Edini slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzcmši ' nedelj in praznikov.
"V
4
GLAS NARODA

List slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovcnic daily*
in the United States. Issued every day* except
Sundays and Holidays. -——
/ TCLEFON PIS AKNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 259. — ŠTEV. 259.
Saterad u Second-Claw Hatter, September 21, 1003, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of Marclt 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 4, 1908. — SREDA, 4. LIS TOP AD A, 1908.
VOLUME XVI. — LETNIK XVL
Taft izvoljen
predsednikom.
PRI VČERAJŠNJIH VOLITVAH JE REPUBLIKANSKA STRANKA ZMAGALA NA VSEJ ČRTI.
Taft izvoljen predsednikom z 317 elektoralnimi glasovi; skoraj vsi republikanski kandidatje pri nacijonalnih volitvah zmagali.
PORAZ DEMOKRATOV JE BIL TAKO VELIK, DA JE BILA ZMAGA ŽE ZVEČER OB 8. URI REPU-BLIKAN-CEM GOTOVA
Dvomljive države so volile republikanski.
RADOST V NEW YORKU.
Predsedniške volitve so končane s | tem, da je bil kandidat republikanske etranke, William H. Taft izvoljen predsednikom in Sherman podpredsednikom Zjed. držav. O zmagi repu- | blikaneev -tim> včeraj že rano zvečer zvedeli, kajti iz vse republike so zvečer jela prihajati tako ugodna poročila, da je governer države New York že ub osmih brzojavno čestital Taftu, kot bodočemu predsedniku republike.
Demokratje še nikdar niso doživeli
fetijem, kterega je kmalo ležalo na ulicah do gležnjev.
Taft je izvoljen predsednikom z večino 1.583.750 glasov in ima v naslednjih državah sledečo večino glasov :
California .............. 45.000
Colorado ............... 5.000
Connecticut ............ 35.000
Delaware ............... 3.500
Idaho .................. 20.000
Illinois ................. 170.000
Indiana ................ 3.000
Iowa ................... 40.000
Kansas ................. 26.000
Maine .................. 31.500
Maryland ............... 5.000
Massachusetts .......... 120.000
Michigan ............... 100.000
Minnesota .............. 80.000
Montana ............... 2.000
New Hampshire ......... 20.000
New Jersey ............ 57.000
New York .............. 190.000
-Nevada ................ 1.000
North Dakota........... 10.000
Ohio ................... 100.000
Oregon ................. 25.000
Pennsylvania............ 300.000
Novoizvoljeni predsednik in podpredsednik Zjed. držav.
takega poraza, kakor letop, kajti celo demokratično mesto, je volilo Taf-ta. ki je dobil pri nas 8000 gla.-ov veČine.
Tudi kongres in senat obdržita v nadalje svojo republikansko večino, ki je še jačja, kakor je bila dosedaj.
Takoj, ko se je stemnilo so se napolnile glavne ulice New Yorka z
nepreglednimi množicami ljudi in kmalo na to so javljali reflektorji na Metropolitan poslopju, da je zmagal Taft. Množica je to poročilo z radostjo in kričanjem ter trobenjem pozdravila. Krik je kmalo postal tak. da je bilo >li>ati. kakor da bi po vseh ulicah «romelo. Veselju se ni mogel nihče braniti in kedor je prišel na ulice, je moral z množico in z množico se je moral veseliti, kajti vsaka obramba je bila zaman. Sploh pa ni mogel nihče ostati doma, kajti kamorkoli se je ozrlo oko, povsodi je opazilo le radost. Mladina je korakala ▼ tisočih po ulicah s zastavami, rogovi in ometali, venomer kričaje: "Taft! Taft! Big Bill Taft!", tako, da je vsak zlog pri vsakem koraku odmeval, kakor velikanski boben. Tako so pričeli kmalo kričati tudi demokratje, dasiravno so bili Še malo preje prepričani, da bode Bryan, oziroma -njih kandidat izvoljen. Množica se je medsebojno obsipala z kon-J
Rhode Island ........... 16.000
South Dakota ........... 32.000
Utah ................... 10.000
Vermont ................ 28.000
Washington ............. 40.000
AVost Virginia .......... 10.000
Wisconsin .............. 75.000
Wyoming .............. 5.000
V ostalih državah, ki so skoraj izključno na jugu (izimši Nebraske) je imel večino demokratični kandidat Bryan, ki je sedaj že v tretje sijajno poražen.
Demokratični predsedniški kandi-dat Bryan je imel večino le v južnih državah, tako, da ima jedva polovico toliko glasov, kakor Taft. Bryan je imel v naslednjih državah sledečo večino :
Alabama ............... 55.000
Arkansas ............... 20.000
Florida ................. 21.000
Georgia ................ 40.000
Kentucky .............. 15.000
Louisiana .............. 40.000
Mississippi ............. 50.000
Missouri ............... 20.000
Nebraska ............... 1.000
North Carolina ......... 40.000
Oklahoma .............. 10.000
South Carolina.......... 40.000
Tennessee .............. 20.000
Texas .................. 100.000
Virginia ................ 20.000
Nesreč« na železnici
Asheville, N. C., 3. nov. Iz Memphis*, Term., t New Vork vozeči vlak Southern železnice je pri Maricmn, N. C., skočil na tir. Vež vagonov in tudi lokomotiva je polkodovanih. Resno ranjen m bfl nihk
Samomor v Niagara Falls.
Niagara Falls, N. Y., 3. nov. Chas. A. Hengerer iz Buffalo je včeraj skočil v vodopad reke Niagare. Na bregu je postil svojo suknjo, v kterej je imel par pisem, i«*, kterih so zvedeli njegovo ime.
Roisevelt v Afriko
dne 13. marca.
PREDSEDNIK ROOSEVELT ODPOTUJE S PARNIKOM KOE-NIG ALBERT V NEA-POLJ.
Od tam nadaljnje svojo pot po Sueškem kanalu. Dva spremljevalca.
V UGANDO.
Iz Washingtona se poroča, da namerava predsednik Roosevelt dne 13. marca, oziroma devet dni po inaugu-raciji novega predsednika odpotovati na lov v Afriko. Imenovanega dne odpluje z nemškim parnikom Koenig Albert iz New Yorka v Neapolj, kamor pride dne 25. marca. Predsednik želi, da odpotuje iz Zjed. držav kakor hitro mogoče, tako, da ne bode delal ovir novemu predsedniku Taftu.
Roosevelta bode spremljal v Afriko tudi njegov sin Kermit, ki bode fotografiral zanimive pokrajine in druge zanimivosti za svojega očeta. Nadalje bode spremljeval Roosevelta tudi nek profesor Smithsonianskega vseučilišča in nek častnik naše vojne mornarice. Častnik in profesor še nista določena, toda to se bode v kratkem določilo. ker je več kandidatov na razpolago. Družl»o bode spremljal tudi nek zdravnik, ki se jej pa šele v Afri" ki pridruži, tako. da bodo imeli na razpolago tudi zdravnika, ko ostavijo civilizacijo in odpotujejo v divjine nemške srednjeafriške kolonije Ugande. —
Iz Neapolja bode Roosevelt potoval s svojo družbo na nekem nemškem parniku. ki vozi med imenovanim mestom in Mombasso. via Sueški prekop in Aden v Arabiji. Potovanje bode trajalo sedemnajst dni, vštevši one dneve, ko bode parnik stal v raznih lukah. V Ugandi ostane predsednikova družba šest mesecev. Na jezeru Victoria Nyanza se družba ukr-<»a na parnik in odpluje v En tebe. V Conaro predsednik ne gre. V Entebe pride Roosevelt v decembru, in tam s?a bodo čakali zamorski nosilci, lovci in kažipoti, ki tra bodo vodili po srednje] Afriki. Od tu bode šla ekspedi-cija v Oondokoro na robu Sudana, kamor pride koncem aprila 1910. Roosevelt bode najel v s red njej Afriki kacili 50 domačinov, kterih vsaki bode nosil tovor težak 50 funtov. Naznanja se tudi. da je Roosevelt sklenil, da ne bode potoval po onih krajih in potih, ki so znane ostalim potnikom, kajti on želi potovati tam, kjer dosedaj še ni nijeden beli potoval. Iz Entebe do Kart uma, kjer ga bode pričakovala njegova žena, meri razdalja 3000 milj in vso to pot bode morala družba prevaliti peš, ali pa deloma v čolnih po raznih rekah in jezerih. Iz Gondokore v Kartum traja vožnja jedenajst dni. Iz Kartuma bode Roosevelt potoval po železnici preko puščave Wadi Haifa do druze-ga vodopada reke Nil in od tam s parnikom v Asuan in dalje v Kairo, koja pot je dolga 900 milj.
Angleška vlada je dovolila Roose-veltu, da zamore loviti kakor se mu poljubi in njemu je na razpolago neomejeno število divjačine, ktere so srozdi v srednjej Afriki še polni.
NEMIRI NA KITAJSKEM.
Nastali so vsled proti japonskega bojkota; revolucija v Tibetu.
Hong-Kong, 3. nov. Vsled bojkota, kojega so uprizorili Kitajci proti Japoncem, je prišlo tukaj do velikih nemirov, pri kterih je ljudstvo ople-nilo prodajalnice 26 Kitajcev, ki so prodajali japonsko blago. Nekemu trgovcu so odrezali nos' in dvema, drugima užesa. Mnogo policajev je bilo ranjenih in 250 osob je areto-vanih.
Shanghai, 3. nov. Semkaj se brzo-javlja, da se je pričela v Tibetu re-volneija proti kitajskemu vrhovnemu gospod stvu in da je bilo kitajsko vojaštvo poraženo.
Kitajska ima v Tibetu tri vojaške
posadke Jri Štejejo vse skupaj le 4600 mož.
Velik požar v
Philadelphia, Pa.
ZGORELO JE SKLADIŠČE LESA TVRDKE R. A. & J. J. WILLIAMS COMPANY.
Tudi newyorski oddelek Pennsylvania železnice je bil v veli-kej nevarnosti.
$250.000 ŠKODE.
Philadelphia, Pa., 3. nov. V mino-lej noči je nastal velikanski požar na skladišču lesa tvrdke R. A. & J. J. Williams Co. na York in 2. St. Zgorelo je na milijone čevljev dragocenega trdega lesa za pohištvo, kakor tudi mnogo stavbenega lesa, tako, da znaša škoda, samo na skladišču lesa $250.000. Tudi newyorški del Pen-nsylvanije je bil v velikej nevarnosti in promet na tej važnej prcgi je bil več ur popolnoma ustavljen. Ko je gorelo se je baš predsednik Roosevelt peljal v posebnem vlaku Pennsylvania železnice v Oyster Bay glasovat. Ker pa ni bila mogoča vožnja po tej najkrajšej poti, moral je predsednikov vlak po drugih progah nadaljevati svojo pot, tako, da je prišel kasnejše v Jersey City, nego je bilo prvotno določeno. Mnogo pohištva, ki je bilo že pripravljeno za odposla-nje v Hammersteinovo opero v New York, je bilo razdejanega.
Pri gašenju, ki je bilo dalj časa neuspešno, so bili trije gasilci nevarno ranjeni.
Požar je nastal najbrže vsled poži-ira, saj policija je o tem baje prepričana. V soseščini skladišča je tekom zadnjega tedna nastalo več požarov. Skladišče lesa je stalo na tem mestu že 160 let, toda še nikdar ni na njem nastal požar. Gasilci, ki so prišli prvi na lice mesta, so se takoj podali na sredo skladišča in kmalo na to so bili popolnoma obdani od ognja, tako, da so le s skrajnim naporom prišli zopet na prosto. Mnogo jih je zadobilo močne opekline. Njihov kemični gasilski stroj se je vsled vročine razletel in je popolnoma razdejan.
Pozor rojaki! 9
NEK LOPOV VAS SKUŠA ZOPET VARATI.
\/. raznih krajev republike smo dobili pritožbe od naših rojakov, da jim nek lopov pošilja iz New Yorka eir-kularje, v kterih jim obljubuje delo in zaslužek v nekej tovarni v državi New Jersey. Od vsakega zahteva, da da mu pošlje v naprej dva dolarja kot jamčevino.
O tej stvari smo se informirali in smo dognali, da v New Jerseyu nijed-na tovarna ne zahteva 8000 delavcev, ker take sploh ni v imenovanej državi. Radi tega je vse ono, kar se obljubuje v cirkulaijih navaden švindel, kakega newyorska hrvatskega ali pa slovenskega postopača, ki je brezdvo-rr.no že preje na razne načine varal Slovence in Hrvate po Ameriki. Nihče naj toraj ne odgovarja na imenova" ni cirkular, še manj pa pošlje denar lopovu, ki ne more na pošten način živeti. V ostalem smo pa že storili potrebne korake, da se bodo pričele oblasti zanimati za goljufa, ki hoče živeti na račun naših rojakov in izkoriščati njihovo brezposelnost.
Parada brezposelnih.
