Leto X., št. 46 (»jutro« xxl, h. #>4 «) Ljubljana, ponedeljek 10. novembra I940 Cena 2 It i«« Upravuistvu ,.JUDi}axm KJiaJljeva . — Telefoc % 3122 8123. 3124, 8126 3126. Inserauu xiu-ka-oau ui v uraj.ii Kuma.ii.ie. Prva porodila po«x.iu.ejo. au le zavzua kiii^. u-iu tiijroLuca Ou^vž tci Q«i gre s«e- Vilc; -m. Kii-i. ii.cv v kSic. v -iu raiUc- mu se ue um pioceniti. Kv-iicor ie uo seu.a.1 znanu je povziočii potres najhujše razdejanje v Bukarešti sdj mo^ii priti do ponesrečencev. Cerkev Paya3tatu se porušila do temeljev; tudi od nje Je Obtai samo kup razvalin. Pri hotelu Boievar se je zrušila vsa fa-sada in od šestnad^tropne palače sta preostala samo piitličje in prvo n-d-tiopje. Tudi pri veliki palači glavne pošte se je zrušila cela fasada. Velike figure, ki so krasile pročelje, so popadale na ulico Več s*;o kilogramov težak kip je tr-ščil na av-totaksi. ki je stal pred pa ačo na ul.ci. Avtomobil m šoferja je dobes^dao zmečkalo. Hudo ie razdejana tudi prav^eodna pa-lača Velika kupola s stolpom in uro se je porušila Tudi kraljev dvorec .ie hudo poškodovan. Zidovje kaže široke razpoke, del fasade pa se ie porušil. K sreči sta kralj Mihael in kraljica mati Helena, ki sta se včeraj popoldne vrnila iz Jasija, odpotovala že snoči v Sinajo. Tak0 st?. pa srečnem naključju ostala živa in zdrava. V bukarešMh predmestjih je porušenih veliko hiš in je tam število mrtvih in ranjenih največje. Iz pokrajine še ni zanesljivih vesti, znano ca ie. da ie bilo središče potresa v Planini Vranči. ki leži vzhodno od nove romunsko-madžarske meje. Mesti Buzau in Barda sta popolnoma razdejani Tudi v Ploestiju je porušeno in poškodovano več sto poslopij. Po poročilih ki so doslej pr. spela v Bukarešto je bila povzročena ogromna škoda tudi v področju petro ejs-kih vrelcev Podrobnosti še niso znane, vendar pa se boje da ie porušenih več vrtalnih stolpov Razen tesra se ie bati. da bi utegnili nekateri petroleiski vrelci usahniti. V Bukarešti so se ljudje Po prvem potresnem sunku razbežali na vse strani. Potres je spremljalo močno pcdzemsfco grmenje, kar je še povečal'1 p^ni&o. Na ulicah je zavladal krik in vik. Mnog', ki jim je uspelo, da so p;iš'i živi iz ruš čib Se dom«v. so biii ubiti ali ranjeni na ulicah cd kamenja* in opeke, ki sta padala raz hiš. Cele stene so se rušile na ul ce in železne ograje so se lomile, kakor da bi bile iz lesenih palčic V seismološkem zavodu so se pokvarili vsi merilni in belež-ni aparati. Največjo paniko oa je do-vzroeila okolnost. da je bilo zaradi potresa prekinieno tudi vse električno omrežje in ie kmalu po prvih potre nih sunkih bilo vse mesto v temi Na mnogih mestih so se pojavili tudi pož ui. Reševalna akcija, pri kateri s de'uje polea rumunskega tudi nen-ško vojaštvo, se nadaljuie z vso naglico Vse b lnice in klinike so prenapolnjene z ranjenci, za katere orirejaio sedai zasilne lazar^te v šotorih. Na ulicah se odigravajo pretresljivi prizori, zjasti okros porušenih hi5. kjer se zbirajo svojci izginulih in objokujejo smrt svoiih naibHžiih. Bukarešta. 10. nov. o. Še do večera ni bilo mogoče dobiti zanesljivih vesti o posledicah potresa na deželi. Danes popoldne so bila rumunska izvidniška letala nad vsem ozemljem med Bukarešto in novo ramunsko-madžarsko mejo. Letalci so javili, da je vse področje strašno razdejano. Po mestih so se sesule cele vrste hiš. Na deželi so cele vasi v razvalinah. Več vlakov je skočilo s tirov in par se jih je prevrnilo. V Bukarešti sta bili poleg mnogih drugih deloma že navedenih zgradb poškodovani tudi ogromna zgradba rumunskega generalnega štaba in palača ameriškega poslaništva. Poškodovano zimanje ministrstvo Bukarešta, 10. nov. AA. (Štefani) O silnem potresu, ki je davi divjal nad rumun-sko prestolnico, še ni popolnega pregleda, smatrajo pa, da je število mrtvih okoli 500. Razdejanih je mnogo hiš, §e več pa poškodovanih. Med drugimi je močno poškodovano novo poslopje zunanjega ministrstva, ki še ni bilo dograjeno. Zdi se, da v Bukarešti ni niti ene zgradbe, kl ne bi bila vsaj m^lo poškodovana. Ulice so p°lne kamenja in opeke. Porušene hiše tudi v Bolgariji Sofija, 10. nov. p. Kakor v Rumuniji so danes tudi v Bolgariji občutili najmočnejši potres, kar ga pomnijo v zadnjih desetletjih. Najbolj je prizadeto področje ob Dun^vu. V Sofiji s« je porušilo mnogo hiš, med njimi tudi veliki hotel »Slavjanska beseda«. Potresni sunki so bili tako močni, da »o začeli v sofijskih cerkv«h zvoniti zvonovi sami od sebe. Med prebivalstvom je zavladala panika in vse je pobe- gnilo na ulice in v parke, kjer so ostali ijudje po večini skoro polnagi vso noč. čeprav je močno deževalo Po dosedanjih poročilih je potres povai^ičil najve^ škode v Ruščuku in šumenu kjer je mnogo hiš v razvalinah. Sofija, 10. nov. A A Davi ob 3.40 so v Sofiji čutili močan potres Bij je tako silovit, da so veliki zvonovi na zvoniku cerkve Aleksandra Nevskega zvonili nekaj minut Potres so čutili tudi pc vsej ostali Bolga-~iji, zlasti pa v Varni Balčiku, RuSčuku ie Lomu. Ravnatelj osrednjega metereološkega zavoda v Sofiji Kiril Pirov je izjavil, da je bita jakost potresa v Sofiji 5 do 6 stopinj- v notranjosti Bolgarije pa 7 stopinj. Središče potresa je moralo biti 320 km severovzhodno od Sofije to se pravi v Rumuniji Zdi se. da je bil ta potres v Rumuniji katastrofalen Telefonske zveze z Bukarešto. so bile pretrgane. Sunki v Srbiji Beograd. 10 nov p Seizmološki zavod v cieogradu je ob 2 41 zabeiežiS začetek katastrofalnega potresa največje iačine. tako zvane devete stopnje. Središče potresa je 250 km vzhodno od Beograda v južnih Karpatih ter obsega velik de! Vlaške Rumunije. Potres se je občuti] na vsem področju rumunsko-boijrarskega Podunavja vse do Raaščuka in verjetno Se dalje. Na ne&em ozemlju se je občutil potres dokaj močno na področju ka-rpatsko-balkanskega planinskega sistema in v velikem dela Pomoravja. v Beogradu je znašalo gibanje zemlje, ki ga je bilo čutiti dve minuti, okrog 2000 mikronov. Po mnenju seizmološkega zavoda se bodo potresni sunki še nekaj časa ponavljali, vendar pa se na na Sem ozemlju ne bodo več tako močno občutili. Po poročilih, ki jih je prejel seizmo loški zavod, so občutili potres dokaj močn*. v Z3ječaru, Knjaževcu. Negotinu, Poža. revcu, Nišu, Skoplju, Veiesu, štipu ln Koči nih. V teh krajih s0 ponekod popokali z* dovl na hišah ter se rušili dimniki. Kone> potresa je bil zabeležen okrog 4. zjutraj Spremembe v rumunski vladi ttuKaiešta, 10. nov. br. (Štefani) Davi v vila izvršena rekonstrukcija rumunske vla de- Dosedanji minister za narodno gospo darstvo Leon je podal ostavko na svoj po ložaj. Za njegovega naslednika je bil ime novan Mircea Cancikov. Za državnega po trda tam ni bilo nf žrtev ne škode. Sovražnik je ponoči bombardiraj tudi področje Cremone. Napad je ostai prav tako brez žrtev in škode Dav-ob zori so sovražna letala skuhala prodreti nad Neer^li Sprejeta so bila s tako hu-"rrj ^lnr.i topništva, da iih nad mesto ni bilo. Odvrgla so nekaj nomb na področje med Neapliem in Pom-oeii. Ena TflžiTa^na b°mba je bila vržena na Torre Anmin-^ta Nikjer ni bilo žrtev, oa tudi nobene škode. Itaiifanski vrhovni poveljnik Umi. 10. nov br. (Štefani) Vrhovno poveljstvo je objavilo, da je general Soddu, mripoveljnik generalnega štaba, 9- t, m. prevzel vodstvo vseh italijanskih sil v Al-^riji. Dosedaf Seta^Mh napadov na Grčijo Rim, 10 novembra br (DNB) »Voce d'Ita'ia« poroča da je bi'a Grčija dosedaj SO krat bombardirana s strani italijanskega letalstva. Največkrat ie bil bombardiran Krf Nfpsisi zapuščajo Grčijo Solun, 10 nov. p. (U. P.) Nemške oblasti v Grčiji so svetovale Nemcem, naj sa-puste čimprej Grčijo. Mnogo Nemcev ie že odpotovalo. ictalsfei natsaili v nsanjšesn obsegu — Nemške akcije na morju Berlin, 10 nov. br. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojake poroča: Naša letala so podnevi in ponoči nadaljevala z mo šivalnimi napadi na London. Zabela so zopet številne vojne Ln vojaške objekte. Nadalje so nemška letala bombardirala večkrat v drznih nizkih poletih oboroževalne tovarne in letališča. Na več krajih so bile povzročene močne eksplozije. Na rr-znih tečkah so bile prometne zveze uspešno bombardirane in tudi železniški p-^met oviran. Ob južni obal: so bile luške naprave, voia.^ka taborišča in neka elektrarna cilj nemških letalskih napadov- Ponoči sta bila razen Londona napadena tudi Biimingharn in Liverpool. Na več krajih so bili povzrrčeni požari. Pri napadih na ladja je bila 500 km za-padno od irCTVe obale z bombami težko poškodovana 25.000 ton.ska tevorna ladja. --Vzhodno od Hamvicha je bila neka 3000-tonska tovorna ladja, ki je plula v močnem konvoju tako hudo zadeta, da sta bili raztreščeni obe stranski steni ladje. Pri napadih na konvoje je bila nadalje poškodovana z bomljami še neka S000 tonska tovorna ladja. Neka nemška vojna ladja je potopila angleško podmornico »H 46«. Sovražna letaka niso poskušala priti nad : Nemčijo. Eno sovražno letalo je bilo v • zračni bitki sestreljeno, Dve lastni letali pogrešamo. P.v>si3Či samo par napadov i London, 10 nov br. (SDA) Angleško !e-| talsko ministrstvo poroča, da so v pre-! teki. noči v raznih delih Anglije in Wal- • lesa preletela sovražna letala, ki pa večji del niso metaia bomb. Tam, kjer so vrgla bombe, je bilo le malo žrtev in tudi škoda ni velika Tri nemška letala so bila sestreljena. Represalije za Monakovo i Berlin, 10. nov. br. (CBS.) Nemški voja-; ški krogi napovedujejo velike represalije za napad na Monakovo, ki je izvršen v noči od petlia na soboto. Oblasti sedaj skušajo dognati, ali je bil ta napad izvršen namenoma, ker se je v petek zvečer v Mona-kovu mudil tudi Hitler. Med drugimi po-slopii je neka bomba zadela tudi narodno-socialistični mavzolej, kjer je pokopanih 16 narodnosocialističnih žrtev. Izvedelo se je, da je Hitler le nekaj minut pred pričetkom napada zapustil Monakovo. Nevllle Cltambsrlain LONDON, 10. nov. br. (Reuter) V pretekli noči je po krajšem bo-lehanju preminil v starosti 71 let angleški državnik in bivši ministrski predsednik Velike Britanije Neville Chamberlain. Sir Arthur Neville Chamberlain je bil sin velikega državnika Josepha Chamber-lr-:na in polbrai pokojnega angleškega zunanjega ministra Austena Chamberlaina. Rodil se je v Birminghamu. V svojih mladih letih se je posvetil trgovini. Oče ga je poslal na Bahamske otoke, kjer pa ni dosegel mnogo uspehov. Se pred prvo sve-tevno vojno se je vrnil domov in postal leta 1915 birminghamski župan. Pridobil si je v komunalni politiki precejšen sloves z reformami na socialnem in zdravstvenem področju in kmalu nato ga je takratni ministrski predsednik Lloyd George pritegnil k sodelovanju pri državnih poslih. Postal je direktor tako zvanega »Na-tional-servicea«, ki je skrbel za sodelovanje civilnih in vojaških oblasti. Od leta 1918. dalie je bil Chamberlain neprestano član spodnje zbornice. L. 1921 je postal poštni, leto nato pa zdravstveni minister. Bil je nato minister ves čas do L 1929, ko je padla konservativna vlada po volilni zmagi laburistov. Ko pa se je L 1931 pod vodstvom Macdonalda ustanovila »vlada nacionalne sloge«, je prevzel ministrstvo za socialno skrbstvo, nekaj mescev kasneje pa finančno ministrstvo, ki ga je vodil po Macdonaldovem padcu tudi v Balwinovi vladi. Njegov vpliv je zmerom bolj naradčal in ko je v maju 1937 Baldwin cdstopil za-raoi znane zadeve s kraljem Edvardom VIII. je postal Chamberlaln njegov naslednik v vladi in v predsedstvu stranke. Chamberlain je bil mož tihega, a vztrajnega dela. V duhu razpoloženja vsega angleškega imperija si je v zadnjih letih na vse načine prizadeval, da bi ohranil mir ln dosegel sporazum med evropskimi velesilami, toda dogodki so ga sproti prehitevali. Z mon?kovskim sestankom na čelu so vsi ti dogodki še v svežem spominu, obenem pa tudi preblizu, da bi bila možna zgr lavinsko objektivna sodba o njih in njihovih akterjih. Tudi sodbe o Ch&mber-lainu so zato še močno deljene, gotovo pa je, da ga bodo Angleži, ki niso ravno revni na bleščečih državniških imenih, uvrstili me>d svoje najpomembnejše predstavnike. Ministrski predsednik je bil Chamberlain Se tričetrt leta po izbruhu vojne. Odstopil je šele v juniju Ob francoskem zlomu ter se umaknil Churchillu, kateremu je prepustil tudi vodstvo stranke. Takratna utemeljitev njegovega umika z zdravstvenimi razlogi se je mnogim zdela samo izgovor Sedanja smrt. ki je prišla tako hitro po odstopu, pa daje tej utemeljitvi naknadno potrditev. Senator Pittman umrl Reno Wadsworth. (Državica Nevada), 10 novembra. AA. Da"nes dopoldne je umrl zaradi srčne kapi predsednik odbora za zunanje zadeve v ameriškem senatu, senator Pittmann. Bil je star 68 let. Zdravstvo- Naš prosvetni parlament Lepo uspel občni zbor Zveze kulturnih društev v Ljubljani Ljubljana. 10. novembra V Kazini so se d3nes dopoldne p no-ftevilno zbrali naši prosvetni pon rji na redni letni skupščini Zveze kulturni i društev. 2e dolga leta vrši Z. K. D kot matica narodno prosvetnovzsonih društev in organizacii častno in požrtvovalno svoje kulturno poslanstvo mo l širokimi plastmi naroda Predsednik ZKD ravnatelj Jeran ie otvoril skupi :ino in pozdravil pclecr Številnih zas odo i kov v ZKD včlanjenih društev zastoonike obla-stev in organizacij, med drugimi minVra dr. Alberta Krameria. zastopnike mastne občine prof. dr. Janka Pretnarja zastopnika sokolske župe prof. M^rčuna. zastopnika predsedstva starešinskih o-g?.n:-zacij prof. dr Zalrka-ja. zastopnika Vodnikove družbe orof Vrhovnika in ured-tiika Božidarja Borka Ma'ce kasneje rta •prispela na zborovanje in bila p-isrč^o pozdravi i ena od skunščine predsednik mariborske ZKD Franio ^M-c in predsednik Družbe sv. C:rila in M" toda inž Janko Mačkovšek. Pred~ednik 1e v svojem uvodnem nagovoru krepko pouda il. »-'a današnji hudi časi zahtevajo od nas da s podvojenim delom utrdimo svoie naeio-na'ne moči ter orerodimo nalo narodno samozavest in driavlianski P"nos nas vseh Zato ie dolžnost vseh pr<~svetrvh delavcev, da poriobe svoie pros -et^o delo glede na nacionalno in državljan ko vzgojo in da pomagajo s takim rVom utrjevati moč vere v lepšo in srečn^išo bodočnost naroda in države. D^nes ie dolžnost vsakoear. da stori vedno in povsod po svojih močeh vse, da bo ta nar^d ln država močna in trdna. Ko polaga danes centralni odbor občnemu zboru obračun svojega dela za minilo poslovno leto. je naša dolžnost, da se spominjamo naj-višieea zaščitnika narodne prosvete. našega kralja Petra II.. ter mu zagotovimo svojo globoko vdanost in zvestobo.