvi v boju za svobodo po štenega in žilavega naroda. Vsak zaveden Jugoslovan, ki ga je dojila, slovenska hrvatska ali srbska mati, bo prišel ta dan na krov narodne/proslave.
Anton Grdina, predsednik, Joško Penko, tajnik slov. sekcije. -c-
Revnim na pomoč!
Leto se bliža koncu; še dober mesec, pa pridemo v novo leto 1933. Upajmo, da se kaj na. boljše premakne. Zima nas že boža počasi in bolj ko je mrzlo, več revežev je tudi, ki nimajo zadostne obleke in ne gorkote. Za te revne, kolikor sredstva dopuščajo, skrbe tudi članice East End Social kluba v tej okolici. Še eno prireditev nameravajo, to je card party na 10. decembra zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Prireditev imajo v oskrbi Članice: Mrs. Smrekar, Mrs. Gregorič in Miss Hazel.
Božič je blizu in da .'im bo mogoče razdeliti darila in jest-vine med najbolj potrebne, vas najvljudneje vabijo na. to zadnjo prireditev v tem letu, da pomagate vršiti delo usmiljenja. Kateri ste že bili na klubovih prireditvah, vam je znano, da je bila še vsakokrat postrežba v
Če veijamete aP pa ne.
Ampak tale bo pa res "če verjamete, al' pa ne." če bo kdo zmajeval z glavo, paj kar maje,
vašo zadovoljnost. Vstopnina je jako nizka. Za ples bo igral Jack Zore. Vas iskreno vabi
Odbor.
--o-
* Osem lovcev je bilo ubitih pri lovu na srne v državi Michigan.
Dnevna vprašanja
1.	Kdaj bo uradno proglašena izvolitev Franklin Roosevelta predsednikom Zedinjenih držav?
2.	Kdo je volil za prohibicijo v državi Ohio, ljudje ali dr-ža.vna postavodaja?
Odgovori na vprašanja
1.	Ustava Zedinjenih držav predpisuje, da se morajo vsaka štiri leta izbrati predsedniški elektorji, ki naj izvolijo predsednika Zed. držav, in seveda, tudi podpredsednika. Elektorje izvolijo prebivalci vsake posamezne države, in sicer toliko, kot šteje dotična, država kon-gresmanov in zveznih senatorjev skupno.
Vsak predsedniški elektor je obvezan po svoji strankarski pripadnosti, da glasuje za onega kandidata kot predsednika, ki je od ljudi v dotični državi dobil največ glasov, dasi elektor j a, ne sili nobena postava, da bi tako volili.
Elektorje imenujejo državne konvencije vsake posamezne stranke. Vzemimo na primer državo Ohio. Elektorji, ki so se zavezali voliti za Hooverja in Cur-tisa, so bili imenovani od državne konvencije republikanske stranke 15. julija, elektorji pa, ki so se zavezali voliti za Roosevelta in Gar-nerja, so pa bili imenovani od državne konvencije demokratske stranke 20. avgusta. Ko so se zvršile predsedniške volitve 8. nolvem-bra, je vsak volivni okraj vsake države poročal državnemu tajniku države, za koga so volivci v večini glasovali. Tako je bilo sporočeno državnerhu tajniku države Ohio, da so državljani v Ohio z večino glasovali za elektorje, ki so se izjavili za Roosevelta.
Državni tajnik nato naznani N demokratskim elekr ■ torjem, da so bili izvoljeni. In prvo sredo v mesecu januarju, se bodo demokratski elektorji zbrali v uradu governerja države Ohio, v Columbusu in bodo oddali svoje glasove. To zborovanje se imenuje elektoralni kolegij države Ohio. Ko so glasovi oddani, tedaj bo elektoralni kolegij imenoval enega1 izmed svojih članov, da gre v Washington, kamor ponese oddane glasove in jih odda podpredsedniku Zedinjenih držav, Charles Curtisu. Vsaka država bo storila enako. Potem pa se zbere senatna in poslanska . zbornica drugo sredo v februarju mesecu k skupni seji, in tu štejejo glasove elek-torjev. Seveda, je vse to samo formalnost. Ko bodo ti glasovi prešteti, bo kongres naznanil, da jc bil Franklin D, Roosevelt izvoljen predsednikom Zed. držav.
2.	Državna postavodaja, ki je odobrila 18. amendment. Republikanska stranka je imela tedaj večino v državni zbornici.
ampak mu lahko dokažemo, da je istina, bogme in sreča juna-čka.
Zadnji četrtek je bilo prvič, da se mi je zdelo, da je Hoover-jeva prosperiteta nekoliko odnehala in, da nas je sreča pogledala vsaj skozi ta malo linco. Stvar se je pa zgodila takole:
V	sredo sem večerjal sladko repco na kvadrate, ki je za po-hanimi piščeti najboljša jed na svetu. In ker sem se je precej nabasal, sem imel tudi temu primerno lepe sanje. Sanjalo se mi je, da sem bil v rusko-japon-ski vojski za frajtarja, pa da sem bil poln tistih sitnih živalic, ki se imenujejo naglavni greh. še ko sem se zbudil, sem se praskal, tako žive sanje sem imel. Potem sem pa premišljal, kaj naj bi te sanje pomenile in sem jo tako pogruntal, da me prav kratkem čaka ali pa sreča veliko bogastvo, ali sploh kaj takega, kar človek zastonj dobi. Se reče, sanje se niso nič kaj obnesle pri zajtrku, ker mi je šolnik iz rok padel in se ubil, vsled česar sem prišel v hudo zamero pri Johani.
Ko hočem stopiti na St. Clair v naš ofic, me ustavi neki rojak, ki mi pravi: "Jaka, poslušaj me. Ko sem šel sinoči mimo prostora, kjer zidate novo poslopje, sem videl pod kupom opeke goreti zeleno luč. Poslušaj me, ki nekaj vem: sač se nahaja na tem prostoru. Pazi, ko bodo kopali, ker izkopali lsodo grozno veliko bogastvo. Ampak to si pa izgovorim, da pol boš dal meni, ki sem te na to opozoril!"
Smejal sem se mu in mu obljubil, da bova vsak pol imela, samo da sem se ga odkrižal. Le zakaj ga nisem poslušal!
V	četrtek popoldne so zopet kopali za klet na našem lotu in odvažali pridno zemljo. Jaz sem bil že pozabil na svarilo rojaka o šacu in sem ravno pri peči stal na oficu, ko zaslišim zunaj strašansko vpitje. Hitim pogledat, da bom videl koga je zasula zemlja, ali kakšna druga nesreča se je zgodila, pa se v vratih srečam z obema kontraktorjema, Mole-tom in Satkovičem, ki zmagoslavno vihtita v roki steklenico 18. amendmenta.
"S krampom je mahnil v zemljo, pa se mu je ta steklenica zvalila ped noge," je pojasnjeval Mole, ki ima "lebarje" pod komando.
"Ni sto vragov!" se začudim. "No, ste že pridni, da ste steklenico sem prinesli, kar meni jo dajte," mu prijazno svetujem..
"Ne boš, Jaka,"' pravi Mole, "mi moramo zemljo izkopati za klet in jo odpeljati, tako smo se pogodili. Saj ne stoji v pogodbi, da je "špaga" tvoja,'če jo bomo našli na lotu. Boga zahvali, če ti jo bom dal poduhat. Kaj bi bilo, če bi bil kopač s krampom po steklenici udaril, te vprašam."
Kar groza me je stresla pri misli, če bi bili res razbili to dragoceno stvar. Potem smo pa hitro zaklenili vrata, ker ves dogodek je opazovalo par sto naših rojakov, ki bi bili najbrže radi za pričo, kakšna je vsebina steklenice. In rečem vam, da take še nisem pil.'
Vprašanje sedaj nastane: kdo je stvar zakopal na našem lotu? čegava lastnina je, se sedaj ne izplača govoriti, ker je že prepozno, ampak rečem pa to, da so moje sanje dobro uganile in da tisti rojak (imena ne poznam), ki je videl goreti želeno lučko, zna več kot krompir peč.
Potem sem opazil, kako kopači sedaj previdno kopljejo zemljo, da bi se ne zgodila kaka nesreča, če je Š3 kaj zakopanega na lotu. Bog ve, od kdaj je ta božja stvar ležala v zemlji i k prodajala dolgčas in je sto sreč, da smo se zmislili podreti staro poslopje in zidati novo.