Minoli ponedeljek je par sto brezposelnih delavcev v New Yorku priredilo parado od hiše 20 Duane St. do Cooper's Union dvorane, kjer so priredili ljudski shod. Tu so govorili razni govorniki, ki so razmotrivali o svojih nasvetih, kako bi bilo mogoče brezposelnim izposlovati delo in zaslužek s tem, da bi se ceste izboljševale. Na ta način bi zadobila zemljišča krog popravljenih cest na deželi večjo vrednost in bi se lahko tudi posestnikom teh zemljigg povišali davki, tako da bi oblasti ne imele ni-kake Škode, ako bi plačevale sedaj delo brezposelnim. Zborovanje pe je zavritto mirno in t popolnem redu.
Diamanti v Arkansasu, countyju Madison.
NA VLADINEM ZEMLJIŠČU V COUNTYJU MADISON SO NAŠLI DRAGOCENO KAMENJE.
Že pred letom dni so našli diamante na imenovanem zemljišču.
ISKALCI.
Little Rock, Ark., 3. nov. Semkaj se javlja, da so razni prospektorji našli dragocene diamante na vladinem zemljišču v countyju Madison, oziroma na severozapadu države Arkansas, kacih 300 milj daleč od onega kraja v Pike countyju, kjer so tudi pred letom dni našli nekoliko diamantov.
Sedanje diamante je našel neki C-L. M.- Stinnett in sicer v skalovja blizo Delaneya. Prvi kamen, kojega je našel je poslal nekemu ekspertu, ki ga je izbrusil in potem izjavil, da je pravi diamant velike vrednosti, kajti kamen je dokaj velik. Sedaj je našel imenovani iskalec diamantov več diamantov, ki tehtajo po tri in več karatov.
Od tu se je sedaj napotilo na imenovano vladino zemljišče več pustolovcev, ki bodo iskali svojo srečo v skalovju, kjer so skriti diamanti.
Zemljišče, kjer so se našli dragulji ni daleč od onega zemljišča, do kojega ima predpravico Frisco-železnica.
ROPARSKI NAPAD NA ULICI.
Tat je napadel žensko in jej vzel denarnico; prijeli so ga na nad-uličnej železnici.
Vojna men Avstrijo in Srbijo.
GUERILJA BOJEVANJE V HER-CEG-BOSNI SE JE ŽE PRIČELO.
AVSTRIJA POŠILJA V NAGLICI VOJAŠTVO NA JUG.
SRBSKA VLADA SE PRESELI IZ BELGRADA.
SPLOŠNA MOBILIZACIJA V SRBIJI.
Dunaj, 4. nov. Avstrija je kar preko noči pričela z vojnimi pripravami proti Srbiji in sedaj vse železnice prevažajo vojaštvo na jug dežele. Srbske prostovoljske čete so že povsodi prekoračile bosansko mejo in po vsej Herceg- Bosni se je pričelo krvavo guerilja bojevanje. Avstrijske čete v Herceg-Bosni štejejo 120,000 mož, toda to nikakor ne zadostuje. Rusija je sklenila Srbijo podpirati in nikakor ni izključeno, da pride tudi do vojne med Rusijo in Avstrijo. Za Avstrijo se obetajo slabi časi, tem bolj, ker se tudi v Italiji nekaj pripravlja.
Belgrad, 4. nov. Iz Rusije je prišlo uradno poročilo, da bode Rusija stališče, koje zavzema Srbija napram Avstriji, podpirala in takoj so se pričele po vsej Srbiji vojne priprave proti Avstriji. Srbska narodna skup-ština je imela takoj nato včeraj tajno sejo. Vlada je poslala čete na vse strategično važne točke in sedaj se preseli iz Belgrada v sredo Srbije. Že te dni je pričakovati vojne.
Ko je šla -včeraj Mrs. Helen Lis-sauer, žena nekega zlatarja, po Madison Ave. v New Yorku proti svojemu domu na Park Ave., jo je nek mladenič v bližini 77. ulice napadel. Predno je vedela, kaj se je z njo zgodilo, je tat že vzel njeno denarnico, ktero je nosila v roki. Ženska je naravno pričela na vse grlo kričati in lat jo je radi tega tako udaril po obrazu, da je padla. V tem trenutku je prišel na lice mesta nek avtomobil in šofer je skušal takoj prijeti napadalca, kar bi se mu tudi posrečilo, da se mu v zadnjem tre-notku ni iztrgal iz rok in pričel bežati. Avtomobil in več druzih ljudij je sl^lilo tatu, ki je tekel na 3. Ave. na nadulično železnico, kamor mu je sledil nek polieaj in ga tudi prijel.
Slovenske novice.
Dne 3. novembra vstanovilo se je v Brookiynu novo in prvo slovensko pevsko društvo "Domovina". K pristopu zglasilo se je takoj 12 že dobro izurjenih pevcev pod vodstvom Mr. Ivan Adamie-a, ki je bil izvoljen tudi enoglasno predsednikom. Tajnik in blagajnik je Mr. Ivan Zupan.
Namen društva je, gojiti med broo-klynskimi rojaki oziroma Slovenci iz Greater New Yorka našo prelepo slovensko pesem in jih vzpodbujati k narodni zavesti.
Društvena pravila bodo v kratkem gotova.
Novo pevsko društvo bode imelo svoje izvršujoče in podporne člane z prav malimi prispevki.
Kdor ima izmed rojakov iz Greater New Yorka veselje do petja, nudi se mu sedaj lepa prilika za zabavo v dolgih zimskih večerih.
Glede pojasnil obrniti se je na društvenega tajnika Ivan Zupan, 82 Cortlandt St. New York ali 135 Montrose Ave., Brooklyn.
Novemu društvu želimo obilno vspeha!
. Obletnica neodvisnosti, republike .
Paname.
Colon, Panama, 4. nov. Včeraj se je po vsej republiki Panami obhajala obletnica proglašenja neodvisnosti in pričetka samostojnosti Paname, ki je bila preje del republike Colombije. Po vsej republiki so se vršile velike slavnosti, kterim so prisostvovali tudi Slani prekopovih oblasti.
INDIJANSKE STARINE IZ COSTA RICE.
Našel jih je avstrijski inžener Moso-nyi in jih poslal Smithson-skemu vseučilišču.
Washington, 3. nov. Emile Moso-nvi, avstrijski inžener. ki se mudi že sedem let v srednjeameriški republiki Cost a Riea. naznanja Smitlison-skemu vseučilišču, da bode v kratkem poslal indijanske starine, ki so izdelane iz zlata in koje so našli na starih indijanskih grobiščih v Costa Rici. Imenovani inžener se je skoraj ves čas svojega bivanja v Ameriki mudil med indijanskimi rodovi, s kterimi je občeval vedno prijateljski, tako da so mu zaupali mnogo tajnosti, o kterih dosedaj beli še vedeli niso. Proučil je tudi indijanske običaje in njihovo vero natančno.
Zlate spomine pokopu je jo Indijanci z vsakim mrtvim, toda vedno le poleg njegovega groba in nikdar v grob, kojega je inače zelo težko najti, kajti zemlja nad gomilo je vedno ravna. Zlasti spomini, koje je s pomočjo sedanjih Indijancev našel, so še vsi iz dobe Aztekov.
Mosonyi je prepotoval mnogo takih krajev v Srednjej Ameriki, ki so belim skoraj še popolnoma neznani. Kamorkoli je prišel, so ga Indijanci prijazno in gostoljubno sprejeli in med njimi je preživel, kakor sam zatrjuje, najlepše ure svojega življenja.
STRAUSS NA ELLIS ISLANDU.
Trgovinski tajnik je obiskal naselni-ški otok.
Trgovinski in delavski tajnik zvezi ne vlade, Strauss, dospel je v New York in ogledal naselniške uradne prostore na otoku Ellis Islandu v na-žej Inki. Natančno si je ogledal tudi
novo bolniško poslopje na otoku, ktero bode najbrže že dodelano do 1. januarja.
Strauss je tudi naznanil, da je letos, v kolikor je njemu znano, odpotovalo v Evropo 142,000 inozemcev več, nego jih jc od tain prišlo. V mi-nolem mesecu se je pa naseljevanje priSelo dokaj množiti, tako da je sedaj že izdatno ve&je kakor izseljevanje.
Razne novosti
iz inozemstva.
ŠVEDSKI POTNIK S VEN HEDEN, JE DOSPEL IZ OSREDNJE AZIJE V S H A N G-
• 1 1] ;
Nizozemska se še vedno ni odločila za blokado venezuelskih luk.
*i
BUELOW ODSTOPL v
Shanghai, 3. nov. Znani švedski potnik in raziskovalec nepoznanih pokrajin v Tibetu, Sven Hedin, ki je prvi beli, da je obiskal dosedaj povsem nepoznane kraje v Tibetu, je dospel v tuk. mesto. Sedaj bode obiskal še Japonsko in od tam se vrne v Anglijo, od kjer je šel na svoje zanimivo potovanje.
Haag, Nizozemska, 3. nov. Nizozemska vlada dosedaj še ni ukazala svojej vojnej mornarici, ki je zbrana v Caraibskem morju, naj prične z blokado venezuelskih luk, da tako prisili Venezuelo preklicati odredbo, vsled ktere se mora nizozemsko blago namenjeno v Venezuelo, prekrcati v Willemstadu na venezuelske parnike. Vlada ne bode nič definitivnega ukrenila, dokler ne dobi od predsednika Venezuele odgovor na svojo drugo noto.
Berolin, 3. nov. Nemški državni kancler prav gotovo odstopi, ker nje-eovo stališče je povsem omajano. Škandal postaja vedno večji, kajti sedaj se je tudi uradoma dognalo, da je cesar Viljem izdal razne tajnosti Angliji, ne da bi se preje o tem posve" to val z državnim kanclerjem, ki bi kaj tace^a srotovo preprečil.
VOJNO BRODOVJE V MANILI.
Sperryjev oddelek vojnega brodovja je dospel zopet na Filipine.
Manila, 3. nov. Drugi oddelek vojnega brodovja Zjedinjenih držav dospel je včeraj iz Olongapo v Manilo. Oklopnica Vermont se je vrnila še tekom noči nazaj v Oloneapo. da na-krea potrebni premog za svoje na-daljno potovanje. V kratkem prične brodovje s strelnimi vajami.
Za sprejem častnikov in mornarjev v Manili se dosedaj še niso izdelali posebni načrti, vendar pa bode prebivalstvo mornarje lepo pogostilo.
V Manili se pripeti vsaki dan par slučajev kolere. Včeraj so za to boleznijo umrle v mestu tri osobe. Vsi slučaji so se dosedaj redno pripetili v zunanjih okrajih mesta. Zdravstvena oblast izjavlja, da je položaj kolere sedaj v popolnej kontroli.
Štrajk delavcev papirnic.
Glens Falls, N. Y., 3. nov. Dasiravno je vodstvo tovarne International Paper Co. pričakovalo, da bodo prišli vsi štrajkujoči delavci na delo, se to ni zgodilo, kajti družba še vedno ni privolila v vse njihove zahteve. Nekoliko delavcev sicer dela, toda večina jih še vedno počiva. Lastniki tovarne so pričakovali, da se bodo delavci vrnili na delo, nakar bi se pričela pogajanja glede pogojev delavcev.
Denarje v staro domovina
pošiljamo
u	$ 10.35
u	20.50
M	41.00
n	102.50
ca	204.50.
<a	$1018.60.
500
---- 1000
---- 6000
Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Nase denarne posiljatv* izpla&uja «. kr. peftni tonili rnrU w 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-••je do $26.00 v gotwinl v priporočenem ali registriranem pismu, večje ■■—ke po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft
PRANI: n&Ksz* GO.,
SI Oertlandt St., JT«w York, N. Y-«104 St. Clair A**, H. X. Olmlaai
/


> i . r,- -' »■■ ■	' jfei;, ■ (rS .i; . '	.;: . ''




Blamirana Nemčija.
Zdi se, da Srbija ne bode čakala rezultata evropske konference, nego samo na po vrat ek ministra zunanjih Vse nemško časopisje pripoznava, zadev. Ako minister Milovanovic pri
"GLAS NARODA"
(Slovenk Daily.)
Vnl^PUB^MlUSG bCOMPANY	da Je doživela te dni naj-	svojih obiskih v prestolnicah velikih
(•corporation.) |	/eeji škandal in največjo blamažo, od	sil dobi vtisk, da Srbija ne more pri-
FRANK SAKSER, President	tedaj nadalje, odkar so se združile	čakovati tako kompenzacije, ki bi jo
VICTOR VALJAVEC, Secretary. nemške deželice — in vse to zo-	mogla zadovoljiti, se ne bode čakalo
LOUIB BENEDIK, Treasurer. , . ..	1*4.1*	1 v-
fitce of BoHineeB of the corporation and	I** P° krivdl sirokoustnega in nepre-	na rezultat Komerence, Ker potem Di
of above offieeis: s2 Cortlandt	mišljenega nemškega cesarja Vilje-	se Srbija morala ponti proti sklepom
*t» Borough of Manhattan, New York maj je J ah komisij eno Angliji izdal cele Evrope, a tako bi z vojno vpli-____ vojne načrte in zvezo Rusije, Fran- vala na sklepe te konference, ker Ev-
velja iiet za Ameriko in	jn Nemčije proti Angliji za časa	ropa se danes ničesar tako ne boji
! ! ! ! ! I I I	I	burske vojne. Ni torej čudno, da se-	kot vojne na Balkanu.
m h*o sa mesto New York . .	. 4.U0	daj vse nemško časopisje v Nemčiji Na odločitev o tem, ali bode vojna
W i^vro*1*" veTleto6W	* 4 50	iavno nastopa proti cesarju in tudi	ali ne, vsekakor ne bodemo dolgo ča-
"	^	. .	A CA___Jk * J	A.W. .. 1——- J. M . . I.M«^	l-nll _ IrTTAA^ATVin TVtAOAA <4
II P°l »
1 leta . leta
2.50 proti državnemu kanclerju, kajti se- kali — kvečjemu mesec dni.