« Vsa skupščina se ie glasno pridružila pozdravnemu vzkliku ter stoie poslušala po^d^avno brzojavko. ki se glasi: »Nj. Vel. kralju Petru II.. Beograd. Zveza kulturnih društev v Ljubi ani pošilja kot centrala 380 kulturnih in nacionalnih organizacii s svoje glavne skupščine Vašemu Veličanstvu izrazo svoje globoke vdanosti in zvest be. Predsednik prof. Fran Jsran.« Centralni odbor si ie tudi letos prizadeval. da je svoio težavno ra'o^o vrYil po naiboljši svoii vesti marljivo in po'rt o-vatao. Poleg upravnega odbora so dro-vali predavateljski. dramski. propagandni in narodnoobrambni odsek. Po predsednikovi zahvali vsem članom odbora ter sp!oh vsem sodelavcem za njihovo rožr-tvovalno delo in pomoč so bili do'če-u člani verifikacijsve^a odH"Ta natn je povzel besedo tajnik ZKD D šan Verbič. Iz njegovega poročila posnemamo: Delo zveze v preteklem poslovnem letu »Visokim idealom domovinske ljubezni in državljanske zavesti je bilo posvečeno v letošnji poslovni dobi vse naše delo. Stremljenje po duhovni strnitvi vseh nacionalnih sil nas ie vodilo in nas vodi skozi dobo stalne vznemirjenosti i" mračnih pogledov na bodočnost ki na? vedno boli postavlja pred probleme, za katrre smo mislili, da so že zdavnaj in za vs lei rešeni. V zavesti odgovornosti pred bodočnostjo nismo obstali pred hudo preizkušnjo. temveč se lotili dela s podvojeno silo. To leto so izortale sicer minifvta-tivnsjše prireditve in druge pommbnej-še akcije, zato pa ie bilo notranje življenje v naših društvih toliko boli razgnano. Za primer velike P""rtv va'nost; nai služijo napori Sokola v Kormvku. ki si je nabavil leo prostor v Kamniku za z;-davo svojega doma in S "ko1 II. v Ljubljani ki je dogradil imooran+en dom in ga včeraj svečano izroči svojemu namenu Na*a dol^-^st ie obema dr š^ oma čestitati k uspešnemu "d°l'i, vs^ ja^m^ri pa oo^^ri+i da v b^1 če boli po'pira do1 o ne^eb:čnih kult"rmh delov ev Zveza ku!turn'h dn.išt~v v Lmbl1*,-i oblega ozemlie bivše l:ub^a"sk° ob1o"ti Ta razmejitev in razdeite-.' mel ljubljansko in novoustanovljeno marbo-sko zvezo se ie izvršila eno le+^ rvj ustanovitvi 7ve-Te. ker ie bi1 o o/em^e ve dravske banov;ne prerazse-n^ da bi <*a mogla obdeloyat; s^rn^ Ne t^re prostoru ie or a"iz'ra"!o 374 dru.^ •<* o^ katerih ie b"n v ri^ku z rvezo v le+~šnii Plovni dobi 314 Na novo so nri-^onla tri društva i-ston-vTa bo so tri in t" z~ra-df rari^a N"+rnnie or a^'7arijsvo pv» -r\jr<-7r* i« h:io z"^0 ž:v-hno in i"1 im~,'> sk-^ri vse let"1 mno^o po~!a T>o od-^dK: ie*-> mmiri^vn k: ir> stopila v vel lavo v d-u-*' p^v-rri ma:o <-o rnorol"1 ir^o prireditve Tak so izvedla proriovo prosvetnega dne z~ ker ie b51 določen ve? me^se" mri ^am-* tist-i društva k-' so H izbilo datu*^ rrr,J om^njenn fVred1 o M'"iJ n-v^e^e p^ re 'i-tve te<^> m rem-» ?t~ti tirie ki so 1ih prired;io o r stolna droSt"?.- Bre^n^ štvo v T-ž'5u Narodna čita^ica in S^o1 v Knmnlr* s^Volske dr.:?tva na .Tesen!-ce'? r»a Vrhniki v Dom—Teb v CrTiib pri Ble-?u in v Dolenjem L^ga+O1' So-ko' in Jadr^-^a straže v Podnnrtu Od-rp^ cen+ralo s"- bi'? prisrčni, dasi bi!-i za rad1! izrecnih prilik vr*. želimo, da ostane to razmerje tako prisrčno neJa!1e. in dane? r imenu bodečeTa odbere, pori'a-n dr?'5tva na to^no iz^oT1-:evon!r> v?1, ob-ve^n^t^ pns^r^t* o '^ii v isk-e^ih o*'-nof-'v! je bi' o^bor t-id: r nari^orir r>--seririmo, s katero i? dfvm^rein Itttv*-ni',,.'n vo-n.ih prer'9"*enj ki se p-!-čo!a na ozemlin m"r'bor?k° zve7" z ljuv-lja^slrimi pneda""etolii Ve^kn r»ažnio ie odbor podeča1 več um prired'h'arn ln pro.^avem narodnega zn"čeia ne katere jp rr>5:]ieT zas4opri~"a Odbor ie stegni zainteresirat? za vse nrir^tv« nai-§ir*o iavno?+ ln i« naeie v op~-c pr^"'mnofcami Ods^k' so vršili delo vestno v P7*^ vrsti propagandni in preda-atriisk- odsek kj sta v tesn' povezano^1 izvidi i zami-šlien? program Kar tiče predavafel'-skega odreka ie treb^ peuda-iti veliko požrtvova'nost naš?h o^edavateliev k1' nu-diio zvezi svoio pod; oro in. ka^- ie še posebno vredno omembe svoi prost; Čas 102 predavanji izbira in kr~se~ no"et teb prireditev pe z^ov^rg^ dok-- o visokem kult ornem nivoju naših edinic in njih voditeljev. Izredne razmere so preprečile. da nismo izdal; nove a se: nama predavanj, ker ta zaradi mtnjaj če se i-tuacije tako ne bi mogel biti trajne š ga. pomena. Dali pa smo s po eb io o-. r žni o članicam možnost, da svobodno izb rej-» posamezna predavania. ki iih ie noMri odsek tudi pripravil. Propagandni odssk se je lotil v zelo neugodnem času huce naloge, da poživi delavnost okrožnih odborov. Prosvetno konference, katerih prvi namen ie bil poglobitev dala na podeželju. so opravile prvo etaoo pr d 11 za poživitev, odnosno uspostavitev teh odborov. Dramski odsek pod Šoicarjev:m vodstvom si ie nadel nalogo p^p-av^' letos enoten program česar pa zaradi odpad1 eea sestanka vodi+eliev rdr.ov ki ga je preprečila splošna prepoved ni mogel storiti. Društva 90 si izposodila iz zvezi-nega arhiva 373 iger in 2i part'tur Sporočim nai da ie v prevajanju n-ka d 1 iz slovanske dramske lite-a^ure in bodo društva pravočasno obvešXe>na o uporabi. Knjižničnemu odseku zaradi finančn'h težav ni bila dana polna možnost razmaha. Tiskovni odsek ie uspešno vodi' Zupančič Na koncu še nekai be ed i- stafi-stike. ki se seriavllaio in to n« -oda^h. ki jih ie poslalo do zdai 83 društev. Lasten dom poseduj" 33 društev in le skvtpna vrednost te^ domov blizu 17 milijonov dinarjev Kniižn^cn 'ma 5? društev z 82.654 knjigami Ork»=tre im" 22. pevske zbore 11 in kinematografe osem društev. V poslovni dobi od 1 decembra 1 1939 do 1. novembra letos ie priredi1" te^ 8^ društev 191 predavani brez so^*»lova->ia zveze Pri t°h predavanjih n'so všte+i nagovori pre-i ^n-sto kak^r tudi n° ^avnori-ni govori Drugih prireditev, ak de—11 in koncertov oa ie b'1o 151. Iz nav^d^nih rr>-datk^v la^ko razvidimo k"ko vi9eko aktivna je delavnost naših d-uštev in k->ko neizčrpen vir moraln'h sil i« na braniku naše svoboda in n^drisnosti. Ob zaključni zahvali vsem ^o^uio^im članom ie t»1nik še naglasi že1;o da nai bi se ure^ičila namera nr^nrir-ebn^a in sodelovanja z ostal'mi nap-"dni-mi kulturno-nros\retnimi orga-H~ar:iami Stanje blagafne zadovoljivo Blagainiško poročilo ie po "a1 PX)f dr Simon Dolar ter se zahval-'l vsem d brot-nikom. ki so kakorkoli finančno n uspevali k razmahu zveze Denarno stan j ° zvze je radovo^ivo pač oa bodo nastopajoči negotovi časi. kakor je rekel blagajnik. naložili zvezi novih breme-i ki jih bo treba prema ?a+i z vs- nož t ova]-nostio in idealizmom Bia^Trniku se je skupščina od d o1 ž1'la s plo^ka Takob Špicar (lkrat), dr. Oblak (lkrat) Božidar Borko (lkrat) m agronom Jamnik (lkrat). Pri tem nisc na"teti referenti na •^krožnih konferenvah. ki so bili nas'ednj; fjosnodje: dr Cepuder, D'i"an Verbič dr Janko Tavzes in Vckoslav Bučar. Vsa ča-at in zahvala gg. predavateljem katerh predavateljsko delo je vsekakor dokaz ve!i-fcega idealizma in požrtvova'no^ti. Naj bi .»hranrli svojo naklonjenost ZKD tudi še v- bodoče Predavania so priredila na "a društva v nastopnih kraj;h na Jesen eah, v Spodnji Si ki. na Koraki B&li. v Kamn:-ku. Skofji Loki. Krškem Ljubljani. Medvo dah. Domža'ah Kranju. Straži^ču. na Barju. v Novem mestu. Zgornji Šiški, Gotni va^n, Javorn ku. Tržiču Vavti vasi, Boh nj ski Bistrici, Litiji na Vrhniki. Laverci. v Losatcu. pri Devjci Mani v Polju, v Ra dovijici. (vančni gorici, ZtiiV^gu, Rajhenbur-gu, na Bizeljskem. v Radečah, Brezovici. Mojstrani, Gornjem gradu. Žabnci, Trbovljah in na Viču Na področju mariborske ZKD sta bili predavanji n Konjicah n Slovenski Bistrci. Največ so društva povpraševala po predavanjih potopisnega znf.čaja. poic.2 fcn P11 so se vršflla predavania 'z zemljepisa, zgodovine. iz zanimivih pog7avi mednarodnega prava, iz socialnih vprašanj, iz splošnih slovanskih in jugoslovanskih N^rasanj, o slovenskem pravopisu in slovenskem ju-goslor.-enskem in slovanskem sfl^vstvu. o narodni vzgoji o kultumo-prosvetnem delu, o gospodarskih vprašanj4i o govorništvu. o gledališču o naši vojaki in njeni zgodovini ter o vprašanjih obrambe pred zračnimi napadi. Tz tega se vid žeflja društev, da informira rvoje članstvo r nai važnejših dnevnih vprašanjih, zna1' časa pa je, da se ljudje niso zanimal predavanja filozofske in na ra vozna nst ven" vsebine in da letos za takšna predavanja društva central sploh niso zaprosila Vsa prirejena predavanja -o imela za 'moter. utrditi široke ljudske pfasti v na ciona'ni in državni zavesti, ir ZKD je v tem pravcu storila vse, kar je bilo v njenih močeh Kljub doseženiir uspfhom in kljub vidnemu napredku od lanske poslovne dobe pa nas letočnj' uspth- še nika- J kor ne morejo zadovoljiti. Več na nezado- I voijnost z doseženimi uspeh |e tista gonilna sila, ki nas vodi od začetnih uspehov k vedno večjim Namesto odsotnega načelnika propdgan dnega odseka Janežiča je podal Vekos.av Bučar kratek pregled odsekovega deia, ki je bilo to leto uspešno m zadovoljivo kljub času in razmeram Vsa poročila so bi'la 9c>gUu>no sprejeta. Nato je v imenu nadzorstvenega odbora prof. Vrhovnik izjavil, da jt bilo poslovanje odbora vsestransko * popo nem redu, in je izrekel odboru pohvalo, kar je bilo tudi segasno sprejeto Volitve novega odbora Po poroči.u venl;kac;j*kefa odbora je inž. Jože Rus prečita! za volitve predlagano listo novega odbora, ki je v glavnem ostal prejšnji. Zasiuženo prizranje ^a nesebično in vestno delo v odbora je izrekla skupščina predsedniku ZKD ?rot Franu Jeranu kj je bil z nedeljcmni odobravanjem vseh zborovalcev spet postavljen na čelo novega odbora, ki ga sestavljajo docent dr. Stojan Bajič iz Ljubljane, Jakob špicar iz Radovljice. Dusau Verbič iz Ljub jane Vekos.av Bučar iz Liubijane. d Simon Dolar iz Ljubljane, dr Jc* p Brezn k iz Ljubljane. Viktcr Sen ca iz Ljublianc. dr. Branko Vrčor iz Liub^ane Rudi Zore iz Ljub jane, Jože Krivic iz Krškega inž. Slavko Zajec iz Ljubliane Je o Janežič iz Škofje Loke 'nž. Lad sav Bc\c iz Ljubljane, Fran Juvan iz l.jub;iane : opravljale svoj •»osel, podvržene vcem c ižavnim in samo-ipravnim tro-^r nam ter dovkom, kakor i'e to v p ivatni trgovini. Po'eg tega se z določbami te urec'be občinam ne nalo.ea, da Tirajo v vsakem primeru ustanoviti svo-prod^j3lnice za prodajo na drvbno. Upiave teh ustanov, v kateri bo^o poslovni. ■ ju i je cVotičnega mosta, bodo popolnoma s-.' 'ono ocen^e lokale potrebe in prilike !n saroe odlc-!ile ali bodo morebitno razdelkov življenjskih potreb^ nčizvaja^e v svoji režiji, aH pa bodo to zaupale trgovcem ter radrugom pri čen>er bo^o ustanove za pre-sln-bo Vi ■šile le k.ntrolo- Puščajoč tako SVCPODO OP» O^TT*^ TN rEI.A LOKAI.NTM CINTTEL7EM ki nafool;!e poznav> potrebe se bo nailožje izogniti vsem neprililujm, ki bi mogle glede teg-s nrf.tati. O.sn:-venje potrošnih 1e''n'c delavcev ln narneSčeneev pri pristnih podjetjih je ctvarno srsno sankcioniranje obst ječega stanja pri večini podjetij. Se ve la se morajo v Lean primeru že o""«stoječe organizacije prilagoditi povoljnel-šim pogo jem. Ce pri poe-±uLh prijetjih dosedaj takih organizacij za preskrbo del.v.istva ni b'lo, jih morajo poi+otja sedaj osnovati po določbah te uied^be. Po poiatkih, ki so na razpolago, je zelo maihen odstotek podjetij, pri katerih ne bi bilo t"kih organ:zacij. Res ie. da se z dokičbami te uredbe zahtevajo iv"kateri nanori gospodarskih podjetij. koMkor ta poljetja dajejo obratni kapital, toda najvišji interesi države zahtevajo. da se interesi dela in kapitala dovede to v čim večjo harmonijo. Vodstvo teh potrošnih za-'ec'nic za nabavo življenjskih potrebščin smo poverili predstavnikom samih podjetij ob udeležitvi zainteresiranega delavstva ln nameščenstva, ker je s tem zagotovljeno popolno sodelovanje ln ponekod sama me^seboina kontrola v Interesu samih podreti! kakor tudi delavcev. Pristojni činitelji so el prizadevali, da upošte- vajo upravičene želje konzumnega zadružništva. Predvideno je, da k osnovanju takih potrošnih zajednic ni treba pristopiti tam, kjer imajo gospodarska podjetja delavske ln name^čenske pot rožne zadruge. Te zadruge so nudile že dosedaj velike usluge svojemu članstvu. In se njihovo blagodejno delo občuti v vrstah najsiromaš-nejšega prebivalstva in nameščenstva, kar velja zlasti za železničarje, rudarje, gozdne delavce itd. Pristojni činitelji ae bodo tudi v bodoče vedno trudili, da podpro to delovanje nabavljalnega zadružništva pri preskrbi prebivalstva v korist skupnosti in splošnih interesov. Sli smo tako daleč pri tem favoriziranju zadrug, da so zaradi tega OBČINSKE USTANOVE IN POTROSNE ZAJEDNICE OBDAVČENE KOT POSLOVNE USTANOVE zadruge pa so proste davščin. Za ustanovitev ustanov za preskrbo v mestih je na razpolago kratek rok 10 dni. Kr. vlada je že dala na razpolago direkciji za prehrano znatna sredstva, lz katerih bo direkcija kreditiraJa mestne občine po zelo po voljnih pogojih. Teh kreditov se bodo občine lahko poslužile samo za nakup najpotrebnejših življenjskih potrebščin, kakor so moka, kurivo in morda mast, jedilno olje, krompir, fižol in sladkor. i Prijava zalog drv Becgiad, 9 novembra. AA. Na osnovi čl. 3 uredbe o centrali za kurivo 9. oktobra 1940 je Centrala za kurivo poslala upravnim oblastvom prve stopnje poziv, da po-zovejo vse, ki imajo več kakor 50 kubičnih < metrov drv, da prijavijo Centrali za kurivo najkasneje do 25 l. m. svoje zaloge. V pri j ari je treba navesti nas1ednje: 1. ime m priimek (odnosno firmo in točen naslov lastnika); 2. količino v kub. metrih; 3. vrsto (bukov les. hrastov itd) in razred (prvi, drugi ali tretji); 4 koliko kubičnih metrov lesa je še v gozdu, kako se gozd imenuje, kako daleč so drva od železniške ali rečne postaje in kako se ta rostaja imenuje; 5. kako daleč je sikla-dišče oddaljeno od železniške ali rečne po-sta'e m kako se ta postaja imenuje; 6. koliko kubičnih metrov je drugod ln kako daleč je do železniške, odnosno rečne postaje ter kako se ta imenuje. Vsak. kdor je dolžan to prijaviti, lahko dobi pri pristojni upravni oblasti prve stopnje brezplačno obrazec prijave. Zfll°-pe drv. ki najkasneje do 25. novembra 1^40 ne bi bile prijavi;ene c^ntiali, bodo zaplenjene na podilagi odstavka 1, uredbe o centrali za kurivo v korist centrale ta lastnik ne bo dobil nobene odškodnine. Prvi uradni obisk Molotova v tujini V Berlinu pripisujefo obisku izreden pomen in napovedujejo važne razgovore Berlin, 10 nov. br. (DNB> Komunike o potovanju predsednika sveta ljudskih komisarjev SSSR in komisarja za zunanje zadeve Molotova v Berlin objavljajo vsi dani 'nji moskovski listi pod velikimi naslovi na prvem mestu Vest o potovanju Molotova v Berlin je izzvala v sovjetski javnosti silen vtis in to tem bolj, ker je to sploh prvi primer, da napravi pred-<-eoniJ sovjetske vlade in zunanji minister uradni obisk v tujini. Potovanje Molotova v Berlin tolmačijo moskovski diplomatski krogi kot novo potrditev nemško-ru-skf-gs sodelovanja, ob enem pa ga tolmačijo kot zavrnitev vseh poskusov, da bi se to sodo-Vvanje razdrlo. B&rlinski komentar Berlin, 10. nov. AA. (DNB) Obisk Molotova v Berlinu dobiva posebno v tem trenutku poseben pomen, ker prihaja po sestankih, ki jih je vodja rajha imel z Mu-jsolinijem, maršalom Petainom in generalom Fiancom. Cilj vseh teh razgovorov, ki jih je imei vodja rajha, je bil ta, na ne najde neka podlaga ta sporazum glede preureditve nove Evrope brez angleškega vpliva. Obisk 3\Iolotova v Berlinu mora biti znamenje, da je s temi razgovori sklenjen krog, kar istočasno pomeni, da je v okviru evropskega kontinenta prišlo do načelnega sporazuma med poedinimi silami. Istočasno ima ta obisk tudi demonstrativni značaj p.