Političen list za slovenski narod.
F« polti prejeman velja: Z a celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 £ld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 (Id., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 ,6. uri popoludne.
i^tev. n.
V Ljubljani, v četrtek 28. marca 1889.
Letnilt XYII.
Gabilo na imix>cbo._
„SLOVENEC",
edini katol.-konservativni slovenski dnevnik s prilogo „Domoljub" vred
vel j 4 za Ljubljano pri opravništvu ali v „Katol. Bukvami" prejeman:
Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... C „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa veljd:
Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 . Naročaje se lahko vsak dan, a list se dobi sc-le z duem nnročbe.
„DOMOLJUB"
sam brez „Slovenca" stoji do konca 1. 1889. s poštnino vred, ali v Ljubljani na dom p oši 1 j an le osemdeset novčičev. Naročnino na to prilogo prejema „Slovenčevo" opravništvo in pa „Katol. Bukvama".
Vredništvo in opravništvo „Slovenca" in „Domoljuba".
Državni zbor.
Z Dunaja, 27. marca.
Budgetna razprava.
(19. in 20. dan.) Duhovniška kongrua. V sinočnji seji bil je na vrsti proračun verskih zakladov. Poslanec dr. Fuchs je pri tej priliki ob-
širno pretresal duhovniško kongruo in z odloki upravnega sodišča dokazoval, da je ravnanje ministerstva za bogočastje v nasprotji z dotično postavo. Poslanci z obeh strani so ga poslušali z veliko pozornostjo in mu živahno pritrjevali, ko je konečno vladi priporočal, naj se strogo drži sklenjenega zakona in naj ga nikar ne zavija po svoje.
Bogoslovje.
Danes se je nadaljeval proračun za bogočastje. ob enem pa rešil tudi zakon, s katerim se vravna-vajo plače bogoslovskih profesorjev in ki je obveljal brez vsakatere premembe. Kronavvetter je imel pri tej priliki dolg govor, v katerem se je protivil vsa-kateri podpori katoliške cerkve, ki naj za svoje potrebe sama skrbi, kakor skrbe vsi drugoverci. Mož ne pomisli, da doneski verskih zakladov niso vladna podpora, ampak cerkvena lastnina, katero si je bila država pred sto leti prisvojila. Kar torej država sedaj cerkvi daje, ji ne daje zastonj, ampak le vra čuje, kar je bilo nekdaj njenega in kar bi ji morala z vso zgubo in vsem dobičkom vrniti.
Cerkev v Barkovljah.
Pri begočastju govoril je danes tudi slovenski poslanec Nabergoj, ki je živo opisoval slabi stan farne cerkve v Barkovljah, katere ubožni larani ne morejo popraviti. Mestni zbor tržaški se za to cerkev nič ne briga, pa tudi deželna vlada ne, dasi je cerkev pod cesarskim patronatom. Ljudje so že pred 24. leti pri vladi prosili podpore, pa ta prošnja še dozdaj ni rešena. Konečno predlaga Nabergoj resolucijo, ki vladi priporoča, naj vsaj za 1. 1890 v državni proračun postavi primeren znesek. Ta resolucija je bila zadostno podpirana in se jo izročila budgetnemu odseku, da jo pretresa in v zbornici o njej poroča.
Visoke šole.
Pri vseučiliščih je bila vpisana cela vrsta govornikov, pa imata govoriti na vsaki strani samo po jeden. Izmed levičarjev govoril je dr. Derschatta,
na desnici pa ravno sedaj govori češki poslanec Fišera o višji kmetijski šoli na Dunaji. Za njim se ima razprava skleniti in bosta govorila le še dva generalna govornika pa poročevalec. Ker danes zvečer zarad justičnega odseka ni seje, pridejo srednje šole najbrže še le jutri na vrsto.
Tuje srečke.
A Minolo soboto je državni zbor obravnaval o vladni predlogi glede vnanjih srečk in posojil z dobitki. Debata je bila precej živahna, ker so levičarji očitali vladi, da bi morala že davno prepovedati vnanje srečke, akoravno jim ta stvar ni prišla na misel, ko so bili na krmilu. Plener in Kopp sta metala žveplo na vlado in desnico, Mattuš in finančni minister Dunajevski sta gasila, in konečno je bila postava sprejeta z malimi premembami.
§ 7. te postave se glasi: Kdor v tiskovinah ali javno naznanja in priporoča prepovedane srečke ali loterije, dalje posojila z dobitki, ki se po tej postavi ne smejo kolekovati, kdor objavlja izžrebane številke prepovedanih loterij, kaznuje se z denarno globo do 300 gld.
Vsakdo je že opazil naznanila v listih o vnanjih srečkah. Celo veliki listi v inseratih priporočajo vnanje srečke, in marsikdo je že poskušal svojo srečo, ne da bi mislil na postavno prepoved. Na tisoče ljudij kupuje z mirno vestjo vnanje srečke, kot: hamburške, brunšviške, lipiške, berolinsKe itd. Vnanje banke pošiljajo v dežel brez naročbe «ele kupe svojih srečk.
Ti špekulantje zvedo za vsakega trgovca in obrtnika ter mu vsiljujejo svoje dvomljivo blago. Kjer ni tožnika, tudi ni sodnika, in tako je bilo doslej. In kar se je skrivoma godilo, nas toliko ne zanima. Kaj pa se lahko zgodi, ako javna oblast izve, da ima ta ali oni prepovedane vnanje srečke ?
Zadnji čas skušajo spretni poštni uradniki iz zasebnih pisem priti na sled naročnikom hambur-škili srečk. Take naročnike zaslede na trojen način.
LISTEK.
Lovska burka.
ii.
Po južini tistega dne sedi strojar v gorki sobi in pregleduje svoje dolžne knjige, da vidi, koliko je kdo dolžan na kožah, in če ne bi kazalo katerega kasnega plačnika malo opomniti — kar potrka nekdo na vrata in v sobo stopi grajski log;'ir, g. Strel, jako resnega obraza. Po navadnem pozdravu postavi puško v kot in se nasloni na steno Sedmaku nasproti.
„Kaj pa takega?" — zagodrnja strojar v svojem naslonjaču. „Ste morda, g. Strel, prinesli v stroj kožo onega 6rnjaka, ki je imel kozlovske rogove?"
„Hm, prinesel nisem ravno nič" — odvrne logar — „pač pa bi rad nekaj odnesel, kar je danes zjutraj skrivaj prišlo v hišo poštenjaka Sedmaka".