M Evropo pošiljamo skupno tri številke.
daj je dokazano, da se v Nemčiji via- j
S. N.
da tako, kakor želi cesar, in da se pri tem nikdar ne ozira na ljudske potrebe in ljudske želje.
Radi tega škandala bi sedaj Nemci sami najraje svojega cesarja prisilili, da odstopi, dasiravno jim je to nemogoče. Buelow bode moral iti, toda Viljem bode še v naprej ostal in Nemčija zamore še v nadalje pri-bres podpisa in osobnosti se ne čakovati nadaljnih blamaž po krivdi
svojega histeričnega cesarja.
Medtem, ko Nemčija v Evropi že sedaj ni imela ni jed nega prijatelja, razun njene vazalke Avstrije, je samoumevno, da se bode sovraštvo proti Nemčiji zdaj še povečalo.
"OLAfi NARODA" uhaja vsak dan iz-vaemii nedalj in praznikov.
«OUAS NARODA"
("Voice of the People") every d at, except Sundays and
Holidays. Subscription yearly $3.00.
(.Advertisement onfagreement.
naj se blagovoli pošiljati po Mfcnpy Order.
Pn spremembi krajo naročnikov •Mfema, da se nam tudi prejšnje Mvall^Ce naioani, da hitreje najdimo naslovnika.
Dorwom in poeiljatvam naredite naslov: ••GLAS NAKODA"
S2 Cortlan.lt Street, New York City. Telefon: 4C87 Cortlan, i t
Prijatelja.
Črtica iz nemško - francoske vojne.
Spisal Guy de Maupassant.
Brazilska mornarica.
Pariz je bil zaprt od vseh strani in blizu na tem, da pogine lakote. Vrabci na strehah so postajali redki. Ljudje so jedli vse, kar so mogli dobiti.
X-	*
Gospod Črne je bil po poklicu urar
Proti	in v zasebnem življenju pod pantof-
Nemeiji bode najbolj nastopala An-	Ijom svoje žene, je šel jasnega janu-
glija, kterej je poznana vsa nemška	arskega jutra, s praznim želodcem,
indiskretnost. Ravno tako bodo rav-	roke v hlačnih žepih svoje uniforme,
nale z Nemčijo tudi Francija in Ru-	gor po zunanjem boulevardu in ob-
sija. kteri je nemški cesar izdal An-	stal naenkrat, ker je bil zagledal
eliji — in kedo ve, zamore li sedaj	pred seboj dobrega prijatelja. Bil
Italija zaupati svojej zaveznici, ko je	je gospod Divjak, znanec z ribjega
vednar dokazano, da je največjega iz-	lova.
dajalca iskati na nemškem zadolže- Pred vojno je odrinil gospod Črne
nem dvoru.	sleherno nedeljo, že pred jutranjim
Nemška svetovna politika je sedaj.,	svitom, bambusov drog v roki, zeleno
ko so časi tako resni in ko je treba	škatljo na hrbtu. Peljal se je z že-; korakov. Slišal ni ničesar. Bila sta
V tedniku "Leitura para Todos", ki izhaja v Rio de Janeiro, Brazil, je senhor Demetrio A. Ribeiro objavil zanimiv članek o brazilskej vojski in mornarici. Pisatelj se zavzema v pr- rešiti balkansko vprašanje, zadobila leznico do Colombesa in šel potem sama, popolnoma sama.
straž, šla skozi zapuščeni Colombes
ke, oborožene, bradate može, ki so
in dospela v male vinograde, ki se j nosili oniforme kakor lakaji, imeli raztezajo dol do reke Sene. okoli enajste ure.
Bilo je na glavah ploščnate čepice in merili na nja s svojimi puškami.
Njima nasproti je ležala vas Ar- j Trnika sta jima pala iz rok in ho-genteuil kakor izumrla. Višave na tela sta skočiti v reko. desno in levo so gospodovale nad celo j Tedaj so ju zgrabili, zvezali, vlekli deželo. Velika planjava, razprosti- j proč, ju vrgli v čoln in ju prepeljali rajoea se do mesta Vantere, je ležala na otok.
čisto prazna, kakor mrtva s svojimi j In za hišo, o kteri sta mislila, da je golimi črešnjami in svojo sivo zem- zapuščena, sta zagledala kakih dvaj-ljo. —	i set nemških vojakov.
Gospod Divjak je pokazal z roko ! Velik možak z mogočno brado, ki na gore in šepetal: "Tu zgoraj stoje je ritensko sedel na stolu in kadil PrusiJ" In hipen strah je šinil pri- | veliko porcelansko pipo, ju je vpra-jateljema v ude.	j šal v gladki francoščini: "No, go-
" Prusi I" Videla jih nista nikoli, , spoda, ali ste imela srečo na lovu t" a imela sta mesece sem občutek, da I Tedaj je položil jeden vojakov čast-so okoli Pariza; nevidni in vsemo-! niku pred noge z ribami napolnjeno gočni so plenili Francijo, morili in mrežo, ki jo je bil skrbno vzel seboj, pustili stradati sovražno deželo. , Prus se je smehljal: "Aha, vidim, In nekaka praznoverna groza se je imela sta srečo. A meni se gre tu-pridružila sovraštvu, s kterim sta ob- j kaj za druge stvari... Poslušajta me sipala ta neznani, zmagonosni narod. | dobro in nič se ne bojtal"
Gospod Črne je za jecljal: "In če j "V mojih očeh sta dva vohuna, po-srečava ktere t"	[slana, da bi mene opazovala. Vjel
Gospod Divjak je odgovoril s tisto f sem vaju in vaju pustim ustreliti. De-pariško dovtipnostjo, ki je ne uniči | lala sta le, kakor bi lovila ribe, ho-nobena stvar: "Potem jih povabiva tela sta prikriti s tem svojo pravo na ribe."	j namero. Pala sta mi v roke, toliko
A od brezglasne tišine vsenaokrog J huje za vaju; vojna je vojna.''
oplašena se nista upala čez plan dol k vodi.
Slednjič je odločil gospod Divjak: "Pojdiva dol, ampak previdno 1"
In potuhnila sta se, se splazila skoz vinograd in z nemirnim pogledom in napetim sluhom iskala zavetja za grmi. Naposled je bilo, da prideta na breg, prehoditi samo še par korakov gole zemlje; in čim sta bila pri reki, sta se skrila v suhem bičevju.
Gospod Črne je priložil uho na zemljo da-li ni slišati kje naokoli kakih
vej vrsti za pomnožitev vojne mornarice po vzgledu Zjedinjenih držav, kajti ta je najboljša, jamčevina za ohranitev miru, ki se zlasti v Južni Ameriki eestokrat kali.
Brazil ima 22.000,000 prebivalcev in vsak plačuje v povprečnem smislu po $1.50 na leto davkov. Ako bi se porabilo davke. Ako bi se porabilo <lavke. ktere plat-uje le šest milijonov prebivalcev v dobi petih let, imela bi
silen udarec, kajti nihče jo ne more peš do Maranta. Komaj je dospel Pomirila več smatrati za resno in nihče ne na ta kraj svojih sanj, je že vrgel loviti.
bode Nemčije uvaževal.
Položaj v Srbiji.
Belgrad, 20. okt. Ako bi se položaj v Srbiji hotel označiti na kratko, morali bi ga primerjati položaju na kakem vulkanu. Vulkan je večkrat tako miren, on se vlada na razpolago rl"),000,000 in to tako pritaji, da ne bi nihče niti pobi zadostovale za nabavo par velikih mišljal. da se v njem kuha nekaj ta-
svoj trnik in ribaril do večera.
Sleherno nedeljo je dobil zunaj majhnega, debelega, dobrodušnega moža, gospoda Divjaka, ki je imel manufakturno trgovino v ulici Notre Dame de Lorette in bil istotako strasten ribič. Često sta presedela tako po pol dne skupaj, trnik v roki in
in modernih oklopnic po 2*2,000 ton in poleg tega bi ostalo še dovolj denarja za nabavo potrebnih torpedovk in podvodnih ladij, tako da bi bila brazilska mornarica slit-ua vsem o-nim, koje so sedaj uvrščene v prvi red.
koča. kar nosi opustošenje in smrt okolici, ako izbruhne iz kraterja. Tako je sedaj v Srbiji in poseb-
Gospod Divjak je vjel prvega ze-noge bingljajoče nad vodo. Na ta j lenca, gospod Črne drugega in vsak način sta bila postala prijatelja. i hip sta potegnila s svojima trnikoma Kakšen dan nista govorila besede; majhne, skakljajoče, srebrno-blešče-drugikrat zopet sta kramljala; a raz- če ribe iz vode: naravnost čudovito umela sta se tudi brez besed izvrst- bogat lov.
no, ker sta imela isti okus in enaka Devala sta ribe previdno v drobno-čutila.	pleteno mrežo, ki je ob njunih nogah približal Francozoma,
Spomladi, tako proti desetim zju- plavala v vodi. In veliko veselje ju . Črneta pod pazduho.
"Ker pa sta prišla skozi predstra-že, sta gotovo dobila parolo za vrnitev. Povej ta mi jo — in naj se zgodi milost pred pravico!"
Prijatelja sta stala drug poleg drugega bleda kakor zid, roke so se jima nekoliko tresle, a ostala sta nema. —
Častnik je pričel zopet: "Nihče ne bode zvedel o tem. Lahko gresta mirno domov. Poneseta skrivnost nekoč seboj v grob. Ako se pa branita, morata umreti, in to takoj. Izvolita!"
Nepremično sta stala, s stisnjenimi j ustnami.
sta se zopet in pričela j Prus je ostal miren in pokazal z
roko na reko: "Pomislita: v petih minutah bodeta ležala na dnu vode. V petih minutah! Saj imata vendar kaj svojcev?"
Mont Valerien je grmel še vedno. Ribiča sta stala nema. Častnik je ukazal nekaj v svojem materinem jeziku. Potem se je usedel na drug stol, da bi ne bil tako blizu zraven jetnikov j in dvanajst mož se je postavilo na dvajset korakov pred njima. puško ob nogi.
Častnik je rekel: "Dam vama še eno minuto časa."
Potem se je naenkrat vzdignil, se : vzel gospoda ga peljal na
Zapuščeni otok Marante, ki je ležal ravno pred njima, ju je skrival pred morebitnimi radovednimi pogledi z onega brega. Mala restavracija na otoku je bila zaprta, izgledalo je, kakor da je zapuščena že leta in leta.
Slovensko katoliško
i
svete Barbare j
-—J
Zjedlnjene države Severne Amerik«.
Sedež: Forest City, Pa.
nodnwai. lunuarja 1903 v drtevl PMnaythnuoUL,
--o-O-
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Porest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBEBŽAN, Box 51, West Mineral, I. tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. H- tajnik: ANTON OŠTTR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUH3Č, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
N
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik porotnega odbora, Weir, Kans.
KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 647, Forest City, Pa.
PRAN KNAFELJČ. H. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Barf-dock, Pa.
FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa.
/
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kani. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box607, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA.'
ZA BOZIC
in NOVO LETO pošiljajo Slo-
___venci kaj radi
DARILA svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotov denar; to pa NAJBOLJE, NAJCENEJE in NAJHITREJE preskrbi
FRANK SAKSER CO.,
82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y.
6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, OHIO.
no v Belgradu. Večkrat imajo ulice	traJ- kadar je pomlajeno solnce ča-	je napolnjevalo, veselje, ki nas pre-
tako navadno zunanjost, da bolj na- ra'° na mirno reko tisti lahki vlažni	vzema. kadar moremo uživati zopet
vadne že več imeti ne morejo in do-	^'»Pj ki je plaval tja po vodi in pre-	enkrat po dolgem času svojo najljub-
pisniki tujih listov, ki jih je v Bel-	plavljal hrbta obeh strastnih ribičev	šo zabavo.