-cti Zedinjenim državam, zlasti po ponovni izvoiitvi predsednika Roosevelta kakor tudi zaradi njegovih izjav o pomoči, ki jo bodo Zedinjene države nudile Angliji-Obisk Molotova v nobenem primeru ne pomeni, da s tem Moskva opušča svoje dosedanje nevtratao stališče, ki ga je toliko-k:at naglašala, ampak pnej to, da demon- strativno poudari nemško-sovjetsko sodelovanje. O čem bo£o razpravljali Berlin, 10. no\embia. br. (CBS). Kolikor se je kljub rezerv,ranosti nemfkih vladnih krogov izvedelo o razgovorih med ruskimi in nemškimi državniki, se bedo ti nanašali 1. na razmerje med državami berlinskega pakta in Rusijo, 2 na položaj v Rumuniji. kakor jc nastal odkar so tam nemške čete, 3. o položaju na južnem Balkanu po pričetku italijansko-grške vojne, in glede na njene možne posledice na Bližnjem vzhodu Tuifi Ciano pride v Berlin Beograd, 10. nov. p. Berlinski dopisnik »Politike« poroča, da pripisujejo v berlinskih službenih krogih obisku Molotova izreden pomen. Po izjavah merodajnih nemških činiteljev bo to demonstracija ogromnega pomena. Razgovori v Berlinu bodo trajali dva do tri dni, prisostvoval pa jim bo tudi italijanski zunanji minister grof Ciano, ki prispe v ponedeljek zvečer v Berlin. Sedaj se tudi uradno potrjujejo informacije o sestanku Člana, Ribbentro-pa in Papena v Češki S uma vi. Razgovorom je prisostvoval tudi nemški finančni minister Schwerin-Crosigk. Po tem sestanku je Papen z letalom odpotoval v Ankaro, kjer je sporočil važne nemške predloge. Nocoj so na mercrajnem mestu potrdili, da se Papen s posebnim letalom že vrača z odgovorom turške vlade. Njegov po-vratek pričakujejo z največjim zanimanjem, ker je misija Papena največjega pomena ln bo oči vidno igrala veliko vlogo tudi pri berlinskih razgovorih Ob obisku Molotova. Dve nacionalni svečanosti v Srbiji Beograd. 10. nov. p V Zaiečaru le bil danes na svečan način odkrit spomenik narodnm mučenikom. ki so padli v znani tim 'ški ustaji. Svečanorii ie o ;'sTstvoval poleg vel kega števila cb"instva pr~d ed-nik vlade Cvetkovič z mnogimi m:n'stri. ter zastopniki vojaških in dviln;h oblasti. Predsednik vlade ie imel ob tei or liki eovor, v katerem je orisal pomen t moške us-taie za narodno osvobojenje in zedinjenje. Beograd. 10. nov x>. Danes 1e bila v Toplici vel ka nac:onalna svečanost. V navzočnosti zastopnika kralla 1e bil odkrit spomenik hrabremu kom'tskemu vojvodi Kosti Vojinoviču. ki ie vodil nameniti »topM^ki usta^ak« S'avnostni govor je imel vojvoda Kosta Pečanac. ki ie tudi sam sodeloval v tem uporu. Roparsld umor v Zagrebu Zagreb, 10. novembra, o. Snoči je bil na neki novi stavbi na Preknžju umorjen nočni čuvaj Nikola Kožu'j. Neznanec, ki ga je ubil ga je tudi oropal. Odvzel mu je 275 din. Polic'ia je že našla sled za roparskim morilccra Otvoritev doma planinskega polka na Siji Ljubljana, 10. novembra Ob veliki udeležbi vojaštva in civilnega prebivalstva je bila dopoldne slovesno blagoslovljena in otvorjena planinska postojanka častnikov I. planinskega bataljona na planini Siji na Kofcah. Včerajšnje lepo vreme je zvabilo k otvoritvi tako veliko število gostov v pričakovanju, da bo tudi današnji dan prav tako lepo. Vreme pa se je »preobrnilo, na Kofcah je bil preceven mraz ln gosta megla je zastirala voakršen razgled; vse to pa ni oviralo odličnega razpoloženja številnih prisotnih, Id so za otvoritev te nove planinske postojanke preživeli v domu nad vse prisrčen dan Naši vrli planinci so izkaze li toliko uomačoo-sti in gostoljubja, kakor ga pri takih prilikah le redko kje naletimo. Prav zato pa je slovesnost izzvenela v iskrenem tovarištvu med civ:listi in vojsštvcm, zvesrimi in pogumnimi branilci naših maja ln naše svobode. Poleg mnogih častnlkov-domačinov so severi osti prisostvovali brlgadni general Miha jI o Luklč, komandant planinske brigade, zastopnik ddvizionarja komandant 40. p. polka polkovnik Miloš Giadovič. zastopniki SPD Ln saveza planinskih društev gg. dr. Pretnar, dr. TominSefc In hiženjer Par-dnb*ky, zaston-Tk udruženvi. rezervni oficirjev Vladimir Korošec im drugi. mm* jtilžlfss iiiiiifli ;liillil« f 111II i i 11SI8I trdilnica. veznik. 56. najmanjši d obec materije. 57. ročni voziček. 53. razumen, 59. tekočina. Navpično: 2. panika na borzi. 3. vrsta literarne umetnine. 4. pre.ji-.alec španske pokrajine. 5. oblika žen kega krs nega imena. 6. nikalnica. 8. gn'ka č ka. 9 1 u-bim (v latinščini). 10. pripadnik ene izmed krščanskih ver. 12. predos. 13. domača živaL 15. gradivo. 16. dislektična beseda za hrenovko. 18. vrst orožia. 20 otok. znan iz grške mito-ogije. 21. moško krstno ime (v srbohrvaščini). 22. kakor 29. vodoravno. 23. grški polctok. 25. Ia-komen. požrešen. 27. vrsta iuhe. 28. abe-sinski velikaš. 29. oblika kazalnega raim-ka v srbohrvaščini. 30. oblika ženskega krstnega imena. 32. goriača. 38. lcščo. 40. žensko krstno ime. 42 kratica za iu-goslovenski denar. 44. geometrijska ob'i-ka, 46. vprašalnica. 48. oblik^ os bn ga ali kazalnega zaimka, ludi zan čl;iv izaz, 49. pekel starih Grkov. 51. rred'02 53 jaz v bolgarščini. 54. reka v Sibiriji. 55. kakor 51. REŠITEV ZADNJF KRIŽANKE Vodoravno: Moskva, ATK (= akademski tenis klub), Flotov, emir, padalci, pivo, dan, Sara, ol, kej. in, kotomer kot, sv(eti), kinin, basen, es, Ren, Salamon, od, rak, ro, eter, iti, Amur, Stritar, Amon, No-bile, alo, antena. Navpično: Mediteran, Oman, sin, kr(a-Ijevski), Apatin, Adam, ta, klor, fi, op(us), tik, oves, Vojvodina, Aron, cl (= klor), sonet, Mosor, Kir, Eva, kamera, ten, Bata. Samo, Sora, leto, Oton, kub, rt, ime, ri, se, il, at. TROJE KNJIŽNIH NAGRAD si po naklonjenosti žreba dele: Stanislav Knez. Ljubljana. Večna pot 41, Bruno Le-ban, Ljubljana, Bolgarska 23, in Ervin Kolbezen, Maribor, Kneza Koclja 27/1. irtem zgradbe — holski sistem. Ta sistem odpravi vse težave, velik prostor v vsakem nadstropju z enim stopniščem, vhodom in iizhodom nudi prosto cirkulacijo, jasno orientacijo in pregleden nadzor. Pa Vam je bilo i novim sistemom lahko uspeti? Med gradnjo prvega velikega poslopja po novem sistemu so bila vsa strokovna mnenja vse preje ko razveseljiva. Najbolj avtoritativni strokovnjak med nami mi je tedaj svetoval: »Priključite stopnišču v sredini poslopja dvoje svetlobnih dvorišč!« To je bila zahteva, naj uničim jedro vse- , ga problema. Pojdite in prepričajte se na j mestu samem o potrebi takih svetlobnih ; dvorišč! Prepričan sem. da je samo za- { bloda o nezadostni osvetlitvi centralnega prostora lahko tako dolgo zadrževala ljudi, da že davno poprej niso koridorskega sistema zamenjali s holskim. — Tipični, vsem znani vzduh po šolah, vojašnicah, kaznilnicah, bolnišnicah, muzejih itd. je s hodnikom nerazdružljiv. ker so ti hodniki mračni, ozki. na sever usmerjeni, poleg tega pa še slabo ventilirani na majhna, zadušljiva dvorišča. Pri novem sistemu pa vse to izpade.. Hala meji na obe čelni strani v svobodni prostor. Razsvetljava z dveh nasprotnih strani omogoča najideal-nejšo ventilacijo, ker zrak v prostoru stalno kroži. Pri taki orientaciji je ena stran avle stalno izpostavi iena solnčnim žarkom, ki unifiin V^ce bo^Trn kar je važno zTasti pri komunikacijah Stoodstotni uspeh v pogledu h' poštna uprava nehote štedila z Venc'nom. E'?en s Solčave. sitega L firagiaj Nekateri državni nameščenci in upokojenci, stanujoči v ljubljanski okolici, ki jo vključena v širši gradbeni okoliš mesta Ljubljane, še vedno zaman pričakujejo ureditve svojih prejemkov po I. draginj-skem razredu, če tudi je bila upravičenost te zahteve že vsestransko dokazana. Kra- Avla s stopniščem v bežigrajski gimnaziji ljeva banska uprava je zadevo takoj uredila za vse one, katerim je ona upravičena odrejati izplačilo prejemkov, t. j. aktivnim učiteljem, uslužbenem in upokojencem državne umobolnice na Studencu ter svojim uslužbencem in upokojencem; le oni, katerim izplačujeta prejemke finančna in železniška direkcija, morajo še vedno čakati. Kje, v kateri pravni državi bi bilo mogoče, da bi en del državnih uslužbencev in upokojencev prejemal v istem kraju ozir. občini prejemke po I. en del pa po III. draginjskem razredu? Zapostavljeni del mora upravičeno priti do zaključka, da se zakoni in uredbe v isti državi ne uporabljajo za vse države uslužbence enako, da so torej oni nekakšni državljani drugega reda, kar pa bi v pravno urejeni državi ne smelo biti. Apeliramo na oba gospoda slovenska ministra in ju nujno prosimo, da zastavita ves svoj vpliv v kraljevski vladi, da se ta vneboupijoča krivica takoj popravi, da bi si mogli prizadeti nabaviti še vse potrebno za zimo, drva, živež in obleko, kar jim je bilo doslej pri njihovih mizernih dohodkih nemogoče. — Draginja v ljubljanski okolici ni manjša, rajši večja ko v Ljubljani, in med tem, ko je v Ljubljani vsaj pri živežu, ki je na razpolago, dana kontrola cen in možnost izbire ter pritožbe pri neupravičeni dražitvi, so prebivalci v ljubljanski okolici vsaj ponekod veliko boli izročeni samovoljnemu postonanju oziroma izVoriščanju s strani prodajalcev; vrhutega si pa morajo, kakor smo že svoj čas omenili, mnogo živeža dobavljati dražjim po- tom lz Ljubljane, ker ga pri okoli&klh proizvajalcih ne dobe, kljub temu da slednji ž njimi zalagajo Ljubljano. Okoličan Še enkrat upokojenci Glavna pošta v Ljubljani je dne 31. oktobra objavila v dnevnem tisku, da bo zaradi praznika Vseh svetih dostavljala pokojnine dne 2. novembra. Ostale pošte v Ljubljani, ki vrše dostavo na dom. Vič, Moste in Šiška, niso ničesar objavile, a dne 1. uo.en.o n ..uui i o ~ , ^ kojnin. Na vprašanje, zakaj prvega nismo dobili svojih prejemkov, so nam rekli, da na praznike in nedelje blagajne ne poslujejo in da zato pokojnin na take dni ni mogoče dostavljati Pristavili so še. da morajo imeti uslužbenci poštnih blagajn tudi svoj počitek in da je zato ministrstvo odredilo tako. Prav' Le to bi radi vedeli, ali so morali tudi aktivni uslužbenci čakati na svoie prejemke do 2. t. m., ali pa so j h moma le prejeli dne 1. t. m. ali celo -^n esra oktobra? Ce njim na svoje prejemke ni bilo treba čakati in so jih prejeli že zadnjega oktobra ali 1. t. m., bi z isto pravico terjali svoje pokojnine tudi upokojenci že zadnjega oktobra ali 1. t m. Ce pri takih prilik-'- dela^ z- -ki - ne. bi morala oblastva enako ravnati tudi z nami. Prosimo ureditev tega vprašanja in pojasnila od strani poštne direkrijel Upokojenec. Zdai ie čas, da oskrbfmo sadovnjake Sadjarstvo spada med najvažnejše pano našega narodnega gospodarstva, ker spa ia med tiste poljedelske pridelke, ki se najlažje in najbolj zanesljivo vnovčijo. Lepo in zdravo sadje najde vedno kupca in ma vedno primerno ceno Uporaba >adia je vsako leto večja, ker današnje zdravstvo smatra sadje za nenadomestljiv čini-telj v človečki prehrani. Sadje je človeku potrebno zaradi zdravja koristnih snovi In ?e uporab' ja v presni ali predelani obliki. Ker je torej korist sadja neprecenljive vrednosti, je pač potrebno, da temu važnemu in koristnemu nredmetu posvečamo w>-sebno pozornost. Pri nas je žal sadjarstvo še na precej nizki stopnji, če primerjamo r.a?e sadjarstvo s sadjarstvom naprednejših dežel. Res se je sicer tudi pri nas v tem oziru obrnilo že marsikaj na bolje, vendar še vedno od daleč ne dosega tiste stopnje, kot bi bilo za nare prilike in nafe razmere potrebno. Naša domovina nudi vse, kaT je potrebno za uspe'en razvoj sadjarstva: ugodno zemljišče in ugodno klimo. Tudi po'ožai na'e države, skozi katero vodijo sveto', ne ceste, b,;ž'na morja in razvoj industrije nas s.-"Hjo, da se z ljubeznijo po-primemo veščega sadjarstva, ki z malim trudom donaa lepe dohodke. Jesenrki čas (november in december) je za dobro oskrbovanje sadnega drevja zelo primeren. Zdaj poskrbmo, da drevo v rast! ne zastaja, da ima dovolj zraka, svetlobe in hrane, da razvija lepo obliko krene in da ga varujemo rr.zirih škodjivcev, kar ve'ja zlasti za mlado drevje. Zelo pripo-roS'jivo je, da gojimo vsemu modemu drevju vsaj nekaj let okoli dreves ko'obar, ki naj bo vsaj 1.5 m širok, ter ga dva Krat na 'leto, pom'adi in jeseni, previdno plitvo prekop-jemo in vsako tretjo leto pognoji-mo. Na ta način ohranimo vlago v zeniji in omogočimo dostop zraka do korenin. Res je sicer, da pri tem izgubimo nekaj na krmi, a ta izguba se večkratno poplača v poznejših letih z obilnejšim pride'kom. Zdaj je tudi najprimernejši čas za obrezovanje sadnega drevja. Odstraniti je treba vse prrgoste, zlomljene in vse že rakaste veje, ker so začetek razn;h drevesnih bolezni in seii.