Strojar obledi in beseda mu zastane. Strah ga obide, če ni morda prišel logar po zajca.
„Danes zjutraj" — nadaljuje logi'ir mirno in resno — „je moj sin slišal strel dobro uro od logarske hiše. Urno sname puško s klina in hiti v gozd gledat, kpj da strel pomeni. Kmalu zapazi
skozi grmovje našega lovca Lesjaka, ki z velikim zajcem hiti doli v trg. Ko se vrne iz trga, precej ga trdo primem; on pove vse, da je zajca ukradel in vam prodal za 1 gld. 20 kr. Mar to ni res, gosp. Sedmak? Zahtevate dokazov, prič?"
„Kaj pa je za to?" — izgovarja se strojar ves preplašen. „Ako bi bil tudi zajca kupil, mu je li na ušesih zapisano, da je ukraden?"
„Lirum, larum, ta izgovor je prazen" — povzame logdr. „Mojster strojar dobro ve, da je lov na zajce s 15. dnevom januarija prepovedan in da kdorkoli zajca pozneje ustreli ali kupi, zapade kazni. Zajec je bil mnogo dni čez ta obrok ubit in ,nota-bene' zajec angleškega plemena, katerih sem lani tri pare naročil iz Anglije za lepe novce, da se po želji našega g. grofa v zaprti ogradi zaredijo in po-žlahtnijo naše navadno pleme. Zajec stoji 10 gld. Lovca Lesjaka, ki sem ga že dlje časa imel na sumnji, da mi zajce odnaša, da vjame par grošev za žganje, sem že naznanil pri gosposki. Še danes ga odpeljejo v luknjo, kjer naj se pustne dneve gosti s kašo in krompirjem. Cez par dni bo obravnava, h kateri bodete tudi vi kot kupec ukradeue divjačine pozvani. Kako se bo stvar iztekla, si lahko mislite. Nekoliko noči bodete v družbi Lesjakovi pronočili pod cesarsko streho ali pa globoko v žep posegli, da v denarji plačate kazen. Kaj si bodo
ljudje o vas mislili, kaj bo vaša gospa rekla, sosedje in znanci, tega še omenjati nočem. To so nasledki vsacega nepoštenega dejanja. Ivakoršna preja, tako je platno. Kdor ni pravici zvest, pride gospfiski v
pest."
Strojarja so vse barve prehajale pri tej razpravi logarjevi, s prva bela, potem rumena, nazadnje zelena. V žep poseže in s tresočo roko moli proti log;irju polno mošnjo tolarjev, rekoč: „Nate, nate, pa molčite! Za božjo voljo, le tega ne, le tega ne, g. logdr, »ko ste bili kdaj moj prijatelj!"
Zdaj se odpro vrata in v sobo prihrumi srdita, kakor furija, debela strojarica, telebi pred moža zajčji meh, iz predpasnika pa iztrese velik kup semi, rezanice in žaganja, s katerim je bil zajčji meh natlačen ter začne svojega zakonskega tovariša s tako ljubeznjivimi izrazi častiti, da je bil revež usmiljenja vreden. Kakor toča na strneno polje, tako se je usi-palo iz ust strojarice na ubozega možii.
Zanimiv je bil ta prizor: strojar sedeč v naslonjaču, ves poparjen, lojevo barvo na obrazu, sredi sobe bojevita Urša, puhajoč od jezo kakor puran, na strani pri oknu pa logar z obema rokama na ustih, da bi na glas smeha ne izpustil.
Dozdevnega zajca so bili pri logarju tako umetno naredili, da je bil čisto podoben pravemu zajcu in bi ga ne bil na prvi pogled celo lovec

V prvo vrsto smemo prištevati one, katere zasačijo „in 11 »granti", da imajo prepovedane srečke. Teh je primeroma najmanj.
Večje je število druge iu tretje vrste. Dotični poštni urad u. pr. sluti v pismu več vnanjih prepovedanih srečk. Po postavi 7. dnž 6. aprila 1870 pa uradniki ne smejo z namenom prelomiti pismene tajnosti. Pisma smejo odpreti le na podlagi sodnikovega povelja. Torej celo državna finančna oblast ima v tem slučaji zaprto pot. Kaj se zgodi?
Na podlagi ukaza finančnega ministerstva z dne 6. novembra 1874 v dogovoru z notranjim, trgovinskim in pravosodnjim ministerstvom morajo pisma, v katerih slutijo prepovedane srečke, oddati bližnjemu carinskemu uradu ali finančni oblasti prve stopinje.
Pokličejo naročnika iu prosijo, naj vpričo uradnih oseb odpre pismo. To je v teoriji, v resnici pa drugače. Ako nadpisanec (adresat) sluti, zakaj so ga pozvali, noče pisma odpreti ter reče, da ne ve, kaj je v pismu.
Ker ga po nobeni postavi ne morejo prisiliti, da bi pismo odprl, in mu tudi pisma ne morejo odtegniti, je vsa preiskava brezvspešna iu adresat dobi svojo srečko. Ako pa pisma ne zahteva, pošljejo pismo po postavi iz leta 1838 glavnemu poštnemu uradu na Dunaj, kjer je raztrgajo in zažgo. Ako pa v pismu slutijo vrednostne papirje, shranijo pismo in ime nadpisanca objavijo v uradnem listu. Zvit naročnik pa se ne oglasi, krivde mu ne morejo dokazati, ker pisma ne smejo odpreti, in tako uide kazni.
Tretji slučaj je, ako finančna oblast izve, da ima ta ali ona oseba prepovedano srečko. Ako jo pokličejo na odgovor, lahko taji, da nima srečke. Oblast kar naravaost ne more udreti v njeno stanovanje, ker to zabranjuje postava z dne 27. oktobra 1862 v varstvo hišne pravice. Po § 3. sme finančna oblast le tedaj preiskali stanovanje, ako se gre za velike prestopke. Ako lastnik torej utaji srečko, je uradno postopanje končano.
Kdo naj se torej sedaj zagovarja ? Le pošten človek, ki si je naročil srečko, a ni vedel, da je prepovedana. Cital je v svojem listu priporočilo teh ali onih vnanjih srečk, naročil si jih, in če ga oblast prime, tudi ne bode tajil. Za svojo poštenost pa si je nakopal občutljivo kazen. Zvita buča ali agent z vnanjimi srečkami pa srečno pete odnese.
In morala? — Pošteni ljudje gredo na led, ker ne poznajo postave in se zanašajo na priporočila v svojih listih.
Govor poslanca Feijaitčiča
v državnozborski seji dne II. marca t. I.