Blagoslovljena naj bo roka, ki je fiasco zakopala na to pravo mesto!
JUGOSLAVIJI
Pozdravljam domovina te, prav do Triglava sten; v krasoti vsa obdarjena, vsakdanji nočni sen.
Uzrla mnogo sem poljan življenja srečnih dni, največ pa jih užila sem pod lipo sred vasi.
Na zemlji mnoga lepa še razširja se lastnost, nadvse pa tvojih se slavi žena in mož čednost.
Pozdravljam domovina te, kjer narod je srčan, spominjaj svojih se otrok čez morja širno plan.
V svobodi sonca se žariš in upov polna, nad; ohrani narod troimen zedinjen in brez jad.
Marjanca Kuharjeva. -o-
Jugoslovanska zemlja v Gordon parku
Zadnji trenutek se je situacija proslave jugoslovanskega dneva v slavnosti povečala s tem, da isti dan oficijelno sprejmemo od Clevelandskega mesta zemljo, ki bo imenovana Jugoslovanski kulturni vrt. Ta zemlja leži 400 čevljev od St. Clair ceste desno ob East Blvd. preko cestnega mostu južnovzhodno od 82. ceste.
Oficijelna' izročitev in vročitev se izvrši ob asistenci mestnih in drugih zastopnikov na slavnostni način. Ob tej priliki bo v ta. namen zasajeno prvo drevo po rokah našega rojaka in jugoslovanskega poslanika v Washingtonu, gosp. Dr. Leo Pita mica. Po možnosti kratke dobe se bo potrebno ukrenilo, da se bo sprejem te zemlje izvršilo Čim častnejše in za naš in tuj narod najdostojnejše.
Vabljeni so vsi, ki hočejo tej slavnosti prisostvovati, da so točno na mestu ob 10:30 dopoldne. Vzemite St. Clair poulični voz do 82. ceste na vzhodni strani. Po možnosti bo stal na ozemlju jugoslovanskega vrta slavolok z velikim napisom. Na licu
ne bi priporočala kave, saj sedaj se je že "un" učistil. Kar na sejo žnjim!
Tudi Amaliji iz 60. ceste se priporočamo, pa tudi da sama priroma žnjim. Zadnjič smo bile popolnoma zadovoljne. Hvala!
Kelnarco imamo že izbrano "iz Norwooda" Erste - Classe. Ne vem, kaj bo s potico, ali jo bomo kaj pred božičem jedle ali rie? Pa tista tam gori iz Vine-yarda naj ne pozabi. Zadnjič je rekla, da se je pripeljala z ni-grovsko limuzino, a sedaj jo pričakujemo gotovo z grofovsko šajtergo. Pa tudi napoljeno ba-rigljo naj ima seboj, pa magari če je šs ta stari, ali pa že ta novi.
Tam iz Noble, kjer znate tako karte igrat, tudi vem, da ne boste zamudile. Saj veste, kako je bilo zadnjič luštno. Nič se ne čudim, da so nam mama Lau-schetova, naša blagajničarka, rekli, "ja, kaj hudiča vam pa je? Kaj ste znorele?" Hm, menda j a, pri taki zabavi, saj to ni vsak dan.
Ampak to je že vse bilo, kar nas pa sedaj čaka na 5. decembra ! Punce, korajžo in vse na sejo, od vzhoda in zahoda, od severa in juga. Boste videle, da bo bolj luštno kot po fencih opravljat.
Naša predsednica nam je priporočala, da naj vsaj malo včasih fige pokažemo depresiji. Pa jih dajmo zopet enkrat, saj radi tega je Vseeno ne bo konec.
Torej koliko nas bo na seji: 10, 15, 20, 40, 41 ali vse? Oh, če bi vedela za tisti magnet, ki res vse nase potegne, to bi bil-direndaj.
direndaj. Na svidenje!
Iva, članica.
Koledarji za dar
Le pridite po koledarje za leto 1933, pripravljeni so in veliko jih imamo. Dobite jih lahko v naših obeh prodajalnah za pohištvo, tako na 6019 St. Clair Ave. kakor tudi na, 15303 Waterloo Road.
Koledarji za leto 1933 so zo-
General von Schleicher, o katerem misli Nemčija, da je edini mož, ki bi bil zmožen biti državni kancler in rešiti Nemčijo preteče krize.
na vaša naročila. Za koledar in pošiljatev vse skupaj vas stane samo 15c. Kaj morete poslkti vašim za manjši denar, da jim daste celoletni spomin na vas v Ameriki. Ne pozabite jim poslati vsaj en koledar in častitke za vesele božične praznike. To pa storite takoj, da jih bodo dobili za božič in novo leto še ob času.
Za sebe in svoje stanovanje dobite koledarje kakor omenjeno v naših prodajalnah vsak čas. Kateri ste oddaljeni in nimate prilike se oglasiti za iste, jih pa lahko dobite pri drugih naših trgovcih, če vprašate zanje.
Vsem trgovinam, ki so jih pripravljene dajati našim odjemalcem, jih damo na razpolago, če se priglasijo zanje, pokličite na telefon ali pridite ponje.
želeč da vsaka družina dobi naš koledar in da bi koledarji za leto 1933 kazali srečnejše dm v bodočnosti, vas pozdravljamo, A. Grdina in Sinovi.
t^l. HEnderson 2088. -o-
Razno iz Girarda
Paul Keller
CVET NAŠE VASI
pet nekaj zboljšani. Prvič so ma mesta se bo izvršilo slikanje, ki lo manJši kakor 80 bili druga
bo vneseno v elevelandske liste.
Kaj bomo pozneje s to zemljo storili in kako jo bomo olepšali in jo prikrojili v narodnem smi-
slu, bomo razpravljali po konča- Preveč važnega prostora, ki ni
leta, to pa radi tega, ker so bili vselej poprej malo preveliki za navadna stanovanja. Preveliki radi tega, ker so na stenah vzeli
ni proslavi jugoslovanskega uje-dinjenja. V kolikor se nam poroča, se izdeluje v stari domovini soha Ivan Cankarja, ki bo brezplačno poklonjena temu kulturnemu vrtu. Mogoče bo že spomladi prilika, da bomo odkrili ta spomenik velemoža.
Prosi se vse Jugoslovane, da tej vročitvi prisostvujejo, ter se
odgovarjalo z drugimi slikami v velikosti. V velikosti so sedanji koledarji najprimernejši.
Koledarji so boljši od prejšnih
Naši ugledni rojaki iz La-Salle, 111., Mr. in Mrs. Brudar in njih sin Henry ter Mrs. Ba-lentič, so posetili našo naselbino in se udeležili pogreba pokojnega John Cigole. V zadnjem poročilu sem poročal, da zapušča pokojni tukaj eno sestro, eno hčer, sina in dva brata. Sedaj pa sem dobil popolno poročilo njegovih sorodnikov. Tukaj se nahajati dve njegovi sestri in dve
let radi tega, ker sedanji vsebu- Ihčeri: Mrs. Brudar in Mrs. Ma-
jejo vremenska poročila. Na koledarjih se za Vse leto naprej naznanja kakšno da bo vreme, kdaj da bo deževno, viharno, vroče ali mrzlo. To bo služilo marsikomu,
našemu prijaznemu vabilu od- !ki se napravlja na potovanje ali
v senožet kosit ali orat. Da, vsak bi rad že vnaprej vedel kakšno bo vreme, da se bo vedel obleči ali ravnati, da ga vreme ne bo izne-nadilo, radi tega so naši koledarji za bodoče leto veljavnejši; le pridite ponje.
Kakor vsako leto, tako tudi za bodoče leto, jih za vas radi pošljemo vašim v staro domovino
zovejo.
Anton Grdina, predsednik; Joško Penko, t. č. tajnik. ---o--
Sokolice pozor!
5. decembra je zopet naša redna mesečna seja. Pa veste, da to ni kar navadna seja, ampak pri tej seji je tudi'volitev, kot imamo navado po pravilih. Kako bomo volile? Ali se hočemo ravnati po ameriških volitvah? Namreč tista, ki je bila za Hoo-verja, bo za stari odbor, tista pa, ki je bila za Roosevelta, pa za nov cdbor. Oh, pa kaj, saj se bomo že na seji pomenile. Ste-ple se radi tega tudi ne bomo, : kaj ne da ne. Pa veste zakaj, zato, 'ker bomo komaj čakale, da bo tistih komedij konec in da se prične naša prijetna zabava, katere smo se komaj privadile.