Imenovani člankar jv nadalje tudi gradu in Zemunu vse polno, javlja- - prijetno toploto, je dejal gospod Dobro solnce ju je obli%-alo s toplo
izrarural, da 1mm].> nje»..va domovina .i<> svojim listom, da so se duhovi v imela Utiral desetih h i na razpolago Srbiji popolnoma pomirili. Ali v 450,000 vojakov, vendar pa Ribeiro i^em času, ko časnikarji na zemun-ni zadovoljen s tem številom, kajti on je mnenja, da mora imeti Brazil jeden milijon za vojno izinv-enih ljudi. Ako inia namreč Brazil na razpolago dovoljno vojno mornarieo in ravno tako vojsko na kopnem, potem zamore jamčiti za mir ne le v svojih dr-
>ki pniii oddajajo take svoje brzo-ave. za<"-nejo se premikati po bel-irraiiskib ulicah silne množice Ijud--;tva. razlegajo se bojne pesmi, mani-stira se pred poslaništvi prijatelj-
stran in dejal tiho: "Hitro, parola? Vaš tovai"iš ne bode zvedel o tem ničesar; delal bodem, kakor da se jr'
smilite.
Gospod Črne je molčal.
< 'rne včasih svojemu sosedu: "O, t<"»". slišala nista ničesar več; mislila : Tedaj je potegnil Prus gospoda kako lepo!" In gospod Divjak je nista na ničesar več; vedela nista ni- Divjaka na stran in ga vprašal isto. odgovoril: *'Xe vedel bi si nič lep- česar več o ničemer na svetu; lovila Gospod Divjak ni dal odgovora, šega?"' In to jima je zadostovalo, j sta riba.	Potem sta stala zopet ramo ob
da sta drug drugega umevala in či- Toda naenkrat je zamolkel ropot. rami.
slala.	kakor bi prihajal iz zemlje, stresel ^ ln častnik je dal z ostrim glasom
Ali zvečer jeseni, kadar je nebo, tla. Topovi so začeli zopet grmeti. povelje, okrvavljeno od zahajajočega solnca. Gospod Grne je zasukal glavo in Vojaki so vzdignili puške.
»k i h velikih sil, pred kraljevim dvo- zrcalilo rudeče oblaki v vodi, da, po- zagledal daleč zadaj, gori nad bre- Tedaj je pal pogled gospoda Črne-rom in pred stanovanjem prestolo- tapljalo vso reko v škrlat in oblivalo gom. na levi veliko silhueto Mont- ta slučajno na mrežo, ki je ležala le
žavah, temveč v ne Amerike, kajti skoraj vse meje na naj ver jo republiko ameriškega juga.
V novejšem času prihajajo iz Bra-zila vedno ujrodnejše vesti in iz vsega tega .je ^khpati. da se b<»le Brazil razvil ravno tako. kakor so se razvile Zjedi njene države Severne Amerik«1, to tem bolj. k«-r obstoji med slednjimi in Brazilom najboljše prijateljstvo.
11 publikaii Juž- la^ednikovim Včeraj zjutraj je pri- prijatelja z ognjem, je pogledal go- j Valeriena. čigar eelo je obigraval bel malo korakov pred njim v travi.
šel v tiskovni oddelek ministra zuna-!i zadev posebni dopisnik i;Berli-• r I.okal-Anzeigerja?' ves obupan in :<• tarnal: '*Snoei ob šestih sem brzo-i a vil svojemu listu, da jt* v Belgradu populen mir in ponoči so bile potem ako burne demonstracije, a jaz sem Zemunu mirno spal." Ta dopisnik
>pod Divjak Črneta smehljaje in re-	oblaček — ravnokar izbljuvan val! Žarek solnca se je uprl v živo ko-
kel: "Kako krasno!" In gospod	dima. pieo rib, da so se lesketale. In sla-
('rne je odvrnil, ne da bi umaknil oči	In takoj zatem se je vzdignil drug bost je obšla gospoda Črneta. iva-od svojega trnika": 1 'Veliko lepše J oblak dima z vrha trdnjave; in zopet j kor se je premagoval, vendar so mu
neiro na boulevardu. ne res?"	je zabobnel grom. solze zalile oci.
Ko št a se bila spoznala zdaj, sta	In sledili so nadaljni streli, vsak Zajecljal je: "Z Bogom, gospod
si krepko stisnila roko. vsa ginjena,	hip je izbruhnila gora svojo smrtno i Divjak!"
4) u o
v C w 4)
! Zvišanje obrestne mere. !
Hranilne vloge sklepom leta 1907
3,165.025-00 kron. Varnostni zakladi sklepom 1907. čez
114 tisoč kron. Letni denarni promet 20 milijonov kron.
NAZNANILO.
Glavna posojilnica
ker sta se v tako izpremenjenih raz-
jt- tolažil samo s tem, da so se tudi	merah zopet srečala. Gospod Divjak
drugi njegovi tovariši — ki tudi po	je vzdihnil: "So to časi!" Gospod
ef-ini stanujej<) v Zemunu — ravno	Črne je zastokal: "In danes je prvi
tako zmotili.	l<T>i dan v letu!"
Nevarnost, da nastane vojna, po-	Nebo je bilo v resniei čisto modro
Tihotapstvo s Kitajci- -taja vedno večja, ker so šanse, da bi	in vedro.
Pensacohi Flu 2 i.v Carinski Srbija dobila zahtevano kompenza-	Sanjavo in žalostno sta stopala
uradniki zaplenili Jadranko Fred- vedno manjše. Avstro-Ogrska	drug poleg drugega. Gospod Črne je
die W. Alton, ki je na sumu. da uva- niti slišati neče o tem, da bi Srbija	dqal:^ "In nbji lov? Lepi spo-
ža skrivaj Kitajce iz Mehike v Zjed. dobila kompenzacijo v teritorijal-	mim!"
države. Ko sv ,e pričela preiskava nem razširjenju, neco obljubuje Srbi-	Gospod Divjak je vprašal: "Ke-
proti imenovanej ladiji, je njen kadonavsko-jadransko železnico! To	daj pojdeva zopet ven?"
pitan, imenom Dalv, neznano kam P* ** Srbijo nobena kompenzacija ni,	Stopila sta v majhno kavarno in
Zginol. Ladija Alton je dne L okt. , posebno zato ne, ker bi ona donav-	izpila čašico absmta; nato sta šetala
odplula iz P»o>tona. Ma> .. in je plula -ko-jadransko želcznieo dobila tudi	dalje po trotoarjih.
1.1. z intervencije velikih sil. Ali Sr-	Hospod Črne se je naenkrat usta-
bija hoče, da ta železniška zveza teč-e	vil: "Še eno čašico. kaj menite?"
<-(]a pO njenem ozemlju, oziroma po	Gospod Divjak je privolil: "Če mi-
•7.« mlju njene posestrime Črne Gore.	slite." In šla. sta v drugo kavarno,
in to bi bilo samo v slučaju, ako bi	Malce lahkomiselne volje kakor
>e Srbija — ali pa Črna Gora, kar je	človeka, ki sta na lačen želodec po-
popolnoma vseeno— teritorijalno po-	užila mnogo alkohola, sta prišla zo-
Laskav ve-
naravnost v Mehiki*. kj«-r je ostala 14 dni na višini mesta Vera Cruz in od tam je potem plula v Pensacolo. Na ladiji je 12 mornarjev.
sapo. puhala mlečnate pare kvišku, ki so se počasi dvijrale proti pokojnemu nebu in ga zavijale v meglo.
Gospod Divjak skomizgnil z ramama: "Tu že spet začenjajo!" je rekel.
Gospoda Črneta, na čigar tniiku so venomer cukale ribe, je pograbila naenkrat jeza miroljubnega človeka napram blaznikom, ki se med seboj vojskujejo, in mrmral je: "Ali so neumni, tako se moriti!"
Gospod Divjak je rekel: "Hujši so nego živali."
In gospod Črne, ki je bil vjel ravno lepo mreno, je izjavil: "In ee elo-
N
Gospod Divjak je odgovoril: "Z je Bogom, gospod Črne!"
lu drgetaje od nog do glave sta si stisnila roko.
Častnik je zaklical: "Ogenj!" Dvanajstero strelov je počilo kakor en sam. Gospod Divjak je pal takoj na obraz. Gospod Črne, ki je bil večji, je omahnil, se zavrtel in padel preko svojega tovariša, z obrazom proti nebu, dočim je vrel curek krvi iz njegove suknje, ki je bila na prsih vsa razstreljena. Nemec je dal zopet ukaz. Njegovi ljudje so se razkropili in se vrnili z vrvmi in kamni, ktere so vek pomisli, da bode to vedno tako, privezali mrtvecema na noge; potem j
4
reglstr. zadruga z neom. zavezo v LJUBLJAiNI,	Kongresni trg št. 15t
obrestuje od 1. januarija 1908. hranilne vloge po
3 01 14 1°
takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka ren-nega davka, tako da dobi uložnik od 100 K. čistih K. 4-75. Po 4% oj0 naložen denar se za celo leto preje podvoji nego po 4in za 3 leta preje nego naložen po 4%.
Kojaki! Kdor hoče svoj denar ugodno in varno naložiti naj ga pošlje v našo posojilnico.
PošiljatTe za Zjed. države posreduje" tvrdka FR. SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York.
N
5.
CM
Pi
3
75*
o o-
3
n
B
Upravni svet.
Zvišanje obrestne mere. !
Osvetil svojo sestro.
Chattanooga. Tenn., 2. nov. Zamo-	tak()f da se ^fr oni klin, ki pet ven. Bil je mil dan.
rec ProUt y je te dm pisal nekej hell	^ grbski državi razdvaja eno od ter je božal njima lica.
deklici pisn o, s kterim jo je žalil na	^^ Ako ge tQ ne dogeže? je vojnft Gospod Divjak, ki -a je gorH zrak
njenej rasti. To je brata deklice ta- nelzbcžn|L	j še bo]j	se je ustavil: "Ko bi
ko vjezilo. da je sedaj zamorca jedno-	Jn m ^ da ge yelike ^ ^ šla ven?„
stavno ustrelil. Pismo jc deklica ta-
so dosedaj bile dobro razpoložene na-
„	_____	"Kami"
koj pokazala svojemu o.-etn in bratu,	^bskim zahtevam, ne zavzame-	-Ribe lovit, kajpak."
koja sta potem zamorca našla in ga	jo na konferenci za te zahteve z ono	«A kamt»»
dala aretovati. Ko za je hotela po-	0dl0Žn08tj0j ^ bl bIla potrebna, da	"Na najin otok seveda. V Colom-
licija aretovati. je naskočil očeta z	^ ^^ ^ ^^^ onGj M 80	besu stoje francoske straže. Jm po-
nožem, toda brat hijene deklice je	t<?m zaMevam nasprotni. jz najno- : znam polkovnika Dnmonlina; ta naju
bU s svojim revolverjem hitrejši m	vefiti je razvidn0; da srbske
je zamorca na mesta ustrelil.
Ped okrog svet«.
"Washington, 3. nov. V Relej riši «o se oglasili trije možki, ki potujej® pes okrog sveta. Za potovanje bodo . rabili tri do štiri leta. Iz New Yorka so odšli dne 7. oktobra. Danes so hoteli videti predsednika, kar se jim pa ni posrečilo in tako so dokaj potrti odili.
šanse v istini ne stojijo posebno dobro in zato je prestolonaslednik Gjrgje rekel ministru zunanjih zadev dr. M. Milovanoviču. ko se je odpravljal na pot v evropske prestolnice. da naj ne pozabi, da govori v imenu 250,000 bajonetov in da se naj vrne v domovino edino potem, ako je govoril tako odločno, kakor more govoriti človek, ki ima za seboj 250,000 bojevnikov.
že pusti sko^i-,,
Gospod Črne se je tresel od po željen ja: "Torej jaz sem zraven.'' In ločila sta se, da gresta po svoje
tmike.
Uro pozneje sta stopala vštric po veliki cesti. Slednjič sta dospela v mesto, kjer je stal polkovnik s svojimi četami. Smehljal se j« njuni prošnji in jo izpolnil. Dobila sta izkaznice in korakala naprej.
Kmalo sta prUDa mimo prednjih
dokler bodo vlade."
Gospod Divjak je pripomnil: "Re- . publika bi te vojne gotovo ne bila i
napovedala___"
Gospod Orne ga je prekinil: "Pod kraljestvom imate zunanjo vojno, pod republiko pa notranjo."
In mirnodušno sta se pogovarjala tako in obravnavala s stališča svojega navadnega, zdravega človeškega razuma velike politične probleme in se zjedinila v tem, da je resnična svoboda nekaj nedosežnega. In Mont Valerien je grmel brez prestanka in pokoja, rušil je s svojimi bombami francoske hiše, ngonabljal življenja, ubijal ljudi, pokopaval kaj mnogo sanj, mnogo pričakovanih radosti, marsikak srečen up, pogrezal ženska, dekliška in materina srca daleč od tukaj, drugih deželah, v brezmejno bolest...
"To je življenje", je dejal gospod Divjak.
"Recite rajši: smrt'% je odvrnil gospod Črne in se zasmejal.
A naenkrat sta vzdrgetala, kajti zaslišala sta za seboj korake; in ko sta se ozrla, sta zagledala štiri veli-
so ju vlekli k vodi.