(Dalje.)
Leta 1883 se je volil v Ptuji nemško-liberalen okr. zastop, kateremu je po postavi potekla opravilna doba v novembru 1S86. Toda še-le leta 1887 se je izvolil novi okrajni zastop iu še-le leta 1888 je začel svoje delovanje. Minulo je tedaj namestu treh skoraj pet let. In zakaj? Hoteli so na vsak način obdržati leta 18S3 voljene nemško-liberalne gospode
spoznal, še manj pa strojar ali njegova zakonska polovica.
Strojar ves razbeljen od jeze hoče zdaj svoje tolarje zopet imeti, toda logar mu jasno dokaže, da se vkljub temu stvar sama na sebi čisto nič ne premeni. Kaj je Lesjak s to šalo nameraval, njemu nič mari, strojar pa je vendar imel namen, ukradenega zajca kupiti in to celo o zaprtiji zajčjega lova. Tožba pojde svojo pot naprej, ako se ta zanj gotovo neljuba zadeva z lepa ne potlači. Strojar sam to iz-previdi in pusti tolarje logarju proseč ga preponižno, naj blagovoli molčati o vsem tem, da ljudje ne izvedo, kako ga je Lesjak namazal. S prijaznim pozdravom odide logar iz hiše. Malo je manjkalo, da se ni razletel od samega smeha.
„O to so živi parkeljni, ti zelenci, ti gozdni škrati!" — začne zdaj Sedmak rohneti po sobi. „Kako so me zopet prekanili! Zajčji meh z rezanico in mahom natlačen kupiti za 1 gld. 20 kr., — ob mošnjo tolarjev priti, da vse to ne razglasi, — sitnost z ženo! — Kaj, če to ljudem v zobe pride, — če se izve ,pri jelenu', — moja stava? Pa vsaj je obljubil Strel, da bo tiho, menda vendar ne bo kje kaj bleknil. O ta debeli četrtek je debel — ne bom ga pozabil svoj živ dan.
Kaj pa, da se je še tisti dan zvedlo po vsem trgu, kako so lovci Kožarja za pusta naredili. Logar
in kmete, da bi volili v okrajni šolski svet, kateremu je potekla opravilna doba leta 1887. Ta namen so tudi izvršili. Seveda je bilo to treba na kakov način prikriti in s postavo olepšati. Volitve novega okrajnega zastopa niso mogli dlje odlašati in ta se je vršila meseca junija 1887, toda trajalo je dolgo, da sta se potrdila njegov načelnik in namestnik. Posebno je ugajalo deželnemu šolskemu svetu, da se je vložila pritožba zaradi tega, ker so se hišniki uvrstili mej veleposestnike. Deželno namestništvo je kot zadnja stopnja pri pregledanji iu potrjenji vo-liluega seznama na vsak način hotelo imeti hišnike mej veleposestniki. Proti temu se je vložila pritožba pri upravuem sodišči, ki je našlo postopanje pomanjkljivo in je vrnilo volilno zadevo, da se popravi. Toda hibe se niso popravile. Stari okrajni zastop je vsled smrti in premenjenega domovanja že zgubil desetino svojih članov, opravilna doba mu je že potekla in osnovanju novega so se delale iste zapreke, kakor za časa volitve. Položaj je bil bolj kritičen, kakor poprej, in vendar sta bila dne 13. junija 1888 potrjena načelnik in njegov namestnik. Opomnim pa, da smo nekaj dni poprej v zbornici interpelovali, ali vlada ne misli storiti konca temu nestrpnemu stanju in omogočiti okrajnemu zastopu, da more vsaj prej pričeti z delovanjem, prodno mu poteče opravilna doba. Pri tem je pa dvoje zanimivo. Zanimivo je, da se namestništvo vzlic nasprotnim razsodbam, katere je upravno sodišče izdalo poprej že v dveh slučajih, drži svojih nazorov in hoče na vsak način imeti hišnike mej veleposestniki. Upravno sodišče nima izvrševalne moči, zaradi tega se morajo vladni organi v prvi vrsti ravnati po njegovih pravnih načelih.
Toda stvar ima drug vzrok. Okrajni zastopi so zastopstva interesov, volijo namreč veliki posestniki, trgovina in obrt, kmetske občine, mesta in trgi. Kakor so razmere na Štajerskem, morajo skoraj vselej Nemci imeti večino, ako se hišniki prištevajo mej veleposestnike, kajti mesta volijo svoje nemške zastopnike, obrt in trgovina tudi nemške zastopnike, le kmetske občine so prepuščene Slovencem.
Gre se tedaj za veliko posestvo, ki je odločilno. Ako se tedaj uvrste mej veleposestnike hišniki, ki so večinoma nemško-liberalni gospodje iz Ptuja, verojetno je skoraj povsod, da bo okrajni zastop vzlic ogromni večini slovenskega prebivalstva nemški. Tej slučajnosti je ptujski okrajni zastop, o katerem sem prej govoril, skoraj vedno izpostavljen. Bilo je že mnogo nemško-liberalnih večin, in vendar je število nemškega prebivalstva v ptujskom okraji, ki je eden največjih, jako majhno.
Nasproti 3000 Nemcem je 46.000 in več Slovencev. (Čujte! na desnici.) Pri teh razmerah vendar to zastopstvo ni zastop okraja, marveč ptujskega mesta.
Zanimiv je pa tukaj še drug moment, namreč dvojna mera, s katero se meri. V Ptuji so tako postopali, da se z odlašanjem ni mogel potrditi načelni« in njegov namestnik. V Celji, kjer so bile iste razmere, a se je vložila pritožba na upravno sodišče, se je pa doseglo potrjenje. Ako se prašamo po vzroku, zameriti nam ne more nikdo, ako trdimo,
sam je obletel vse znane hiše in pravil, po čem strojar kupuje zajčjo dlako. In ko je ta predpustua šala prišla med ženske, ni bilo kmalu po vsem trgu človeka, da bi za-njo ne vedel. Kar veste ženski dve, vedo vsi ljudje.
*
Pa s tem ni bilo še konca komediji. Še tisti večer se napoti strojar z mrakom vred k „jelenu" na svojo navadno pivo. Danes je debeli četrtek, torej tehten vzrok, še malo več časa izostati, — posebno po britkih skušnjah današnjega dneva. Še na um mu ni prišlo, da bi kdo vedel o zajčji kupčiji. Mislil si je, da je bil logar vesel mošnje tolarjev iu da se zdaj doma v gozdu greje pri topli peči. Stopi v gostilno in gré kakor druge poti v malo sobo, kjer se posadi na svoj stari sedež. Čudno pa se mu je zdelo, zakaj je danes toliko število gostov in tako zgodaj „pri jelenu". Vsi navadni gostje so bili zbrani, samo župana ni bilo še med njimi.