Prva točka. Ona, ki ima vedno že po navadi areni je seboj,1 nam bo odprla zabavo.
Druga in naprej . . .
Do zdaj smo imele, kar se tiče dobrot, vsaka nekaj seboj, a za to pomembno sejo bi pa priporočala, da prinese vsaka svoj lunch. Bodo mislili ljudje, ki nas bodo videli prihajat, da je gotovo kaka nova tovarna odpr- j la Vrata in začela obratovati. Se- j veda, pri lunehu paše še kaj, pa
ček sta sestri. Mrs. Balentič je pa hči pokojnega. Vsi se nahajajo v zgorej omenjeni naselbini. Sin John in hči Jennie pa v naši naselbini. Toliko v popravek radi tega.
Mr. in Mrs. Brudar sta tudi posetila več Girardčanov in smo se marsikaj pogovorili v prijetni družbi pri našem gostoljubnem rojaku Anzičku. Mrs. Brtidar je jako vneta narodna delavka in sem tako spoznal, kako se zanima za napredek naroda po drugih naselbinah. Ravno tako tudi njen soprog, ki je jako ve-
Mina je odšla v klet. Mati je odbrzela v kuhinjo in dejala vsa prepadena nekemu moškemu, ki je ondi sedel:
"Mina je šla — ona ne sme vedeti — pojdite takoj stran. Tu je potrdilo."
Mož jo je začudeno gledal. "Zakaj — zakaj pa?"
"Brž — brž — sicer bo huda reč! Mina ne sme ničesar vedeti glede denarja!"
Mož se je željno ozrl na steklenico žganja, ki je stala na mirni ; Boštjanka mu je dala vso steklenico in dejala: "Brž — brž — tak pojdite, no!"
Komaj je oni odšel, je prišla Mina s steklenico, jo odmašila in poiskala troje kozarcev. Tudi zdaj ji ni bilo mar razburjene matere.
"Pojdite v senčnico," je rekla in šla naprej. Brez moči je sedela mati na stolu v kuhinji. Nekemu kmetiču, ki je bival dve milji od Loke, so bili Boštjanovi pred leti posodili pet tisoč dinarjev. Zdaj je mož prinesel denar nazaj in zahteval zadolžnico. A zadolžnico je imela Mina v blagajni. Boštjanka pa je hotela imeti denar. In pregovorila je kmetiča, da ji je odštel denar, ona pa mu je dala navadno potrdilo. In nato je prišla Mina domov. ženica je globoko zavzdihnila ,da se je vse tako posrečilo. Nasmehnila se je. V žepu je imela pet tisoč dinarjev.
Ti so bili za Lojzeta! čez dva dni je s pol funta masla podkupila pismonošo, da je poslal teh pet tisočakov Lojzetu v Hamburg.
V senčnici je Mina natočila dvoje kozarcev in dejala: "Na vaše zdravje — gospod Novak! j Do spomenice ni prišlo."
"Ah!" Zagorelo lice je zažare-jio. "Ah — kaj se je občina vendarle izrekla zame?"
"To ne, gospod Novak, žal — da ne!"
Na kratko je poročala o vsem, se svojega govora komaj dotek-nila, a z ljubeznijo omenila govor učenika in povedala, da je prišlo do smešnega izida le zato, ker je Tone spet eno zagodel.
"No," je.odvrnil, "to pač ni bila zmaga, ki bi bila izšla iz prepričanja navzočih. Tone je pa le navzlic vsemu in marsičemu imeniten tič. Le zakaj je udaril krčmarja?"
"Ker je bil krčmar zelo nosat."
Rajši bi bila. umrla, ko povedala, zakaj je Tone krčmarja napadel.
"Krčmar bo še enkrat sklical shod."
"Ne! Bilo bi brez pomena. Rada bi vam nekaj povedala, še enkrat vas pridejo nadzorovat.
Prošli četrtek sem bila na vladi." "Vi ste . . ."
"Seveda. Pred leti je neki vladni in okrajni svetnik prebil s svojo nečakinjo počitnice pri nas. A odkar jaz vodim gospodinjstvo, nočem nobenih počitniških gostov. S svojim postajanjem in svojimi zahtevami ne spadajo v največjem delu na deželo. Ko je vladni svetnik spet pisal glede počitnic, sem mu stanovanje odklonila. V četrtek pa sem bila pri njem in mu dejala, naj le pride spet s svojo nečakinjo k nam. Pa sem mu tudi mimogrede povedala o loškem šolskem škandalu. In on mi je tudi kar mimogrede omenil, da bo še pred počitnicami preiskal to stvar, živčno bolni nadzornik, ki ga dobro pozna, je po njegovem mnenju že zdavnaj zrel za pokoj. Pa se bo o vsem še osebno prepričal."
"čudoviti ste, Mina!"
Zmajala je z glavo.
"čudovita je le strahopetnost, izbegavanje in bojazen. To je zame čudovito. Moj Bog, kaj pa je vse skupaj, kaj je tudi življenje in smrt? Kdor se ne boji, se mu ne more ničesar pripetiti!"
Sitno mu je bilo, ko je dejal: "Veliko sem vam dolžan. Brez vas bi bil izgubil igro s krčmar-jem. šel bi bil na sprehod, medtem bi me pa občina odstavila, čutim, da imam dosti manj moči ko vi, Mina."
"Rajši pijte!" je dejala rezko; "vino tako in tako ni bilo na ledu."
Dvignil je čašo, rekoč: "Iz srca si želim, da bi mogel kdaj kaj velikega storiti za vas,"Mina."
To ji je bilo zoprno, čemu izgubljati toliko besedi. Saj ni niti slutil, kako rada je, vse storila zanj! Prvikrat v življenju je bila potrebna človeka, ki bi ga malo popestovala in božkala, kateremu bi mogla dati vse najboljše, kar premore, ne da bi se bilo treba izpraševati zakaj. Pa je bil tako plah, tako tuj, da jo je bolelo. Slednjič je dejala:
"če ž^Mna *vsak način hočete kaj narediti za nas, pa mi svetujte zaradi Toneta. Nekoč bo on gospodar na Boštjanovini, sicer nimamo nikogar, ki bi bil tega zmožen. A prej mora v kako šolo. Kmetje bi morali biti vsi bolj izobraženi, to bore malo strokovnega znanja ni nič. življenje jim brez izobrazbe premalo nudi. Alibi mi svetovali?"
Mina jo je nežno (pbjela in dejala :
"Tako se godi vsem materam! In dosti sreče je že bilo, da ste smeli postati žena in mati."
Ko je odhajal Novak domov, je videl, kako je Tone postajal na cesti. Fant jo je hotel brž popihati, a učitejj ga je poklical k sebi.
"Zakaj pa ne greš domov, Tone? Sestra in mati te čakata!"
"Saj bi šel rad domov," je odvrnil pobito fant, "ker sem hudo lačen. A bojim se Mine. Bil sem namreč na, shodu in doma ne bo ničesar za smeh."
"Kaj si pa napravil na shorn?"
"Oh, nič takega! Le krčmarja sem malo udaril, pa mu je precej nos zakrvavel in vsega shoda je bilo konec."
"Pojdi še ma.lo z menoj, Tone, in mi pripoveduj, kako je bilo!"
Tone je prav nazorno podal svoje poročilo in je sklenil:
"Saj bi ga ne bil udaril, a ker je tako grdo rekel o Mini, sem mu pa moral puščati kri."
"Kaj je pa rekel o tvoji sestri?"
"No, sem mislil, da že veste. Rekel je: "Mina počenja vse to samo zato, ker je vaša ljubica."
"Moja — ha — kaj ? To je rekel? Prav bedasto se je izrazil."
"Bedasto pa prav nesramno! Zato je pa prejel zaslužene ba-tine."
Molče je šel učitelj s Tonetom. In tudi Tone je molčal, ker je pričakoval kake pridige. Novak pa mu je raztreseno segel v roko in dejal:
"Mina te ne bo nič kaznovala. Le pojdi domov, Tone, lačen si!"
Ko je Tone dobil sestro v veži, ji je zaklical: "Učitelj Novak te prisrčno pozdravlja in sporoča: Gorje ti ga, če me nabiješ!"
