167. Sfnllta. I LMItari. i IMMM.». Mli im. XtlX. l«lo. .Slovenski Narod" vel{a po poitli za Avstro-Ogrsfcp: za NemSJo: cclo leto skupaj raprtj ♦ K 25*— cc!o Icto naprcj . . . K 30*— SruSL Z Z I I I l6-50 " Amcriko In vse druge deiele t na mesec . - . . . 2-30 ćelo leto naprej . . . . K 35— Vprašanjcra glede foseratov se naj prtiožl im odgovor dopisnica a!! rnaT.ka, 9praTnUtT0 (spodaj, dvorile Icvo^ SnaHoTi ulica St 3, ttJtlcn ii.39. HhaJ« Tta* **■ sroCer ftsrzrarfl ■eđolft fm praznike Inscratf veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 20 vin., za dvakrat po 18 viiu, za trikrat ali vefkrat po 16 vin. Parte in zahva.a vrsta 25 vin. Poslano vTsta 30 vin. Pri već;ih lnserdjah po dogovoru. LJpiivni&tvu naj se pošiJjajo naročnine, reklamacije, inseratf Li •Narodna tukama" telefon ti §5. .Slovenski Narod* velja ▼ Izubijani na dom dostavljen: » v upravništvu prejeman: ćelo leto naprej • . * « K 24*— ćelo leto naprej • # * • K 22*— polleta „ • • • • , 12'— pol leta „ . . • • , II— četrt leta » . I • . . 6-— Četrt leta „ ..... 5-50 na mesec m * • • • « 2*— na messc m . • • * • 1*90 Don-sl na] se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Oredniitvo i Enailova ulica 4t S (v pritllčju levo,) teleSon SL 34. NAŠE 3OBOTNO i'LfivOCiLO. Dunaj, 22. julija. (Kor. urad.) Uradno se raz^iiiša: Rusko bojišče. Od včerai na danes nobene spremembe. V Bukovini so ostali sovražniko« v\ napori, se polastiti hriba Capul. zopet brezuspešni. Od nasprotnika prehodno zasedena gora Magura pri Tartarovu je bila od naših čet zopet dobliena nazai. V prostoru pri Obertinu razvijalo sovražni izvidni ođdelki zvisano delavnost. Pri Darišu ie pregnala neka honvedska lovska četa rusko s strojno puško oboroženo glavno stražo. V novih pozicijah jugozapadno Berestecka snio že nameščen?. So-vražnik, ki ie mestoma pritiskal za nam! ie bil zavrnien. Zapadno Lreka in ob Stohodu nič posebnesa. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r , fml. NAŠE NEDELJSKO URADNO POROClLO. Dunaj, 23. julija. (Kor. urad.) ! Uracino se razglaša: R u sk o bojišče. Jugovzhodno Tatarova snio vzeli, ogroženi po silnera ruskem šunku, na Maguri se boreće čete pro-t) glavnemu grebenu Karpatov cazaj. Sicer pri neizpremenjenem položaju ničesar novega. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fm!. • ♦ • SOBOTNO NEMSKO URADNO POROClLO. Berolln, 22. julija. (Kor. urad.) Wolffov urad peroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Na obeh straneh ceste Ekau-Kekkau kljubujejo brandenburški i polki nadalje moćnim ruskim napa-dom v masah, ki so pričeli zopet po- j poldne in so se nadaljevaii pozno v ! j noć. '.-si so se ziomili z nujUZjiiu iz-gubaiiii za sovražnika. Z ostalih front ni poročati o no-fcenlti posebno pomciribnih đogodklli. Vrhovno armadno vodstvo. NEDELJSKO NFM?KO URADNO POROClLO. Eeroiin. 23. julija. (Kor. urad.) VVolitov urad poroca: Veliki glavni stan: Vzhodno h o i i š č e. 1 Južno Rise snio pozno zvečer z i | zapornim ognjeni zicmili sovražni napau. ' j Nemške baterije so prepreCile ruske poskusc, prekoračiti Stir pri ; Zahatki. jugozapadno Berestecka. Vrhovno armadno vodstvo. Na ćeli ruski fronti vlada že ne-kaj dni zopet živahnejše delovanje. V Bukovini se vršijo boji za goro Capul. severno Kirlibabe, ki dominira dolino 21ate Bistrice ter cesto čez sedlo PrisJop in katere posest bi bila za Ruse velike važnosti. Naše čete so bile v teh bojih zmagovite. S \ edno hujši postala ruski pritisk v smeri na Jablonico. Ruske čete so se tu že polastile 1270 metrov visoke gore Magure med Tartarovom in \ crohto na levem bregu gorenjesa i Pruta. Naši so v petek Ruse zopet , pregnali, v soboto pa so se izogniie | c. in kr. čete novemu silnemu ruske-mu šunku ter se umaknile proti glavnemu karpatskemu grebenu. V prostoru med Prutom in Dnjestrorn raz-vijajo ruski izvidni oddelki živahno delavenost in vojaški strokovnjaki meni.io, da je tu pričakovati novih silnih napadov. V kotu med Lipo in Stirom se nahajajo nnše čete že na svojih novih pozicijah jugozapadno Berestecka. Rusi pritiskaio za njimi. pa so bili odbiti. Nemško poročilo ! pravi, da so poskusila ruska krdela prekoračiti Stir rri Zahalki. ob Stiru, i 6 km jugozapadno Berestecka, tik 1 \ ob rusko - galiski meji. kar pa se jim j ni pvosrečilo. Kako poteka v tem pro-! storu na^a fronta, §e ni popolnoma razvidno. Prihodnja uradna poroČila nas bodo pač tuđi v tem oziru kma-lu informirala. Zapadno Lučka in na fronti ob Stohodu Ie položaj neizpre-inenjen. — Na fronti princa Leopol-da Bavarsketra vlada precejšen mir. Ali je to mir pred viharjem, kakor meiiijo nekateri vojaški strokovnjaki. se bo kmalu pokazalo. Strahoviti boji pa so divjali v petek na HindenbLr-gnvi fronti. Tani so se Rusi zagnali proti nemškim pozicijam ob cesti Kckkau - Ekau: vedno znova so st valile ruske kolone proti nasprotni-ku, vse zaman. Poročilo Wolfovega urada nam te strahovite boje nazor-no popisuje in pravi, da so po svoji srdi tosti nadkriljevali vse dosedanje. Wo!ffovo poročilo potrjuje. da so ruske izdube resne. Vojaški strokov-njak graške »Tarrespošte« jih označuje kot »veliko umiranje ruske ar-made«. Niti eden mož se ne vrne živ ali zdrav, častniki. ki morajo vs!ed brezobzirne naredbe ruskega armad-nejja vodstva od polkovnika do po-ročnika jurišati na čelu svojih oddel-kov. se podajajo na juriš v sijajnih uniforman in z lakovnimi čevlji. ker hočejo umreti v »lepi obleki«. Oficirske izdube so za rusko arrnado katastrofalne. V nadomestilo mora armadno vodstvo imenovati podčast-nike in mlade dijaVe za častnike. Šte-vilo ruskih izgub od pričetka ofenzive bo doseglo skoraj tričetrtine mi-lijona. RUSKO URADNO POROClLO. 