šča krvavih uši. Očistiti moramo n fosforju. uporabljamo navadno pozimi. Namesto domačih gnojil smo večkrat prisiljeni gnojiti tud- z umetnimi gnojili, najceneje z mešanim umetnin, gno'ilom ni-trofoskalom ki vsebuje 4% dušika. 8.6°/« fosforove kisline in 33% apna Tudi z umetnimi gnojili gnojimo pozno jeseni pozimi ali zelo zgodaj pomlad' Z^odai iese-ni se ne sme gnojiti ke» b se dr»ve«2 prepozno pričela pripravljati na zimo in bi lahko pozebla. Gnojenje in redno oskrbovanje dreves ie prvi pegoj izboljšanja našega sadjarstva. Korajža velja! je izmed znanih nemških komedij s Theom Lingenom, enim najpopularnejših komikov v Evropi, na čelu. Njegov na pol karakter-nl, na pol Improvizirani način Interpretiranja je tako blizu naSemu razumevanju humorja in komičnih situacij, da ima ta igralec pri nas že precejšen kader simpar tlzerjev. Glavno vlogo igra nekdaj silno oboževani Gustav Frohllch. FIlm bo vsakogar spravil v dobro voljo, saj je poln duhovitih domislic. Prizori te šegave, toda napete zgodbe so izredno spretno režirani. V soboto smo v Unionu doživeli premiero pretresljive ljubezenske drame, Id jo je zrežiral sloviti filmski režiser Goffredo Alessandrini in je dobila ime »Vdova«. V filmu, ki je bil povsod sprejet z nedeljenim priznanjem in navdušenjem, igra glavno vlogo slavna filmska tragedinja Emma Grammatica, ki smo jo v Ljubljani ze večkrat imeli priliko občudovati v pretresljivih kot tragičnih vlogah. Poleg nje nastopata v glavnih vlogah kot ljubezenski par filmska igralca velikega formata: Lsa Pola in Ruggero Ruggeri žival Poslavljal sem se od priljubljene okolice bržkone za vedno. Slovo od ljudi m bilo pretežko; rekli so mi nekaj lepih stvari, kakor pač ob slovesu, notranje veseU, da nam ne bo treba več dalje izgubljati besed. Bil pa je pri hiši tudi pes, s katerim me je vezalo prisrčno prijateljstvo; moja ljubezen do te živali je bila več ko prijaznost; bila je neke vrste protest, nekak pobeg; bila Je bolest in zatočišče. Kolikokrat je bila ta žival edino bitje, kateremu sem se razodel. Samo pes je bil, toda to je bilo dobro! Človeku ne moreš zaupati svojih najbolj tajnih bolesti. Kako se je znal igrati! Kadar je prišel, me je oblajal ln mi prinesel kamen, ga polo 11 predme ln me potem gledal z zaupljivim pogledom! če bi le vedel za koga, s katerim bi se lahko večkrat tako igral! Jaz sam bi mu nesel kamen in ga šel spet iskat. Nekoga, ki bi ga vzel ln ga vrgel spet stran, da mu ga ponovno prinesem! Niti ni treba, da bi bil kamen. Za silo bi vzel tudi srce. Jadralno letalstvo in sodobna vojna Plemenit šport, ki se zanj navda saje naša mladina, zavzema važno mesto v pripravah naše narodne obra mbe Na doma zgTajenih letalih je tudi ja-dralno-letalska skupina Aerokiuba v Ljutomeru pod vodstvom učitelja Majcna pričela z letanjem. Razumljivo je, da se je od blizu in daleč zbiralo ljudstvo in gledalo naše početje. Iz neštetih vprašanj ln izraženih mnenj smo spoznali, da večina naših ljudi ne razume našega dela in ne pozna naših ciljev. In prav danes v teh resnih časih potrebujemo razumevanje najširših narodnih slojev, da nam pomagajo jačiti obrambne sile naše domovine v zraku. Vsakdo, ki zasleduje dogodke, se je prepričal, da je postala aviacija v mednarodnih sporih odločilen činitelj. Kakor vsi drugi, tako moramo tudi mi skrbeti za sigurnost našega neba. Za to so nam potrebna letala od Katerih je odvisna od preskrbe gradiva in stopnje industrializacije v državi. Drugi, važnejši problem pa je vež-banje letalcev in strokovnega osebja. Temeljita izvežbanost letalcev in strokovnega osebja je osnovna zahteva, ker le tako osebje bo znalo pravilno ravnati s takim dragim in kompliciranim strojem, kakor je moderno letalo, ki stane 3 do 7 milijo- Nekaj o fotografskih albumih Večina amaterjev misli da je naleplja-nje slik v aibum povsem postranska stvar, ki ne zahteva posebne skrbnosti Ne bi smeli pozabiti, da dobi izgotovijena slika. lii ,e srečno pres.aia ioLko različnih nevarnosti, svojo zadnjo uglajenost šele z okviritvijo v albumu in da je ta okviri-tev zelo odločilna glede končnega učinka slike na opazovalca. Velikost albuma samega se ravna po slikovnem formatu vendar pa si jo moramo izbrati v splošnem tako, da na eno stran ne nalepimo več nego dve ali tri slike, pri čemer naj bo presledek med njimi zadosten. Amater pa se naj ne ravna suženjsko po formatu ki mu ga daje kamera, temveč naj si izbere vedno ie najučinkovitejši izrez Nič ne de. če vlepimo potem n. pr. namesto celega formata 9x12 cm ali ce.ega formata razglednice same format 6x9 in podobno. Ce je v sliki preveč pu-. a. .uiej.ao ga stran u,an.:«a -lika bo tedaj učinkovala bolje nego večja. .. e i k do 6/ 6 eni ic rezanji seveda ne prihaja dosti v poštev ker bodo le v redk.n primerih še prenesle pomcm.jša-vo z izrekom toda za te formate si lahko omisiimo povečave, ki so za format 24x36 mm ali 4x4 .'m sploh neobhodno potrebne. Zcv-edajm se tudi. aa učinkuje album e.n..-'čra če :ma same enako velike slike. Jadralno letalo, ki so ga zadnjič krstili v Ljutomera nov dinarjev. Da si človek pridobi tako obširno strokovno znanje, je treba mnogo časa. Ce še upoštevamo, da je doba aktivnega letanja iz raznih vzrokov razmeroma kratka (od 20 do 35 let), da traja šola avionskega pilota najmanj 8 mesecev, dovršenost v pilotaži pa se doseže šele po daljši dobi; da so za primer vojne potrebne zadostne rezerve za sestavo vojnih edi-nic in nadoknado izgub: potem vidimo, da moramo že v mirnih časih izvežbati veliko število letalcev, ker bi nam današnje bliskovite vojne operacije ne dopuščale dovolj časa za to. Letalci pa morajo biti tudi mladi in po stalnem treningu na višku pi-lotažne tehnike. Aeroklub pričenja že v šolskih podmladkih, modelarskih tečajih in v delavnicah s svojim letalsko-vzgojnim delom. V zgodnji mladostni dobi, ko se razvija značaj in se oblikujejo življenjski cilji, goji v mladini hrabrost, tovarištvo, požrtvovalnost, hladnokrvnost, odločnost, prisotnost duha in ljubezen do letanja kot moralne lastnosti bodočega letalca. Tu ne odloča fizična moč posameznika, že modelar na malem letečem modelu, ki ga je s?m zgradil, pie-izkuša svoje umske in ročne sposobnosti. Bodoči pilot pa si mora predvsem v delavnici zgraditi letalo, na katerem se bo uči letanja. Tako spoznava lastnosti gradiva, ehniko ročnega de'a in fizične zakone letalstva. To znanje je tudi temelj izobrazbe bodočim konstruktorjem in strokovnjakom. — Jadralnemu in motornemu pilotu, obema je potreben čut za ravnovesje — spos bnost, da določa višino, vertikalno in hcrzor.talno smer ter brzino. Tudi reak-| cija letala na gibe krmila je povsod en°ka: I različnost obstoji le v brzini leta in motorni sili. Brz'na jadralnega letala je man"'ša, pa prav tako ie činitelj, ki omo-t go^a jadralcu teme"jite:Se snoznanie r;:.?-nih razmer. Odvisen od najslabšega d 1~i zračnih grnot mora jpdral^c te pravo? ««n=ko silo svojega letala V tem je jadralni letake temeljiteje Izvežban; kako- ost avijo^ekib n'- jadralnim letalskim skupinam potrebna večja sredstva, da si izgrade in ustvarijo pogoje za vežbanje in letanje. Država stori v določeni meri svoje, sigurno bo tudi v bodoče podpirala požrtvovalno in rodoljub- no delo mladine. To pa v danaftnjih časih še daleč ne zadostuje, zato se letalska mladina obrača na vsakogar s prošnjo, da jo vsestransko podpira in jI pomaga v plemenitem delu, ki bo stotero povrnila vse darove. Ob zaključku bi omenili Se posebne brl-ge in potrebe naše jadralne letalske skupine v Ljutomeru. Pričeli smo z letalsko šolo za začetek ob nizkem pobočju s startom na gumijasto vrv. Ne moremo pa dela nadaljevati, ker tu naokoli ni zadosti visoke in primerne vzpetine, motorne sile za start z vitljem pa tudi nimamo na razpolago. Za to edino, tu v naši ravnini možno startno metodo bi zadostoval ie star iz-ranžiran avto z motorjem vsaj 40 k. s. Gume bi nam ne bile potrebne — v redu pa mora biti stroj in prenos na kolesa. Tu se pritrdi vitelj za namotavanje jeklene vrvi, ki vleče letalo katero se z dobljeno brzino vzpenja, dokler ga ne odklopi pilot. Razpoložljiva sredstva pa nam ne dopuščajo take nabave, posebno še, ker gradimo jadralno letalo večjih sposobnosti in je potrebno, da na to koncentriramo vsa naša itak preskromna denarna sredstva. Gotovo leži marsikatero takih vozil neuporabljeno in zavrženo, ko bi nam moglo še dobro služiti za pospešeno delo v prid našega letalstva. Vsakršna pomoč rodoljubov nam je dobrodošla, posebno pa bi bili hvaležni onemu, ,ki bi nam darovati tak star, že zdavnaj zavržen avto. Kramtjanje o vzgoji Javnost, šola, dom Sola je vase zaprta sfinga, ki se vrti mehanično, a dostojanstveno v čarobnem krogu vsako leto 10 mescev in je imuna proti vsem kritikam. Dom ima edino skrb in dolžnost, da zalaga šolo z mladino. Gorje, če bi prenehal s svojimi pošilja-tvami! Takoj bi bilo konec sfinge in vseh problemov! Javnost pa ima pravico lajati na šolo in dom, kakor n. pr. pes na luno. Sola se je približala domu — vsaj tako se zdi — z organizacijo »Šola in dom«. : Med šolo in domom vlada navidez pla-tonska ljubezen, ki pa skriva globoko ' obojestransko koristo-jubje — dem je pohlevna ovčica, da ne bi svojim nadebudnim otrokom nakopal podtalnih preganjanj, šo'.a, nagačen voik, pa skrb: da drži j na gni-ih podstavah svojo tradicionalno avtoriteto. To razmerje je neke vrste s'e-| pomlšerie in za javnost (ki ima za šolo še nedorasel, negeden, ali šoli odrasel, to-S rej zrel naraščaj, ali ga pa sploh n ma in i pa nikoli ne bo ime'a), prav prijetno snov za razpravljanje oz. opravljanje. Kljub toko razli&rm vlogam so vendar i vsi trije činitelji tesno povezani, ker tvorijo njih ozadje ljudje. Prvim ^e šola kruh, drufr:m sredstvo za bodoči kruh otrok, tretjim pa vsakdanji duševni kruh. Torej, borba za kruh brez nakaznic! I Vsak dem, ki je obremenjen z otroki, orerema z vsakim otrokom posebej kri-žev pot skozi vse razrede. Sfinga h"adno-krvno požre začasno neuko mladino in jo z maturitetnim spričevalom izbruhne kot popolnoma zrelo za življenje. Seveda se začne za dom tedaj druga ofenzivna faza križevega pota, zrela mladež je v večini primerov (so pa ^udi častne izjeme belih vran), popolnoma nezrela in nebogljena za življenje. Javnost ima to prijetno dolžnost, da se zaletava zdaj v šolo, zdaj v dom nalik največjemu harlekinu. Kar danes graja, jutri hvali in obratno brez pre-stanka. Mnogo odpade iz javnih, navadno brezglavih debat zlatih drobtinic, ki jih pa ne opazita niti šola niti dom ter mirno nadaljujeta že izhojeno pot. Kdo bi iskal vzroke tistih nolomov naraščaja, kdo bi se potrudil za nove šolske smernice — dovolj je. da javnost kriči .. Jasno pa je, da ni vse v redu, ker je toliko žlobu-draria. Vprašanje pa je, ali naj se šola prilagodi nov;m življenjskim potrebam in novemu otroku, ali naj se otrok potisne v izkušeni model, kakor n. pr. testo. To vprašanje visi na niti in se ziblje kakor Damok'ejev meč nad našo šolo, domom in javnostjo. Koliko besed, bučečih kot vodopad — zraven pa sijajne akrobacije vseh treh činiteljev, da se iznaide rov sistem šole, nova idealna oblika doma in še bolj duhovita javnost — pa vendar ostane vse pri starem. Stara navada (oe-itg gouii pokrajin. ^iike doue najDoije ozek, bel rob, da se odraz.jo s temnejše podlage usta v aibu-mu. Ce suka sama nima uuisuega roba, ji damo podiago iz maienkost večjega, svetlega papirja. Tudi oDrezkani, neravni rob se pogustoma dobro postavi. Ali naiepimo siike na obe strani aibumskega usta, je ' stvar o-euu^i uivucia m jjivo^ii- rnču^pi-mo jih najbolje samo z zgornjim robom, in sicer z dobrim lepilom brez kisline. Lepimi vogali nam oiajšajo delo, paziti pa moramo na to, da so prozorni. Točne simetrije se v aibumu izogibaj-mo, siUDeti pa moramo za neku notranje, meciseoojno ravnovesje med siikami na isti strani. Posnetkov oseb ne naiepimo nikoli tako, da oi giedale proti robu al-bumskega usta, a to veija sončno tudi za druge posnetke. Večina jin ima »zaprto« , m »odprto stran, odprta stran naj gieda vedno proti sredini aibumskega lista. O prvi razstavi slovenske tolograiije v Hrastniku objavimo poročilo v nasieunji številki poneoeijskega »Jutra«. Danes samo tO Ou ^.-u-il-^i v icoii-^l "•"'-"•O'* teriala iz večjih krajev naše dežele, je imeia žirija lahko delo, da je sestavila razstavo, ki prikazuje siovensko totogra-tno v takšni kvauteti kakor doslej menda še nobena povojna razstava. Zeio težko pa bo doiociti pri podeutvi nagrad najboijse avtorje ker je toliko doorih. FotokiUb Hrastnik je iz tega razioga število nagrad že zvišaL Nihče, ki se hoče seznamu s siovensko umetniško fotografijo, ne bi smel zamuditi prilike, da si ra« e-da Odprta je vsak dan v novem Puharje- TotSb Ljubljana je začel preteldi torek z rednimi večen slikovne kritike, ki buac vsak pivi m tretji torek v mesecu, drug torek je namenjen predavanjem, četrti pa d^oatnim ve^ero.n ia in.p^.i na.-nim predavanjem ter predvajanjem. Ta torek predava g. J. Brane o konstrukcijah povečamih aparatov. - Redni občni zbor b* v petek 29. t. m v klubskem lokalu. Članstvo naj dotlej uredi svoje obveznosti do kluba. Samostojne predloge za obem zbor spre sma odbor do 22. t m. Za novi začetniški tečaj Fotokluba Ljubljane se je oglasilo že skoraj zadostno število interesentov .tako da se bodo prijave kmalu zaključile. Na to opozarjamo amaterje začetnike, ki bi radi prišli do strokovnega pouka o osnovah fotografije In-formac je vsak torek in petek zvečer v klubskem lokalu v Levstikovi ulici za »M'ad:ko«. Predavanje »Planina cvete« ima K. Ko-cjan.