Mini so se zaiskrile oči.
"No, prav tako pač ni rekel."
"No, pa podobno! In Mina, daj, pozabi vse in kaj jedače mi daj, sem strašno lačen!"
Mina mu je dala jesti. Za to večerjo je dobil vsak po eno jajce, Tone, zvesti oproda, pa dvoje . . ..
(Dalje prihodnjič.)
Neprevidna ženska
Mrs. Nora Parry (kako pomembno je njeno prvo ime!) je pred šestimi tedni bila oropana za $4900 v gotovini in za $2500 v draguljih. Policija je medtem prijela enega roparja, in včeraj je dobila Mrs. Nora Parry obvestilo od detektivskega urada, da pride v urad, kjer se ji bo izročilo $900.00, kar so dobili pri prijetem roparju. Mrs. Nora Parry se je res odpeljala z avtomobilom na policijsko postajo. Na 55. cesti in Scovill Ave. je opazila, da so vrata avtomobila samo priprta, pa jih je dobro zaprla, a obenem je opazila, da je zginila njena denarnica, v kateri je imela $114.25. Bila je torej ukradena drugič na potu po ukradeni denar. Denar spada v banko, ne v žepe ali med stare dile.
Je še šerif
šerif Sulzmann najbrž ne bo nikdar pregnan iz urada. Dose-daj še ni prišlo tozadevno povelje od najvišje sodni je. Odvetniki Sulzmanna bodo vložili pri-ziv, ker je odločitev najvišje sod-nije jako nerazločna in nejasna. Medtem pa bo minulo leto .1932, in šerif Sulzmann nastopi s prvim januarjem nov termin.
DNEVNE VESTI
"Z veseljem! Da bi napravil maturo in študiral, na to ne mislite, kajne?"
"Ne!"'
"Torej naj dovrši nekaj razredov realne gimnazije, dokler ne bo enoletni dobrovoljec. Tako sicer ne bo dokončal nobenih študij, a za svoj namen bo dovolj izobražen."
Roosevelt bo zaprisežen na priprost način
Warm Springs, Georgia, 2. de-cembra. Novo izvoljeni predsednik Roosevelt je danes naročil, naj bodo vsi obredi pri zaprisegi dne 4. marca, čim bolj pri-prosti in da se nikakor ne smejo povzročati stroški. Roosevelt je prepovedal, da bi vojaštvo korakalo v inavguracijski paradi, ker je to združeno z velikimi | stroški, ker morajo vojake iz
MALI OGLASI
Stanovanje se odda
obstoječe iz 4 sob, kopališče in furnes. Vprašajte na 1110 E. 64th St.	(286)
Hiša v najem
jako čedna hiša, sama za sebe, osem sob, vse moderno, se odda po zelo nizki ceni. Vprašajte na 1171 E. 61st St.	(285)
BOŽIČNE RAZGLEDNICE
Lepe božične razglednice s slovenskim besedilom dobite pri nas. Krasna zbirka igrač za Miklavža. Vse to dobite pri
JOHN TRČEK 15508 Holmes Ave.
"Kako naj bi se to pametno j raznih krajev dežele poslati v
jsela duša. Enako njih sin, če-|lavno je tukaj dorasel in je sedaj že tudi mož, pa je še vedno to, kar ga je; mati učila: da Slovenec je prvi.
Iz naše naselbine so se podali v Pittsburgh k dobro poznani Goriškovi mami. Od tam se pa podajo proti domu.
začelo?"
Dejal je: "Tone je za začetek dovolj star. V vsem je dobro podkovan, le jezikov ne zna. Dajte mi fanta vsak dan za dve uri in poskrbel bom, da mu prihodnje leto ne bo treba vstopiti v prvi razred. Veselilo me bo poučevati to bistro glavico."
Ona ni ničesar
Washington.
Borba med gangeži v To-ledo s strojno puško
Toledo, Ohio, 2. decembra. — Smrtno ranjena je bila v tem mestu 24 letna Miss Louise,Belle, ko so začeli streljati gangeži odvrnila le jv/j neke^a drugega avtomobila v
Stanovanje se odda
5 sob, kopališče, vse moderno, zgorej. Ako vzame v najem stanovanje družina, da bi mož ka j popravil okrog hiše, dobi stanovanje prav poceni. Vprašajte na 6719 Bonna Ave. (285)
Odda se
štiri sobe, kopališče in klet. Najemnina je samo $10.00. Vprašajte na 5301 St. Clair Ave. (284
hvaležno se je ozrla nanj.	javto> v kater,em sf Jeona ™zi ku
On je trčil z njo in radostno! NJen spremljevalec je ostal ne-
dejal:
"Pijva na dobro Končno naj omenim, da so da- najinega ljubega fantiča!"
nes odrezali nogo nad kolenom sinu Mr. in Mrs. Strausa. Kot sem že poročal, je bil na gasolin-ski postaji obstreljen od roparja in se mu je stanje v bolnici tako poslabšalo, da se mu je zastru-
j poškodovan. Kot pravi policija,
prihodnost lastu-)e n.ien spremljevalec dve spikizi, in napadli so ga gangeži, ki so mu nevoščljivi.
-o-
Leopold Kusblan
SLOVENSKI ODVETNIK
641 1 St. Clair Ave.
Soba št. 7 Tel. HEnderson 5195
Boljša borza
Tekom četrtka in petka se je položaj na newyorški borzi precej zboljšal. Tujezemski denar se je dvignil v ceni, cena pšeni-
Ko je izrekel "najinega ljubega fantiča," je Mina prebledela. Kakor val nepopisne sreče ji je planila vsa kri k srcu. Podzavestno in vendar mogočno je občutila, kako se je nekje v dalji [•pila kri in ni bilo drugega izho-; zablestela ko zlata, jutranja zar-! da, da je moral dati nogo in si i j a sreča žene in matere. Zdelo • ci je poskočila in razne sekuri-jtako rešiti življenje. Družina je se ji je, da se je odprlo nebo in tete so dobile bolj trdno zaslom-jako potrta radi te velike nesre- da je za tem nebom življenje ne- bo. Cene raznim delnicam so se j če njih sina. Vsa naselbina so- popisnega veselja.	dvignile od 1. do 12 točk. Vse to
čustvuje z njimi.	i "Najinega ljubega fantiča!" I je ugodno vplivalo na boljši sve-
Obenem tudi sporočam član- "Hočete?" je vprašal učitelj, j tevni položaj."
stvu Samostojnega društva, da "Da!" Zdelo se ji je, kakor	-o—-
j se udeleži polnoštevilno glavne da se je s to besedico zaročila	Pasje marke
letne seje, ki se vrši v sredo 7. ali poročila z njim.	1 Ker ni še dosti drugih nadlog,
decembra ob sedmih zvečer. Dol-1 Tedaj je prišla mati. Ko je opominja okrajna oblast, da si žnost vaša je, da se zanimate za zaslišala, da pojde tudi Tone z morajo lastniki psov preskrbeti društvo, ki je vsem v toliko po- doma in ne samo Bernard, je za- licence za svoje pse. Licence | moč.- Ukreniti imamo veliko za ječala ko očak Jakob v, stari za- veljajo $1.00 za psa in $3.00 za
NATIONAL
WATCH & JEWELRY REPAIRING
J. C. BUKOVEC, lastnik v Slov. Nar. Domu. »oha št. 10.
6411 St. Clair Ave. DELO IZVRSTNO IN JAMCENO
DOBER PREMOG!
Točna postrežba
The Hill Coal Co.
l?fil MARQUETTE KI>.
Stari Cimpcrmanovl prostori
i	HEnderson 5798
i FRANK ARKO, zastopnik

Mrs. Horace Baxter objema svojega triletnega sinčka ki je prebil v neki jami, 50 čevljev od domače hiše, celih 24 ur, medtem ko ga je vse mesto iskalo drugje.
bodoče leto. Pozdrav!
John Dolčič, tajnik.
j vezi: "Vsi moji otroci so me za-pustilj, popolnoma sama losta-' nem."
psico. V Clevelandu je nad 50,-C'00 psov, ki morajo dobiti pasje marke.
j^toimiesiaiwmawiesi H DR. J. V. ŽUPNIK
zanesljiv zobozdravnik
i Warn
Mnogo let na Istem mesta. St. Clair vog. 62. ceste. Vhod sftmo Iz G2. ceste. Knausovo poslopje.