„Danes je bil v trgu g. Strel, grajski logar" začne eden gostov dopovedovati, — „pa ni bilo nič ž njim. Tekal je tje ob hišah, kakor bi mu v glavi vrelo. Govori se, da je prišel na sled neki lovski tatvini in da že tudi sumi, kje bi bila skrita ukradena zver. Bil je ves srdit. Tako mi je pravil čevljar Kopitar iu krojač Zapleta, botra Čenča in soseda Klepetulja."
da ni bil postaven, marveč političen, kajti v Celji je bil izvoljeu okrajni zastop z nemško-liberalno, v Ptuji pa s slovensko-narodno večino. Toda čemu naj govorim o malenkostih, če se v velikem tako tepta pravica Slovencev, kako da uradniki ne razumejo jezika onega naroda, s katerim morajo uradno občevati, da je bil na pr. pri ptujskem okrajnem glavarstvu pribit listek, na katerem so bile zapisane štiri ali pet občin, zahtevajočih slovensko uradovauje? Iz tega se sme z gotovostjo sklepati, da so poslali tem občinam sicer slovenske spise; drugim več sto občinam, ki tudi spadajo k okrajnemu glavarstvu, se je pa dopisovalo nemški.
Kaj naj razkladam slučaje, kakor na pr. oni, ki se je pripetil pri okrožnem sodišči in okrajnem glavarstvu v Celji, kjer je z globo zaukazal okrajui glavar občinskemu predstojniku, naj reši nemški dopis, katerega ni razumel ter ga je zaradi tega vrnil okrožnemu sodišču, da bi ga mu poslalo slovenski. Take so razmere na Štajerskem.
Dovoljeno naj mi je nekoliko pojasniti razmere na Koroškem. Na Koroškem je zgodovinsko in tudi vsled neugodnih odnošajev navstalo stanje, ki jako tlači slovensko prebivalstvo in ga ovira, da ne more priti k besedi. Zemljiško razbremenjenje na primer se na Koroškem ni tako izvedlo, kakor drugod, kajti cele pokrajine so iz več sosednjih velikih srenj, ki nimajo lastnega gojzda, akoravno je dežela gojzdnata. Navezane so glede lesa in steljo na graščine ter morajo kupovati te za gospodarstvo tako potrebne reči. Odvisno pa je tudi od volje grajščakov, ali jim hočejo te potrebne reči prodati ali ne.
Prebivalstvo občuti to kot veliko breme. Raje plačuje davke, kakor pa te davščine grajščakom. Toda grajščine niso zadovoljne le z denarjem, kateri dobivajo od ljudi za te prodane predmete, marveč tudi vplivajo na prebivalstvo v političnem oziru. Enaki odnošaji so pri obrtih in rudnikih. Ljudem se daje delo, a za to se jim predpisuje politika.
Če se uvažujejo te razmere, kakor tudi okoliščina, da zadnji čas tudi mestno prebivalstvo vpliva pri volitvah v občinsko zastope, ker se meščanje poslužujejo volilne pravice za gojzdne parcele, za katere po krajcarjih plačujejo davek, potem se ne smemo čuditi, da slovensko prebivalstvo ne pride k besedi, da si more od 14 kmetsko-občinskih sedežev v deželnem zboru priboriti in ohraniti le dva, ker so se slovenski okraji vedno spajali z nemškimi, tako da Slovenci vsled opisanih razmer in zaradi te volilne geometrije nikakor ne morejo prodreti.
To pa, da proti slovenskemu prebivalstvu, ki se mora bojevati zoper take razmero, tudi oblastnije delajo za one elemente, je pa vendar čudno. Omenil sem že, kako postopajo z učitelji, ako pokažejo naklonjenost narodu slovenskemu, kateremu pripadajo, in kako drugače se ravna z učitelji, ako se vdele-žujejo nemško-liberalnih izjav. Toda glava oblastev na Koroškem, deželni načelnik, postopa tukaj tako, da moram to nekoliko pojasniti. Dozvoljujem si obračati te besede naravnost na ekscelenco gospoda vodjo ministerstva notranjih zadev, da se mi ne bo očitalo, da govorim in napadam osobo, ki ni navzoča.
„Jaz pa sem to reč drugače slišal", — oglasi se gost ob drugem koncu mize. — „Moj sin, ki je bil po opravku na pošti, je dejal, da logar v krčmi na pošti sedi in polno ljudi je okoli njega, ki se na vsa usta krohotajo temu, kar jim razklada. Si je pa že zopet kako godčevsko umislil; to vam je ptič, da mu ga ni para, vseh muh je poln, ž njim ne kaže češenj zobati."
Lahko si je misliti, kako je strojarju gorko prihajalo pri tem razgovoru, zlasti ko je opazil, da se gostje eden drugemu muzajo in skrivaj po njem ozirajo. Raje bi bil to uro na zadnjem vogliču svetA, kakor pri gosposki mizi. Slastno pivo se mu je zdelo grenko kot žolč in smodka mu ni hotela vleči, dasi je že mnogo žveplenic pokuril. Obetal je sam pri sebi, da bo dal logarju par najlepših kož za jirhaste hlače, zastonj, prav zastonj, ako ga ni izdal.
V sobo stopi zdaj gospod župan in načelnik gasilcev ter vošči družbi „dober večer in veselo zabavo, ker je debeli četrtek". Strojar se razveseli novega gosta, ki ga je posebno rad imel in visoko čislal, ter mu migne, naj se usede poleg njega. Ta pa za zdaj ne more sesti, ampak izvleče iz žepa polo papirja in se odkašlja, da bi nekaj glasno pre-čital. Od vseh voglov mize se približajo gostje in se vstopijo okoli njega, poslušat, kaj se bo bralo.
Kako se vede deželni predsednik sam ? Ako se nastavi župnik sli provizor na slovenski župniji, naprosi se ordinarijat, da mu dii na pot, ali kakor slove po besedah, da mu dû pri priložnosti razumeti, naj se v svojem bodočem delokrogu popolnoma ogiblje narodnih strankarskih rovanj. (Poslanec Wagner: Popolnoma pametno! — Poslanec dr. Trojan : Nemcem tudi?) In kaj so storili ti župniki in provi-zorji ? Podpirali so one, ki tukaj podpirajo vlado ter so izvolili ministra za poslanca.