Mont Valerien, ki je bil zdaj zavit i v prost dim. je grmel brez prestanka. j Dva vojaka sta prijela gospoda Črneta za glavo in za noge; dva dru-ga srospoda Divjaka. Zazugali so trupli parkrat krepko sem in tja in potem ju vrgli ven; zletela sta v loku in se pokoncu potopila v reko, ker so kamni potegnili noge naprej dol.
Voda je brizgnila kvišku, grgrala in se zapenila ter se pomirila, dočim so čisto majhni valčkovi polzeli na breg.
Malo krvi j*e plavalo na površju. Časnik, ki je kazal še vedno dobro-voljen obraz, je dejal polglasno: "To bodo ribe vesele.''
In naenkrat je pal njegov pogled na mrežo z ribami, ki je ležala pred njim v travi Pobral jo je, si jo pogledal, se smehljal in zaklical: "Viljem!"
Vojak z belim predpasnikom je pritekel. In Prus je velel, vrgši mu ribe, ki sta jih nalovila ustreljenca: "Speci mi jih, pa takoj, dokler so še žive. To bo večerjica!,,
Potem je zapalil zopet svojo pipo.
Iščem svojega brata JOSIPA SK0-FIČ. Pred dvema leti je bil tukaj v Waukeganu, HI., in od tedaj nič več ne čujem od njega. Prosim cenjene rojake, kdor ve kaj o njem, naj mi blagovoli naznaniti njegov naslov, za kar mu bodem zelo hvaležen. — Valentine Skoflč, 709 Market St., Waukegan, HL (4-6—11) I
Kje se nahaja FRAN TERČEK1 Pred dvemi leti je bival blizo Johnstowna, Pa., in od tam je iel nekam v Colorado. Odsihmal nam ni nič več znano o njem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje as nahaja, da mi naznani, za kar mu bodem zelo hvaležen. —- Jaoobi Ambroži6, Box 286, Moon Bun, Pa.
(4-7—11)
i
Jugoslovanska
r
l Knkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota«
^	Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, HL Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopusta v Evropi.)
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, MEnn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-, ■dock, Pa.
ALOJZIJ VULANT, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, South Lorain, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, HE. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn.
V
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 19. ogtobra se je
y. južnega kolodvora v Ljubljani odpeljal* v Ameriko 87 Hrvatov.
Kamen jo je ubiL 19. oktobra ob
pol 8. ni zjutraj je "201etna Rotija Cop s Sv. Križa nad Jesenicami na-pravijala butarice v gozdu. Kar prileti c>kri'_' 1«KJ kg težak kamen, jo zadene v hrbet in bila je pri priči mrtva. Dva a.Mletna sestra, ki je bila zraven, e ostala nepoškodovana. Kamen . < sprožil eden hlodov, ki so jih spuščali po drči.
Nesrečna smrt. Selce .iad Skofjo Loko: Nedavno je padel na Studenem
pri Sel«- h po-e>tnik Franc CJrose!j raz vi.z . te ubil. V četrt ure je bil
davčni praktikant Kraker, ki se je nepoklican in nepovabljen pridružil rečeni m gostom. Mimogrede bodi o-menjeno, da je bil Kraker kazenskim potom prestavljen iz Kočevja v Kamnik in sicer zaradi tega, ker se je v Kočevju udeležil '' mačje podoknice" tamošnjemu okrajnemu glavarju. Zgoraj omenjena družba je med drugimi pesmimi zapela tudi "Hej Slovani". Ker Kraker ni hotel te pesmi peti, ga je neki gost mirno pozval naj zapusti slovensko družbo. Vsled tega je okrajno glavarstvo začelo proti zločincu gostu kazensko postopanje. V soboto dne 17. oktobra je bila obravnava in je okr. komisar dr. Leopold Žužek kaznoval dotičnega gosta z globo 40 kron.
Grozen samomor. V Ricmanjih je delavec Ivo Poščič iz Frančic pri Kastvu položil na tla dinamitno pa-trono legel na trebuh nanjo in jo prižgal. Vsega je razneslo. Kose mesa so našli 15 metrov daleč. Iz zapiskov je bilo razvidno, da se je Poščic končal, ker je bil hudo bolan na želodcu in ker ga bolniška blagajna ni hotela sprejeti v podpornino. Pokojnik je bil naroden mož in splošno priljubljen.
Uboj. V Trstu je 201etni Avrel Persoglia zabodel z nožem 2Uetnega čevljarja Jožefa Šturma, da mu je prebodel jetra. Šturm bo umrl za rano.
Uboj. V Trstu je 361etni čevljar Fortunat Fator iz Červinjana 16. avgusta zabodel v trebuh pleskarja Karla Firsta, da je umrl. Obsojen je bil pred tržaškimi porotniki 3 in pol leta ječe ter po 1.20 v. na dan vdovi umorjenčevi, dokler se ne omoži.
Slovensko šolsko vprašanje v Trstu. Državni poslanec dr. Otokar Ri-barž je dobil od kompetentne strani obvestilo, da je naučno ministerstvo i imenovalo pet učiteljev za tržaško ! slovensko ljudsko šolo.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Umor iz politične mržnje. V Gers- j
: dorfu pri Gleisdorfu na Štajerskem j šel Miteger domov kmalo po policij- je živel GOletni Josip Schrameis, ki ski uri, istotako Levstek.	j je imel svoje politično prepričanje, j
Jenko pove, da je od daleč slišal, Bil je namreč svobodomislec, vsled \ ko so pokale šipe. Stal je na cesti, česar je bil v celi občini razupit za kjer je videl Lueka, Bertonclja in "rdečkarja". Dne 4. oktobra so šli ( Oblaka. Xe more reči, da je vrgel kdo skozi vas romarji. Schrameis je izja-
POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street,
Calumet, Mich.
IVAN KERŽIŠNIK, IL porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, m. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa.
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. TVEC, 711 North Chicago Street,
JoUet, HI
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424,' Ely, M^™ , po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Bor 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vaške pritožbe.
zo s francoskimi in angleškimi trgovci, pa tudi z avstrijskimi industrijci, predvsem s češkimi. Poljaki so dali Prusiji oster in jako občutljiv odgovor na njeno umazano izzivanje in gotovo je, da Prusi že obžalujejo tisti nesrečni zakon, s kterim so na tako podel način žalili poljski narod. Tako poroča židovski trgovski list in prepričani smo lahko, da, ako piše tak list tako ostro, mora biti v resnici še hujše. Omenjeni list poživlja vse avstrijske industrijce in ekspor-terje, naj obiskujejo poljske trgovce na Avstrijskem, kakor tudi na Ruskem. Polski trgovec je jako dobro si-tuiran ter ne naročuje rad direktno. Direktno naročuje le Žid, kteri navadno ne pozna trgovske morale, ampak le svoj žep.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA."
SMEŠNICE.
Smetje v juhi.
Malčika pride z očetom k dedu. Pri kosilu prineso na mizo govejo juho, v kteri plava nekaj drobnjaka. Malčika hitro reče: "Oh, oče, te juhe pa ne bom jedla, preveč je smetja v nji!"
Na nosu se ti pozna.
Mati: "Branko, Branko, danes si že zopet lizal smetano!'1
Branko: "O ne, mama!"
Mati: "Ne laži, saj se ti še na nosu pozna!"
Branko: "C le, mama, to je še od včeraj!"
T
Srečen pes.
Mali Jožek reče domačemu psu: "Oj, Pemn, Perun, kako je tebi dobro! Ni se ti treba umivati ne česati, pa tudi v šolo hoditi ti ni treba!"
Izvolitev stanu.
Oče: "Kaj bi bil najrajši t"
Sinko: "Dimnikarl"
Oče: "Kako tot"
Sinko: "Tedaj bi se umival le ob nedeljah l"
Kaj delajo oce.
Star predmet
Ljubljani Mihael
zlati kn.ii:ri že L j ubija:, o zapusti gorkej>e kr začel spor i k vladno paia
potegnil pr Tržaški ec
policiji 431etni ' krojaški t ■> ri:«-čmk. <edaj .vagant in pu>ebni . '»;telj Mestneea loga v Komar, ki ima v ; pred kazni. Hotel je >u>titi in >e preseliti v , e. Pred odhodom >e je ; ti na ča-tni straži pred >toje«V »a vojaka 27. a je neki pasant potem i Nato je šel prosjačit po v irortilne. kjer ga je j dohitela usoda. I'od Traneo se je Komar stražniku uprl in ker je pa naglo priš!a pomoč, je moral v špehov-ko. odkoder so ga preselili k sodišču.
Izstop iz rimsko katoliške cerkve! Josip Marinčič, gozdni delavec iz Gorenja. - 15. t. m. pri c. kr. okrajnem glavarstvu naznanil izstop iz rimske katoliške cerkve.
Kazenske razprave pred okrajnim sodiščem v Ljubljani.
Pobite šipe na šulferajnski šoli v diski. I>a ->o pobijali in pobili Šipe na šulferajn-ki š<,:i v Šiški 28. septem-j 3. zjutraj, so že enkrat j uk. sodiščem 201etni mi-nočnik Jožef Bert once! j, ro\>ki vajenec Vincenc O-blak, 1 tile! ni krojaški pomočnik Leopold Lnctk, lTletni posestnikov sin Adolf H'istnik. 201etni krojaški pomočnik Fran« Sevšček, 161etni posestni km sin Janez Mitereger, 25-letni slikarski pomočnik Jakob Levstek, 25ietni mizarski pomočnik Fr. Kastelic in 251etni kurjač državne železnice Valentin Jenko. Nekaj jih je bilo tudi v preiskovalnem zaporu deželnega sodišča, kamor st, je vsa "afera" spravila kot hudodelstvo Koliko ceremonij je bilo, da so prišli iz preiskovalnega zapora deželnega sodišča pred okrajno sodišče, ki jih je postavilo "na proste noge", je znano iz svoječasnegs poročila.
Pri današnji razpravi ni bilo nobenega zagovornika, kar so obtoženci •sani zakrivili, ker se nieo za nobenega pobrigali, so vsi trdili, da niso pobijali lip pri šiienski ftolferajnaki šoli. Bsvitek je povedal, da je šel ob L ajotraj apat, kar sta storila tudi Ho-staik in	Ravno tako je pri-
kamen.
Pr:<"-a Jožef Rijavec, tovarniški delavec in hišnik, pove, da je hiša. v kteri je on. kakih 15 korakov oddaljena od šulfera.inske šole. Tudi po deščicah njegovih oken je bilo razbijanje. a na poziv, naj dajo razbijalci mir, so odšli. Videl ni priča nikogar, ker je bila temna noč.
Stražmeštar Karel Kopic izpove, da -'a bila Oblak in Bertoncelj aretirana pri šulferajnski šoli za £ua razbijanja šip. Peljali ju v orožniško ka-.imo. kjer so vzeli njuna irenera-lia. Kar so zaslišali zunaj šum in ko pr - ven. je stal tam Lueek in še '<>!- . ki je pa zbežal. Lučka so prijeli in ^a z onima dvema odvedli v zajior. Aretiranci so bili prasni po r kah in h!a»"-ah. kamna pa pri njih
niso na.-.: nol septembra je
i mu je dejal, ja ve H< razbijanju šip in da tu
nega. V sredo. 30. k priči prišel nekdo, ::ik veliko ve. kdo je ' bil zraven, koj nato ie neznanec zbežal. Ko S' II"-tn:ka prijeli, naznanil j« vse. - kierimi je bil dotično noč skupaj. 'Ti s.) vsi današnji obtoženci razen prvih treh). Jenko je priči po-v.-.ial, da so Bertoncelj. Oblak in Luči k lezli čez ograjo pri ozidju sulfe-rajnske šole.
(»rožniški po.-tajevodja Viljem Vi-. V'-ia izpove poles: tega. kar je izpovedal Kopic, da je po aretaciji Oblaka in Bcrtonelja padlo par kamnov in se čulo par žvižgov. Lucek je imel črne roke, ki jih je dobil take od ž.elezja ograje, od ktere ;rre barva proč.
Postaje vodja Adolf Fink odgovori
vil, da bi ljudje bolje storili, da ostanejo loma pri nujnem delu. Zaradi teen so ga klerikalno fanatizirani kmetje napadli. Kmet Winkelbauer u'n je pobil na tla, nakar sta ga s hlapcem Kaleherjem toliko časa bila po glavi ter ga suvala z noži, da je izdihnil.
HRVATSKE NOVICE.
Dr. Josip Stadler — škof v Djako-
vu? "Die Drau" prinaša vest iz sve-reniških krogov, da ima dr. Josip Stadler največ >ans. da postane Strossmaverjev naslednik.
Velik vlom V Zemunu so neznani tatovi vlomili v skladišče moke tr-•s<iv ca Weis-a in odnesli iz blagajne 16.000 kr.-n. O n jib ni sledu.
Dvojna smrtna obsodba. V Zacrrebu
sta bila zaradi zavratnega umora obujena na smrt Agata Ku-an in Fran fiolubi«"-. Zadnji se je smehljal, ko je eni razsodbo. Obsojena sta umorila neko Pekičko. da bi se polastila nje-neira denarja.