GOVORI SLOVENSKO
Uradne ure od 9. ij. do 8. iv.

Vaški apostol
Za "Ameriško Domovino" prestavil M. D.
Petrove oči so se zasvetile. "Mati! Glej, na, sedaj se je zopet zame mučila!"
Sedel je ter s svojimi težkimi rokami gladil odejo kakor da bo sedaj, na njej počivala velika dragocenost. "Lačen sicer nisem . . . ker pa ga je mati skuhala, mi bo teknil tudi brez lakote!"
Elizabeta je postavila skledi-co na posteljo in kaj pobožno je Peter pomešal. Ko je zajel prvo žlico in že odprl usta, je zazvonil veliki zvon k povzdigovanju. Peter je odložil žlico. In medtem ko je molil, je neprestano gledal Elizabeto, kakor da mu neka misel ne da miru. In komaj se je pokrižal, že je vprašal : "Otrok, saj maša še ni minula. Kako da nisi šla v cerkev? In baš danes bi bila molitev tako potrebna."
Elizabeta, ki je med zvonenjem pokleknila pri oknu, je vstala. V zadregi je molčala. Resnice mu ni hotela povedati, lagati pa ni mogla.
"Povej vendar, Lizabetica . . . zakaj nisi šla v cerkev?"
"Ker je morala mati . . . ker je morala ostati doma. In zato sem tudi jaz ostala doma ter sem ji brala iz sv. Pisma."
"Tako, tako? Mati?" Petru je bilo dovolj vzroka, da ni več premišljeval, niti vpraševal. "I, seveda, mati, ona že ve, kaj dela! In kjer je mati, veš, tam je tudi naš ljubi Bog. Zanjo je vsepovsod cerkev ... . Na, na, danes bo prav gotpvo pomagal. Saj mi je obljubil. Z zvonovi mi je sporočil ... in s solncem tudi. "Hotel se je smejati, a njegov glas je zamrl. "Danes mora pomagati! Ljubi Bog, veš, ima tudi svoje paragrafe ... ki so malo drugačni, kakor človeški . . . ampak drži se jih pa! In trdno . . . Nikar ne skrbi, Lizabetica! Hiša bo ostala materi!" Pričel je jesti. "In tako dober je vaš fižol!"
Elizabeta se je okrenila k oknu, da si obriše solze, ki jih on ni smel videti.
Počasi je jedel, kakor bi hotel vsak zalogaj dvakrat uživati. In ne da bi bil lačen, je izpraznil celo skledo. Za to pa mu je bilo treba toliko časa, da je že medtem maša minila. Sedaj je počival na vzglavju in je lahko čul skozi okno veselo govorico ljudi, ki so prihajali iz cerkve. "Da, da," je dejal kimaje, kakor bi razumel to veselo razpoloženje ljudi. "Danes mora biti lep dan. Kajne? . nas! . . . Vse je dobro! In materi ni treba več skrbeti! In ti si tudi zopet tu! In moj Tone . . . tega imam tudi zopet, od včeraj
"Tako . . . misliš?" Molče sta šla košček poti, medtem ko je šla pred njima Brezni-kovka s sosedom in sosedo. Ko sta šla proti travnikom, se je Julikin obraz zresnil. "Danes v cerkvi sem premišljala — na Veliki četrtek, po obhajilu bi šla lahko na spraševanje . . . na tak dan, mislim, ne bo gospod župnik bogve kako natančen ... na Veliko noč pa bi naju lahko že prvič oklical." Brezmiselno je pokimal Tone predse. In ker je molčal, ga je Julika pogledala s
'Kaj
očeta
svojimi golobičjimi očmi praviš?"
"Bom moral že' pre vprašati, kaj poreče on."
"I, njemu je vse' prav. Pri njem sem že potrkala. O vsem sva že govorila."
"Nu, da . . . če mene ne rabiš poleg, potem pa le opravi kar z njim! Enkrat se tako mora zgoditi!"
Prišla sta do rrieje, za katero je že izginila Breznikovka. Pogled na to mejo je očividno zbudil v Tonetu nek neprijeten spomin.- V zadregi si je popravil klobuk in se ozrl.
Užaljeno je namrdnila Julika svoja čr6šnjevorudeča usteca.
že res ne vem, kakšen si! . . . Kaj se pa že spet oziraš?"
"Če ne bo Jaka zopet od kje prigalopiral."
"Nak, ta pa. ne bo prišel danes!" je dejala hitro, kakor bi prav zagotovo vedela.
Nato ga je nežno prijela za roko. "Srček . . ."
"Mati so tam spredaj? veš, pa nimajo radi, če tako zastajaš!" In že je bil Tone mimo meje. V JuliČinih očeh je zabliskala jeza. Ko pa sta bila zopet vštric, se je le smehljala. Sedaj sta prišla do mesta, kjer sta se vzadnjič tako žalostno razšla. Tone se je hri-pavo zasmejal. "Poznaš ta prostorček tu?"
"Da!" je zašepetala Julika s pogledom skesanega grešnika. "Nikar mi vedno ne predbaci-vajž"
"Mar sem to storil? . . . Samo vprašal sem te, če poznaš ta prostorček."
Potem nista več govorila, dokler nista prišla do Breznikovega plota. Julika je pričela hoditi počasneje in se je previdno ozirala po materi, ki se je baš tedaj poslavljala od sosedov. Sedaj se je privila. k Tonetu ter mu
svet napol obrniti!"
"I, baš mi je dejal, da mora domov h kosilu!" je odvrnila Julika, ki se je rtarnah zopet spremenila v tistega otroškega Jul-čka. Le nje oči niso gledale otročje, medtem ko je z vsem nravnim spoštovanjem podala svojemu zaročencu roko. In tako glasno, da jo je lahko mati slišala, je dejala: "Zbogom tedaj do prihodnje nedelje!
Tone ni odvrnil nje pozdrava. Vendar jo je prijel za roko in pogledal v nje oči, kakor oni ki se izgubi na ledeni poti, pod katero leži jezero s svojo temno globočino. Nekaj tajinstvenega ga je prevzelo — a vendar, na poti svojega življenja je, nazaj ne more — le naprej.
Julikin obraz je porudečel. "Kako človeka pogledaš!" In že je izvila svojo roko ter stekla k materi.
Breznikovka je vprašala neza-upno: "Ti? ... Ali si mu povedala?"
"Kaj ?" .je vprašala Julika nedolžno.
"Da moram zdomi, danes?"
"Ampak, mati!" se je namrdnila užaljeno. "Kako bi mogla, ko pa ste mi prepovedali?"
"Upam vsaj, da ,ne!"
Mati je šla prva v hišo. Julika pa se je po bliskovito okrenila ter smehljaje pokimala ven proti tl-avniku. Tone je stal tam zunaj še vedno na istem mestu. Ko je izginila Julika v hišo, je porinil roke v žep ter se počasi obrnil proti domu. Najprej je hodil počasi, a potem vedno hitreje, hitreje. Ko pa je prišel domov — kakor bi ustrelil je. stopil v Petrovo čumnato, kakor da mu leži nekaj na duši, nekaj pekočega, kakor da mu je treba sedaj človeka, za katerega ve: da mu sme vse povedati, da mu bo svetoval — in kar mi poreče ta, mora veljati!
Sedaj je bil v čumnati ter je prestrašen strmel v Elizabeto: Tako? ... Si že tu?" Z eno roko se je prijel za tilnik, medtem ko je druga iskala zopet kljuke. "Tedaj me že lahko pogreša . . . Peter!" In že je bil zopet zunaj.
"Tonček!" je klical Peter Janez. "Tonček! Kaj ti je vendar?" Vrata pa se niso več odprla. "Lizabetka . . ." V svojem nemiru se je zadri. "Lizabetica?" Molčala je, le nje oči so vpraševale.
"Ali si pogledala mojega Toneta? Nekaj mu je!" Zunaj pod oknom je žvižgal pastir mimo. "Poba.! Hoj! Pob! Pridi malo k meni!','
Zadovoljno se smehljaje se je prikazal fantov obraz pri oknu. "Tako? Ali me zopet potrebuješ? Se ti tako mudi?"
sem! Sedaj ima zopet — ljube-
zen
l"
In kak bo šele za Šepetala: "Ne bi ti smela povedati, mati mi je zabičala . . . ampak našemu bratrancu je hišna zbežala in po kosilu se mora ma;ti peljati tja ... jaz pa bom ostala doma." čuden nasmešek je docela spremenil nje lepi obraz. V očeh blesk in žar. "Boš prišel?"