Poizvedovalo se je o pristojnosti neke osebe, in sicer zaradi tega, ker je prišla v občno bolnišnico na Koroškem. Prosilo se je neki župnijski urad, naj dii o tem pojasnila; ta župni urad je pisal drugemu, slednji pa občinskemu zastopstvu. To dopisovanje je bilo slovensko. Prišlo je v svoji slovenski obliki tudi deželnemu odboru pred oči. Ta je porabil to priliko ter je poslal deželni vladi dolgo noto, v kateri je skušal dokazati, da ne sme biti na Koroškem slovensko dopisovanje dovoljeno (Oujte, čujte! na desnici), ker so župnijske matice — na te so se tedaj sklicavali — javne listine, in da sme deželni odbor zahtevati, da se sestavljajo te listine nemški, ker imajo pravico javnosti. (Poslanec dr. Trojan : To je slavenjenje v Avstriji.) Nadalje so se upirali — in to vse pri poizvedovanji o pristojnosti neke osebe — zoper pisavo imena. To osvetljujem z imenom Vilčnik, katero sem prej navedel ; ime je slovensko ter se pravilno piše s sedmimi črkami, koroški pa naj se piše z dvanajstimi črkami !	(Dalje sledi.)
Politični preg-led.
V Ljubljani. 28. marca.
Notranfe dežele.
Rektor dunajskega vseučilišča, prof. Edvard Suess, se je odpovedal svoji častni službi kot rektor. V poslanišlcih krogih se sodi, da je storil to zaradi tega, ker je imel kot rektor preveč zavezane roke nasproti naucnemu ministerstvu in je hotel biti popolnoma pro^t vseh pomislekov v na-učni razpravi.
Nova oprava pehote pri oddelkih, ki imajo že puško-repetirko, še vedno ni konečno dognana. V ta namen je ministerstvo odposlalo fml. Prid. Eotze-ja na nadzorovalno potovanje ter se je vojnam zaukazalo, da morajo po končanih letošnjih orožnih vajah predložiti poročila ; iz vsega tega se razvidi, da ne bo pred mesecem novembrom t. 1. izšel novi predpis o opravi in oboroženju.
Szogyenyi je dobil ponudbo, da bi prevzel ogersko ministerstvo notranjih zadev, in to vsled izrecne želje merodajnih krogov, ki ga nočejo pogrešati na dosedanjem mestu. — Ostavka trgovinskega ministra Szechenyi-ja se je konečno-veljavno sprejela. Naslednik njegov bo Julij Szapary.
Vii»nje držare.
Potrjuje se znova, da bo ruski ministerski re-lident v srbski prestolnici, Persiani, postal poslanik. — Za dôbe srbsko-bolgarske vojske obsojenih šestnajst pirotskih meščanov, ki so čestitali zmagu-jočemu bolgarskemu knezu ter bili zaradi tega obsojeni, je vlada minole dni pomilostila. To so bili zadnji politični jetniki, katere je zadela ta milost. — Dunajski poročevalec angleškega lista „Times"
Vedeli so pa vsi, kaj da pride, ker je bilo že poprej dogovorjeno. Župan začne tako-le:
„Slavna gospoda! Vsakemu izmed nas je gotovo še v spominu 20. dan meseca januarija. Ko smo se tisti dan v naši odlični družbi zvečer pri izvrstnem pivu čislanega krčmarja Jelenovca pogovarjali, primerilo se je, da je gosp. Jurij Sedmak, imenovan Kožar, strojarski mojster v našem trgu, v moje roke položil 10 gld. a. v., kateri zapadejo kot bla-godušen dar našemu gasilnemu društvu, ako ga v teku pol leta kak lovec ali kakor se je on šaljivo izrazil — kaka zelena suknja na led spelje. Tukašnji krčmar, g. Jelenovec, mu je nasproti zastavil 10 gl., kateri društvu ostanejo, ako bi on stavo zgubil. Prav žal je meni in vsem prijateljem občespoštova-nega mojstra strojarja, da so slavnoistega ravno danes zelene suknje grdo namazale, kajti, ta-le izjava, pisana lastnoročno od gosp. Strela, logarja v bližnji graščini in zapečatena z grajskim pečatom, naznanja, da je danes zjutraj ob 8. uri Strelov lovec z imenom Lesjtk spoštovanemu g. Sedmaku prodal zajca, ki pa ni bil pravi zajec iz krvi in mesti, ampak i otavo in rezanico natlačen zajčji meh, samo za norčijo napravljen. Spoštovani mojster strojar je tedaj stavo zgubil, jaz pa kot načelnik tukajšnjega gasilnega društva slavnoistemu toplo zahvalo izražam za 10 gld , ki so vsled le te tolikanj
je imel s kraljem Milanom razgovor, v katerem je slednji rekel glede svojega odstopa in stališča dunajskega ministerstva v tej zadevi: „Grof Kalnoky je ohranil mojo tajnost s tako zvestobo, da je nikdar ne morem prehvaliti. Ravnal je popolnoma kotgentle-man. Vi pravite, da bi se bilo moralo nekaj zgoditi, da bi se bilo v Avstriji pripravilo javno mnenje na moj odstop; toda molčalo se je vsled moje izrečne prošnje. Kralj, ki se namerava odpovedati, izgubi vso veljavo. Hotel pa sera, da ustava prej postane pravomočna, predno odložim krono. Dva dni pred svojo odpovedjo je o tem vedlo v Srbiji le petero mož. Obvestil sem svoje ministre 36 ur prej, moji pribočniki in ostale osebo v moji okolici pa do zadnjega niso ničesa vedeli. GrofK&lnoky je poznal moje namene šest mesecev prej, povedal pa mu nisem ničesa o sredstvih, s katerimi si hočem ugla-diti pot za svoj odstop, in gotovo je na Dunaji iz-nenadil manifest, ki je iiaznanjal novo ustavo, čutil pa sem, ako vse to zaupam Kiilnokyju, priznati bi bil moral dunajskemu kabinetu, da mi svetuje v jednem ali drugem oziru glede ustave, s tem pa bi bilo stališče težavnejše tako z;i-me, kakor za grofa Ktilnokyja."
Uradni list Stambulovega ministerstva vedno trdi, da je cela Bolgarija sovražna Rusiji. Temu menda ni povsem tako, kajti nekemu dunajskemu listu se poroča: Pod vodstvom bivšega pravosod-njega ministra Stojlova se je osnovala konservativna bolgarska stranka, ki baje broji že nad 30.000 pristašev. Glavna točka njenega vsporeda je delovanje na to, da bi se Bolgarija približala Rusiji.