čič ta teden v sredo ob 20. v dvorani Ljudske univerze v Mariboru, v četrtek zvečer pa v Celju.. n?ko motorne pfotaže. Ker je pouk v motornem letaniu zelo drag se obenem 7 <-ko-nonvio v času dosežejo še veliki nr:",van-ki. Ker začne jadralni leta'ec letati ž a s petnajstim letom, s' more leta'°kq m7" -lina do vstona v voVko r>risvo~'iti prav temeljito letpls''d in sfT>ko,rno ""^^^ie. k-' mora naprei^k letalstva v prid domovine samo pospešiti. ' Obstoji pa Se dospel nernstio vpraSan^e ! uporabe jadra'nih letal v vojaške namen?. Konstruktivnih zaprek za gradnjo jadri 1-| nih letal za 8 do 10 mož posadke tako \ rekoč ni. Z višine 3000 m, v katero me.e ] obenem povleči en sam avi^on 5 da 7 ta-I kih jadralni letal si moreio ta ipdraHa. letala po osvoboditvi prisege v oko^u 60 km poMubno izbrati kri i prstirifcT. Dvajset avionov bi na ta nar;n nre^ps'0 skorai '1000 mož ki morejo n^Tšno ori-stati na točno določenem mestu tudi ob slabšem vremenu. Pri tem pa ie najvarnejše. da sno mo^nostio npompieneora razvoja v vel5ko korist narodni mračni obrambi in sveto^aiemu letalstvu. Za to kulturno in narodnoohrambno delo pa so P ECCE 1503:0. Mnogc-I: o. t se predajate sanjarjenju ln si želiie ta'.cih stvaii, ki se vam ne boJo iLk..ar v življenju izpoin.le. Do resničnega ži» venja pa nimate vei.klii zahce«'. Sre-jiii ste, če lahko v niiiu živine. . ucjii aoibicij nimate. R. D. V. J.tsuo misli in preprostost čustvovanja cv.ii,:ujx-ta vaš Lnacaj. .a.u ne bi škodilo, če bi biii zaprti va^o «ii o^ij Zd-apijiVi uo svoje okolice. ' P.Lenini iOi^.pis kaže umerjenega člo- iiTilCi se v ELVIRA N. Nikar se ne mučite z žalostnimi mislimi, kajti bolj ko se Doste z njimi bavili, boij vam bo rasla v srcu bridkost. Skušajte se na kakršen koli način raztresti. Niti minute ne smete imeti časa za te misli. Pokopi j ite jih na dnu srca in morda vam bo na njihovem grobu zrasla cvetka upanja in nove sreče. SINGAPUR Priloženi rokopis kaže človeka velike energije in precejšnjih duševnih zmožno- i .< i j 0u o. ...a r^v uoi.u-ii03t veka, ki gre svoj.^ pot naravnost k cilju, j do vsega> kar se dogaja okoli njega, in pomanjkanje prisrčnosti v občevanju z ljudmi, ga kaže v očeh drugih kot velikega brezsrčneža. ALBINA R. Vi imate usmiljeno srce in radi pomagate svojemu bližnjemu, kjer le morete. Delovni ste in skromni zase. Eno napako pa imate: radi verujete prilizovalcem. GREGOR B. Ker niste človek, ki je z vsem zadovoljen, in ker vas neki notranji nemir preganja, zato bi vam svetoval, nadaljevati študije. Sposobnosti imate dovolj. Glede vašega drugega vprašanja pa se obrnite na zdravnika. glavnem Ujeina.La, PETEK K. Vaše stanje je resno, vendar ne brezupno. Oe zbeiete vso svojo vo.jo, boste ahko premagali svojo napako in zmanjkali kvarne posledice, ki jih ponavadi take zadeve puščajo za stboj. Toda brez odločnosti in resne voije to ne bo šio tako naglo. S U. P. Ce boste hodili po tej poti, ki jo hodite zdaj, vam ne more spodieteti. Paziti pa morate na to. da vas trenotek ne zapeije, ker je včasih od trenotka odvisno vse naše življenje. Pripravljeni morate biti tudi na težave, vendar ne bojte se jih! ORHIDEJA. Vi ste vedno dobre volje. Kadar vas zadene kaj hudega, si hitro obrišete solze in spet veselo zapojete. To je dar. ki ga nima vsak človek in marsikdo vam po pravici zavida Skušajte si ohraniti to vedrino d poznih dni svojega življenja. MAKS. Težave, ki jih imate sami s seboj, so v vaši dobi običajne in bodo z leti prešle, vendar pa morate biti previdni. Najboljše bo za vas, če se obrnete na zdravnika-špecialista. A K. Vsa vaša vprašanja so take vrste, da vam ne morem drugega svetovati, ko to, da se obrnite na pravno posvetovalnico. TOMAŽ. Vi ste zelo natančen, toda globok in temeljit človek, ki se ne zadovolji s tem, da spozna stvari, ampak hoče vedeti, v kakšnem odnosu se nahajajo med seboj. Zato vam svetujem, da se primete predmeta. ki vas veseli, ker ste rojeni za znanstveno delo, vse drugo pa bi bilo za vas samo izguba časa in energije. M C. F. J. Iz vašega rokopisa veje razposajena volja, združena s precejšnjo lahkomiselnostjo in površnostjo Poleg tega ste zelo spremenljivega temperamenta, ki daje vsej vaši pojavi pečat vihravosti. Priloženi rokopis kaže človeka bogatih duševnih zmožnosti z razvitim estetskim čutom in smislom za umetnost SODOBNOST. škoda bi bila. če bi opustili svoj študij, saj imate odlične duševne zmožnosti, poleg tega pa še močn- o!jo ki "a.s br prav gotovo povsod podpirala Glejte samo. da odstranite to vaišo oviro in pot v življenje vam bo odprta. L. AZKUIN. Rože-zdravilo Kisli ca (lat. rumex acetosa) ali ščavje raste povsod po travnikih in ob robovih. Je to 40 do tO cm visoko zelišče s pušči-častimi listi. Rdečkasto cvetje nabiramo od maja do avgusta. Nabirajo se sveži, kis-lasto dišeči listi. Kislica pospešuje tek in močo. Uporabljamo jo tudi kot sočivje, vendar naj se je prsno in želodčno bolni izogibajo. Korenino in semena uporabljamo, ker »vlečeta skupaj«. Uporabljamo jo z uspehom proti driski in skorbutu. Čebula (lat. allium cepa) je povsod znana povrtna rastlina, ki se rabi v vsakem gospodinjstvu. Cvete od julija do avgusta kot bel, obličast kobul. Nabira se v jeseni. Čebulo uporabljamo na razne načine. Ce pijemo zjutraj in zvečer po eno škodeiico čebuljega čaja in pojemo hkrati pol pečene čebule, pospešujemo izmeček. Proti glistam jo priporočajo kot zanesljivo učinkujoče sredstvo. Razrezano čebulo polijemo s četrt litra vode in jo tako pustimo čez noč. Naslednje jutro to vodo precedimo in jo pijemo 3 do 4 dni. Izborno sredstvo proti vodenici je, če enake dele čebule in rožmarina skuhamo pol na vodi. pol na vinu. čebulo uporabljajo proti kašlju pomanjkljivi sani in proti katarju — Zunanje se uporabljajo obkladki pečenih čebul za zmrzle ude, tvore na vratu proti trdim sk'?pom, proti bolečinam v vratu in v ušesih, kjer je treba po možnosti zelo vročih obkladkov. Proti ozeblinam jo uporabljajo tako, da zelo nadrobno narežejo nekaj surovih čebul, ki jih puste toliko časa ležati, da se stvori sok. Z njim drgnemo ozebla mesta, preden gremo spat, tako močno in toliko časa, da se sok posuši. Črni koren (lat. seorzonera hisp"nica) raste posejan po vrtovih pa tudi podivjan na plodovltih travnikih med grmovjem. Je to na zunai črnikasta, valjpsta, mesnata korenina, ki ima 60 do 90 cm visoko steblo, nekoliko volnato, z več cvetnimi glavicami. Ima sulič3sto listje in rumeno cvetje. Caj te rastline uporabljamo notranie proti driski, griži in ra~draženim sluznicam, zunanje pa za kašnate obkladke kot sredstvo za omehča nje pri prelomih kosti in zastarelih tvorih. Kupon za brezplačno „Mlntfto fM*menkaM štev. 59« PRI VERONAUKU Katehet: »Francek, kaj so delali Izraelci, ko so prišli skozi Rdeče morje ?< Francek: »Sušili so se.« France Lobodika: G®fenka ddelfš&ega InSerasta Na glavnem kolodvoru angleškega velemesta je bil brzovlak pripravljen na odhod. V zadnjih minutah je prišel po peronu visok moi z usnja to torbo za akte pod pazduho. Bil je v civilni obleki, ostre kretnje, ravna hoja Ln trd korak pa so bila znamenje, da je mož vajen nositi unformo. Stopil je naravnost k vlaku, ne da bi bil pogledal na levo ali desno, in se povzpel v oddelek prvega razreda. V istem času sta stala na osamljenem delu perona črnobradec in vitka brinetka. Dama je stopila na vlak, črnobradec ji je ponesel kovčeg. Bil je precej težak. Vlak je odbrzel. Gospodična je iskala prostor, ki ga je v ostalem bilo dovolj, in se mučila s težkim kovčegom, ko je prišla do vrat kupeja, kjer je sedel mož s torbo za akte. Ta ni mogel zatajiti čuta kavalirja. Odprl je vrata kupeja, vzel gospodični kovčeg iz rok in ga položil na polico. Torba je ostala tačas na sedišču. Gospodična ga je hvaležno pogledaia in se mu nasmehnila. Mladi mož jo je opazoval. Lepa je bila in sveža, na ustnicah ni bilo niti sledu rdečila, nda licih nobenega praška. Priso *il ji je devetnajst let. Gotovo še hoda v kako šolo Sodil je prav. Na vprašanje je odgovorila, da se vrača v žensko učiteljišče v Port Sminthu Bila je na počitnicah pri stricu, ki je višji uradnik v notranjem ministrstvu in skrbi zanjo, ker nima staržev. »Pomilujcm vas gospodična, težko je biti brez staršev, kaj ne?« je rekel častnik. Ni odgovorila takoj. V očeh so se jd zasvetile solze. »Da.,« je rekla, »težko, hudo! Kar gospo- !"na Silva mi recite, Silva Pitterson sem.« Povesila je oči, v lica je rahlo zardela. Častnik je zdaj torbo za akte, ki Jo Je, čim jc kovčeg odložil, spet potožil na kolena, pa'ožil kraj sebe na desnico. Ta roža pač niti slutiti ne more, kaj sem in kaj nosim. Rekel Je pa: »Jaz sem Leon Cepmarden, bančni uradnik. Po službenem poslu grem v Bay-minth žal mi je, da bom moral izstopiti prej od vas.« Pogledala ga je otožno. Uprla Je vanj svoje, kakor spominčice sinje oči. V njih se je zrcalila naivnost in neizkušenos dekleta iz dekliškega zavoda. V pol ure je časnik že vedel za imena in navade vseh njenih profesoric, vedel jc, kako gojenke I siv avto, ki je bil od vlaka v razmeroma ' enaki razdalji. Silva je zaprosila sopotni-I ka, naj odpre okno. i »Vožnja v vlaku mi ne de dobro.« I Res, mogel je opaziti, da je zdaj barva I njenega obraza malo manj živa. Odprl je. | Bilo ji je bolje. Potem Je stopila k oknu. 1 Častnik ni videl, kako je potegnila iz ne-; drja robček, ki je par trenutkov vihral v | vetru, in kako se je zdaj oni sivi avto pri-' bližal vlaku na sto metrov. Videl je le, da i je zdaj barva njenega obraza bolj živa. Dal ji jo je veter. To "a kljub temu Je omahnila nazaj na sedež. Zaprla je oči in za-; ječala: »Vode!« častnik je skočil in izginil na hodniku. Tedaj so se naivne oči, sinje ko spominčice, odprle. V njih ni bilo več ne naivno- goljufajo pri šolskih nalogah, in sto ma- i sti ne neizkušenosti. Odločnost -e je za- lenkosti še. čebljala je neprestano in vedno bolj upirala vanj svoje lepe oči. Od srca se je narmejal, ko je pravila kako so samo ravnateljico potegnile za nos. Da, ta mladost! A tudi Silva je vedela o bančnem uradniku žc dosti. Razlika je bila le v tem. da je ban'-ni uradnik verjel, da jc pred njim gospodična Silva Pitterson. gojenka ženskega učiteljišča in inieiatorka tolikih duhovitih potegavščin v zavodu, medtem ko je ta vedela, da se:i nasproti nje kapetan Paul Bargedh, tačas na službi v povelj-srtvu tretjega armad nega zbora, in da se v njegovi torbi nahajajo važne vojaške listine. Od vsega njejrovega pripovedovanja je verjela le to, dr je res na službeni poti J vBaymin?h. Njene naivne oči so tudi dobro opazile vzboklno pod obleko na njegovi d osni zadnji strani. Tam jc bil službeni revolver. žo'3-Tiica je tekta po ravnini, vzporedno z njo je široka avtomobilska cef"ta. S:lva je glodrla v nasprotni smeri vožnje Par sto metrov daleč od vlaka je po cesti vozil t svetila v njih. Silva je planila kvišku, z eno roko obrnila kluko na vratih kupeja in jih tako zaklenila, z drugo pa potegnila čeznje zaveso. Potem je skočila z gibčnostjo mačke k oknu, potegnila za zasilno zavoro in vzela torbo v roke. Vlak se je sunkoma ustavil. Njen kovčeg Je padel s police. Ona se ni niti ozrla nanj. Skočila jc skozi okno. Avto se je pod njim žc ustavil in črnobradec je že odpri vratca. Vohunita Je smuknila v voz, potem pa je avto planil naprej kakor puščica s tetive. Brzovlak je ostal daleč zadaj. V avtomobilu se Je rjavolaska počasi spreminjala v plavolasko, kar je, gredoč rečeno, bila tudi po prirofi. Potem Je menjala obleko si pordečila ustnice ter na-prašila obraz. Zdaj je ne U bil spoznal niti lastni zaročenec, če ga je imela. Grof je medtem snel lasuljo, brke ta brado, a šofer jc dal največjo mogočo brzino. Brzovlak so že izguHli iz oči. Morda še niti z mesta ni krenil. Grof Je razvil karto in velel šoferju: »Na prvem križišču levo!« Častnik je bil natočil kozarec vode. V tem trenutku se je vlak ustavil, čaša mu je padla iz roke. Mralo ga je »preletelo. Planil je k svojemu oddelku. Bil je zaklenjen, a na vratih zavesa. Udaril je s pestjo po steklu, iztegnil skozi nastalo odprtino roko in Obrnil kljuko. V enem skoku je bil pri oknu. Na cesti je bil en sam avto, tam daleč spredaj, ki se je oddaljeval z dirkalno brzino. Stisnil je pesti in gledal za njim. Streslo ga je. Spomnil se je svoje zaročenke Brigite, spomnil se je svoje stare osivele matere, ki ji je bil v edino oporo, spomnil se je svoje kariere. Danes, jutri bi morala priti naredba o njegovem povišanju v kapetana I. stopnje. Stisnil je zobe, mišice na licih so se mu napele, čeljustne kosti so izstopile. Potegnil je revolver iz toka. S palcem Je obrnil mali varnostni zapimč, kazalec Je položil na petelina in počasi dvignil roko k sencem. Ni videl, da ga nekdo opazuje skozi odprta vrata kupeja. Ni čutil trdih, jeklenih oči, ki so spremljale vsak njegov gib. Pritisnil je. v tem trenutku mu je revolver zletel iz rok Krogla se Je zarila v pod-blazinjeni sedež. Tam, kjer Je predrla blago, je ostala majhna, temna točka. Z zgornjim delom telesa se je počasi obrnil, kakor da se prebuja iz sanj. Njegov pogled se je srečal z onim iz Jeklenih oči. Zdrznil se je in se zr.vedel. Na rokah Je začutil ledeni dotik Jekla: spone. Iz oči mu je padla solza... Pred nJim je ostal agent iz Scottland Yarda... Potem ko ga je uklenfl, Je agent odpri kovčeg, ki ga je pustila vohunka. V njem je bil časopisni papir in opeka. Potem Je poslal brezžične brzojave na vse strani. Častnik je dal opis dekleta, črnobradca pa Je agent, ki je spremljal vlak, videl žena ocihodni postaji Poslali so za njima tiralice na vses t rani. Policija je po številki ugotovila lastnika avtomobila. Bi! je iz ministrstva prometa in je že teden dol imel avto v popravilu. r Borba za In ji vzhod Anglija se tunika s*a nove črte nasproti Rusiji, ki ima važne interese na tem področju Evropski konflikt se z vstopom Italije v vojno in neizogibnim zapletom krize na Daljnem vzhodu polagoma razrašča v svetovnega, ki vedno bolj zajema vse kontinente. Ta proces razširjenja pa se odvija iz dveh centrov. Iz Evrope se požar širi na jug, k Afriki in na jugovzhod, k Ori-entu. Iz središča vulkana na Daljnem vzhodu. Kine, pa grozi, da poleg Zadnje Indije zajame predvsem bogato nizozemsko Indonezijo. Sunek itailje v Afriko tangira z izjemo Egipta primitivna in za državno-pravno življenje bolj ali manj nesposobna plemena. Zato ie bolj zadeva Italije, še posebno kei želi tu zavzeti monopolen položaj Dri-gete pa stoje stvari na Bližnjem vzhodu kjer je položaj zaradi prepletenosti interesov vseh petih, na tem teritoriju angažiranih evropskih velesil, dosti bolj kompliciran in zrel za morebitne