19. j u 1 i j a p o p o 1 d n e. Zapadna fronta, Vceraj zjutraj so vrgli 4 sovražni lecalci 13 bnnib na Reval. — Na pozicijah pri Rigi se nadali uje artiljerijski boj. Na Mjad-solskem jezeru je naša infanterija z dobrim sodelovanjem jezerske floti-lje poročnika OIŠevskega poroci na-pudla Nemce ter povzročila med njimi pan'ko. Južno od Dvine do moč- I viri] pri Plnsku je bilo delovanje so-vražnih le^alcev jako živahno. Ob Stohodu so se mestoma razvili artiljerijski boji. Severno od močvirij pri Obziru (5*5 km severno Stobihve) je nr.s c?:enj preprečil sovražni napa-da!ni poskus. — G a 1 ic i j a. Po do-šiili poročilih se je zvisala gladina Dnjcstra vsled deževja za približno 2'5 m. Reka je odnesla vse mostne opere in splave Avstrijcev. — Le-v o k r i 1 o. V prostoru med Crnim tn Belim Čeremošem, jugo - zapadno Kutov, je naša infanterija proti go-rovju nekoliko napredovala. 1Q. i uli ja zvečer. Položaj je neizpremenjen. 20. julija popoldne. Zapadna fronta. 17 sovražnih le-talcev je preletelo kolodvor Zamirje in kolodvor Horodžjeja, 42 km seve-ro - vzhodno Baranovičev. ter vrglo 28 bcmb na poljski lazaret, ki so ubile 3 sanitejce in 10 ranjencev ter ranile 5 sanitejcev in 23 ranjencev. — V pokrajini ob Stohodu je poskusil sovražnik napadati pri vaseh Ugli in Arzenovič, 5 in 6 km jugo - vzhodno Kašovke, toda brezuspesno. Sovražni kovo prodiranje v okolici vaši Zvinjače in Jelizarov, jugo - vzhodno Gorohova, smo zadržali. — Galicija. Voda reke Dnjester se vedno nnrasča. Vse sosedne doline so pre-plavljc'e in skoro nedostopne; mostove „ie deloma odneslo. 20. julija zvečer. Zapadna f r o n t a. Na fronti ob Dvini in v Voliniji mestoma artiljerijski boj. Sovražna artiljerija je znova obstre-Ijcvala prostor pri Zvinjačah. vzhodno Gorohova, in naše pozicije dalje proti vzhodu ob Lrpi in cb Stini. Strahoviti boji pri Rigi. Beroiim 22, julija. (Kor. urad.) \Volffov urad javlja: Poročila, ki so dospela danes o včerajšjih ruskih na-padih jugovzhodno Rige, pravijo, da se je tam odigral eden najljutejŠih boiev, kar jih je bilo dosedaj na vzho-dni fronti. Napad se je pričel ob 10. dopoldne z izredno krepko artiljerijsko pripravo, ki je narastla v najlju-tejši bobnajoči ogenj ter trajala pet ur. Ob 3. popoldne se je zagnala moč-na ruska pehota k prvemu napadu. Vedno novi valovi so se zaganjali proti nemškim pozicijam. Vsi napadi so se ziomili v ognju artiljerije, strojnih pušk in pehote. Ob pol 6. popoldne je bil prvi veliki naval odbit. Ruska artiljerija je pričela znova delovati. Po 1 in pol urni bojni pripravi je pričel ob 7. drugi napad. Razbil se je po polurnem boju. Po kratkem času so se pričeli ob 8. zvečer vedno znova v masah izvršeni ruski napadi, ki so bili tako ljuti, kakor morda še nikdar. Ob 10. zvečer so bili vsi napadi odbiti. Danes je vladal na fronti mir. Rusi nišo imeli več moči, da bi znova napadii. Pozi- cije Nemcev so ostale popolnoma v nemških rokah. Ruski poraz je težak, njihove krvave izgube so resne. Ruske izgube. Iz Stokholma noročajo: Ruska ofenziva se je zopet zadužila v krvi in blatu. Poskusi ruskega fi-nančnega ministra, dobiti nova poso-jila v Ameriki, Franciji ali Angliji, so se izjalovili. Od pričetka ruske ofenzive do 1. julija je izgubila ruska ar-mada 265.000 mož in 15.000 častni-kov. Od pričetka vojne do konca leta 1915. je bilo 2 miiijona Rusov vjetili, ravno toliko pa ubi tih. Poginuo je na stotisoče civilnih beguncev. Nad 3 milijone beguncev iz okupiranih ruskih pokrajin se nahaja v notranjosti države. Nove rezerve za ruske armade. Berlinski listi poročajo: V zadnjih dneh so dospele iz Sibirije za ar-inade generalov Kuropatkina, Everta in Brusilova nove rezerve. Tuđi na tursko fronto so bila poslana ojače-nja. Pod orožje so poklicani dosedai še neprebrani obvezanci letnikov 1S72, 1873, 1897 in 1S9S. Radko Diinitriiev. poveljnik pred Rigo? Pariški »Journal< poroča, da je prev-zel general Radko . Dimitrijev poveljstvo nad ruskimi četami na fronti pri Rigi. Odslop rasbooa inim ministra Sazoneva. Petrograd, 23. juHja. (Kor. urad.) Petrogradska brzojavna agentura poroča: Ministrski predsednik in no-tranji minister Stirmer je bil imenovan za ministra zunanjih zadev ter obdrži predsedništvo v mlnistrskem svetu. Justični minister livostov je postal notrar.ji minister, bivši notra-nii minister Makarov pa justični minister. Odstop zunanjega ministra Sazonova je bil na njegovo prošnjo dovoljen. Petrograd. 23. julija. (Kor. urad.) Petrogradska brzojavna agentura. Car je poslal Sazonovu pismo, v ka-terem hvali vnemo, s katero je minister izvrSeval carjeve ukaze, ki jih vodi pravičnost rn čast domovine. Car obžaluje, da je bil minister vsled slabega zdravja prisiljen odstopiti. i ISTEK Chonchette. Francoski spisal Marcel Prevost (Dalje.) 