Novela k tiskovni postavi bo delala nemški vladi v državnem zboru mnogo preglavice. Kolikor je dosedaj znano, glasovali bodo odločno zoper njo: Centrum, prostoraišljeniki, Poljaki, Welli, Alzacija-Lorena, Danci, desna stranka konservativcev, in skoro gotovo tudi jeden del naroduih liberalcev. Za-vezni sovet bo sklepal o tej predlogi že tekoči teden, prvo čitanje v državnem ¿boru pa bo začetkom aprila.
Glasilo lorda Salisbury-ja, „Morning-Post", objavlja brez dvojbe vsled migljaja od zgoraj članek, ki osvetljuje razmerje mej Nemčijo in Anglijo. Glavna misel članku je ta, da Anglija tudi danes, ko se nemški poluuradniki kažejo tako navdušene za angleško zvezo, kakor so pred kratkim napadali vse, kar je bilo angleškega, nima nikakoršnega povoda, zapustiti dosedanje stališče dobrovoljue neodvisnosti nasproti srednje-evropski zvezi, in to ravno tako, kakor se pred kratkim ni dala prestrašiti od nemških pretenj. Narod in ministerstvo v Angliji zreta na nemški „dona ferentes" z istimi čuti, kakor nekdaj Grki, in akoravno so zadnji čas v Bero-linu vsled raznih dogodkov prišli do spoznauja, da je Anglija še vedno velesila in važen faktor v Evropi, Anglija za svoj del vendar ne bo svojega „entente cordiale", ki popolnoma zadostuje, preme-nila v ožjo zvezo. Posebno pa se Nemci motijo, ako mislijo, da je Nemčiji treba le prst stegniti, in takoj bi sklenila Anglija ž njo formalno zvezo. Anglija k temu ne čuti uiti nagnjenja, niti potrebe.
Francoska zbornica je vzlic ugovoru finančnega ministra s 387 proti 137 glasovom sprejela neko predlagano postavo, po kateri se mera služba glavnega državnega zakladnika preosnovati. — Bou-langistični odbor je sklenil prihodnje dni v „Salle Wa.Jram"-u v Parizu prirediti banket za 2000 povabljencev. Vdeležili se ga bodo vsi člani revizijo-nističnih odborov v Seine-departementu. — Občevanje zunanjih diplomatičnih zastopnikov z Boulan-gerjem dela veliko preglavico republiki. Kakor piše „Figaro", vdeležil se je angleški veleposlanik ob enem z Boulangerjem obeda pri marquisu de Bre-teuil-u, ne da bi bila pozneje ugovarjala francoska
šaljive dogodbe prišli v našo blagajnico, gospodu krčmarju njegovo proti-stavo v znesku 10 gld. vračam, g. Sedmaku pa pobotnico za 10 gld. pre-ponižno podajem."
Buren smeh sledi tem besedam. Strojar je molči poslušal, vrelo pa je v njem, kakor v sredi Vezuva. Šine kvišku kakor zapaljena raketa, peneč se od jeze raztrga pobotnico na kosce in jo županu vrže na rudeči nos, potem pa rine skozi kepo gostov, ki se gnetejo okoli njega, na prosto. Na pragu ga sreča logar s svojimi lovci in mu vošči dober večer, pa kliče za njim: „Kam tako naglo? Nocoj bomo praznovali debeli Četrtek."
Strojar je tisto noč slabo spal, hude sanje o zajcih so ga mučile. V gostilno k „jelenu" ga ni bilo celih 14 dni.
Vesela družba pri gosposki mizi pa se je ra-dovala pozno v noč. Gosp. logar je daroval gasilnemu društvu mošnjico tolarjev, ki mu jih je strojar podaril za molčanje, — krčmar je ravno tako storil z 10 gld., ki jih je proti-zastavil in še sodček piva je dal na vse to veselje. Lesjak je bil tisti večer imenitna oseba in je moral večkrat ponavljati, kako je Sedmaka z zajcem prepetnajstil-	J. P.
ali angleška vlada, ker tudi francoski veleposlanik v Londonu sprejema najodločnejše člane vladi nasprotne stranke. Pač pa je res, da je general Gal-liflet odsvetoval princu Waleskemu, naj se ne snide z „generalom", in princ se je tudi ravnal po svetu, tem bolj, ker je dobil v istem smislu dopis od londonskega ministerstva zunanjih zadev. Zanimivo je sploh opazovati, koliko veljave ima Boulanger že v javnem mnenji na Francoskem. Nadrobno do malen-kostij poročajo listi, ali se dobro ali slabo godi „generalu", dii, celo o navadnem njegovem sprehodu brzojavijo v široki svet. Boulangistični listi prekli-cujejo vest, da je Boulanger bolan. — V Parizu je A. Saissy ustanovil južnoslovansko korespondenco pod naslovom „Slobodua agencija" (Agence libre), z namenom, da bi veduo postavil na pravo mero pretiravane in dostikrat navlašč izmišljene vesti nemških in angleških agentur.
Nizozemskemu kralju se ni zdravje zadnje dni obrnilo niti na bolje, niti na slabo, a zla znamenja še vedno niso zginila. V drugi zbornici je ministerski predsednik naznanil: Ministerski sovet je sklenil, da kralj ne more več vladati. Ta sklep seje naznanil državnemu sovetu, ki bo v kratkem izrekel o njem svoje mnenje.
V predvčerajšnji seji rumunskega senata se je povodom obletnice, ko je bila Rumunija proglašena za kraljestvo, vložil in potrdil predlog, naj se prestolonaslednik princ Ferdinand Ilobenzollernski v smislu ustave vsprejme v zapisnik senatorjev. — Ruski poslanec v Bukareštu je protestoval zaradi iztiranja nekaterih ruskih podložnikov, vzlic temu pa so še vedno razmere mej Hitrovom in Carpom prijateljske. Carp se je z nova z avstrijskim poslanikom posvetoval zaradi trgovinske pogodbe, ven dar pa se jima ni še posrečilo najti trdno podlago za nadaljne obravnave.
Dnevne novice.
(Gosp. dr. Alfonz Mosche), odvetnik, mestni odbornik, deželni poslanec itd. v Ljubljani, pristopil je podp§rnemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji kot podpornik g svoto 5 goldinarjev. Srčna mu hvala!