Kakor izgubljen je gledal Tone v ta obraz in nalahno je zmajal z glavo, kakor bi se vnjem porajalo temno vprašanje: "Koliko obrazov pa ima pravzaprav? že zopet nov!" "Prideš?"'
"Zagotovo ne morem obljubiti .. . morebiti me bo Peter rabil."
"Peter? Tako? ... In jaz?" Ali ji je jeza privabila solze v oči? Ali užaljenost? Pa najbrže poslednje, kajti nje glas je bil bolesten in ponižen: "Jaz najbrže ničesar ne smem rabiti? Ali sploh ne obstojam zate več? In prav nobene pravice naj nimam?"
"Seveda, pravico name imaš, to že!" je prikimal Tone, kakor, da tudi on ne dvomi o tem resnem dejstvu.
"Pa boš malo prišel? Kajne?" Tedaj je zavpila sem od vrat
Elizabeta ga ni čula. Pri oknu je stala in strmela ven na cesto.
Peter Janez se je dvignil. Ko je videl Elizabetine oči, se je prestrašil. "Otrok kaj ti je? . . . Kakor da je šla mimo tebe sreča, pa da se ni ozrla nate!"
"Ozrla se je že . . ." Še zanesla se ni, da govori. In sedaj se je tudi ona ustrašila.
"Lizabetica?!"
'"Po sveže vode moram!" Vzela je vrč ter šla iz sobe. Zunaj v temnem hodniku pa je obstala, v glavi se ji je vrtelo. —
Na cesti je vprašala smejoča se Julika: "Zakaj se pa tako neprestano oziraš? Kakor da nisi svoje domačije še nikdar videl!"
"Ne vem," je zagodrnjal Tone,, čigar razpoloženje se je v cerkvi le še poslabšalo, mesto poboljšalo. "Vsakokrat sem bil tako vesel, kadar sem gledal svoj dom . . . sedaj pa mi ne dopade več! Ga bo že moral oče spomladi prebeliti!"
Julika se je namuznila. "Da, malo se že lahko nališpa ... po Veliki noči."
Breznikovka: "Kaj pa je že spet? . . . Preklicana ljubezen! Predno se za korak zganeta, se mora, že
"Nak, nak . . . ne zase!" je je-cal Peter Janez. "Ampak, za Kriščevo voljo, teci in povej mlademu, naj skoči malo gori k meni."
Poba je stekel, a se je kmalu vrnil. "Sedaj nima časa, pravi, mora jesti." Peter Janez je zopet legel na blazine. Nemirno so se igrale njegove roke z odejo. In le 'venomer je mrmral predse enake besede: "Kaj mu je le?"
Elizabeta ga je skušala pomiriti, čeravno se je njej sami glas tresel, čez nekaj časa je prišla dekla in je prinesla kosilo za Petra. Grdo je pogledala Elizabeto ter postavila krožnik na odejo. "Tu imaš!"
Peter pa je krožnik odrinil. "Dekle! Glej, stori mi ljubav, pa povej mlademu, naj pride malo k meni."
"Vedno," je godrnjala dekla, "vedno ima človek sitnost s teboj !" , šla je in kmalu prinesla odgovor: "Sedaj nima časa, pravi, ker mora zdoma!"
"Tako, tako?" Peter se je bolestno pretegnil. "Sedaj mora zdomi! ... I, seveda! Saj bo kmalu čas za občinsko sejo!" In zopet je mrmral: "Kaj mu le more biti? Njegov obraz, njegov dobri obraz se je docela spremenil!" Sedaj je zavladal molk v čumnati. Nobenega šuma, le težko bolnikovo dihanje in zunaj pljuskanje vode.
Elizabeta je sedela pri oknu in gledala ven v solnčno modrinjo. Sedaj se je nenadoma dvignila, kakor bi se domislila svoje dolžnosti kot bolniška strežnica. Postavila je krožnik pred Petra ter vprašala: "Ali ne boš jedel, Peterček?"
Zmajal je z glavo. "Le postavi na okno! Bo že kdo prišel, ki mu bo teknilo!"
In ta je tudi kmalu prišel. Ni stal dolgo krožnik na oknu, ko se je oglasil pod oknom pastir: "Ali vam je nemara to ostalo?"
"Da, poba, le pojej in naj ti dobro tekne!"
Smeje se je poba vzel krožnik. Peter pa se j^e dvignil. "Ampak eno uslugo mi boš napravil!"
"Kaj pa?" je vprašal fant s polnimi usti.
"Gori k cerkvi boš stekel, boš? In pa malo prisluškoval boš, kaj bedo govorili.
Po blagoslovu pa pHdeš in mi poveš, kajne?"
V odgovor je poba nekaj za-mrmral. Očividno je pristal na prošnjo, kajti kmalu je postavil prazni krožnik na okno in nekam stekel.
(Dalje prihodnjič.) -o-
* Mesto New York bo te dni znižalo plačo vsem svojim uslužbencem.
na 30. cesti. Sprejema nove člane od 16. do 45. leta.
KRANJ
Predsednik Math Kern, 19105 Mohawk Ave.; podpredsednik John Bro-lih, ,1275 E. 55th St.; tajnik Joseph Kne, 1240 E. 61st St.; blagajnik Anton Sajovic, 1075 E. 61st St. Nadzorniki: John Kern, Prank Baznik in Prank Fende. Zdravniki: dr. P. J. Kern, dr. L. J. Perme, dr. Anton Škur Društvo zboruje vsako prvo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Gr-dinovi dvorani, 6025 St Clair Ave, Društvo plačuje $6 bolhiške podpore na teden, in $100 posmrtnine za $1 mesečnine. Sprejema nove člane in članice od 16. do 45. leta.
ZVON
Predsednik Andrew Režin, podpredsednik Joseph Blatnik, tajnik Andrew Žagar, 3569 E. 80th St.; blagajnik Joseph Plut, zapisnikar Anton Meljaš. Nadzorniki: Silvester Pau-lin, Domen Blatnik in Anton Erjavec. Pevovodja Primož Kogoj. Vratar John Cvet. Zdravniki dr. A. J. Perko. Zastopnika za Slov. Nar. Dom Anton Erjavec, Domen Blatnik. Za Slov. Nar. Dom v Maple Heights: John Cvet. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v Slov. Nar. Domu na 80. cesti.
predsednik Joseph Kenik, tajnik Louis Hočevar, 9914 Elizabeth Ave.; zapisnikar Frank Papesh, blagajnik Frank Marinčič. Nadzorni odbor: Anton Hrovat,- Frank Perko in Anton Gla-van. Zastopniki za S. N. Dom v Newburgu: Joseph Lekan in Joseph Globokar, za S. N. Dom v Maple Heights: Frank Glavič. Društvo zboruje četrto nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v S. N. Domu na 80. cesti.
DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro)
Predsednica Mrs. Julija Brezovar, podpredsednica Mrs. Mary Grdina, tajnica Mrs. Frances Novak, 6326 Carl Ave.: druga tajnica Mrs. Mary Bradač, 1153 E. 167th St.; blagajnica Mrs. C. Perme, vratarica Mrs. F. Ka-sunič. Prva odbornica Mrs. M. Skuly, druga odbornica Mr. A. Erbežnik. Nadzornice: Mrs. Louise Pikš, Mrs. Genovefa Zupan, Mrs. Jennie Brodnik. Zdravniki: dr. J. M. Seliškar, dr. L. J. Perme, dr. M. F. Oman. Seje se vršijo drugo nedeljo v mesecu v stari šoli sv. Vida na 62. cesti.
LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1102 E. 64th St.; podpredsednik Frank Truden, tajnik John Znidaršič, 66P Schaffer Ave.; blagajnik in zapisnikar John Speh Jr., nadzorniki: John Kraševec, John Mlakar in John Ster-le. Društvo zboruje vsako četrto soboto v mesecu v Slov. Nar. Domu, soba št. 4, staro poslopje. Društvo plačuje $200 smrtnine in $1 dnevne bolniške podpore za $1 mesečnine. Sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društveni zdravniki so: dr. Omon, dr. Kern, dr. Seliškar in dr. Oman. Zastopnik za Slov. Nar. Dom in Klub društev Slov. Nar. Doma John Žnidaršič.