22. marca. Pomlad je, prava pomlad. Bezeg je poln belih in višnjevih cvetov. Crn trn tam v grmovju že moli be-le glavice svojih cvetov . . . Pravkar sem se sprehajala po parku. Nena-doma sem se ustavila . . . Sredi tiho-te, ki se razširja okoli visokih obo-kov kapelice, sem razločno s 1 i š a -1 a prihajati pomlad. Drevesa so lah-no pokala, razganjali so jih soki v te-lesu. Popki so se odpirali pod nara-ščajočo močjo solnea in lističi koncem vej so se zazibali . . . Mušice, revice, ki hočejo prehitro vžiti življenje, so pri prvem solnčnem žarku razgrnile svoje peruti in se zagnale v to novo gorkoto ... Po grmovju je bilo polno živali, ki so urno zbe-žale. zajci, kunci, krti. Kaj vem? Da. en sam glas se je razlegal po parku in ta glas Ie razločno govoril: pomlad. Natrgala sem ćelo naročje bez-govih cvetov, višnjevih in belih. Moj predpasnik ]e bil poln in ko sem se vračala, sem skoro na vsaki stopni-ci stresla vejico. Zdaj jih je moja soba polna; na mizi v biblioteki. v va- t zah na kaminu, povsod jih imam... j Z bezgovimi cveti in s pomladio se j je tuđi solnec povrnilo v to veliko, i resno sobo. Mari se radi tega čutim j danes veselo polno zaupanja, skoro srečno? Vedno to soglasje med moto dušo in mojo okolico! Moia pri- | hodnjost se zlati kakor moj dracri 1 nark in vonj se ra7Širja po njei ka kor po moji sobi. Te vrste, ki jih bodem mord? jutri čitala smeirča se riih oe^ni^kemu poletu, pa pišem v prekipevajoČi radosti, kakor da ho-čem nevidnemu bitju zaupati svoja Čuvstva. — Draga moja, varuite se poezije. Tako mi je rekla nekoč madame Armande. Isti dan ob treh, Zda! me je minila iutranja raz-hurjenost, nisem pa izgubila pogu-ma in zaupania. Dolc:e ure sem premišljala . . . Sklenila sem ravnati se po nasvetu Jeanovem in gospe Bć-tourne\ Pišem na! svoiemu očetu ... Ah, ni ga mučnejšega pisma, sama ne vem. kaj naj mu pišem. Bog mi pomore. Pravkar je bila pri meni Katarina. Antonova hči in me vprašala. Jeli more oče Barrache1 z menoj govoriti. Kdo je ta Barrachć? Najcmnik, ki je s svoi;> najemnino v zastanku. i ZJaj se vedeio napram meni. kakor { da sem resnična lastnica Soupiza. I Anton ne ukrcne nič važnega. ne da [ me prej vpraša za svet. Priznam, da i mi to nemalo ugaja. Tako se priva- , | iam svojemu pokliču hišne gospodi- | nje ... Popo'na žena moram biti. če nai sem vredna soproga, kakeršen je j Jean. Vstopite torej, oče Barrachć!... Ob polnoči. Kocke so padle. Moje pismo na papana je gotovo. Če je jutri proti dvem oddam selu, odide zvečer v Pariz . . . Pojutrls-njem zjutraj je preime moj oče. Ko sem dovršila to težko opravilo, se mi je zdelo. kakor da se mi Je težak kamen odvalil od srca . . . Spočetka se me je znova polastil strah . . . Pozneje pa, sama ne vem kako. so besede prihajale same po sebi. Prepričana sem. da pismo đo-spe v roke mojega očeta in da ga pregovori, da privoli v sestanek. Louisina duša me ie brez dvoma vodila. Zdaj sem vsa nemirna od priča-kovanja, ki mi navzlic pozni uri ne da spati. Ne bom mogla zaspati, to čutfm . . . Sicer pa* tako lepa, tako lepa noč Je! Odprla sem okno svoje sobe. Zrak je za ta letni čas nena-vadoo mil,.. Noč objema in zakriva drevesa. tako da niti ne misliš na to. da so še skoro popolnoma gola in se ti zdi, da si sredi visokega poletja. Imam navado, da se. kadar vse spi, vsedem na okno ter se naslonim na ograjo, kakor na hrbtišče stola. Če nagnem glavo vznak, ne vidim drugega, kakor nebo, veliko kupolo, posejano z zlatimi pikami . . . Nekaj teh bleščečih točk izžareva nepre-mično svetlobo kakor oči; druge tre-petaio neprestano in so podobne malim lučicam, visečim na obokih cer-kve. Dolgo zrem v ta ogromni žare-či prostor. Polagoma se mi začne v glavi vrteti in obiđe me sladak čut omame. Zdi se mi, kakor da se ne dotikam več te revne zemlje in da jo moram, če povesim oči, zagledati pod seboj — v temnem prepadu. 24. marca ob 8. zjutraj. Pismo je v Parizu, papa pa ga še ni ma. Najpozneje v dveh urah je bere ... Da bi se Ie na poti ne zgubiio. To se primeri vsak dan. Glej, že se me polašča nemir. Koliko truda, tako prerniŠIjujem, je treba, kolikim nepri-likam se treba izoffnftl. da dospejo ti mali listi, ki nosijo kos naSe misli, tih svoj naslov. Ali se med tisoči in tiso-či podobnih pišem, ki so od vseh strani sveta dospela danes v Pariz, posreči mojemu listu, ki ne vsebuje nič posebnega in ne more zahtevali nikakc posebne pozornosti, najti pra- vo pot, doseći svoj stan, ulico in na-tančno številko »velike hiše«? . . . Ob šestih zvečer. Da se iznetem svojih sktbi. sein vrsf ula po obedu svoji- soseao gospo Capelle in ostala pri rile.« ćelo popol-ćne Kaka izvrstna žena! Po zimi in poleti prebiva na deželi brez vsake dinžbe s svojim ohromelim možem, kateremu že dvajset let streže v bo-!czni Njena sa-nota, njena oožrtvo-valnost se ji zdi po sebi umljiva stvar in zeio bi se začudila, o tem sem prepričana, če bi ji porekla, da je Ie malo žen, ki so pripravljene k sličnim žrtvam. Ona pa je očividno srečna, in edina stvar, ki se je boji. je smrt njenega drugega bolnika. Od nekdaj so me Ijudje, ki so znali ljubiti, pretresli do srca. Kot otrok sem oboževala ubogo gospodično Lebhaft, ker me je ganila s pri-povedovanjem svojih ljubezenskih doživljajev. In danes moram reci, da se pri gospe Capelle. dasi ni niti duhovita, niti globoko izobražena, nisem niti trenotek dolgočasila. Opa-zovala sem jo. kako streže bolniku. kako mu obrača liste v knjiei, mu nastavi kozarec k ustim in ga podpi-ra, če hoče napraviti nekaj korakov po sobi. In solze občudovanja so mi stopile v oči. Moj bog, daj, da bom znala lju- CMJe prtto0nj£.x * ■ ' Stian'2. »dLOVENSKI NAKUO* om U. julH* 191«. 