RAZNOTEROSTI.
Poljski bojkoti pruskemu nasilstvu.
Kakor znano, hoče Prusi ja s pomočjo t a koz ranega " razlastitnega zakona" nesrečne Poljake, ki so pod vlado pruskega "Herren volka", pregnati iz njih rodne grude. Ali Poljak ne ljubi le materne govorice, ampak on ljubi tudi rodno zemljo. Prost ni dr- j zavijan on. ampak prost gospodar ho-•e biti zemlje tiste, ki so jo orali in
Gospod sreča na cesti dva dečka. Vpraša prvega: 1' Kaj so tvoj oče,
ljubi deček t"
Deček odgovori: '' Zdravnik!'' Oospod vpraša drugega: "Kaj pa delajo tvoj oče?"
"Kar jim mama ukažejo!" odgovori odkritosrčno.
Elegantna 20 let ura tenkega modela.
Lovski pokrov krasno graviran, z zlatom ' delan, se navija zgoraj, ameriško kolesje in sedem rubinov. Garantirana za 20 let; z veritico za dame ali gospode. Če jo vi-
$3.75
ladies *r CENTS ttu
dite, jo kupite. Mi jo vam pošljemo na naše stroške po express C. O. D. dajo preiščete, in če vam ugaja kot vsaka $15 ura, plačajte $3.75 in ura je vaša. Povejte, če hočete žensko ali možko uro.
IVI. Cm FARBER, 283, 225 Dearborn St., Chicago, III.
Pozor Roiaki!
Novoiznajdeno garantirano mazilo z. pleSaste in golobradce, od katerega v i tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo I Kcvmatizcm ali trganje v nogah, rokah in križu Vam popolnoma odstranim. Potne noge kar-ie očesa, bradovice in ozebliao Vit? v 3 dneh popolnoma odstranim, da jc to rcsnica se jamči $600. Upraiajte se pri —
1'os t ajtvodj a Adolf l-:nk oderovon ^	J	—j	I oL-nk Wah?«ž
na vprašanje, kaj sta delala Berton- prelivali kri za njo njegovi pradedje	J ŠKOD TT aOCIC«
stali p
zarski
171etni
celj in Oblak, ko so ju aretirali, da -ieer -taia !ia cesti, a da sta gotovo preje kamne metala.
I.ueek pravi, da je mogoče, da je r» ? imel umazane roke in obleko, ker je bil ti>ti večer -ilno pijan in =e je v pijanosti -potaknil in padel. Ornih rok da ni imel.
Zastopnik državnega pravdništva zahteva, da se vsi obtoženci kaznujejo po postavi, ker je dokazano, da so bili vsi ob Času pobijanja šip pri šulferajnski šoli ondi.
Xato se je konstatiralo, da je bilo -kode na šulferajnski šoli 17 K. ktere povrnitev pa ni nihče zahteval
Po kratkem presledku je sodnik r glasil sodbo, da se Bertoncelj, Oblak in Lucek obsodijo prestopka § 468. kaz. zak. — Bertoncelj vrh te-
in v kteri počivajo njegovi očetje Ves poljski narod, bodisi »'.a biva v Pru?iji. v Rusiji ali Avstriji, se je 1 dvignil in nastopil proti Pru-iji na polju, na k tereni se lahko uspešno bo- ; juje proti pruski ošabnostL Razlastil-ni zakon, kterega obsoja in se sramuje vse eivilizovani svet, je rodil najhujši poljski bojkot vseh pruskih izdelkov. O tem bojkotu beremo v "Kaufm. Wochenschrif t": Nobea pruski trgovee in trgovski potnik ne sme prestopiti praga poljske trgovine. Poljski trgovci so nabili na vrata svojih pisarn tablice z napisi: i"Vertretern deutscher Ha user is t , der Eintritt ^trengstens verboten." Vsa poljska javnost skrbi za to, da se bojkot dosledno izvaja in da se ne vtihotapi med poljski narod prusko
P. O. Box 69 CLEVELAND, OHIO.
<ra še po § 36. orožne postave, ker je	^jhujše je Poljsko narodno
nosil samokres — ter se obsodita Bertoncelj in Lucek vsak na en teden zapora. Oblak pa na pet dni. Vsak se bo postil enkrat. Revolver se zapleni. Ostali obtoženci so bili oproščeni, ker ni zadostnega dokaza za krivdo.
Obsodba v Kamniku. Nedavno je sedela v neki kamniški gostilni popolnoma slovenska družba, ki se je med seboj prav dobro zabavala. Vladajoče soglasje je motil nemškutarski
ženstvo, ki z največjo strogostjo pa zi na to, da se ne kupi niti za vinar pruskega blaga. Revež tisti trgoven. ki nima toliko narodnega čuta in se spozabi, da kupi kaj pruskega blaga. Poljska javnost in časopisje ga neusmiljeno prime in zasramuje kot narodno izdajico. Prepričan je lahko, da niti en narodni Poljak ali Poljakinja ne prestopi praga njegove trgovine. Nekaj takih trgovcev jo že padlo. Poljski trgovci so sedaj stopili v sve-
Ako h*ce& dobre postrežbo
z mesom in grocerijo,
_ tako se obrni na
Martin Oeršiča, [
301.303 E. Northern Ave., & Pueblo, Colo,
Tudi naznanjam, ta imam ▼ zalogi vsakovrstno suho bmso, namreč:
klobase, rebra, jezike ionke itd.
Govorim v vseh slovanskih Mpcsotes m m
Slovensko - Amerikanski Koledar.
Kakor vsako leto, tako bode tudi letos naše uredništvo izdalo rojakom v Ameriki nad vse priljubljeni "Slovensko - Amerikanski Koledar", ko-ji se je tekom let povsem vdomačil pri slovenskih Američanih.
Koledar za leto 1909 bode glede vsebine nadkriljeval vse njegove prednike, zlasti pa v kolikor pride po vestni del v poštev. Razun povesti, bodo v Koledarju tudi zanimivi članki o odkritju reke Hudson, Fultono-vej stoletnici, kitajskem novem letu, tristoletnici Canade, osemdesetletnici Leva Nikolajeviča Tolstoja itd. Poleg tega bode v Koledarju tudi obilo humoresk iz ameriškega življenja, popis katastrofe v Collin woo d n, popis napada avstrijskih vojakov na Slovence v Ljubljani (s slikami) in mnogo druži h zanimivosti, kakor tudi natančen pregled vseh dogodkov letošnjega leta, ki je bilo z o žirom na politične spremembe tako bogato.
Prve pole Koledarja, ki izida v 5000 iztisih, se že tisk jo, tako, da bode v kratkem izšel, radi česar svetujemo rojakom, da se glede naročnine Čim preje oglasijo, tako, da bode vsakdo lahko dobil svoj Koledar pravočasno, kajti pred vsem se bodezno pri razpošiljanju ozirali na one rojake, ki se pravočasno oglasijo. Prvi naročniki so se že oglasili, a ostali rojaki naj jih hitro posnemajo!
HARMONIKE
bodisi kakorinekoli vrste izdelujem in popravljam po najnifjih cenah, a dele trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo poilje, ker sem 2c nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakorino kdo zahteva bres nadaljnih upraianj.
JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str.. Cleveland, O.
NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro črno in belo vino od 25 do 45 centov galona
Staro belo ali črno vino 50 centov galona.
Reesling 5."« centov galona. Kdor kupi manj kakor 22 galon vina, mora sam posodo plačati. I »rožnik po $2.50 jjalona. Sladki mošt 24 stekl. $r,.<>). Novo vino od leta 19o8 ima posebno nizko ceno.
Pri večjem naročilu dam popust. Z pošto van jem
STEPHEN JAKŠE,
Crockett, Contra Costa Co., California.
Pozor Rojaki!
Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke-ja, vrhovnega zdravnika najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki:
THE COLLINS N. Y. MED. INSTITUTA
On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor:
bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni vetlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni srca, katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatizera, giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali božjast, nemočnost v spolnem občevanju, polucijo, posledice onanije, šumenje v ošesih in tok iz ušes gluhost, izpadanje las, mazulje, srbečino, lišaje, hraste in raae, vse bolezni na notranjih žeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d. v
On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene.
Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno,
ZATORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trosite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov:

THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
140 WEST 34th ST.,
NEW YORK N. Y.
Zdravju
nan;-
LE1S V R i v O
ktero je varjeno iz najbo] jš.--i naj n;kdone zamudi porku^' *voje družine, svojih pnin.r
Lel^y	jr HA • •
gostilnah Vse podrobnost »eter Vam «ir*gevolje vse po . •
i i.-.-J r 'n—i a	^ i
I. . ■» \ t.-, s	i .'
" * • » >■£ io J '	- . t i
• ■£ ' M*«—jb OllJ"* J	t . .
THE ISAAC LEIS> mWiNO
CLE v i i . .>ir :„ O.
AVSTR0=AMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosulich.)
Hajpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hnrate. sv-
Novi parnik na dva vijaka "Martha "Washington".
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO.
v bi spodaj navedeni novi parobrofll na dva vijaka imajo brezžični i bcaojav:
ALIOS, liAUBA, MATtTHA WA&HINQTOH, ! ABOSBTOTA. V iMeeelh eejn in jnnljn ee bodeH
brodo^i pciv
Cm TOžnih listkiv iz NEW YORKA za III. razridlsoldo:
TESTA..............................................$28__
LJUBLJAKH........................................ 128.60
tta..............................................m.—
ZAGBBBA..........................................
KABLOYGA........................................
IL KAMiHI) do TB8TA aH MIKl^^..^.........$50.60, $66.09 in WM9
ParobrodDMAJtTHA WASHIKOTOH (na dva vijaka) edphij« 4. novambia. ABQBMTHTA odplaja na 18. nar. Ta parnik plnja diraktno ▼ Patra« na svojim pota proti istoka.
Phdpi Bros. & Co., Gen. Agents, p wuhinfto<i|sireet,yffiw vork




v
• v
Spisal Kard May; za "Glas Naroda" priredil L. P.
TRETJA KINJIQA.
125 BAGDADA V STA M BUL..
(Nadaljevanje.)
Govoril je mož tako zanitevalno, da bi mu najrajši pripilil par mastnih okoli ušes; vendar radi naše varnosti sem moral biti miren. Bili smo v prav neprijetnem položaju; skoro petsto korakov pred menoj je stalo trideset Bebejev pri svojih konjih. Najmanjša neprevidnost me lahko takoj pogubi.
*' Torej sprevidiš, da nismo vaši sovražniki; ali nas pustite neovirano potovati naprej?"
"Kam ste namenjeni?" *'Proti Bagdadu."
"Počakaj. Govoriti hočem s svojimi tovariši."
Mož vstane in koraka proti svojim, ne da bi pogledal za svojim oro- j žjem, ktereira je prej na moj poziv odložil. Med Bebeji &e prične dolgo, j ®elo živahno posvetovanje, in minilo je četrt ure, predno se mož zopet ▼rne.
Ker se ne vsede, vstanem tudi jaz.
"Ti lahko greš," reče. "vendar tvojih tovarišev še nismo videli. Pokliči jih sem! Na moj poziv pridejo tudi štirje Bebeji, nakar smo jed-naki po številu."
Ta predlog je bil kaj nevaren za nas. Dosedaj se še nisem ozrl po tovariših, ker ni>em hotel zgubiti svojega ugleda pred poslancem; ko pa pogledam za njimi na njegov poziv, jih opazim v oddalji kakih dvatisoč ' korakov; poskakali so s konj in čakali mene. Ali naj se vrnejo k meni? V toliki oddalji so bili varni, ne pa v slučaju, da se vrnejo. Moral sem biti torej zelo previden.
"Motiš se," odvrnem poslancu, "potem še ne bomo jednakL" "Zakaj ne? Vai jfe pet in nas bo pet!"
"Pomisli na prednost, ktero imajo sedaj moji tovariši, in ktero bodo j imeli potem, če se vrnejo, in če nam vi ne ponudite miru."	I
Bebe zamaha z roko in skremži zelo zaničevalno svoj obraz. "Le ne boj se, gjavr! Mi Bebeji nismo Bejati!"
V	drugih okoliščinah bi moža pošteno splačal za njegovega "gjavra"; j sedaj sem pa menil, da je najbolje, če se naredim gluhega za žalenje, ,
raditega mu odvrnem:
"Zaupam ti! Ali pridejo tvoji štirje možje oboroženi?"
"Kakor hočeš!"
"Naj le obdržijo orožje La tudi moji tovariši ga prinesejo s seboj Mož pokima in se vrne k svojim. Jaz pa poberem orožje na tleh in ] za jaham konja. Nato pa pomigam tovarišem. Ozračje je bilo tako čisto in j jasno, da so tovariši kljub veliki razdalji opazili moj migljaj .Kmalu so pri j meni in od nasprotne strani pride pet Bebejev. "Kdo je drusri Frank?" vpraša načelnik. Pokažem na IJndsava in odgovorim: "Ta!" Kurd se zasmeje in reče z zaničljivim glasom:
*	*Vrjamem, da je krir-tijan in Frank, ker irua nos kot prešič, kte-rega imenujejo tieer rilec."