konflikte. Preko tega ozemlja držijo namreč najvažnejša pota. morska in kopna, na vzhod, v Indijo in na jug — v južno in vzhodne Afriko, ki toliko pomenijo za obstoj angleškega imperija. Biižnji vzhod je v svojem severnem delu, to je med Carigradom in Kabulom, ki obsega tri države: Turčijo, Perzijo, Afganistan, področje izredno srdite in že celo stoletje trajajoče angleško-ruske ri-vaiitete. Južneje odtod pričenja priznana monopolistična angleška sfera To medsebojno rivalstvo, ki je prišlo prvič jasneje do izraza, ko so Rusi prekoračili Kavkaz in prodrli do Pamirja, ki straži Indijo in pozneje, posebno v letu 1878., ko so Rusi zasedli Armenijo (zlasti Batum in Kars), od Egipta do Indije, pomagala do življenja. Tudi ta mehanizem imperialne poli- od Ornega morja do Pamirja je imela bolj preventiven učinek saj Rusija za- ■ - ?»' .i £ tike ji je s tem zdrsnil iz rok. To pa po- ! radi tega, ker je bila njena mornarica zameni tudi priznanje ruskih vplivnih inte- | resov. Ta zveza mohamedanskih držav, ki ni nikoli prekoračila svojega skromnega statutarnega okvira, se je namreč razbila že v tistem trenutku, ko se je ena njenih članic. Turčija, zvezala z Anglijo in Francijo in ko temu zgledu ostale članice bloka, zlasti Perzija, niso hotele slediti, oziroma se medsebojno niso hotele vojajko zvezati iz strahu pred rusko reakcijo. Kljub temu, da o kakšni kooperaciji z Anglijo ni več sledu, pa vendar ne moremo reči, da ne obstaja neka skupnost interesov med omenjenimi štirimi državami, ki se očituje predvsem v skupni povezanosti usode (Irak bo morda izvzet). Gornje tri države so danes svet zase, ki korektno loči Rusijo od Anglije. Anglija, ki je pred komaj pol leta hotela skupaj s Francijo organizirati prokapitalistično križarsko vojno, je danes na Bližnjem vzhodu skoraj osamljena. Res ji pa to pot z ruske strani ne grozi nikaka nevarnost Bitka za obstoj njenega imperija se bije trenutno na obalah Mediterana, kjer mu streže po življenju Italija. Ruska nevarnost za Anglijo ni bila nikoli tako grozeča, kakor je danes italijanska. Bila je pač latentna. toda do izbruha konfliktov le ni prišlo, razen o priliki angleških intervencijskih sunkov proti Ba-kuju in Arhangelsku. Rusija je Anglijo ogražala le posredno, prav za prav le angleške interese, kolikor je svoj vpliv širila v južnem pravcu. Navzočnost Rusije Ulica v Bagdadu sije) Perzijski zaliv, še ni prodrla, saj njene aspiracije niti ne sežejo semkaj. Tu že pričenja ruska interesna sfera, dasi v Moskvi dandanes ne operirajo več radi s takimi buržujskimi pojmi Kakšno pa je stališče Rusije do današnjih dogodkov? Ali križem drže roke? Videz kaže, ko da je dogodki ne zanimajo in ne tangirajo. Toda prvi videz vedno vara. Res je Rusija zavrgla imperialistične eksploatatorske metode iz časov ruskih carjev in se še danes drži stališča tistega stališča do narodov v Prednji Aziji, ki so ga začrtali prvi revolucionarji in ki se je izkazalo kot najbolj pravilno, ker je iskreno Toda to še ne pomeni, da ni čuječa. Iz Molotovljevih opominov, naslovljenih na Turčijo in Perzijo v zvezi z odkritji zavezniških tajnih dokumentov, ki se nanašajo na načrte zaveznikov na Bližnjem vzhodu, jasno izhaja zaskrbljenost za red in mir na jugu Rusije. Dogodki na Balkanu postavljajo pred Rusijo nove probleme in naloge. Vendar na države Bližnjega vzhoda ne izvaja pritiska, marveč čaka. da pride pobuda od spodaj. Zato tudi še ni prišlo do ureditve Haifa Malta prta v Črnem morju, Angliji oziroma nje- j političnih odnošajev s Turčijo in Perzijo; nemu imperiju še zdaleka nI bila kos, ker j trgovski stiki s Perzijo in Afganistanom | ga ni mogla ogražati direktno, t j. na j pa so bili baš leths postavljeni na novo : morju. Tudi če bi Rusija že dospela re- ' bazo. Za sklenitev politične pogodbe za-cimo, na Perzijski zaliv, bi to vendar za i hteva namreč Rusija neke garancije, ki zdaj še ne pomenilo dosti, ker bi bila pa bi bile v obojestranskem interesu, njena mornarica tu prav tako zaprta ko | na Črnem morju. Seveda bi postajal po-| loža j za Anglijo vedno tež j L | Hujši pa je danes primer z Italijo. Ta namreč ograža Anglijo in s tem njen imperij prav na najvažnejši imperialni poti: Gibraltar, Malta, Egipt, Aden. od katere zavisi obstoj angleškega imperija. Italija, ki leži centralno v Mediteranu, ki se je tudi v vzhodni Afriki ob izhodu Rdečega morja v Indijski ocean krepko utrdila, povsem ograža to imperialno pot. naj drži že v Indijo ali južno Afriko. To se pravi, da lahko prosto, seveda v okviru možnosti v izbiri bojišča. Italija, ki ograža Anglijo direktno in v srce, t. j. na pomorskih linijah, pa prizadeva posredno tudi ruske interese. Kajti Italija je s tem. da jt v abesinski vojni in pozneje letos poleti tako krepko izbila na Indijski ocean, že zavzela prvo četo proti Rusiji, ki jo predstavlja vertikala Dodekanez - Somalija. ; Na ta način že postavlja vprašanje ureditve tistega dela Bližnjega orienta, ki je j danes še pod angleškim vplivom. V drugo . ' cono, ki jo predstavlja (v odnosu do Ru- | Turčijo, Peraijo in Afganistan vsaj po današnjem stanju še ne moremo uvrstiti v kategorijo baltiških držav... Miran Ogrin Tehnika To enostavno ni res, da hoče naše deloma na tehniko uravnano življenje brezpogojno in povsod imeti in videti tehniko Tehnika je služabnica, ki nam je prepo-trebna, prekoristna in prijetna ko avto. nalivno pero in pisalni stroj, letalo ln telefon. Toda v okraj h naše duše nima tehnika niti najmanj opravka. Mi uživamo fin humor, se smejemo nad sijajnim dov-tipom, kramljamo z razumnimi prijatelji, čiiamo dragoceno knugo, se očarujemo na , cvetju in kamnu, sliki in stavbi, ljubimo j in sovražimo docela brez tehnike, ker je ! duša — in naj si bo kakega monterja — j pač dušp ir>. nima s tehniko niti najmanj-• šega opravila. Zanimanje za filozofijo v itusiji i\euav.uo je dala moskovska »Pravda« fiie^ea Jju.ozuxsk-lU aex v ^uvjei&ttj. ^vt=zi. .vu je oniuaua visoko naiiiduu xie^oviti aei, je pioa^a učuje: j.eca ioji. uo uio. s ov &utri itu&iji /u^ojttiuvd ut.a l^s^a v Usoc izvouxu, v cčuu oa ii»i<. uo UOd. je v £>oVjt:«>.fcLi zvfcAi ujmova ^upiia ua-i^aua ziia&a^a ks.uuo izvoaov, uc^^ca tuva cie^a so piea revoiucijo iz^a v i.uuu izvo-■ nfr, v cai.u sovjetske v*aue pa v io.uvO izvoain; jjiueiotova uei.a p^cu revolucijo uobeg^a naruauo i.ouu izvoaov, aaiies pa izvoaov, ipjiuz.ova aej.a s>o i^ed revolucijo lzs^a v 7.iuu izvoolo in po revoluciji v ao.zOO lzvocuh; uaconova ue^a v carisUčni Rusiji sp±od rušo lznaja^a, v Sovjetski Zvezi pa je bno prodanih 23 usoc izvoaov.« »Newion je v carisUčni Rusiji izšel v vsega 1000 izvodih, v Sovjetski Zvezi je nak^aaa njegovih del do leta iyo8. zna^a^a 44.UU0 izvoaov. Daivvin je Pil v carisucru Rusiji znan širšim krogom, njegova ae^a so dosegia nakiado yy.0U0 izvoaov. Toda, ali je mogoče s tem primerjati nakiado njegovih ael v sovjetskih zaiožbah, kjer so Darvvmovi spisi do leta 1938. dosegli 234.000 izvodov? Zbrani spisi Darvvina, ki prav zdaj izhajajo, tako po popolnosti kakor po bogati opremi daleč prekašajo vse angleške izdaje.« Ga^odu Janezu Razpravo o aolgin golili beuiih, o nagoti in morali, o honetnosti in mutastih psih smo nepreklicno zaključili. Vi bi radi nadaljevali polemiko o drugih problemih. Pripravljeni smo, toda le pod pogojem, da nam predložite potrdilo tukajšnjega sodišča, da Vas tam zopet smatrajo za prište-vitega. — Uredništvo ponedeljske izdaje »Jutra«. O lovu Ni dvoma, da v tem življenju ne gre vse po pravici. Kdor na primer v indijskih džunglah, v afriških pragozdih ali v sibirskih stepah lovi tigre, leve ali medvede, bo s ponosom pripovedoval o teh svojih dejanjih in z zmagoslavjem kazal na plen, ki ga je bil deležen. Kdor se pa v svoji skromnosti zadovolji z manjšo divjačino in gr morda na lov na bolhe, se bo tega sramoval, in če mogoče, celo tajil, da je kaj ujel. To ni prav! Tudi bolha Ima svojo vrednost, posebno, če jo je kdo ujel. PRED SODIŠČEM Obtoženec stopi brez odvetnika pred sodišče. Sodnik: »če nimate sredstev za odvetnika — ali naj vam mi določimo zagovornika?« Obtoženec: »Ni potrebno, pač pa bi prosil za dve dobri priči...« LOVSKA »Zadnji čas sem silno raztresen, pomislite, nekoč sem šel brez puške na lov.c »Nu, in kdaj ste opazili, da nimate puške ?« »šele zvečer, ko sem ženi izročil ustreljenega zajca in me je opomnila, da sem ob odhodu pozabil puško doma .. .< SLABI ČASI — Ali si bral, da ne sme biti dandanes nihče več lačen? — Da, prav dobro vem, da ne sme biti nihče več lačen. Ko sem zadnjič bil lačen in sem prosjačil, da bi mi dali jesti, sem bil osem dni zaprt. RAZLOG ZA LOČITEV Na sodišče pride žena in zahteva ločitev od moža. Sodnik: »Kakšne razloge imate?« žena: »Mož je pijanec in ni za rabo.« Sodnik: »Priče pa pravijo, da ste tudi vi večkrat pijani.« žena: »Ne rečem, da ni tako. Toda, če pijem jaz, ne bi smel piti on, ker nekdo mora biti vendarle trezen pri hiši!« V ŠOLI Učitelj razlaga v šoli, kaj je nerednost- »Učencu, ki pride v šolo brez peresnika, se pravi, da je nereden učenec. Kako bi rekli vojaku, ki bi šel brez puške v vojno?« Janezek: »General, gospod učitelj!« ni niti po svetovni vojni ponehalo. Nasprotno. angleški intervencionistični poizkusi so dali vprav priliko za direktni sovražni stik, to pot že z »rdečimi«. Z vstopom Italije v vojno in sledečo francosko kapitulacijo pa je angleška protiruska orientacija in borbenost popolnoma odje-njala, kajti številne angleške sile so bile angažirane v Mediteranu. Sovjetska Rusija ni bila več sovražnik št. 2... Vse te okoliščine so prisilile Anglijo, da Je opustila sovražno politiko nasproti Rusiji. Se več s premaknitvijo težišča svoje prednjeazijske politične aktivnosti z zgornje črte, ki jo predstavljajo Turčija, Perzija, Afganistan in s katere je Anglija svoj čas operirala in intrigirala proti Rusiji. na južnejše pozicije, ki so že od nekdaj pod absolutnim angleškim vplivom, pa se je nele znatno zmanjšala napetost na Bližnjem vzhodu, marveč se je tudi v odnosu do Rusije situacija razčistila. S tem je namreč Anglija prepustila Rusiji dolgo časa osporavano suvereniteto nad Cmim morjem in se omejila na južnejše ležeče Sredozemsko morje Zato pa se je vsa angleška skrb osredotočila na znani suhozemni koridor — Haifa, Bagdad, Basra — ki po angleški perspektivi pomeni srednjo črto. in rdečemorsko pot. ki predstavlja spodnjo črto in najkrajšo komunikacijsko žilo v Indijo Tu pričakuje zdaj italijanskega napada, prosta vsake skrbi za svoje pozicije z ruske strani. Pa še eno važno posledico je prinesel angleški umik z zgornje črte Anglija je namreč s tem prestala biti nekak tutor saadabadskeea bloka držav ki vkl.iučuieio Turčijo Irak Iran in Afganistan in ki mu je baž ona, v skrbi za svoje pozicije RazgecSi in sprehodi človeška zgodovina človeška zgoaovina je večno ponavljanje istega. To pa velja samo za načelnost v pojavih, ne pa za pojave same. Zgodovina je poedina usoda, zgručena v mnoštvo. Zgodovina je ljubezen, čast h.ep-nost, obsedenost, slavohlepje in hitenje v smrt. Ljudje mislijo, da vladajo, pa so obvladani. Ljudje mislijo, da gonijo, pa so gnani. Včasih se upre zasužnjena volja — zgručeno mnoštvo se punta. In plemenite misli človečnosti, ki naj bi pomenile svobodo, bratstvo in dobroto se pretvorijo v surovost, trdoto, sovraštvo. Takrat teče kri v rdečih potokih. Takrat rjove žival iz zverine, ki se imenuje človek, če gledamo s pomočjo razdalje, se poedina usoda spet dvigne iz mnoštva, človeška bitja, ko ji h zemeljski ostanki so že davno razpadli v prah, postanejo vnovič osebnosti, kakor so si svoj čas mislili, da so osebnosti, in njihova usoda, ki jih je z ljubeznijo, slauohlep"em, častilakomnostio in obsedenostjo vodila v smrt. jih spet oživlja in napravi iz njih junake romanov. Ksnes Kadar udaria kolesje svoji ritem, se v vlaku oblikujejo verzi sami od sebe. Sicer ne nastane vedno pesem iz tega. Navadno ostane pri eni sami, neprestano se ponavljajoči frazi, ki se nam vtisne globlje in globlje, dokler ne prikliče spanca. Med Ljubljano in Zagrebom sem moral doživeti, da je en sam tak stavek vse moje občutke, vse moje misli tlačil k tlom — sta- - k: »Začetek moraš tvegati — konec pride sam s seboj.« Stavek ni niti posebno lep.' niti ni pravilen. Vendar sem bil cele ure pod njegovim vplivom, ne da bi prišel do konca. Kajti sam od sebe konec ni prišel. Konec nikdar ne pride sam od sebe. Sed m pri brivcu, ki me mili z brivskim milom. Ne vem. ali gre vsakemu tako; jaz vsekakor trpim pod fiksno Idejo: brivec ima v svoji moči da neha z miljenjem, kadar se mu ravno zljubi. Saj mora biti ran j grozno težko, ujeti pravi trenutek. Teoretično nikjer ni zapisano, da bi se moralo miljenje sploh kdaj nehati. Nikjer nima mej, nikjer ni psihološkega ljučka. če bi s- brivec vtepel v glavo, bi bil v stanu militi neprestano naprej. Ali slavni kirurg, ki gre na operacijo. Preden potegne nož, si umiva roke. To je predpis. O tem sem prepričan, ker je to proti okuženju. Umiva se s sublimatom. Umiva se in umiva. Vs3 lazura je že izginila z rok — vseeno: on si jih umiva in umiva. Nikjer ni pTedp;sa. kdai mora nehati. Začetka ni treba tvegati. Konec je bog ve kje. Moi n"čak, star deset let. nekaj riše. Jaz kaj taksnega n'kdar ne precenjujem. On pač riše. Zakaj bi ne risal? Zato še ni genij Dasi je to. kar je spravil nn p~pir. čuda dobro opr.zovano in skicirano. »Glej ga!« mu rečem. »To s! dobro pogodil!