167. Ste?. Zapadno bojišče. SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROĆILO. Berotin, 22. julija. (Kor. u rad.) Wolifov urad poroda: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. V ozemlil ob Somraei so se morali naši nasprotniki 00 svojem izgube polner-i porazu preišnjega dne včeraj odreći velikim iednotnim napadom. Posamezne delne šunke smo z lahkoto odbili ali pa že v postanku zatrti. Pri izčiščenju nekega angle-škega gnezda v gozdiču Foureaux smo vjeli par tucatov sovražntkov ter vplenili 9 strojnih pušk. Živahni artiljerijski boj! se s presledki nada-Ijujejo. Severno od Massigesa (v Cham-pagni) je bii danes francoski napad na ozki fronti brezuspešen. Na obeh straneh Može se je od časa do časa zvišalo delovanje artiljerije do vecie Ijutosti. Včerai ziutrai in danes ponoći so se ponesrečili so-vražni napadi v odseku fronte pri Fleuryu. Ena naših patruli je v francoski poziciji severnovzhodno Saint Diea vjela 14 mož. Letalska služba je bila po dnevi fn 00 noći na obeh straneh iako de-lavna. Opetovani sovražni napadi z hombanii so napravili samo neznatno vojasko škodo, deloma pa so za-htevali žrtve med prebivalstvom, tako v Laonu. kjcr je bila neka žena težko ranjena in trlje otroci ubiti. Naši nasprotniki so izgubili 7 letal v zračnem boiu in sicer A južno od Ba-paumea in po eno iužnovzhodno Arrasa, zapadno Comblesa in pri Fovu. Poroćnik Windgens ie prema-gal svojega 10. in 11., poroćnik Hohn-clorf svoja 10. nasprotnika. Njegovo Veličanstvo cesar je izrazil svoje priznanje za uspeh nadporočnika ba-rona Althausa ,ki je premagal pri Rovu francoski dvokrovnik, s pode-litvijo reda Pour le Merite. Vrhovno armadno vodstvo. NEDELJSKO NEMŠKO URADNO POROClLO. Berolln, 23. julija. (Kor. urad.) \VoIffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Med morjem in Ancreo so se vršili v nekatenh odsekih živahni artiljerijski boji. V okolici Richebourga smo odbili močnejši sovražni izvidni oddelek. Med Ancreo in Sommeo se je čez dan zvišalo delovanje artiljerije, zvečer in ponoći pa je prišlo do in-fanterijskih bojev na fronti Thiepval-Guillemont. Tu izvršeni angleški napadi so ostali navzlic brezobzirni po-rabi ljudi brezuspešni. Pri Pozieresu in zapadno od tarn, v gozdu Foure-aux in ob zanndnem robu Longueva-la so povzrocili ljute boje moža proti možu. Med Guiliemontom in Sommeo smo zadušili sovražnikove napadal-ne poskuse z zapornim ognjem že v jarkih, iz katerih so izšlL Južno Sommex so sledili od časa do zača zelo močnemu ognju, kateremu smo odgovarjali na enak način, posamni francoski šunki, ki so se pone-srećlli. Pripeljanih je nad sto vjetnl-kov, med niimi rekaj Častnikov. V ozemlju Može artiljerijski boji* kl so bili većkrat jako silni. Vzhodno od reke smo odbili v odseku pri Fleu-rvu sovražre, z roČnimi firapatRTii oborožene Čete, v Rozdu na hribu severno utrđbe Tavannes pa izvidne oddelke. Južno Damloupa smo pridobili na ozemlju v smeri proti pristavi Dicourt ter smo zavojevali vjetnike in plen. Francoska letalska flotilja te včeraj bombardirala mesto Miihlheim I. B. ter vaši v blizini. Sestrelili smo v zraćnem boju dve letali ter odgovorili na napad takoi s težkim ognjem na mesto Đelfort. Vrhovno armadno vodstvo. FRANCOSKO URADNO POROClLO. 21. j uli ja ob 3. popoldne. Južno Somme so Nemci proti koncu dneva napravili protinapad na nove francoske pozicije južno Sovecourta. Nemški bataljon, ki je jurišah je bii prijet po zapiralnem ognju in ognju strojnih pušk. Valil se je vsled težkih izgrub v neredu nazaj. Na obeh straneh Somme je bila noč mirna. \ okolici Chaulnesa je bii nemški oddelek, ki se je poskusil približati II-nijam južno Mancourta. z bajonetorn odbit. Med Soissonsom in Reirnsom so vdrli francoski poizvedovalni od-delki po razstrelitvi mine v nemški strelski jarefc, severno Vendressea, in ga očistili z ročakni gr*aatami. Ni vardunski fronti je bili artiljerija na obeh straneh lako delavna v okolišu Chatancourt In Fleury. V Vo*e*ih Je bii po hudotn bombardiranju posku-šen napad severno VVissenbacha po-polnoma ustavljen. — L e t a 1 s t v o. Dne 20. julija in v noći na 21. juli] so francoska bojna brodovja obmeta-vala s težkiini izstrelki već važnih točk nernike tronte, predvsem kolodvore Conflans, Mars - la - Tour, Longuvon in Brieulles, ter križpot i Ham. Ker so nemška letala dne 17., 18. in 19. julija novič bombardirala odprta mesta Baccarat in Luneviile — škoda je bila sicer le materijalna — se je to vzelo v vednost za bodo- 21. julija ob 11. zveče r. Popoldanskemu poročilu ni ničesar dodati. — Letalstvo. Nemško le-talo je danes zjutraj vrglo pet bomb na Belfort. Materijalna škoda je neznatna. 22. julija o b 3. popoldne. Med Oiso in Aisno so razpršili Fran-cozi močan nemški poizvedovalni i oddelek v okolici Moulis - sous-Tou-j vent. V Argonih so Francozi vžgali ! !ctečo mino in odbili presenetljiv na-! pad Nemcev na malo stražo pri Fille Mort. Na desnem bregu Mase ljuto bombardiranje v odseku Fleurv in v gozdu Fumin. Južno Pamloupa je ponesrečil nemški napad. V Vogezih so Nemci po živahnem bombardiranju ob 11. ponoći napadli severoza-padno Saint-Dić-a, a so bili z ve-likimi izgubami odbiti. — Letalstvo. Francosko brodovje je vče-raj trikrat bombardiralo kolodvor Metz - les - Sablons in vrglo 115 težkih izstrelkov na poslopje in na pro-! go; dognana je velika škoda. Eno ! nemško letalo je bilo vrženo na tla. i Fno francosko letalo je moralo zaradi dobljenih poškodb na tla in se ni vrnilo. Danes zjutra] je nemško letalo metalo bombe na Belfort, pa ni napravilo ne škode, ne izgub. Belgijsko poročilo. 21. julija. V odseku južno Nieu-porta in v okolici Di\muiden je bilo na obeh straneh jako živahno artiljerijsko delovanje Belgijske baterije so začele nemške naprave pri Steen-straeten razdirati, kar še traja. ANGLEŠKO URADNO POROClLO. 