(Kranjski deželni inuzej.) Deželni odbor je sklenil, da bode namesto umrlega kustosa Desch-manna izročil začasno vodstvo deželnega muzeja c. kr. profesorju Alfonzu Miillnerju. Gospod Miillner je naš rojak in znan po svojem zgodovinskem delu „Emona*.
(„Otročarije" in petarde.) Pod tem naslovom piše „Edinost" : Žalostno znamenje je, da v „naj-zvestejšera mestu" Trstu vzdigne izdajsko roko irre-dentska klika o prilikah, kedar se slavi slavnost v pravem, avstrijskem duhu. Petarde so bile že od nekdaj na dnevnem redu. Irredeuta ne more trpeti, da se postavi v „italijanskem" mestu spomenik v slavo Avstriji. Na predvečer razkritja spomenika v spomin SOOletnega združenja Trsta z Avstrijo so počile tri petarde. Prva blizo spomenika ter je policijskemu nadzorniku g. Nučiču odtrgala dva prsta na desni roki. Druga je počila pred kadetsko vojašnico. Vsi prebivalci v obližji so se tako prestrašili, da celo noč niso spali. Tretja petarda se je razletela pred mornarsko vojašnico, četrta je baje počila pred Lloydovo palačo. To delo je premišljeno in pripravljeno od neke skrite stranke. Kaj porečeta vrla tržaško-italijanska liberalna prvaka Luzzatto in Burgstaller na take izjave tržaške „irredente", katera po njunih mislih ni drugo, nego „fantom", pošast v očeh panslavistov? Ali so petarde „otročarije"? — Zakaj se ni objavilo razkritje spomenika po javnih razglasilih, kakor se objavljajo druge stvari? Zakaj se ni slavil tako redek slučaj na tak način, da ostane v večnem spominu našim potomcem? Na dan razkritja je brila burja, in razni gospodje so ostali doma, kakor jim je ravno bolje prijalo.
(Umrla) je po dolgi bolezni v Arku na južnem Tirolskem 171etna grofica Angela B a r b o - W a i e n-stein.
(Odlikovanje.) Afriški potnik v zuani ekspediciji Stanleyevi, gosp. Dragotin Lerman, rodom Hrvat iz Požege, dobil je od belgijskega kralja Leopolda red afriške zvezde. Kakor poroča „Obzor", vrnil se bode g. Lerman čez leto dni v svojo domovino ter pripeljal soboj krasno afriško zbirko.
(Iz (iradca) se poroča, da so stavci, tiskarji in strojevodje vseh tiskarn odpovedali delo, in sicer z dnem 6. aprila. Tiskarne iščejo stavcev.
(Tržaška ženska podrnžnica sv. Cirila in Metoda) poživlja na redni občni zbor, ki bode v nedeljo 31. marca t. 1. ob 5. uri popoludne v prostorih „Slovansko Čitalnice" (Via Campanile št. 4). Dnevni red: 1. Nagovor prvomestnice. 2. Poročilo zapisnikaričino o delovanji podružnice v teku leta 1888. 3. Poročilo blagajničino o denarnem stanji.
4. Posamezni predlogi in želje. 5. Volitev novega načelništva.
(Službovnik) nemško-slovenski za cesarsko kraljevo vojsko. Prvi del. Drugi natis službovnika iz leta 1873. Poslovenil Andrej Comel pl. Sočebran, c. kr. major v pokoju. Natisuila tiskarna družbe sv. Mohora. To je najnovejše delo, katero je založil in izdal znani pisatelj vojaških knjig. Knjiga ima nemški in slovenski tekst in stoji 80 kr. Gotovo bodo naši vojaki radi segali po tej knjigi, da v domačem jeziku sami bero, kar jim sicer razlagajo v „strašni" nemščini. „Službovnik" in druge vojaške knjige, katere je izdal g. pisatelj, dobivajo se pri njem v Gradcu (Grazbachgasse 40) in po knjigarnah. G. pl. Comel ob jednem naznanja, da je že poslovenil in bode v kratkem izdal „Poučilo o streljanju" (Schiess-Instruction) in „Vežbovnik" (Exerzir-Reglement).
Raznoterosti.
—	Pariški stolp za razstavo je gotov. Visok je ravno 300 metrov ter tehta 6,500.000 kilogramov. Stolp je od samega železa ter ima tri galerije. Prva je na višini 56 metrov, druga ua višini 115 m., tretja na višini 263 metrov. Ta stolp je unikum ne samo v Evropi, temveč na celi zemlji. Tako je zvonik v Vašingtonu visok 175 m., zvonik v Koloniji 159 m., v Rujenu 150, misirska piramida 146, zvonik v Strassburgu 142, na Dunaji 138, v Kimu 132, v Milanu 111, Panteon 76, zvonik v Parizu 66 metrov.
—	Ptičji koncert. Ruski list „Kijevljanin" poroča: Petrogradski ljubitelj ptic-pevk, M. S. Golo-hvastov, je sestavil ptičji zbor, v katerem so: jeden drozeg, dva slavca, trije kanarčki, škrjanec in pirol (kobilar). Ta originalni zbor prav lepo popeva partije iz oper in ruskih narodnih pesmij. Golohvastov je te dni odpotoval s svojo družbo v Moskvo, kjer bode dajal koncerte.
—	Hiša s štirinajstimi nadstropji. V Čikagu je neki ameriški bogatin sezidal hišo s štirinajstimi nadstropji, ki pa sedaj leži v razvalinah. Ko so namreč stavili zadnje nadstropje, sesulo se je vse poslopje vsled teže. Na srečo se je to zgodilo v nedeljo, ko ni bilo delavcev pri delu.
Telegrami.
Dunaj, 28. marca. Zbornica poslancev: Razprava o naučnem proračunu. Pri naslovu ..srednje šole" se obrne naučni minister zoper Dumreicherja, ki je navedel zoper naučno upravo celo vrsto pritožb, akoravno je bil sam dolgo časa v njeni osrednji upravi. Lažje je z lepimi besedami kritikovati dejanja drugih, kakor pa sam v težavnih razmerah in odgovorni službi vestno postopati.