« In hočem c-hdržati skico. Dočko pa je hud Zaka' s'ik9 ni gotova ^Ta?p'-otno. G'avno še manjka. In zdaj prične: s pestrimi svinčniki izčrtava in s črnilom otenjuje, tukaj vstavi kak detajl, tam namaže še eno sonce, in prav ko je frkolin s svojim umotvorom posebno zadovoljen, imamo najlepši »šmorn«. O čedni, živahni skici sploh ni več sledu. In tako se godi mnogim slikarjem, ki se ne povzpnejo do sposobnosti, da bi v pravem trenutku odložili čopič. Po moiem mnenju je v slikarstvu najtežje najt konec. Perspektiva gledališča Nič ne odbija v umetnosti tako kakor tisto, kar se nam razkrije med kulisami: dom šljija je ubita. Gledati to kolesje, te škr pce, zl to, srebrno in biserno bleščeče capa, vso to gledaližko šaro in ropotijo, pomeni isto ko ra7biti lepo marmorno so-ho, da jo ogledujemo v notranjosti. Kako lepa je dramat čna umetnost, če sedimo v parterm! Kako grda je, če jo presojamo za kulisami. Gledališke boginje so izgubile svojo mičnost, Ifigenija ne more nuditi svojih prsi smrtonosnemu nožu, ker jih nima. Anolon je suhoparen in lesen, njegova l;ra kos lesa. Marsikak gledališki ju--ak ima naposled fiziognomijo, ki nas prav tako odbHa, kakor nas privlačuje v srečnem trenutku na odru. Premični oder. začelje dekoracij, rdeča šminka igrnlcev in igra^, vse to je ža-los'no nen -ivtno. grdo. Ni več oblik ln ne proporrij. Igralec, ki nr! hrupnem ploskanju stoni nazaj med kulise, Ima mnogokdaj tako spačen obraz, da s5 človek ne more m's'iti, da so mu pravkar ploskali. Perspektiva gleda'!šča je vse: nihče naj se ne postavi med kulise, če hoče uživati. Poglavje zase Ali ni to čudno? Imamo državne železnice in državno pošto, država je glavni, odnosno edini delničar. In vendar železnice in pošto nikdar ne uvažujemo kot podjetja, temveč kot državne urade, kadar pa od njih kaj zahtevamo, celo kot oblasti ... Pri vseh prilikah govore pri železnici ln pošti o Investicijah. .. Dosti se je o njih pisalo in govorilo. Toda dostojne kopeli nima niti en kolodvor v Jugoslaviji. če prideš z vlakom na večji mestni kolodvor ali na kolodvor, kjer je križišče važnih prog in prestopna postaja, na kateri je treba čakati celo uro in več, in zahtevaš kopel, tedaj te pogledajo uradniki ko kakega Američana. Umijete, da, urruje-te se lahko ... toda kopljete! Umivati, to že. Tam nekje... prav na desno... da, da, takoj poleg se nahaja umivalnica, tako poleg, da nos čuti bližino. Spoznati je od zunaj ne moremo. Zato pa je primerno opremljena. Pač, pač. Pločevinast umivalnik, vdrt in zarjaveL Brisača — preslegasta. Košček šihtovega mila. Slepo ogledalo. Uradnica opravlja svoj posel poluradno, ker je njen urad tam zraven... kaj ne ? Takšna je pri državnih železnicah udobnost za potujoče občinstvo. So Izjeme — mnogo jih ni. In če staviš na pristojnih mestih predloge. dobiš odgovore: »Težave ... « »Ni tako lahko ... !« »Kako si to predstavljate!« »Treba je vendar pomisliti... « Ta slovar imajo v vseh uradih pri rokah, ^olje, da bi ga ne imeli... jd X. holo v slovenski Hjl Za prva tri mesta zmerom večja gneča Včeraj je Ljubljana z zmago nad Bratstvom prevzela vodstvo sama, tik za njo pa je železničar, ki je prehitel Trbovelfčane zaradi njihovega poraza v Mariboru Ljubljana. 10 novembra. Deseti prvenstveni termin za sezono 1940/41 je za nami. Po dve točki so spravili Lhibliana. Železničar. Kranj in glejte — tudi Maribor Za zmagovalce v Ljubljani in Celju skoraj nihče ni bil v skrbeh, zato pa je bila bolj nejasna situacija v Kranju in Mariboru. Kranjčani so že enkrat pokazali, da so boljši, danes so to mnenje samo še potrdili Za srn^acijo dneva pa je poskrbelo moštvo Maribora, ki je gladko zmagalo nad velikimi favoriti iz jeseni Amaterjem, in sebi pomagalo za mesto navzeor, Trboveljčanom pa povzročilo obratno. Prvenstvena tabela se je torej spreme-ni'a tik pod vrhom, kjer so se zdaj rasi-dr-M vsak dan močnejši Železničarji, in pa tik nad koncem, kjer so morali Jese- ničani spet stopiti na nevarno predzadnje mesto Slika tabele je namreč takale: LJubljana 10 7 1 2 43 : 19 15 Železničar 10 6 2 2 22 : 9 14 i Amater 10 6 1 3 28 :23 13 Kranj 9 5 1 3 20 : 16 U Mars 9 3 2 i 19 : 18 8 Maribor 10 3 2 5 21 : 27 8 Bratstvo 10 3 I € 18 : 32 7 Olimp 10 1 0 9 9 : 36 2 Razveljavljena tekma med Kranjem in Marsom ni več upoštevana. Tekmovanje se bo nadaljevalo v nedeljo 17 t. m., ko bodo ierraJi: Železničar Ljubljana v Mariboru Mars - Olimp v Ljubljani. Bratstvo • Maribor na Jesenicah in Amater - Kranj v Trbov'jah O tekmah samih poročamo naslednje: Ljubljana : Bratstvo 4:1 (2:0) Na igrišču Ljubljane je bila danes popoldne odigrana ligaška tekma med Ljubljano in Bratstvom z Jesenic. Vreme je bilo oblačno in precej mrzlo, kar je bil najbrže vzrok, da ni bilo na igrišču več kakor 400 gledalcev, ki pa kljub gladki zmagi domačih z igro le niso bili posebno zadovoljni. Igra je bila v prvih 45 min. prnv živahna, ostra in zanimiva, v drugem delu pa sta obe enajstorici precej ponustili ter še^ Droti koncu zaigrali tako kakor bi morali. Gorenjci so danes »presenetili« s precej skromno igro in so lahko kar zado-volini. da poraz ni bil še večji. Ljubljana je nastopila v sestavi: Rožič Ce^ar, Bertoncelj. Puoo. fierrer, Boncelj. Smole. Lah. Jež, Peoček, Erber. Enaictorica danes kot celota ni čisto za-dovoljila. V obrambi se ie no daljšem presledku nostavis »s<-~ri« RožJč. ki je b,-l prav dober. Cefiar je b'1 na mestu in tudi Jež ki je vskočil ra mesto poškodovanega Berionclia. se ie obnesel. V krilski vrsti je bil dober Šercer. pa tudi Pnpo in Boncelj nista imela težkega dela. V napadu sta b;ia najnevarnejša prodorni Lah in Pen-ček na tudi Smole in Erber sta da^a dobro Vro. le s streli nista I me1 a sreče. "f-n-tstvo so z-a^+nnaii: Brun. pr>fr^v,;v Knlfic, Pazinter. Zavrl, Ropret. Janež'č. Abram. Sre+enovič, Crnobori, Ivaniševič. Moštvo danes ni ponovilo igre, ki smo jo videli v borbi z Marsom. Obramba je bila ves čas prav dobra, /endar nekoliko preostra Vratar Brun ie : el precej dela in je moštvo rešil večje pesreče V krilski vrsti je bil povsod prav dobri Zavrl, ostala dva na nista pokazala nosebne?a Napad je pred golom odpovedal na vsej črti in razen Sretenoviča. ter Tane?iča ki sta se precej trudila, ni mogoče nikogar pohvaliti. Kratek potek: Tera ie precej živahna z obeh strani, tudj v obrambi ie dela več ko dovolj. Brats+vo igra ostro in hitro toda nanad ie pred golom re^n s'sb V 17 min. Lah ostro s+relja iz daliave 20 m in žoga obtiči v mreži 1 : 0. V 20. min. Erber iepo nredioži pred gol. mali ^mnle pa jo še leoše z gTavo pošlje v mrežo 2 • 0 Br ie v nar>pdn. toda obramba dr>ma?J>i ie na mestu. Je? gre na pomoč obrambi poškodovani S+ane pa ra desno krilo vendar se rezultat do polčasa ne menja. V drugem delu že v 4. min. T^ah izrabi gnečo nred gn^nrn Br in. že ie 3 : 0. TTa ni več tako živahna kakor p^ed odrno-^nm in Spie v IS m'n. Ie zone* veepto ko "Pen-?pk leno poviša na 4 • o V m'n izrabi Tipcrnra7]tpn hranilcev T/hi^iane «jrptonry. VIČ k? nptib^pnlilvrv ^"toffn *-ic+n? ncnpli ra svoje. 4 : 1. Domači So do knnra igre «*0STv>fWii na igri§{Uj toda rezultat — je že dosežen. Sodil je g. Ehrlich. Kranj i Mars 4 : 3 (4 z s) Kranj, 10. novembra. Okrog 400 gledalcev je prišlo danes gledat težko pričakovano novratno tekmo m?d Kranjem in Marsom. Ze pred nričetkom je bilo na igrišču precej razburjenja, ker je pač vse čakalo na to. da bodo domač5 kljub pro+estu le dokazali, da so res boMši od gostov. SpToh je okolnost. da ie SNZ raz-veMavila prvo tekmo med Kranjem in ustvarila na igrišču zelo naneto ozračie. in sicer ne samo med igralci, temveč tudi med občinstvom. Vso zadevo je slednjič uredil sodnik, ki je nazadnie po-s'ol z igrišča Marsovca Hassla in Krani-e-^a mr. Pliverška'. To je učinkovalo, da se ie pozneie tekma nadaljevala v neko-1-ko mirnejšem stilu. V ostalem je bila prvenstvena, brez vsakega sistema. Obe moštvi sta igrali hitro in ostro in črsto grešili proti pravilom T?koj po sodnikovem žvižgu so Kranjčani močno nanadli, toda pred golom so bili premalo odločni. Šele v 15. min. so prv;č zadeli v mrežo, in sicer iz gneče. Ljubljanski vratar ni mogel posredovati, ker ie bil krit. Strelec je bil Grintal. Mars je takoj močno pritisnil in v 27. min. je Perko izravnal. Toda že 3. min. kasneie je Grintal dosegel drugi gol za domače in še dalje so oni ostali v premoči. Tako je Božič v 40. min. zaradi pogreške Marsovega bran;Va povišal na 3 : 1, takoj nato pa je še Knkl z efektnim strelom v levi kot že četrtič potresel Marsovo mrežo. Minuto kasneje je bil Marsu prisojen prosti strel, ki ga ie Žigon realiziral in stanje je bilo 4 : 2. Takoj nato je sodnik izključil prej omenjena igralca in odpiskal prvi del igre. V drugem polčasu sta obe moštvi zaradi nekompletnosti igrali zelo raztrgano. Napadi so se menjavali zdaj na tej zdaj na oni strani, vendar v igri ni bilo nobenega sistema in sta pri tem največ delali obe obrambi. Slednjič je v 25. min. Perko prestregel krasno žogo z desne z glavo in znižal na 4 : 3. Pri tem je ostalo do konca, kljub temu. da so Kranjčani zapravili še nekaj dobrih šans za povečanje razlike. V kranjskem moštvu se je dobro držal vratar in vsa obramba, v napadu pa sta bila najvidnejša Grintal in Božič. Tudi Marsovci so imeli prav dobro obrambo, v nanadu pa sta ugajala ?'<*on in Dnbpriet. Tekmo je sodil g. Pressinger iz Celja. * « Ljubljana, 10. novembra. Marsov Igralec Viktor Hassl, ki ie bil v današnji tekmi v Kranju izkMv^en iz igre, se je nocoj zglasil v uredništvu s prošnjo, da bi k burnim dogodkom na kranjskem igrišču omenili še tole: »Publika v Kranju je bila danes vsa razjarjena v zvezi z znanim sklepom SNZ, po katerem je bila prva tekma med Kranjem in nami razveljavljena. Moštvo Marsa, ki je nastopilo v odločni nameri, zaigrati fair, je bilo že na igrišču izpostavljeno hudim nanadom nasprotnikov. Pri enem izmed takih je sodnik izključil glavnega krivca, obenem pa tudi mene, ki me je potem občinstvo dejansko napadlo in sem se le s težavo rešil ne samo grozečih rok in nog, temveč tudi kamenja.« Ma?iNr: Amater 4: Z (3 :1) Maribor, 10. novembra. Za današnje gostovanje Trboveljčanov v Mariboru je bilo dovolj zanimanja in se je na igrišču Železničarja zbralo okrog 700 gledalcev, ki so hoteli videti moštvo, ki je v dosedanjem poteku prvenstvenega tekmovanja zaporedoma premagalo mnogo nasprotnike na svojem igrišču. Toda danes so se lahko Mariborčani prepričali, da je enajstorica SK Amaterja čisto pohlevno moštvo, ki razen elana in požrtvovalnosti ni pokazalo ničesar. Maribor je današnjo tekmo z lahkoto odločil v svojo korist Tudi je bila zmaga absolutno zaslužena. ker so si domačini pred nasprotnim golom izdelali več situacij kakor njihov partner in bi bila tudi po ooteku igre sodeč izdatnejša zmaga upravičena. Mariborčani so postavili v polie bolj vi-grano enajstorico. v kateri je bil napad v primeri z zadnjimi igrami bolj agilen. Toda tudi danes so bili napadalci zelo neodločeni in tako je marsikatera zre1 a prilika splavala po vodi. Srednia vrsta ni bila ves čas na višini, in sicer zakadi te<»a. ker se krilci niso znali nastavljati. Nai-slabša formaciia ie bi^a ožla obramba, ki je bila 7&0 nesiguma in nezanes^lva. To velja zlasti za oba branilca, dočim je vra- tar svoje delo dobro opravil. Obeh golov ni kriv, ker sta padla iz neposredne bližine. Amaterci so dali svežo in požrtvovalno igro. Zelo je motila srednja vrsta ki ni znala moštva povezati v celoto, tako da je bila razdalja med napadom in obrambo skoraj vedno nezasedena. Obramba ie bila kolikor toliko zanesljiva, vendar tudi ni bila brez pogrešk Napad je igral raztrgano in brez pravega sistema Ker ie imel slabo podporo v krilcih ie bil vedno navezan ■samo nase In ie vsak igral po svoje Le slabosti nasprotnika se moralo Amaterci zahvaliti da poraz "I bil še večM Oos+ie so imeli najboljšega moža v vra+ariu ki je s svojimi divnimi paradami navdušil gledaje V splošnem ie bOa igra ostra, toda v mejah dovoliene igre BiJa le ves čas zelo ž^ahna in razgibana in to prp<*v !»!'•><"»»» fT^r^nn v T»f. VPnc'ri>n) (»trmi m>"»«'ii ne' iwn«-r»j> t . t. pn(»n v p ffobacher. Železničar — Olimp S : o (1: o) Celje, 10. novembra. Mariborski Železničar je danes prepričevalno odpravil enajstorico Olimpa na njegovem igrišču. Gostje so s svojo igro razočarali. V tehniki in kombinaciji so sicer znatno prekašali domačine, toda posebnega niso pokazali. Napad je bil premalo povezan in pred nasprotnikovim golom premalo odločen. V napadu trio ni bil na višini dobro pa sta se uveljavili krili, zlasti desno Lešnik. Srednji krilec in obramba so bili na mestu. Olimpova enajstorica je nudila dokaj primitivno igro s povprečno tehniko in pomanjkljivim startom. Razen borbenosti ni pokazala nič posebnega. Gostje so prišli že takoj v začetku do vidne premoči. Izvedli so tudi več nevarnih akcij, žoge pa niso mogli spraviti v mrežo. Tudi Olimp je imel nekaj lepih prilik, Železničarjeva ožja obramba pa je vsakokrat preprečila nesrečo. Ves prvi polčas je potekel v znamenju premoči Železničarja, ki pa se mu je šele v zadnji minuti po Sa^harju posrečilo potresti Olimpovo mrežo. Po odmoru je igral Železničar odločneje in močneje. Kljub Olimpovim krčevitim naporom je postajala premoč gostov vedno bolj očitna. Tekma je bila v drugem polčasu zanimivejša nego v prvem. V 6. min. je Olimp dosegel gol ki ga pa sodnik ni priznal zaradi ofsida. V 13. min. Je Po-cajt zvišal na 2 : 0, v 18., 34. in 44. min. pa ie Lešnik še trikrat potresel Olimpovo mrežo. Sodil je g. Kranic iz Zagreba. Dopoldne Je mladina Celja prw»a«ra!a Cimovo mladino 6 • 1 (3 : 0). Mladina Atlet;kov pa je dobila proti Jugoslaviji 3 : 0 par forfait F. razreda v LiuMfam GRAFIKA : JADRAN 2 : 1 V Trnovem sta se na igrišču Jadrana srečala v prvenstveni tekmi Jadran in Grafika. Nekal sto gledalcev, , ki so bili tudi ze1© ž'vahni in prasni, ie bilo z igro kar zadovoljnih. Grafika .ki je ves čas igre ignaia btolj podrejeno vlogo, je z od1očneiš'"m nanadom nepričakovano odvzela dve važni točki neodločnim Jadra-našem. ki dane«? nač niso imeli sreče. Sodil je g. Mehle. SVOBODA : KOROTAN 2 : 0 Dopoldne je bila na Igrišču LiubMane prvenstvena tekma med Svobodo In Koro-tan^m. Po enakovredni, toda bnM slabi igri v prvem po^asu. so Svobodaši in v drugem de^u zaigrali bolj knraižno in od^č-no, ter zasluženo odpravili enajstorico Ko-rotana. ki je danes imela slab dan. Sodil je g. Pušenjak. Prvenstvo juniorjev Ljubljana : Jadran 4 : 0. Hermes : Svoboda 6 : 1. Mladika : Grafika 4 : 1. Tekime v ostalih dveh ligah SRBSKA LIGA BEOGRAD: Jugoslavija : Bat'a 2 : 0 (1 : 0), BSK : Gradjanski (Skoplje) 2 :1 (1 : 0). PANCEVO: Jugoslavija (J) : Vojvodina 2 : 0. SARAJEVO: Bask : Slavija 1 : 1. SUBOTICA: ŽAK : Jedinstvo 1 : 0. HRVATSKA LIGA ZAGREB: Concordia : Železničar 4 : 0, Hašk : Slavija (Varaždin) 1 : 0. SARAJEVO: Gradjanski : Sašk 3 : 1. 