21. j u 1 i j a. General Haig javlja, da se nepretrgoma nadaljuje bitka med utrdbo Leipzig in zapadnim delom gczda Delville. Severno linije Bazentin - Longueval so angleške čete prodrle do gozda Foureaux, iz katerega so pregnale sovražnika. Ponoći je sovražnik po izdatnem ob-streljevanju s plinovimi granatami napravil protinapad, pri katerem se mu je posrećilo, da je zopet vdrl v sevemi del gozda, ni se mu pa po-srečilo, pregnati naše čete iz južnega dela gozda. 21. julija. General Haig poroča: Na glavnem bojišču razmemo ponehanje boja. Sovražnik je vdrl na eni točki v naše strelske jarke pri utrdbi Leipzig, pa je bii zopet iz nje ven vržen. — Dopolnilno poročilo. Splošni položaj je neiz-premenjen. Letalci so včeraj ob le-pcm vremenu nadaljevali svoje u?pe-šne napade na točke vojaške važnosti. Sovražni letalci se do večera nišo ganili, potem pa je za nemško linijo prišlo do mnogih bojev. Eno naših napadalnih letal se je spoprijelo z enajstimi nemškimi letali, izmed teh so bila tri odstreljena, eno je go-relo. Drug boj je bii med štirimi an-glcškimi in šestimi nemškimi letali ter je trajal 45 minut. En Fokker je bii odstreljen, drug v ognju hudo po-škodovan. Ostali štirje so opustili boj. Med mnogimi drugimi boji v zraku je bilo še peto nemško letalo prisiljeno, iti na tla. Naša izguba tekom dneva je eno letalo. — Dognano je sedaj, da je napravilo sovražni juriš na gozdič Delville na fronti 2000 yar-dov dne 18. julija vsaj trinajst bata-Ijonov, pripadajočih štirim divizijam. Sovražne izgube so bile primerno velike. 22. Julija. V zadnjih 12 urah je obojestranska artiljerija živahne delovala. Naši strelski jarki prve linije so bili na raznih točkah obstre-Ijevane z granatami in solze izzivajo-čimi plini. Sicer ni nič pomembnega : javiti. i Bitka na zapadni fronti. i Berolln, 23. iulija. Wolffov ura(3 1 razglaša: Tako nemSko kakor tuđi sovražna uradna poročila z đanar r šnjega dne kažejo, da je velikansks bitka, ki Je zadnje dni divjala ot • Somrni, prekoračila krizo. Danes $1 1 z bojišča noroča, da vlada na ofoet t straneh razmeroma mir. Po natan5 ■ nejših, med tem doSlfti poročilih. J( i bii ta drugi močni napad Francozon , in Angležev ofenziva v naivečjen i slogu z uporabo ie večUh sQ in h iMfvttntfian »Ut^l^ kikof gt I prvem napadu začetkom inlila. Po artiljertiski pripravi in bobnajočem ognju največje Ijutosti Je kakib 20 sovraiHili divUiJ m franti kakOi 40 kilometfev od |u#no Peii^rtM 40 zapadne Vermaad - Ovfllcrjt, sačeki z ljutim, vedno poflaviluK^im &e Jurcanjem napad. Kakor Javlja včaraJ-šnje nemiko vojno poraCilo, Je uspeh tega velikanskega oapora sil iuUih sovražnikov v primeri z njihovimi velikanskimi, krvavi mi izgubami še manj kot ubožen. Naše sovražnike Je zadel težak poraz. Pološaj n^ Sommi se za centa počasi vsled zmage Nemcev preminjevati njim na korist. V bitki ob Sommi so se pepolnotna po-drli velikanski napadalni nacrti naših sovražnikov. Sodbe o bitki na Sommel. »Berliner Tagblatt« piše o voj-nem položaju na zapadu: O tem, da bi bila strahovita bitka ob Sommei že končana, še dolgo ne more biti govora. Pripravljajo se novi boji. Nemške čete bodo ustavile tuđi naj-silnejši naval ćele sovražne fronte. Curiški »Tagesanzeiger* piše: Le število dosedaj še neporabljenih angleških čet omogoča Francozom in Angležem, nadaljevati strašne, izgub polne napade. Dokler pa bodo našli zavezniki za vsako nemško crto nove pozicije, tako dolgo nimajo izgleda, poraziti nemško armado. pač pa se izpostavljajo nevarnosti, da sami izkrvave. Londonska »M^rningpost« se boji, da bo pričelo zaveznikom pri-manjkovati municije, ako se za nje dovoz ne bo pravočasno in izdatno poskrbelo. Pariški »Petit Journal« prizna-va, da imajo Angleži strahovite \z-gube, večje kakor Francozi pred Verdunom ter poudarja: V te] grozni borbi narodov moramo žrtvovati polovico armade, ako hočemo izvo-jevati zmago. Pariško časopisje or>ominja javnost da naj bo potrpežljiva. Nemške pozicije so tako moćne, da se da le korak za korakom prodirati. Vrhu-nec bo dosegla ofenziva sele začetkom jeseni. Prebitje zapadne fronte. Rotterdam, 22. julija. »Manche-ster Guardian« piše, naj Angleži ni-kar preveč ne upajo.Angleška fronta je doslej preozka za. uspešno prebit-ie. O prebitju zdaj ne more biti govora, ker se more to zgoditi v širo-kosti vsaj 20 milj. Strašni boji v gozdlh. London, 21. julija. (Koresp. ur.) »Times« javlja iz angleškega glav-nega stana, da so boji v gozdih strašni. Sovražnik je bii poldrugo leto v gozdih in je upcrabil svojo umetnost, da jih utrdi. Strelski jarki so bili iz-kopani vse vprek in med drevesa vpletene žične ovire. Na vseh ugodno ležečih točkah so skrivališča in nasipi; gozdi so že itak jako gosti. Angleži so več kakor dvajset teh gozdov očhtiii in so prodirali po po-tih, napravljenih iz gozdarskih ozi-rov in za gradbo poljskih železnic. A tuđi ta pota so bila tako polna po-sekanih dreves in razrita po projek-tilih, da jih je bilo komaj razločevati od svoje okolice po čem drugern, kakor po tem, da jih je sovražnik laglje obstreljeval s strojnimi in drugimi puškami. Irska. Wa?hington, 21. julija. Senator yda, ki šte-je «edaj 60 ladij, m ima pomnožiti na 100 lađi] s 600.000 tonami. AnglešU Tolnl striki V angleškem parlamentu je fi-nančni minister pojasnil, da je treba vojne operacije pospeŠiti, ker znaša-jo dnevni vojni stroški že nekaj časa na dan več, kajeor šest milijonov funtov (to ie 124 miliionov kron). Junaštva slovenskih voiakov NAŠE SOBOTNO POROClLO. Dunal, 22. julija. (Kor. urad.) Uradno r42glašajo: Italijansko bojišče. Več odsekov tiroske zapadne in vzhodne fronte se ie nahajalo včerai pod živahnim sovražniin topovskim ognjem. Na neki visini severno Posl-ne so se polastile naše čete opazoval-ne točke ter so zavrniie silen italijan-ski protinapad. V ozemliu pred utrdbo Paneveggio smo odbili napade po-sameznih italijanskih bataljonov. Južno od sedla Rolle se je posrećilo sovražniku osvojiti oporišče, kl ie bilo v opazovalne svrhe potisnjeno naprej. Na soški fronti mestoma živahni artiljerijski boji. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r • fml. NAŠE NEDELJSKO URADNO POROClLO. Dunaj, 23. julija. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Po nekaterih razmeroma mirnih dnevih ie prišlo včeraj na fronti iužno od Val Sugana zopet do zelo ljutih bojev. Podpiran; po trainem skrajno silnem artiljerijskem ognju so Italiiani na več točkah opetovano napadli. Bili so povsodi s kar najtež-jimi izgubami odbiti. Lovski bataljon š t. 7 i n deli pešpolka št. 17, proti katerih pozicijam je bii glavni sovražni juriš naperien, sose v tehbojih prav posebno odlikovali. Tuđi v prostoru pri Paneveggiu so postali boji obsežnejsi. Napad neke, {talijanske brigade proti vištnam Jugozapadno od Paneveggia. ie bii krvavo odbit. Na višinah severno tega kraja se ie istočasno ponesrečH sunek nekega sovražnega bataliona. Odseki naše tirolske fronte, v katerih se včerai ni bojevalo. so se večinoma nahajali pod ljutim sovraž-nim topovskim ognjem. Na soški fronti je bii hrib Sv. Mi-haela močno obstreljevan. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml. ITALIJANSKO URADNO POROClLO. 20. Julija. Trajajoče vreme ovira delovanie naših čet in artiljerije, zlasti v goratem delu bojišca, vendar pa so se vršili tuđi včeraj in-fanterijski boji v gorenji Posinski dolini, ki no nam dali nekaj uspehov v odseku Borkole. V Brenti je naperila ena baterija svoj ogenj na kolodvor v Marteon in je zadela večkrat poslopje in vlak s četami. Začetkom Zajezerske doline (Bela) je napravila naša infanterija 18. t. m. popoldne drzen izpad vzhodno Mittags-kofla, ki je vzbudil v sovražnih crtah, na katere je padel naš ogenj, močan nemir in je prisilil sovražnika da se je ojačil. Na ostali fronti je položaj neizpremernen. Sovražen leta-lec je metal bombe na Timau v gorenji Butski dolini, ki so provzroči-le požar, kateri pa je bii nemudoma pogašen. Italijansko bojišče. Italiiani so sicer pomagali s svo-jimi napadi, da so v enoti fronta četverozveze, ali njihova z južno ži-vahnostjo napovedana protiofenziva ki je imela postaviti italijansko armado enakovredno na stran zavezni-ških čet, pripravljenih za napad ve-likega obsega, je obstala pred skal-nim in železnim zidom naših ob-rambnih pozicij med Brento ir A d i ž 0, tako da so nadaljnja podjet ja se razblinila v stranska dejanja • kakor so se tuđi poročila italijanske-ga generalnega štaba izpremenila > ■ naštevanju in pretiravanju postran i skih podrobnosti. Pretekli teden Ie sovražnik met • Adižo in Brento izvršil zlasti prot 1 naSim pozicijam vzhodno prelazi i B 0 r c 01 a, ki tvori državno me]o 11 posreduje prehod Iz Limske v Posin sko dolino, ponovno ljute napade pri katerih Je imel velike izgube in h 1 bii odbit do zadnjega moža. Nasprot • pa se je posrećilo našim četam, vzet t opazovališča na višinah vzhodno Po 1 sine in upreti se italijanskemu proti • napadu. V ozemtju Ortlerja Je napa - dcl sovražnik 3500 m visoko sedl< lUwrwi»*«' ali »nm; ^tcl se fc izogniti Stilfserskega sedla. V Dolom i t i h je napadel brezuspešno okoliš Tofane, katere trije vrhovi so visoki 3200 m. Nakoroškifrontiso izvršili alpini šunke proti našim pozicijam v ozemiju M i t ta g s k 0 f 1 a, ki je visok 2089 m in se dviga levo Ukev ob pontebski železnici. Tu se je bilo razvilo vroče borenje, zmagali so končno branitelji. Napadalci so bili vršeni nazaj z velikimi izgubami. Tudi v odseku Jezernice bolj južna so ostali italijanski infanterijski napadi brez uspeha. Novo napadalno polje so si po-iskali Italijani v dolgi F 1 a j m s k I dolini, katero tvori združitev do-lin Fassa in Travignolo. Ta dolina bi mogla posredovati pot v Adižko dolino, ah dolga je ta pot in vrhu tega jo zapirajo naše obmejne utrdbe. Tarn so se razbili italijanski napadi pri Paneveggio v gorenji dolini Travignolo le malo zapadno državne meje in samo južno 1984 m visokega prelaza Rolle na cesti iz Paneveggio v dolino Cismon, se ie Italijanom posrećilo, da so vzeli izpostavljena opazovalisča. V boju na morju so izgubili Italijani en podmorski čoln. Le-. t a 1 s k i boj je prinesel Italijanom iz-guDo dveh letal pri brezuspešnih na-padili na dalmatinske otoke, letalet so napadli tuđi Treviso in napravili Itaiijar.om škodo. Tako tuđi pretekli teden Italijani nišo našli tega, kar so iskali. Italijanom primanjkuje težke artiljerije. Campolonghi izjavlja to v »Secolu« in pravi, da je premalo težke artiljerije, pa tuđi Italija je ne more izdelati več; radi tega bi morali zavezniki pomagati Italiji s tem, da bi jej posodili težke topove za veliko ofenzivo. Campolonghi meni na koncu, da samo na ta način bi se dalo ugodna resiti problem težke artiljerije med zavezniki. BIsolattl na fronti. Lugano, 23. juliia. »Informazio-ne« poroča, da je imel minister Bis-solatti na fronti, ćelo v gorskih pozi-cijah na vojake nagovore, v katerih jim je napovedoval zmago Italije v tej vojni, narodno odreŠenje in zo-petno pridobitev pravic svobodnih narodov proti barbarstvu. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Socijalistična parlamentarna skupina naznanja, da bo zahtevala 1 od zbornice, naj privoli svo-bodnp razpravljanjeo ml-" rovnih pogojih. — V Italiji za-čno v kratkem izdajati na dan po dve vojni p o r o Č i 1 i, da bi se tako odvzel učinek avstrijskih vojnih ' poročil pri nevtralcih. — Od londonske konference so pričakovali Italijani ugodno resitev vpraša^ nja premoga, sedaj pa je došlo naznanilo angleške vlade 0 potrebi omejitve uporabe premoga, ker se ga pridela manj, kar • je Italijane jako ozlovoljilo in prese-netilo in Luzzatti je priobčil v »Cor-» rieruoc članek, poln težkih pomisle-kov glede sklepov na pariški gospo-" darski konferenci. — Ker je bii irre-1 dentist Battisti vjet in obešen, je itar-lijansko armadno vodstvo baje odlcn čilo. da se v bodoče irre-dentisti ne bodo boje vali l v prvih č r t a h, da jih ne zadene . taka usoda, kakor izdajalca Battistl-, ja. Tako poroča »Corriere della se-. ra«. — »Secolo« poroča iz Rima, da - je v finančnih krogih napravila velik . vtisk pariška vest, da so ministri če- - tverozveze pri londonskem dogovo- - ru določili najetje mednarodne-1 ga posojila20 milijard, od ka-. terih dobi Italija 2 milijardi in pol. ; Italija in Nemčija. »Neue Ztiricher Zeitung« poro^ ča, daje vojna napoved Ita-i lije Nemčiji samo ševpra-i šanjepardnL Prihodnji ministr-a ski svet ]e sklenil najbrže ali napori ved vejne ali jo izzove s svojimi skle- - pi. Najverjetnejše je baje, da se zgo* \ di prvo, b Proslavljanje Battistija v Italiji i se je izpremenllo, kakor s© poroča 1 preko Lugana, v veliko demonstraci- - jo proti Nemčiju provzročile so Jo - vojne stranke. Govorniki $0 poudarjali, da je Nemčija pravi &o- .- vražnjk in demonstrantje so grozili 5 listu »Concordia«, ki se kuže Netn,- 167, StCT.______________________________________________________.SLOVENSKI NAROD«, dne 24. JaliJ« Itl*______________________________________________:_________stran s- Dogodki na Balkanu. NAŠA IN NEMSKA URADNA POROCILA. Dtinal 22. julila. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Ob dolenil Vojusl pra ke. Dunaj, 23. juiija. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: /J ugovzhodno bojiSče. Netzprementeno. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml. Berolin, 22. juiija. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Uradno se razglaša: Balkansko bofišče. Položaj ie nelzpremenjen. Berolin, 23. juiija. (Kor. urad.) *VoIffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. • . • SHa bolgarske armade. Pariški *U Oevre* piše, da general Sarrail nikakor ne more prijeti z ofenzivo, ker so Bolgari mno-%o močneiši, kakor pa njegova arma-tla. Bolgari so ob izbruim vojne mo-Mlizirali oOO.OOO mož. Na mrtvih in invalidih so dosedaj izgubili 50.000. ?tevilo nanovo pod orožje poklica--;ih obvezancev letnikov 1914—1917 ra znaša 150.000, tako da razpolaga tx?Igarska armada s 6O3.000 vojaki. Tem pa ie se prišteti 100.000 inake-jonskih in albanskih četaŠev. NezadovoHnost v grški armadi. Listi porocajo: V grški armadi ♦iada vsled političnih prilik velika lezadovoljnost. Vojaki 18. divizije v Seresu so prosili, da nai se Hh iz vo- jaške službe odpusti, ker ne marajo služiti ententi ter so poslali solunske- mu zbornemu poveljniku protest, češ da se ne čutijo več zavezane z voja- ško prisego. Preiskava radi požara v Tatoju. Pariš, 22. juiija. (Kor. urad.) Nova franeoska poročila iz Aten pra-vijo, da so bile osebe, ki so jih areti-rali v sumnji, da so zanetile požar v Tatoju, zopet izpusČene, ker je požar nastal po naklučju. Položaj v RomutiijL Priprave na Roraunskem. »M. N. N.c porocajo iz Ciriha: Tukajšnji listi porocajo, da se v Ro-iriuniji navzlic raznim dementijem nadaljujeio predpriprave za splošno mobilizacijo. Letnik 1917. je bil uradno pozvan k naknadnemu prebiranju. Romunsko poslaniŠtvo v Bernn ie na tozadevna vprašanja izjavilo, da o takih vpoklicih ničesar v, e v e. Vsak dan ga prepričujejo. >Az Est« poroča tz bukarešte: F/ćincoski poslanik Blon'ie! izjavlja, da konferirajo poslaniki četvero-zveze vsak dan z ministrskim pred-sednikom Bratianom o položaju ter ga preprlćujejo, da je sedaj prišel trenotek, ko mora Romunija napove-dati cei tralnim državam vojno. Francoska upania. »Echo de Pariš« pre^oja položaj na Romunskem optimistično za en-tento, ter meni, da bo intervencijoni-stična agitacija gotovo usnešna, ako ojači general Sarrai! s pomočjo An-gležev svojo makedonsko armado. »Eclxair€ poudarja, da vtis ruskih uspehov na romunsko vlado ni dpj> volj močan. Ključ položaja leži v Sofiji in v Solunu. Romuniia in Bofgarija. Preko Zeneve porocajo: Ro-munska vlada je ustavila tranzitni promet z Bolgarijo. Homuniia in Srbila. Iz Bukarešte porocajo: Rnrr.-niska vlada ?e izpu^ttla srbske vniake. ki so bili svoj čas pred Bolgari in Nemci zbežali na romunska tla in so bili v Romuniji po predpisih med-narodnega prava internirani. Ukrep romunske vlade se uterneliuje s tem, da so se ti Srbi prostovoljno oglasili za — delo na polfa. Boii na moriu. Protest v Washingtonu. Berolin, 22. juiija. Londonski Ii-?4i 'avljajo, da je četverozveza poda-J3 v Washingtonu drugi protest proti zvezi s podmorskimi čolni med NemCSjo in Amerike. Pomorski boii v BaUiškem moriu. Genova. 