Mož je postal že preveč predrzen, torej sem ga moral zavrniti. "Enake nosove sem videl že pri mnogih moslemih v Dicrbekirju in v Alepo."
Kurd pa zagrmi r.ad menoj: "Molči gjavr!" Jaz pa priženem konja še bližje njeg-a in rečem:
"Čuj. mož. rekel si. da laliko bereš. Ali si kdaj že bral vaš kuran?" i "In kaj tebi mar. če sem ga!"
*	• No, kuran me ravno ne brisra dosti, ker sem kristijan; ti si pa modem in moraš spoi nova t i prerokov« nauke! Ali ne pravi vaš Mohamed: "Kdor afx)štuje sovražnika, je ljubljen od hrabrih; kdor ga pa sramoti, tega poveličujejo bojazlji vei." Ti si prejel svojo vero po preroku in meniš, da je prava: mi smo jo prejeli od Jezusa in trdimo, da je naša prava: torej nama obema pristoja pravii-a. da se imenujeva gjavra. Ti si me sramotil jaz pa tebe ne. ker ni lepo človeka sramotiti. Kdor poniža svojega bližnjesra v prah. so sam onesnaži. Zapomni si, Bebe!"
Kurd nekaj <"a_?a >an:ega začudenja ne more spregovoriti; nato pa bliskoma potegne bodalo izza pasa in za kriči:
"človek. t: hočeš učiti/ Ti kristijan. kterega naj prekolne Alah in prer.k? Pripravijjen sem bil. da vas spustim; sedaj pa vam zapovedu- j jem: poberit«- :-«•. nt-"-i>ti! Jahajte petsto korakov naprej, potem pa hodite k vrajru v peklo!"
Obrnem >•• - tovarišem; na obrazih Halefa in obeh Arabbeev opazim jezne	Tudi Angles me <»>tro pogleduje, pripravljen na vse. Ker na~« .a ra/tr"v. ra ni razumel, .-<'«1 mu moral > t v ar raztolmačiti: ••Sir. «. jaz -in-ljari.. streljajte tudi vi. toda samo na konje!" "Yes! I.epo Krasno!" odvrne. Nato pa mirno odgovorim Bebejn:
*	Dobro. 11 i i m r mo jahati; pr-.-j ti pa hočem še nekaj povedati. Ne misli, da smo te prosili n.iru. ker >e te l>ojimo! Mi ljubimo mir le, ker ne-čemo prelivati človeške krvi. Ti pa nisi hotel miru, torej glej na posledice!"
"Vi? Vi se ne bojite nas?" psuje Kurd. "Ali se nisi pred menoj vsedel v prah in mepro sil usmiljenja, gjavr?"
"Bebe. ne z<rovori več te besede, ker sicer te zadene moja roka kot blisk i/ neha! Hotel .-eni imeti mir radi vas, toda pokazati vam hočem tudi, da vas zaničujemo. Nobene milosti nečemo od vas, temveč boj se naj začne takoj. Le pridite sem!"
"Tako naj bode!" kriči Bebe in pograbi za svoje bodalo. V istem i trenutku švisme moj konj mimo njega, jaz mu pa zbijem bodalo iz rok, pograbim za njegovo in sra potegnem k sebi. Dva strela zadonita in še j štirje, in ko bliskoma obrnem konja, vidim, da se štirje Bebeji valjajo s i svojimi konji po tleh. "Naprej! Hitro!"
S tovariši odjaham kot blisk. Bebeja pa potegnem k sebi, mu prisolim par gorkih okoli uše>, nakar ga vržem na tla. Tako sem mu plačal njegovega gjavra. Vse se je zgodilo v taki naglici, da so Bebeji šele sedaj opazili položaj in se - liuronskim tuljenjem 'rgli za nami.
"Ali -em naredil prav ali ne?" vprašam Arabca med begom. "Emir," odvrne Mohamed Emin. "pravsi delal; mož ni razžalil samo tebe, temveč tudi nas. Vojnik ne sme biti več, ker je dobil od kristijana zaušnice. To je še hujše kot smrt. Čuvaj se, da ne prideš v roke Bebejev, ker te čaka mukopolna smrt!" •
V	desetih minutah Bebeji zopet razdele v dva oddelka; samo pet jih je zaostalo, ker smo jim p.streljali konje. Sest jezdecev je jahalo na čelu v>em drugim; teh srno se morali znebiti, ker so imeli izvrstne ko- j nje, s kterimi so prihajali vedno bližje in bližje. Svoje mnenje razložim Hadedinom, skočim - konja in pripravim puško na strel.
"Streljati?" vpraša Lindsay, ki me je pozorno ogledoval. "Da. Konje!"
"Yes! Interesantno! Veliko denarja vredno!"
Tovariše še prosim, da ne streljajo prej, dokler ni vsak gotov svojega konja, kterega je vzel ra muho. Preganjalci so se nam že precej približali, ko spoznajo naš namen. Mesto, da obrnejo, ustavijo konje. "Fire!" komandira master Lindsay.
Da»i Arabca anglečke besede nista razumela, vendar sta uganila, kaj pomeni. Vsi sprožimo, midva z Lindsavem dvakrat, in opazimo takoj, da je vsak dobro pogodil — šest jezdecev se valja po tleh s svojimi konji.
Nato pa zopet za jahamo konje. Kmalu zaoe tarejo preganjalci daleč za
in mi dirjamo sami po planjavi. No, planjava, se je kmalu končala. Od stranij se dvignejo velikanske gore pred namL Nehote zadrži mo konje vsi hkrati kot bi se zmenili. "Kam?" vpraša Mohamed. "Hm!" »godrnjam.
fie nikdar v življenju nisem bil tako negotov svojega pota kot v t«m trenutku.	. _
"Premisli, emir," reče Amad. "Časa imamo dovolj, in tudi naši konji se laihko nekoliko odahnejo."
"Tudi jaz bi vam lahko rekel, da vi nekoliko pomislite," odvrnem. "Sioer ne vem ravno, kje se nahajamo, vendar slutim, da ležijo proti jugu kraji Merva, Bejtoš in Dejra. Ta pot bi nas pripeljala v Sulima-nijo---"
■"Tja ne gremo," ugovarja Mohamed Emin.
"Torej se moramo odločiti za gorski prelaz, o kterem smo govorili."
"Sera popolnma tvojega mnenja,'* reče Mohamed.
Obrnemo torej konje proti jugu. Svet je postajal vedno bolj visok in strm; gore in doline so se menjavale med seboj; malo pred sol učnim zatonom pa dospemo sredi v gorovju do male kočiee, iz ktere odprtine se je kadilo.
"Tu pa nekdo stanuje," reče Halef.
"Najbrž človek, ki nam ne more škodovati; ostanite tukaj, jaz pa hočem pogledati v kočo."
Stopim s konja in korakam proti kočici. Zidana je bila iz kamenja, in lastnik je posamezne razpokline in luknje zamašil z mahom. Odprtina pri vratih je bila tako majhna, da bi se moral pripogniti Še otrok, če bi hotel v kočo.
(Dalje prihodnjič.)
f
Za pevce!!
V zalogi imamo lepo vezan«
Pesmarice
Glasbene Matice za štiri moške glasove. V tej pesmarici so priljubljena slovenske pesmi t sekiricami (meta* mi) v partituri za vsak pevski aber, kvartet ad oktet. Veljajo fl.fiO a testo vred.
SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Ccrtlandt St.. New York, M. T.
.Tekom štirinajstih dnij izide v zalogi "Glas Naroda" prvi in drugi zvezek krasnega potovalnega romana "V padišahovej senci" in sicer prvi zvezek pod imenom "Po puščavi," in drugi "Po divjem Kurdistanu." Našim rojakom dobro znani pisatelj Karol May popisuje v teh knjigah svoje potovanje po Arabiji, Kurdistanu, Turški Aziji, deloma tudi po Egiptu. Vsak stavek v knjigi je pisan tako zanimivo, da bravec knjige ne odloži preje iz rok. dokler je ni do konca prečital. Da smo cenjenim naročnikom Glas Naroda zelo ustregli, ker smo jim preskrbeli prestavo omenjenih knjig, nam naj bolj pričajo številni novi naročniki, ki so se naročili na list, odkar je pričel izhajati krasni potovalni roman "V padišahovej senci," ki obsega skupno šest knjig, kterih dve sta zdaj gotovi.
Da bravce bolj iznenadimo, smo tiskali obe knjigi na posebnem finem papirju z ličnimi platnicami. Na prvi strani prve knjige prinašamo tudi sliko smešnega, junaškega, zvitega in zvestega služabnika Kare ben Nemsi. znanega pod imenom hadži Halef Omar, ben hadži Abul Abas ibn hadži Davud al Gosara. Na naslovni strani drugega zvezka pa vas preseneči slika hrabrega buluk emina, ki je v bogve kteri bitki zgubil svoj nos. Njegov zvesti spremljevalec je seveda sivec osel, ki je rigal vse noči.
V očigled velikih stroškov, finega papirja in ličnosti knjige smo nastavili ceno posamezni knjigi 60ct., dve knjigi skupaj $1, in ceno vsem še s fin knjigam skupaj $3.00. Opozarjamo pa že sedaj rojake, da imamo le omejeno število knjig v zalogi; kdor hoče dobiti gotovo knjige v roke, naj se čimpreje naroči, ker smo prepričani, da bodo hitro razprodane. Poleg tega pošljemo nekaj stotin knjig tudi v staro domovino, vendar bomo gledali, da v prvi vrsti zadovoljimo naše ameriške rojake. Knjige so objednem krasen dar svojkn prijateljem v Ameriki ali pa r stari domovini, ker so kras vsaki knjižnici ali zbirki knjig. Zabave, smeha, burk je v knjisi dovolj, objednem pa ne primanjkuje poučnega berila o razmerah in šesrah raznih narovov v Afriki in Aziji, kar vse popisuje pisatelj zelo natančno, ker je sam dalj časa bival in hodil po onih krajih.
Rojaki, sezite torej po knjigah, dokler so pri rokah, ker prinesle vam bodo marsikako zabavno in smešno urico razvedrila.
Uredništvo Glas Naroda.
Cenik: kinjig,
katere se dobe v zalogi
SLOVENIG PUBLISHING COMPANY,
S3 CORTLANDT STREET, NEW YORK, IN.
Ssipaiile Generale mtianilp
(Francoska parobrodna družba.)
IREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN 'JURLJAft
Poštni parniki to:;
La Pro*ence" na dva vijaka. *La Savoie" „ „ „ La Lorraine" „ „ .T "La Touraine" t Pr
La Bretagni".*..............
La Gasgogne"..............
......11,200 ton, 30,000 konjskm mc.
......12,»>00
..........12,000
..........10,000
......... 8,000
.........8,000
25,000 25,000 12,000 9,000 9.000
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
arniki •dplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ur opolndne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., K. \
•LA LORRAINE *LA TOURAINE •LA SAVOIE •LA PROVENCE *LA LORRAINE
5. nov. 1908 *LA TOURAINE 12. nov. 1908 La Bretagne 19. nov. 1908/»LA PROVENCE 26. nov. 1908 *LA LORRAINE 3. dec. 1908. *LA TOURAINE
10. dee. 1908. 17. dee. 1908. 24. dec. 1908 3L dee. 1908. 7. jan. 1909.
POSEBNA FLO V iT V A.
Novi parnik na dva vijaka CHICAGO odpluje 7. nov. v Havre. Parni k CALIFORNTE odpluje dne 12. dee. v Bordeaux. Samo drugi in tretji razred od pomola 84 N. R., vznožje zap. 44. aliee Ga« drugega razreda *o S?m $66.M u ni]«.
jfarnfka s treato zaznamovani imajo p -tra vsjaate AA«	Kozminski, generalni agent sa zapauL
Deaoorn St.. Chicago. !-
MARKO KOFALT,
249|So. FrontSt.,
8TEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom « Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voli* macht) in drugih v notarski posel spadajoCib stvari, ktere točno in po ceni izvrSujem.
Dalje proda jem parobrodoe Uatfce za v start kraj za vse bc ljSe parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domonm, po najnjiji ceni.
Mr. Marko Kofalt je naS zastopnik za vse posle up »
takoro *-Cp'o priporočamo.
PRANK SAKSER OCX

NAŠI ZASTOPNIKI, kteri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse drage v našo stroko spadajoče posle. San Francisco, CaL: Ivan Stariha. Pueblo, Colo.: Peter Čulig. Indianapolis, Ind.: Alojzij Rudman. Waukegan, IIL: Fran Petkovžek. Chicago, HL: Mohor Mladič. South Chicago, HI.: Josip Kom-pare.
La Salle, 111.: Mat. Eorop. Calumet, Mieh.: M. Grahek, Mat. F. Kobe in Pavel Shalts.