4000 gledalcev. SUBOTICA: Bačka : Slavija (Osijek 1 : 1. >>i'iJT: Hpjduk : Spiit 2 :1. V 39 min. drugega polčasa je sodnik zaradi foula na Franji Matošiču diktiral kazenski strel s 16 m Matošič je streljal, medtem pa je sodnik drugič žvižgal. 2oga e sicer obtičala v mreži, toda Spličani gola niso hoteli priznati, dočim je Hajduk vztrajal na tem da je gol pravilen. Sodnik Bažant iz Zae-eba je nekaj časa č&kal; ker pa Split ni hotel nadaljevati igre 10 ie prekinil Split je vložil brzojavni protest na HNS — Zaključni atletski miting v Celju. Na Glaziji so včeraj celjsk atleti priredili zadnje letošnje atletske tekmovanje, in sicer v olimpijskem peioboju za pokal tvrdke A. Mislej iz Celja, in še v nekaterih drugih disciplinah. V petoboju je zmagal Feri Pleteršek, ki je dosegel 2158.2 točke prea JaKcem. ki je dosegel 2087.8 m Katičem z 2064.7 točke. Zaradi hladnega vremena rezultati niso bili najboljši. Podrobnosti bomo še objavili. — Rokoborba v Mariboru. V veliki dvorani Sokolskega doma je bil včeraj do-nn^np dv^boi v rokoborbi med Pekarskim SK in SK Radničkim iz Za-gitoa. t.a nastop je vladalo veliko zanimanje in se je zbralo okrog 600 gledalcev. Borba se je končala neodločeno v razmerju 3Vs : 3'/» točke. Rezultati so bili naslednji: Staroveški (Z) : Sajbert (M) 1 : 0, Dekorti (Z) Jezernik (M) 1 : 0, Kojič (M) • Žumbak (Z) 1 : 0. Savorič (M) : Bedian (Z) 1 : 0, Bobič (Z) : Škofič (M) 1 : 0, Fišer (M) : Abran (Z) 1 : 0, Gerovec (Z) : Pilher (M) neodločeno. — Vrhovni drsalni savez v Zagrebu bodo likvidirali. Kakor čitamo v zagrebških listih, je bil za prihodnji petek sklican likvidacijski občni zbor Vrhovne drsalne zveze kr. Jugoslavije. Ta odločitev je v zvezi z nedavnim v Ljubljani doseženim sporazumom o bodoči organizaciji drsalnega športa. — Potrjene kazni za plavalce iz Dubrovnika. Včeraj je bil v Zagrebu občni zbor hrvatske plavalne zveze, na katerem so obravnavali tudi znani splitski incident. HPS je potrdil kazen, izrečeno proti Sa-mardžiču in Ciganoviču in hkrati odredil, da oba nikoli več ne bosta mogla nastopati v hrvatski reprezentanci, a prav tako •a o a-cjn HPS da bi nastopili v kateri koli reprezentanci, če bosta sodelovala omenjena dva. Proti Žižku postopek še ni zaključen. Sl-n-enska zimsko-sportna zveza na Jesenicah nam je poslala na vpogled svo o i - v kateri poziva vse pod-zveze, klube, društva in odseke, naj ji u i. l-uzne statistične podatke. V okrožnici so objavljeni tudi že znani termini tekmovanj za državno prven- stvo v posameznih smučarskih disciplinah. Za Izvedbo narodnih prvenstev v sedmih disclpii-iah, vključno zleta slovenskih smučarjev pa bodo prireditelji šele ii-brani po stavljenih ponudbah. Zlet slovenskih smučarjev bo izvedla zveza sama. Zaradi slabega finančnega stanja je zveza uvedla pristojbine za razne zvezne tiskovine, iz katerih namerava kriti najnujnejše izdatke. Konjske dirke na £*grmesa L,jaL/xjdjui, iU. auvemuia. is a novem stadionu ZSK Hermesa v Šiški so oiie danes popoidne konjske dirke, ki jih je prirecLL.0 Kolo jahačev in voza-čev »Piesioionasi-ednik Peter« v Lj ubijam. ia curke je vladalo precejšnje zanimanje in se je zbralo na dirkališču biizu 3.00U gledalcev, kar pa ni niti čudno, saj podobnih prireditev v Ljubljani že dolgo nismo imeii priiiko gledati. Posebno so se izkazali konji iz Ljutomera, kjer moramo omeniti zlasti Šuma-kovo »Salto«, ki je v napeti heat-vožnji sigurno zmagala v tretji vožnji. Rezultati dirk v splošnem niso preveč zadovoljivi, čemur pa je treba iskati vzroka v še pre-n.ehkem dirkališču, ostrih zavojih in predvsem v tem, da je večina konj še med tednom težko delala na polju. Precej zanimanja je vladalo tudi za totalizator in so se gibale stave od 10 do 1000 din. Otvoritveno točko dirk je izvedla drž. konjama v Ponovičah s prikazom nekaj plemenitih žrebcev, nakar so se začele dirke, katerih rezultati so naslednji: Mednarodna kasaška dirka (za 4 do 12- letne konje): 1. »Salta« Mirka Sumaka, v času 2:40, 2. »Krka« iz staje Bijenik, 2:41, 3. »Tilde K« Janka Kocjana, 2:45. Velika dirka Slovenije (za 3 do 12 letne konje iz drav. banovine): 1. »Mojca« Ivana Lipeja. 3:34. 2. »Egon« Ivana Krušiča, 3:45, 3. »Palestra« Franca Herica 3:46. Mednarodna kasaška dirka (2. heat-vožnja): 1. »Tilde K«, 2:37, 2. »Salta«, 2:38, 3. »Princ«, 2:48. Velika dirka stolnega mesta Ljubljane (2100 m. za 3 do 12 letne jugosl. konje): 1. »S^avček« Franca Jureža, 4:50, 2. »Katja-na« Franca Kodele, 4:52, 3. »Solon« Josipa Kode1^ 4:53. Oficirska ravna palopska dirka (1200 m): 1. »Zora«, jahsč: kap. II. ki. Sladovič Ivan, 1:16. Ravna galopna dirka brez izenačenja teže (1200 m. Jahal je oddelek polic, konjenice): 1. »Atos«. jahač: nadzornik Hu-dales, 1:21, 2. »Baje«, jahač: stražnik Gorjanc. 1:23, 3. »Noni«, jahač: stražnik Valentinčič, 1:23,5. Mednarodna kasaška dirka (3. heat-vož-nja): 1. »Salta« 2:41, 2. »Tilde K« 2:44.3, 3 »Krka« 2:49. Končni zmagovalec je »Salta« Mirka Šumaka. Spominska dirka Rudolfa Warren-Lip-pitta (proga 2800 m, za 3 letne in starejše konje vseh krajev): 1. »Egon P« in »Ro-daun II.« Ivana Krušiča, 5:54, 2. »Tilde Kc in »Giaconda« Bruna Galleta, 5:55, 3. »Pul-fin« in »Slavček« Franca Jureža, 6:03. Mnenje Muskve ® razv® vojnih operacij v Grčiji Operacije se ne bodo mogle naglo razvijati in ne bo še prišlo kmalu do odločitve Moskva, 10. nov. br. (Tass) Organ sovjetske vojske »Kresnaja Zvezda« objavlja daljši članek o grško-itaJijanskem spopadu. Uvodoma naglaša, da imajo vojne ope-i-acije, ki so se pričele med Grčijo in Italijo, imperialistično obeležje in težnjo po raašdrjenju sedanje vojne. Nato opisuje diplomatski razve j odmošajev med Italijo in Grčijo od začetka vojne dalje. Pri tem ugotavlja, da je bila Grčija nevtralna in da je cb vstopu Italije v vojno ponovno pcdčrtaJa svojo nevtralnost. Kljub temu pa je Italija smatrala, da zadržanje Grčije ni v skladu z nevtralnostjo ter je postavila zahteve, ki jih je Grčija odklonila, smatrajoč italijanski ultimat za vojno napoved. List dalje poudarja, da je razširjenje vojne na Balkan velikega pomena za nadaljnje zadržanje balkanskih držav, predvsem Turčije. Turčija zavzema zaenkrat stališče čakanja, teda za vsak primer ima v evropskem področju zbranih pol milijona vojakov z najmodernejšo opremo. V drugem delu razpravlja list o vojaškem položaju na grško-italijanskem bojišču ter piše med drugim: Pozorišče vojnih operacij obeležujejo globoke planinske zaseke, kjer je zelo malo dobrih cest. Planine dosegajo višino do 3000 m. Planin- Oktm razcepa med kolesarji Ustanovitev nove vrhovne zveze v Be&gradu — Domači kolesarji so si še zmerom dolžni odgovora p —■ Beograd, 10 novembra Danes dopoldne je bil tukaj ustanovni občni zbor vrhovne kolesarske zveze za vso državo, ki sta ga sklicali srbska in Slovenska kolesarska zveza. Razen predstavnikov teh dveh so bili na občnem zboru tudi zastopniki sarajevske podzveze. Občni zbor je vodil prvi podpredsednik SKZ g. Vospernik iz Ljubljane. Po obširni razpravi, v katero je med ostalimi posegel tudi tajnik SKZ g Otrin in v kateri Jr padlo mnogo očitkov na račun Zagreba, ki je zakrivi) sedanji razkol v kolesarskih vrstah je bila izvoljena nova uprava s s predsednikom Milivojem V e 1 j o v i č e m. predsednikom trgovskega sodišča na čelu. OD SKZ so bili v vrhovno zvezo izvoljeni gg Vospern;k Otrin in Butinar tri odbornika mesta pa so bila pridržana za Hrvate. če bi pristopili Po sklepu občnega zbora bo sedež izmenoma po dve leti v Beogradu Zagrebu in Ljubljani. Dva odgovora SKZ Slovenska kolesarska zveza nas je naprosila za objavo še dveh odgovorov m sicer na športnico mariborske in koroške pedzveze =n pa na -aS članek o tej spomenici z -aCovnm Nnva opojna pri ko-lesrriib" k' ie izšel te dni v redni izdaji n:;.?ege lista Glede spomenice same pravijo pri upravnem odboru SKZ med ostalim, da sklicanje ustanovnega občnega zbora v Beogradu zaradi razčiščenja razmer v kolesarstvu nikakor ni bilo preuranjeno in j t odbor zato na izredni seji dne 6. t m tudi sklenil, da se tega občnega zbora udeleži O odstopu predsednika Jakliča je od-bci obvestil vse podzveze in jim tudi poslal prepis zapisnika o tem. Funkcijo predsednika je po pravilih, ne da bi bil o tem obveščen II. podpredsednik g. Hlebš, prevzel I podpredsednik Vospernik. tako da odbor odklanja neupravičeno trditev, češ da so si nekateri funkcionarji samovoljno prilastili vodstvo in odločitve, temveč je or.bor sogTasno sprejel ostavko g. Jakliča tei vodi od tedaj pos^ čisto v skladu s pravili Vsi sklepi u. o. SKZ so bili dozdaj soglasni Za sklicanje ustanovnega občnega zbora je bil prav tako ves upravni odbor brez izjeme in torej pri tem ne gre I za nepravilni postopek posameznih funk- | cionarjev Zaradi vsega ostalega (priznavanja ali nepriznavania sk'epov u. o. In sklicanja izrpdnega občnega zbora doma nai se -?ac*nnn?v= -^eh podzvez ravnajo po obstoječih pravilih. i Glede zgodovine sklicanja današnjega občnega zbora v Beogradu pravi upravni odbor SKZ: »Sklicanje ponovnega ustanovnega občnega zbora Vrhovne kolesarske zveze kraljevine Jugoslavije sta zahtevali srbska in Slovenska kolesarska zveza že od 9. junija t L, t j. takoj potem, ko se je v Zagrebu vršil ustanovni občni zbor VKZKJ. Ta ustanovni občni zbor ni bil objavljen niti sklican od hrvatske kolesarske zveze niti o njem ni bila obveščena srbska kolesarska zveza, kakor je to bilo sklenjeno že na I. ustanovnem občnem zboru, ki se je vršil dne 19. maja t 1. v Zagrebu. Ta ustanovni občni zbor so morali zapustiti delegati srbske in Slovenske kolesarske zveze zaradi nesporazuma s Hrvati. Srbi in Slovenci so tedaj sprejeli predložena pravila VKZKJ v celoti razen §-a 1 in 5, ki se glasit: § 1: Sedež VKZKJ naj bo po turnusu v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. (Hrvati so zahtevali samo Zagreb!) § 5: Vse subvencije, ki jih sprejme VKZKJ. se morajo podeliti na tri enake dele, s tem da narodne zveze prirejajo državna prvenstva. (Hrvati so zahtevali, da subvencijo sprejme samo VKZKJ, torej zopet samo Hrvati!) Že samo iz tega sledi, da se SKZ ni odločila za sodelovanje s Srbi po nekaterih notranjih sporih, temveč je zahtevala samo sk-kanje pravilnega občnega zbora po sk'epu ustanovnega občnega zbora z dne 19 maia t. 1 Taksno stališče je zn^var-jal tudi bivši predsednik g. Jaklič in je tudi z njegovim pooblastilom odpotoval tajnik SKZ v Beograd ter v sporazumu s srbsko zvezo zahteval sklicanje pravilnega ustanovnega občnega zbora. Ker pa hrvatska zveza na dva dopisa srbske in naše kc'esarske zveze do danes ni sklicala usta-mr« nega občnega zbora, sta bili primorani sami tako ukreniti. Pismo iz Slovenjega Gradca Pet športnikov iz Slovenjega Gradca z znanim kolesarskim dirkačem Jankom Gregoričem na čelu nam je obenem poslal pismo, v katerem pravijo med drugim: i Športniki v Slovenjem Gradcu smo za i vsak sporazum z vsakim, obenem pa tudi 1 proti vsem diktatom, kakor jih izvaja SKZ z njenim tajnikom na čelu. Mi se ne damo terorizirati, najmanj pa od takih funkcionarjev, ki so smatrali istočasno prireditev v Mariboru za važnejšo od naše. Po odstopu dr. Strnada ter športnikov Gregoriča, Kreka in Bizjaka, ki je bil duša tukajšnjega športnega življenja, je začel slovenjgra-ški športni klub razpadati. Za šport pri nas je samo ena rešitev: v športne vrste naj se vrne dr. Strnad, v SKZ pa Jaklič! * Zdaj je položaj med obema taboroma za ilrSo Javnost dovolj razčiščen in zato s tem zaključujemo javno razpravo o tem radnfem sporu v naših koless»r«kfh vrstah. Siratramo. da so pri tej i»kclj! na >ln mo sportnfk? t>rez širšega posrlcda. k?r bi ■sicer cnornen^cr Jn n^fovor" nsnlf ne vsebovali toliko besed, pa tako malo dejstev! ska veriga Pindos, ki predstavlja razvodje med Egejskim in Jonskim morjem, deli celo bojišče na dva dela. Zapadni del obsega južno Albanijo Epir in zapedne pokrajine Grčije, vzhodni del pa obsega Makedonijo, Tesalijo in vzhodne pokrajine Grčije. Oba ta dva dela sta poprej nekdaj predstavljala dvoje samostojnih bojišč, albansko Ln makedonsko. Po svetovni vojni pa se je položaj bistveno spremenil. Izločitev Stare Srbije je imela za posledico, da so se vse zgodovinske ceste, ki so vodile v Makedonijo in Tesalijo s severa, preokrenile proti zapadu. šele zgraditev cest v Albaniji, za kar je poskrbela Italija v zadnjem času. je omogočila sedanje grško-italijan- sko ix>jlžče- Najvažnejši pomen ima vzhodni del bojišča ki je bilo v vseh dosedanjih vojnah za Grčijo glavno bojišče. Tu je manj hribovito ozemlje, a velik del Makedonije ter Tesalije predstavlja ravnina. Tesalija je poleg tega tudi žitnica Grčije, ki dobiva tod glavni pridelek pšenice. Tudi je tu več dobrih cest in glavna železniška magistrala. Južni del pokrajine zapadno od Pindosa nI ugoden za razvoj in zgraditev cest. Albansko-grško bojišče ima v pogledu ofenzive na Grčijo dve operacijski smeri: solunsko in tesalsko. Položaj Grčije v vzhodnem delu Sredozemskega morja, kjer gospodari angleška vojna mornarica, ji zagotavlja poaneč zavezniške Anglije, ki je zelo zainteresirana na tem, da očuva Grčijo kot zelo važen strategi6en sektor za vomo. Pomoč Anglije bo prihajala očividno preko Pireja, Volosa in Soluna. Omejeno področje Albanije s tremi ali štirimi' cestami otežfkoča Italiji uporabo velikih voinih sil. Res je, da lahko drže Italijani glavni kader svojih letal na letališčih južnovzhodeie Italije. Velike težave pa predstavila za Italijo vzdrževanje ita-liiansike fronte Izven albanskega področja-V svetovni volni je šla vsa vo-itaka zaveznikov za solunsko fronto preko italijanskih pristanišč Taramta in Otranta. Preko teh pristanih in preko Brindisija se vrši tudi sedai prevoz italijanskih čet v Albanijo. širina Otrantskega preliva, ki znaša tarnaj 100 do 150 km, omogoča prevoz v eni noči. Tcxia s tem. da se je angleško letalstvo pojavilo v Grčiji, je prišel pod udar angleških bombnikov ne sarno Otrant-sski preliv, nego tudi italijanska oporišča v sami fužnovzhortii Italiji. Pod takimi pogoji ni izgledov, da bi se mogle operacije na albansko-grškem boiišču naglo razvl-iati in da bi prišlo kmalu do končne odločitve. Novi frafseoefei -oslanik v Ankari OirfTfrt. 9 nov e.