Minister potom razpravlja dislokacijski ukaz iz leta 1887 ter konstatuje nasproti navadnim napačnim trditvam, da se je izvedlo izmed 18 njegovih naredb že 16, da se v sedemnajstem slučaji še vrše obravnave z dotično občino, le v osemnajstem slučaji se ne bo moglo doseči sporazumljenje. Ukaz se ni sovražno obračal zoper slovansko prebivalstvo, ter njega kot ministra veseli, da se je že deloma pomirilo to prebivalstvo. Dalje razmotriva minister razmere na srednjih šolah v Bruntalu, Ljubljani, Pragi, posebno v Kranj i, ter pri tem naznani, kaj je naučna uprava storila za slovenske šole, njihove profesorje in primerna učna sredstva. Minister naglasa, da deželni predsednik na Koroškem, kakor tudi deželni
šolski nadzornik nista izgovorila očitanih jima Slovencem sovražnih besedi. Minister ko-nečno obljubi, da bo pri posameznih prijavljenih željah postopal dobrovoljno uvažujoč vse razmere, pridržuje pa si najprvo ono, kar se mu zdi najnujnejše. (Odobravanje na desnici.) — Gospodska zbornica jo brez razprave potrdila začasni proračun in postavo o prepovedi tujih srečk.
Praga, 27. marca. Pri današnji volitvi v državni zbor iz skupino lidejkomisnega veleposestva je bil kandidat konservativne stranke, Edvard grof PaliTy, s 27 oddanimi glasovi jednoglasno izvoljen.
San Sebastjan, 27. marca. Kraljica-vla-darica je došla ter jo jo narod navdušeno sprejel. Jutri bodo ministri odpotovali na mojo, da pozdravijo kraljico Viktorijo.
Zanzibar, 27. marca. Nemci so v soboto Saailani bombardovali.
Vremensko sporočilo.
C a a	f!as	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrukoiucru v min	toplomera po Celziju			
27	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvec.	7225 723 7 727-3	38 8-6 5-4	si. jzap. sr. zap. si. zap.	oblačno	000
Srednja temperatura 5 9°, za 0'1° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 28. marca.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	83	gl.
Srebrna „ 5 «i „ 100 „ „ 16 »i „	84	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta ...	111	„
Papirna renta, davka prosta......99	„
Akcije avstr.-ogerskc banke......S91	„
Kreditne akcije ..........303	„
London.............121	„
Srebro .............—	„
Francoski napoleond..................9	„
Cesarski cekini ....................5	„
Nemške marke ..........59	„
80	kr.
30	„:
45	„
85	„
50 I
25	„
n
58	„
70	„
20	„
r. Alegorija ltiharja
dobivajo se še vedno v Gosposkih ulicah št. 4.	(3-1)
330030000300000SOOCO
Uaznanilo in priporočilo,
Prcč duhovščini, kakor slavnemu občinstvu izrekam svojo najtoplejšo zahvalo za doslej izkazano mi zaupanje in so priporočam tudi v bodoče za izdelovanje vseh
pfloMiii inpzM tel,
kot: prenovljenja altarjev, tabernakeljuov, lec, krstnih kamnov in podob. Prenavljam vsake vrste okvire, križeva pota, sv. ra/.pela, svečnike itd
Tudi na novo izgotavljain vsa t» dela v vsakem slogu prav okusno in trpežno,
V zalogi imam sv. razpela od 4" do na križu in brez križa, s stojalom in brez stojala, pozlačene, slikane in iz trdega lesa. Kristusi so do 2 čevlja po 2" znarazen, 4, C, 8, 10, 12" itd.
Cofi za svetilnice — za Bpodaj in zgoraj dobe se od SO kr. do 8 gld., krogle za vrvi pri svetil-nicah in svečnikih, palice za okvire (Goldleisten), slike itd.
Vsako delo izdelujem zanesljivo, dobro, in kar mogoče po nizki ceni.	(6—4)
Franjo Toman,
podobar in pozlatar v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 4, v Mayer-jevi hiši.
»ooooooooooooooooo
Franc Kokalj,
sobni slikar, Rožne ulice štev. 21 v Ljubljani,
se priporoča prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu v izvrševanje vsakovrstnega
slikanja sob

po uavadnem in tudi najiiuejšem okusu. Dela izvršuje lično in trpežno v mestih, kakor po deželi po prav primerni ceni. (10—8)
Zobozdravnik
Schweiger
stanuje pri Maliču (hötel Stadt Wien), II. nadstropje št. 23.
Ordinira od 7210. do l/21. ure zjutraj iu od 2. do 5. ure popo-ludne.
Ob nedeljah in praznikih od V210. do 1. ure.	(6)
IBrata Eberl,
izdelovalca oljnatih barv, flrncžev, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
EiJ ■■ R» I j
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 1
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah.
Cenilce 1111 zaiitevniije.
X *
K
x *
n n x
x *
X
x
-S3«g Odlikovan: 1873, 1881. gn»-
Josip Deiller,
tovarna za cerkveno blago in razprodaja
—= cerkvenih oprav =— na Dunaji V II., Zieglergasse 27.
Zastopnik Fl'ailC Hl UCkllCl*.
Proti gotovi naročbi se naj točneje» izvršujejo vsakovrstne
cerkvene oprave
kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, zastave itd., kakor tudi
Si
m
Oiseldorfske oljnate £ barve v tubah. ►
P* =
4 Akvarelne barve
j mokre in suhe.
/TTTTTTTTTTT' \
ADOLF HAUPTMANN,
prya kranjska tovarna
oljnatih barv, firnexa in laka~w
v
Ljubljani.
>Pisarna in zaloga: Äolmlti drevored it (semeniščno poslopje).
Filijala: Slonov« ulice lO-la priporoča sliknrjem, dijakom, stavbenim in pohištvenim /.arjem, liknrjcin kakor sploh p. n. občinstvu svoje priznano izvrstno izdelke ter pošilja na zahtevanje cenilnike zastonj in franko.
Oljnate barve v ploščevinastih pušicah le najboljše vrste, posebno pripravne za razprodajalce, po znižanih cenah; v dežah od 25 klgr. naprej primerno ceneje.
Kupovalcem večjih množin prednostne cene.
Perstene, mineralne in kemične barve,
t.S t.* t t r	iT t *
¡Sr Razprodaja.^
ANTON JENTL,
trgovec z marmiaktiiriiim blagom,
Špitalske ulice št. 6, proda vso svojo zalogo po zopetno znižanih cenah.
Priporoča posebno še raznovrstno jegerndorisko blago, meliran, kariran in rudeč pristni barhent, tiskane kotone, volnate in svilnate rute, črni in raznobarvni bariun (žamet) za okrašenje obleke, raznovrstne nogovice za gospo in otroke, istotako tudi volilco množino raasiiovratncga inniiiil*aktiir-iu>i;u I>ln{¿-ji.	(3—2)
i likerskih čopičev in j slikarske patrone.