Imenik raznih društev
DOSLUŽENCI
Predsednik Joseph Lozar, podpredsednik Andrew Lekšan, tajnik John J. Kikol, 5345 Spencer Ave.; blagajnik Joseph Markovič, zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorniki: Frank Kuhar, Andrew Lekšan, Frank Vi-rant. Zastavonoša Joe Skuly. Zdravniki: dr. Kern, dr. Oman, dr. Perme. Zastopnik skupnih društev fare sv. Vida: Frank Brancelj. Zastopnik na delniški seji S. N. Doma, John J. Kikol. Društvo Doslužencev je na dobri finančni podlagi. Ima nad $7,000 premoženja in plačuje $8 tedenske bolniške podpore. Društvo priredi časten pogreb za umrlim članom z udeležbo vseh članov. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v sobi št. 3, staro poslopje. Slov. Nar. Dom. Slovenci in Hrvati od 16. do 45. leta se vabijo k pristopu.
SV. JOŽEFA, 'ŠT. 146 KSKJ Predsednik Math Zupančič, 3540 E. 81st St.; podpredsednik John Kužnik, prvi tajnik Dominik Blatnik, 3550 E. 81st St.; drugi tajnik John Kaplan, blagajnik Joseph Lekan, 3568 E. 81st St.; zapisnikar Frank Papež. Nadzorni odbor: Vladimir Volcansek, John Kužnik in Rudolph Kenik. Društveni zdravnik Anthony J ko, 3493 E. 93d St. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slov. Nar. Domu.
telič, 998 E. 78th St.; tajnik Joseph Derenda, 5334 Spencer Ave.; blagajnik John Fortuna, 1401 E. 47th St.; zapisnikar George Matijatko, 1182 E. 71st St. Nadzorniki: Vihtelic, Germ in Mlinar. Društveni zdravniki: dr. Kern, dr. Perme in dr. Oman. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. Nar. Domu, staro poslopje.
LOVSKO DR. SV. EVSTAHIJA
Predsednik Anton Bevec, podpredsednik Frank Kosten, tajnik Henry Krantz, 6113 St. Clair Ave.; blagajnik Frank Lušiu, 387 E. 163d St.; zapisnikar Frank Praznik. Nadzorniki: Frank Lesar. John Renko in Frank Petrič. Zastavonoša Joseph Japelj. Zastopnik S. N. D. Frank Petrič Zdravnika: dr. F. J. Kern, in dr. Anton Škur. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Grdinovi dvo--rani ob 9. uri dopoldne.
ŽUŽEMBERK
Predsednik Frank Koren, podpredsednik Rok Sprajc, tajnik John Ubic, 1426 E. 55th St.; blagajnik Joseph Šlogar, zapisnikarica Terezija Jak-šič. Nadzorni odbor: Joseph Šlogar Jr., Frank Razinger in Rok Šprajc. Pomočniki pri blagajniku: Andrej Škerlj, John Zaverl. Vratar John Jakšič. Zdravnika sta dr. Kern in dr. Perme. Društvene seje se vrše vsako prvo sredo v mesecu v Slov. Nar. Domu, soba št. 3 staro poslopje.
SLOVENIJA
Predsednik Louis Tomše, 3846 St. Clair Ave.; podpredsednik Math Vih-
SV. JOŠEFA
Predsednik Frank Koren, 1583 E. 41st St.; podpredsednik Joseph Lau-rič, 678 Bliss Rd.; tajnik John Germ, 1089 E. 64th St.; zapisnikar Anton Bolka, 509 E. 143d St.; blagajnik Joseph Erbežnik, 6215 Carl Ave.; za-Per-' stopnik za Collinwood Frank Košmrl, 455 E. 152d St. Nadzorniki: John H. Urbas, Frank Zakrajšek in Anton Zakrajšek. Zdravnik dr. Seliškar. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v Slov. Nar. Domu, staro poslopje, soba št. 3.
SV. ALOZIJA
Predsednik John Vidmar, podpredsednik Jakob Resnik, prvi tajnik John Rogel, 3556 E. 80th St.; drugi tajnik Joseph Miller, blagajnik Frank Stražar. Nadzorniki: Joseph Maver, Frank Mulh in Anton Skrl. Zastopnika za Slov. Nar. Dom v Newburgu: Joseph Maver in John Perko, zastopnika za Slov. Nar. Dom v Maple Heights: Martin Mirtel in John Pes-kar. Društveni zdravnik dr. A. J. Perko. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v Slov. Nar. Domu
SV. ANTONA, ŠT. 138 K. of O.
Predsednik Anton Skul, podpredsednik John Hrovat, finančni tajnik Anthony Skul, 1074 E. 74th St.; taj-nik-zapisnikar Joseph Perpar, 5805 Prosser Ave.; blagajnik Joseph Gla-vich, 6210 Shade Ave.; pregledovalci knjig: Joseph Hrovat, John Hrovat Jr., John Strle. Redar Joseph Meg-lich, vratar Štefan Primož. Društvo zboruje vsaki tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v stari šoli sv. Vida. Člani se sprejemajo od 16 do 60. leta.
SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA
Predsednik Frank Perme, podpredsednica Julija Brezovar, finančna tajnica Eva Peterlin, 1165 E. 60th St.; zapisnikar John Sušnik, pomožna zapisnikarica Ana Grčar, - blagajnik Frank Majer, pomožni blagajnik John Hrovat. NadzoVniki: Anthony J. Fortuna, Frank Bogovič in Josip Me-glič. Seje se vrše četrto sredo v mesecu. v dvorani stare šole sv. Vida. Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo dva zastopnika in ju pošljejo na sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike se pa prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na društvenih sejah.
SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ
Predsednik Anton Skul j, 1099 E. 71st St.; tajnik Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th St.; blagajnik Ignac Še-pic. Zdravniki: dr. J. M. Seliškar, dr. M. F. Oman, dr. L. J. Perme, dr A. J. Perko. Društvo zboruje prvo nedeljo v mesecu v ICnausovi dvorani ob 1. uri popoldne. Asesment se pobira na seji samo od 11. dopoldne do 3. popoldne. V društvo se sprejemajo člani in članice od 16. do 55. leta. Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovanje ali za dosmrtno od $250 do $2,000. Bolniška podpora je $7 in $14 na teden. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in se naj ravna po jednotinih pravilih. V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. .
DRUŠTVO SV. NEŽE. ŠT. 139 C.K.O.
Predsednica Mrs. M. Peterlin, podr predsednica Mrs. T. Kostanjšek, tajnica J. Yelitz, 1096 E. 67th St.; za-
115th St.; podpredsednik Jernej Kra-šcvec, tajnik Leo Novak, 7610 Lock-year Ave.; blagajnik Andrej Tekavc, 1023 E. 72d St.; zapisnikar Anton Zaje. Nadzorni odbor: Frank Komi-dar, John Martinčič in Frank Levstik. Vratar Valentin Gornik. Zastopnika za Klub društev SND: Anton Zaje in John Levstik. Zastopnika Kluba društev fare sv. Vida: John Martinčič in Frank Levstik. Društvo zboruje drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v S. N. Domu na St. Clair Ave., dvorana št. 1.
SLOVENSKI NARODNI DOM Maple Height, o.
Predsednik Vincent Zimšek, podpredsednik Andrew Režin, tajnik Anton Gorenc, 5206 Stanley Ave.; blagajnik Frank Legan, zapisnikar Louis Simončič. Nadzorniki: Martin Mar-tinšek, Louis Kostelec, Ludvik Vrček. Ostali direktorji: Mike Plut, Joe Legan, John Hrovat, Andrew Hočevar, Frank Volkar, Jakob Jemec, Ignac Novak, Anna B. Fortuna. Seje se vršijo tretjo soboto v mesecu na 5087 Stanley Ave.
Dvor Mlade Cvetke, št. 1647 C. O. J.