Benwood, W. Va.: R. Hoffman. South Range, Mich.: Ivan Barič. Duluth, Minn.: Josip Scharabon. Hibbing, Minn.: Ivan Povfie. Ely, Minn.: Ivan Gouže. Eveleth, Minn.: Jnrij Eotze. Kansas City, Mo.: Ivan Kovažii in Ivan Rahija.
Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Češarek. Little Falls, N. T.: Fran Gregorka. West Seneea, N. T.: Jo van Mili*. Cleveland, O.: Frank Sakser Co., William Sittar in Mat. Pečjak. Oregon City, Ore.: M. Justin. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Canonsbuxg, Pa_: Geo. M. Shultz. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Greensburg, Pa.: Fran Kebe. Braddock, Pa.: Ivan Germ in Ivan ; Varoga.
Johnstown, Pa.: Fran Gabrenja. Forest City, Pa.: Joaip Zalar. Pittsburg, Pa.: Ignae Podvaanik.
DUŠNA PAŠA (spisal škof Fr. Baraga,) platno, rudeča obreza 75c., broširana 60c.
JEZUS IN iL\RIJA, vezano v slono-kost $1.50, fiao vezano v usnje $2.00, vezano v platno 75c.
KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano v slonokost $1.50.
MALI DUHOVNI ZAKLAD, šagrin, zlata obreza 90c.
NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50c.
OTROŠKA POBOŽNOST, 25o.
RAJSKI GLASOVI, 40c.
SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza 80c., fino vezana $1.75.
SRCE JEZUSOVO, vez. 60c.
SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00.
SV. URA, zlata obreza, fino vezano $2.00.
NAVODILO KAKO SE POSTj DRŽAVLJAN' ZJEDIN. DRŽAV,
5c.
ROČNI SLOVENSKO — ANGLEŠKI SLOVAR, 50c. STARE IN NOVE ZAVERE, 50«. AVSTRIJSKA EKSPEDICIJA, 20«. BARON RAVBAR, 20c. BARON TRENK, 20c. B0.JTEK V DREVO VP REŽ EN VITEZ. 10c. CAR IX TESAR, 20c. ČAROVNICA, 20c. DOMAČI ZDRVNXK PO KNEIPU, 50c.
ELIZABETA, 30c.
HEDVIGA BANDITOVA NEVE- /
STA, 20c. HIDEGARDA, 20c.
HITRI RAČUNA R, 40c.	\1
VRTEC NEBEŠKI, platno 70c., slo- JAMA NAD DOBRUŠO. 20c. nokost imit. $1.50.	NA VALOVIH .n'ZVFOA \u
UČNI KNJIGE.
ABECEDNIK SLOVENSKI, vezan 20c.
AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI TOL^LVČ, 50c.
ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40c.
ČETRTO BERILO, 40c.
Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA 90c.
EVANGELIJ, vezan 50c.
GRUNDRISS DER SLOVENI-SCHEN SPRACHE. vezan $1.25.
HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 40<s, mali 30c.
KATEKIZEM mali 15c, veliki 40c.
NAVODILO ZA SPISOVANJE RAZNIH PISEM, nevez. 75c.
PODUK SLOVENCEM ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30e.
PRVA NEMŠKA VADNICA, 35c.
ROČNI SLOVENSKO — NEMŠKI SLOVAR 40c.
Steelton, Pa.: Marko Kofalt in Jo- SL0VAJ^ SLOVENSKO - NEM-
^^^ _	1 ŠKI Janežič-Bartel, fino
Willock, Pa.: Fran Seme.
Youngwood, Pa.: Nik. I. Grba.
vezan
$3.00.
SLOVAR NEMŠKO — SLOVENSKI Janežie-Bartel nova izdaja, i fino vezan $3.00.
j SLOVARČEK PRIUČITI SE NEM-. j ŠČENE BREZ UČITELJA, 40c. itilwaakee, Wis.: Josip Tratnik in g PR ETNA KUHARICA, broširova-Jo«p Cunta.	no 80e
Rock Springs. Wyo.: Maks Ker- ; SPIS0VNIK LJUBAVNIH IN ŽE-žišnik o A. Justin.
West Jordan, Utah: Anton Palčič. Black Diamoud, Wash.: Gr. Po-renta.
Thomas, W. Va.: Josip Rus.
NAŠI POTNIKI:
J. A. Pibernik, John BahoriS in Joe Cuzak, kteri potujejo sedaj po državi Pennsylvania, Michigan in Colorado.
Vsi naši zuztopmki so z uurj it ■Is-Ije ras* v poslovni zvezi, valed cesar jih rojakom najtoplej« priporočamo.
Knjige »družbe sv. Metierja'1
se došle v naše uredništvo in jik pričnemo naročnikom takoj razpošiljati Vsak naročnik dobi
XITOVAN'JSKm PISEM, 2oc. VOŠČILNI LISTI, 20c. ZGODBE SV. PISMA
ZABAVNE
IN RAZNE DRUGE KNJIGE.
A LAD IN S ČAROBNO SVETILNI-
CO 10c. ANDREJ HOFER 20c. AVSTRIJSKI JUNAKI, vez. 90e., f nevez. 70c.
j BELGRAJSKI P»ISER. 15c. BENEŠK^V VEDEZEVALKA, 20c. BOŽIČNI DAROVI, loc. BUCEK V STRAHU, 25c. j BURSKA VOJSKA, 30c. CERKVICA NA SKALI, 15c. CESAR FRAN JOSIP, 20c. "CESARICA ELIZABETA, 15c.
I
O knjig.
V zalogi pa imamo par sto iztiso> CIGANOV A OS VET A, 20c. teh knjig več in te prodajamo, deklet zaloga ne poide, po $1.30 s poštnine ali ekspres-stroški vred.
Rojaki iz Clevelanda, O., in okolice dobe iste tudi pri našej podružnici * Clevelandu, O., 6104 St. Clair Ave.r N. E. Naročniki na te knjige, kteri so spremenili svoj naslov, ozirosaa ki so se preselili, naj nam naznanijo svoj novi in stari naslov, da knjige-gotove dobe.
Upravništvo "Glasa Naroda'1.
elegantne
POZOR SLOVENCI IN HRVATI.
Podpisani priporo&ua vsem potuje žam rojakom v Ghieagi, 111, in okoli r svoj dobro urejeni
—: SALO O H.
Na racpolago i—m tudi lepe ktt Ijižče. Tožim vedno sreie in dobr-Beip pivo, j ako dobro domače vi*: rasne likerje ter prodajam fine saac* ke. Postrefiba solidna.
Prodajam tudi io preakrbnjem F* robrodne listke za vse prekoasorsk* frte po isvixnih cenah. Peilljatn marje v staro domorlao saneulj^' :K'Unn po dnevnem kurstu V r-sen s banke Frank Sakaer v Kr Torka, dvoji k svojimi S908 Greeabay Av^, M* (Tktsaja, lil _IMP mOKFAMM,
Pozor! Slovenci Pozor! ^SALON^
^modernim kogljldčem
SveJe pivo v sodiCkih in buteljkah k druge raznovrstne pijače ter unšjskb smodke. Potniki dobe pii meni čednt prenočišče za nizko ceno.
Pottnibt točna in izborna.
Vsem Slovencem in drugim SlovasMI se toplo priporoča
Martin Potokar
S64 3«. CMrtK Avl« Chicago, lit
CVETINA BOROGRAJSKA, 20c. CVETKE, 20c. ČAS JE ZLATO. 20c. DAMA S KAMELJAMI, $1.00. DARINKA, MALA ČRN OGORKA, 20c.
DETELJICA, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov,
20c.
ENO LETO MED INDIJANCI, 20c. ERAZEM PRED JAMSKI, 15c. ERI, 20c.
EVSTAHIJA, 15c. FABIOLA, 60c. GENERAL LAUDON, 25c. GEORGE STEPBQENSON, oče železnic, 40c. GODČEVSKI KATEKIZEM, 20c. GOZDOVN1K, 2 zvezka skupaj 70c. GROF RADECKI, 20c. HIRLANDA, 20c. | IVAN RESNICOLJUB. 20c. IZ AN AMI, mala Japonka, 20c. IZDAJALCA DOMOVINE, 20c. IZGUBLJENA SREČA, 20c. IZIDOR, pobožni kmet, 20c. IZLET V CARIGRAD, 40c. JAROjVIIL, 20c.
JURČIČEVI SPISI, 11 svezkov, u-metno vezano, vsak zvezek $1.00.
KAKO JE IZGINIL GOZD, 20c. KAKO POSTANEMO STARI, 40c. KAR BOG £?TORI JE VSE PRAV, 15c.
KNEZ ČRNI JURIJ, 20c. KOSI ZLATE JAGODE, 50c. KRALJICA DRAGA, 20c. KRVNA 06 VET A, 15c. MAKSIMILJAN L, cesar meh i k an -
ski, 20c. MALA PESMARICA, 30e. TtTAT.T VITEZ, 3 zvezki skupaj $2.25.
ALOVUI JUŽNEGA MORJA,, loc.
PESMARICA GLAZBENE MATICE, fino vez. $1.50. POD TURŠKIM JARMOM, 20c. POTOVANJE V LTLTPUD, 20c. RIBIČEV SIN, 10c. SANJE V PODOB^VH, male 15c. SV. GENOVEFA, 20c. SV. MOTBURGA, 20c. ZBIRK.V DOMAČIH ZDRAVIL 50*. ŽENINOVA SKIRIVNOST, 20c. yLXTl BOŽJA Z BLEDA, 10c. MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠTENJAKOVTČ, 20e. MLADI SAAIOTAJ?, 15c. MLINARJEV JANEZ, 40c. MRTVI GOSTAČ, 20c. MUČENIKI, A. Aškerc, vez. $2.00. NA INDIJSKIH OTOCIH, 25c. NAJDENČEK, 20c. NA PRERIJI, 20c. NARODNE PESMI, Žirovnik, 3
zki, vez. vsak po 60c. NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zvezki. vsak po 20c. NASELJENCI, 20c. NASELNIKOVA HČI, 20c. NAŠ DOM, Zbirka povesti. Vsak 20c.
NEDOLŽNOST PREGAJANA IN
POVELIČANA, 20c. NIKOLAJ ZRTNJSKI, 20c. OB TIHIH VEČERIH. 70e. OB ZORI, 70c.
ODKRITJE AMERIKE, 40c. PAVLIH A, 20c.
POSLEDNJI MOHIKANEC, 20c. PRAVLJICE fMajar,) 20c. PRED NEVIHTO. 20«. PREGOVORI, PRILIKE. REKI, 30c.
PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30c. PRINC EVGEN, 20c. PRIPOVEDKE.. 3 zvezki po 20c. PRST BOŽJI, 15c. REPO ŠT EV, 20c. RINALDO RINALDINI. 30t-. ROBINSON, broširan, 60o. RODrilNSKA SREČA, 40c. RODBINA POLANEŠKIH, 3 zvezki $2.50.
RUSKO-JAPONSKA VOJSKA. 5 zvezkov za 75c.
SANJSKE KNJIGE, velike, 30c. SENILIA, I5c.
SITA, mala Hindostanka, 20c. SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30c. SLOVENSKI ŠALJIVEC. 3 zv-ezka, po 20c.
SPISJE, loc.
SPOMINSKI LISTKI IZ AVSTL7-
SKE ZGODOVINE, 25c. S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20«. STANI.EY V AFRIKI, 20c. STEZOSLEDEC, 20c. STOLETNA PRATIKA, COc. STO PRIPOVEDK, 20c. STRELEC, 20c.
STRIC TOMOVA KOČA, 60c.
SVETA NOČ, 15c.
ŠALJIVI JAKA, 2 zv., vsak po 20c.
ŠALJIVI SLOVENEC, 75c.
ŠTIRI POVESTI, 20c.
TEGETIIOF, slavni admiral, 20c.
TIUNG LING, 20 c.
TISOČ IN ENA NOČ, 51 zvezkov,
$6.50.
TRI POVESTI GROFA TOLSTOJA, 40cc.
V	DELU JE REŠITEV, 20c. VENČEK PRIPOVESTI, 20c.
V	GORSKEM ZAKOTJU, 20c. VOHUN, 80c.
VRTOMIROV PRSTAN, 20c.
V	ZAR-H MILADOSTI, 20c. WINNETOU, rdedi gentleman, tri
zvezki $1.00. ZLATA VAS, 25c. ZLATOROG, $1.25. ZMAJ IZ BOSNE, 60c. ŽALOST IN VESELJE, 45e,
V AT J SVEZNALEC, 20c. MARIJA, HČI POLKOVA, 90s. MARJEmCA, COe.
MATERINA ŽRTEV, 60s.	^
Opomba. IfaroHLom je piHoiitt denarno vrednost bodisi ▼ futovlil lisiliil nakasnid aH poitnQi iwnValt Po&fcnina je prt i taK
ZTTMTJEVTDL
ZEMLJEVID AVSTRO -OGRSKI,
veliki 25c.. mali 10c. ZEMLJEVID EVROPE, 26e. ZEMLJEVID KRANJSKB DEŽB-
LE, mali 10». ZEMLJEVID ZJEDINJENIH UR-ŽAV. mali lOe.