Nadborštnar Anthony F. Suhadol-nik, podborštnar Anthony Hrovat, bivši nadborštnar Frank J. Shuster,
pisnikarica Mrs. F. Russ, 1099 E. 71st finančni tajnik, Ciril Šušteršič, zapis
St. Tel. ENdicott 0369-J; blagajni -čarka Mrs. C. Perme, vratarica Mrs. F. Kasunič. Nadzornice: Mrs. M. Peterlin, Mrs. J. Peterlin, Mrs. F. Novak. Zdravniki: dr. J. M. Seliškar, dr. L. J. Perme. Seje se vršijo tretjo sredo v mesecu v stari šoli sv Vida na 62. cesti.
SLOVENSKO KATOLIŠKO PODPORNO DRUŠTVVO PRESVIiTEGA SRCA JEZUSOVEGA
Predsednik John Levstik, 646 E.
DVOR BARAGA, 1317 C. O. F.
Nadborštnar Frank Perme, podborštnar Anton Hlabše, finančni tajnik Charles Baznik, zapisnikar Matt Baznik, blagajnik Martin Dulc, bivši podborštnar Lovrenc Zupančič. Nadzorniki: Ivan Zupan, John Kikel, Henry Opalek. Delegata John Hočevar in Ernest Kobe. Duhovni vodja Rev. B. J. Ponikvar. Vratar Frank Skerl. Sprevoditelja Louis Erste in Frank Habjan. Zastavonoša Frank Krnc. Društvo zboruje tretji petek v mesecu v stari šoli sv. Vida.
SLOV. NAR. DOM, NEWBURG
Josip Lekan, predsednik; Andrej Slak, podpredsednik; Florian Cesar tajnik; Frank Kužnik, blagajnik; Louis Supan, zapisnikar; Louis Fer-folia, Joseph Plut, Joseph Košak, nadzorniki; Andrej Žagar, oskrbnik; Josip Smrdel, Josip Lekan, 81. cesta, Mike Vrček, Louis Simončič, Josip Blatnik, Josip Vrček, Rudolph Novak, Matija Zupančič, direktorji. Cenje-mu občinstvu se naznanja, da se oddaja velika dvorana s kuhinjo vred za razne prireditve, kakor poroke, društvene veselice in razna zborovanja po primerni nizki ceni. Mesečne seje direktorjev in društvenih zastopnikov se vrše drugi torek v mesecu Db 7:30 zvečer.
SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO LIRA
Predsednik Rudolph Švigelj, 1411 Clermont Rd.; podpredsednik in pevovodja Peter Srnovršnik, 6129 St. Clair Ave.; tajnica Mary Maček, 5818 Prosser Ave.; blagajnik Frank Švigelj, 968 E. 77th St.; organizator Rudolph Švigel, 1411 Clermont Ave.; Mary Brunswick, Rudolph Pole in Mary Brodnik, nadzorniki.
DRUŠTVO Z. M. B.
Andy Sadar, predsednik, 6811 Bonna Avenue; Louis Fink, podpredsednik; Joseph Centa, 1175 Addison Road, tajnik in zapisnikar; Joseph Glavič, finančni tajnik; John Jančar ml., Frank H. Mervar in Anton Fink, nadzorniki. Društvena zdravnika sta dr. Oman in dr. Škur. Društvo zboruje tretji pondeljek v mesecu ob 8. uri zvečer v S. N. Domu, staro poslopje. Je na dobri finančni podlagi ter sprejema fante in može od 16. do 33. leta. Plačuje $7 na teden bolniške podpore. ■ Vsa pojasnila dobite pri odboru.
nikar in tajnik John J. Kaplan, 36(27 E. 81st St.; blagajnik Anthony Me- ' ljač Jr. Nadzorniki: Florijan Cesar, Anthony Hrovat in Anthony Stepic Jr. Sprevoditslja Cyril- Lekan in Ignatius Okoren. Duhovni vodja Rev. John J. Oman. Vratar Joseph Perko, zastopnik za Slovenski Narodni Dom v Maple Heights: Anthony Hrovat. Društveni zdravnik je dr. Anthony J. Perko, 3493 E. 93d St. Društvo zboruje drugi petek v mesecu ob 7:30 zvečer v S. N. Domu na E. 80th St.
DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA V NEWBURGU
Predsednik Joseph Globokar, pod-i
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Žalostni in potrti radi smrti nam dragega soproga, oziroma očeta
Frank Jesenovica
ki je preminul dne 19. novembra in bil pokopan dne 22. novembra na Calvary pokopališču, se obenem tudi zahvaljujemo vsem onim, ki so nam stali ob strani in z nami sečuvstvevali v tej usodni uri, v času, ko nas je zadela nepričakovana usoda.
Naš dragi rajni je bolehal le nek-aj dni, radi tega je ločitev njegova še bolj občutljiva. Z njim smo izgubili dobrega soproga, skrbnega cčeta in miroljubnega prijatelja svojih sosedov, ki ga "bodo vsi težko pogrešali.
Da je imel mnogo prijateljev, dokazuje dejstvo, ker so se v tako lepem številu izkazali, ko so ga prišli obiskat na mrtvaškem odru in mu prinesli cvetlic in denarja za sv. maše, ki se bodo brale za večni mir njegovi duši.
Med imeni so: Mrs. Sebenik, Mrs. Frank Gustinčič, Mrs. 'Steve Brodnik, Mr. George Huntar, Miss Emma in' Mary Hunter, Mr. in Mrs. Anton Vehar Sr., Mrs. Uršula Korenčan, Mr. in Mrs. Joseph Koželj, Mr. George Kofalt, Mr. in Mrs. Handek, Mr, in Mis. Just, Mr. in Mfs. Mathew Filipič, Mr. Martin Filipič, Mrs. Uršula Juršek, Mr. in Mrs. Marko Kuhar, Mr. in Mrs. Jurca, Mr. in Mrs. Delenar, Mr. in Mrs. Tony Buh, Miss Mary Sneditz, Mr. in Mrs. Joe Less, Mr. Tony Hosta, Mr. in Mrs. Lawience Leskovec, Mr. in Mrs. Martin Frank, Mr. in Mrs. Joe lArhar, Mr. in Mrs. Max Senkar, Mr. in Mrs. John Prišel, Mr. in Mrs. Peter Katič, Mr. Anthony Skoda, Mr. Frank Kavc, Mr. Tcny Golich.
Zahvaljujemo se tudi društvu Srca Jezusovega za venec in spremstvo pogrebcev. Zahvaljujemo se pogrebnikom A. Grdina in Sinovi, ža lepo opremljeno vodstvo pogreba. Zahvaljujemo se vsem, ki sc hodili kropit in obiskovat pokojnega in prebili z nami več noči v čuječnosti.
Vsem naj Bog vse stotero poplača. Za slučaj pa bomo tudi podpisani povračevali in ohranili blagi in hvaležni spomin vssm, ki ste bili nam tako bratsko naklonjeni.
Mrs. Mary Jesenovic, soproga,
Mary Gustinčič, hčer; Frank, Paul, Victor, Edward, sinovi.
13209 Kirton Ave., Cleveland, Ohio.



Koledarji za Božična darila
Vsem našim odjemalcem naznanjamo, da imamo lepe in prav pripravne stenske koledarje na razpolago za delitev v naselbini in za pošiljanje v stari kraj kakor po običaju vsako leto že toliko let.
Koledarje za leto 1933 smo zboljšali v toliko, da so mnogo prikladnejši kakor so bili poprejšna leta. Ko jih boste prejeli v roke, jih boste gotovo veseli. Vsaka družina naj ga dobi v Clevelandu!
Dobite jih v naših prodajalnah, vsi oni, ki ste blizu, drugi pa, ki ste oddaljeni, jih lahko dobite pri drugih naših trgovcih, katerim jih radi damo v zalogo, da jih razdele našim odjemalcem. Le priglasite se odjemalci in tigovci, sedaj je čas. Za dvorane in trgovske prostore pa imamo še posebno velike koledarje, katere razvažamo sami ekrog. Kdor ga še ni dobil, naj se kmalu priglasi zanj.
A. Grdina & Sons
TEL. HENDERSON 2088
m
ji
PUBLIC COAL & SUPPLY
§6.75
HEnderson 4334 1240 E. 45th St.
Pocahontas, v kosihi ali droban; močna gorkota, malo pe-' pela, nič dima
DOMESTIC V KOSIH ALI DROBAN $4.50
DOBER ZA FURNES ALI PEČ
Kentucky, forked1 egg, za peč ali furnes ......................
$5.75