22. juiija. »Matin« javlja iz Londona, da Je bila blizo otoka Landsora v BaltiSkem morju pomor-! »ka bitka. Admirallteta te nuAčL Akcija eoteodnefa brodovja proti Kotoru in Baru? »Fremdenblatt« poroča \t Berna: Kakor je razvidno iz angleških in franeoskih listov, ie zasnovana velika akcija brodovja entente v zvezi z ofenzivo na kopnem. Brodovje entente bi imelo napasti Kotor in zaeno poskušati, da izkrca čete pri Baru. Poveljeval bi kak angleški general. Zaplenjene In potopljene latlie. Nemci so zaplenili veliki američki rarnik »Prince \Valdemar-. An-gteski parniki »Iser«, ^Lon^re^. vSvehf in »Newin« so bili ;>cu»p?ie-m v Severnem morju; parnik »Cet-(o;s« je bil pri algir-kem pristanu Čude potopljen. — Ud 18. juiija st zopet rogreša 11 ladij s prenioijom. Do:Iej se je zgodilo najvei nar>adov s iourporskimi čolni pri Ciibraltarju. Stockholm, 22. juiija. (Kor. ur.) Štirje nemški tovorni parniki so bili glasom »Aftenbladeta* zadnjo noČ rri vhodu v pristan Lulec v šved-skem vodovju preganjani od dveh ruskih razdiralcev. Švedska torpe-dovka »Virgo^c je z vso naglico hitela proti ruskim ladjam, ki so takoj po-begnile. Pripravljena za akcijo, je »Virgo« zasledovala bežeče ruske ladje. Nemski parniki so prispeli po-r.oči v pristan Lulec. Švedska vlada je svojemu poslaniku v Petrogradu naročila, naj protestira proti temu kršenju švedske nevtralnrKti. London, 22. juiija. (Kor. urad.) Lloyd - agentura javlja: Angleški parnik »Wolf* je bil od podmorske-ga čolna potopljen. Moštvo je rešeno. Izpuščene lad»e. Nemc: so izpustili zaD.enjeno an-trlelko ladjo ^Adams^ ker je švedska vlada dognala, da ;e bila la^.ia zaplenjena v švedskem voJovjl Tuđi zarienjene danske pirnike ^Her-micu. ^Agnetz« in »Alice* so Nemci zopei izpustili. Turska vojna. TURSKO LRADNO POROClLa Carigrad, 21.. juiija. O!avni stan javiji.: Fronta ob Iraka. Nobe-ne prtmembe. Trajna vročiru zlasr v ouseku Felahie, ovira obojestran-sko vsako delovanje. V uaseku Kermanšah nobene izpremembe. Vzriodno Sinneha so imeli Rusi res-ne izdube in so pri umiku vzeli ra-njence seboj. V okolišu Bane imajo naše čete boj, ki žanje dobro kaže. Vapadi naše čete na Ruse, utrjene v Revandusu, so imele uspeh. Rusi so rr.orali v neredu bežati na vzhod, pustivši v Revandusu mnogo vojnih potrebščin in živil. Umikalne linije sovražnika so poslane z orožjem in municijo. Naše čete zasledujejo sovražnika energično in so 30 km vzriodno Revandusa ž njim v dotiki. — Kavkaska fronta. Nadaljm napadi, ki jih dela sovražnik z veli-kimi izgubami vedno na naše sredi-šče, so vsled protinapadov naših čet ustavljeni. ne da bi se bil sploŠni položaj na tej fronti bistveno premenil. — Sovražno letalo je drugič napadlo z znamenjem Rdečep:a polumeseca označeno bolniŠnlco v Oallipoliiu. Sedem bomb. ki jih je vrgel sovražnik, nišo napravile ne škode, ne iz-gub. Neki monitor je oddal brez učinka dvajset stre'ov na severni breg polotoka Karaburun pri Smirni. Eno naših pomorskih letal je na so-vražne hangarje v pristanu Mudros vrglo veČ bomb, ki so popolnoma za-dele, in se je vrnilo nepoškodovano. V okolišu Sueškega kanala so naši oddelki pri Katiji poznali sovražno kavalerijo na zapad. Eno naše letalno brodovje je uspešno obstreljevalo sovražna taborišča, važne naprave in skladišča v Švedskem pristanu. Carigrad. 22. juliia. ^Kor. urad.) Glavni stan javlja: Fronta ob Traku: Nobene prememhc. — Perzijska fronta: Ruske sile, ki so bile, kakor je javilo včerajšnje poročilo, pognane v neredu proti vzhodu, so se poskusile 30 km vzhodno Revandusa ustaviti, pa se nišo mo^le, energično zasledovane od naših čet, lotiti boja ter so se umaknile proti meji. Zavojevali smo v zadnjem boju dve mitraljezi. — Kavkaska fronta: Na desnem krilu spopadi patrulj in lokalno stre-liarje. na levem krilu nič posebnega. Sovražno letalo je prišlo nad Seddil Bahr. Prejsmal je je naš o^enj. Naši naprei potrsnjeni oddelki so pregnali sovražne oddelke, ki so se prikazali zar>a Katje v smerl na Romana. Pri boju vzhodno mesta Suez in pri kanalu, ki se Je vnel pred našimi oddelki in dvema vojema kavalerije, je sovrazr?ik. prrpustivši nekai mrtvih, bežal proti kanala, zasledovan od nnših cddelkov. Ruske represalije radi torpedtrania ru^ke hospitalske lad}c. Petrograd. 21. Juliia. (Kor. ur.) Rusko z^nanjc nUaUtrj$vo Je potom J Spanskega in ameriSkega veleposlanika obvestilo tursko vlado, da se Rusija glede turskih hospltalsldh la~ dij ne bo več držala določb ženevske konvencije iz leta 1907. Dardanelsko vpraianje. »Lokalajizeigerc poroča: Iz će-tverozveznih držav vračajoči ruski parlamentarci so v tajni seji vojnega | odseka ruske dume poročali o uspe-hu svojega potovanja. Po angleških listih je znani vodja liberalcev, Mi-ljukov, izvajal sledeče: Najvažnejše vprašanje za Rusijo so Dardanele. Dogovor, sklenjen med Rusijo in nje-nimi zaveznicami, je Rusiji obljubil obe obrežii morske ožine. Tišti dogovor ni bil razglašen. Steli smo si v dolžnost, da ga razširimo v četvero-zveznih državah kar najbolj mogoče. Pri pogovoru s Sir Edvardom Orevem, je ta priznal, da je dardanelsko vprašanje za Rusijo ravnota-ko važno, kakor alzaško - lotarinško za Francijo. Mnogi angleški listi so mnenja, da naj se pusti Nemcem iz-hod v Malo Azijo, mi pa smo poudar-jali, da je dardanelsko vprašanje za Rusijo življenjsko vprašanje in smo dobili vtisk, da sodijo merodajni kro-gi stvar v ruskem smislu. Avstrija in Portugalska. AvstrHski poslanik na Portugalskem. Geneva. 22. juiija. »Figaro« javlja, da je avstro - ogrski poslanik ba-ron Kuhn s poslaniškim osobjem na nizozemskem parniku odpotoval v Amsterdam. Portugalska vlada mu je dala potne liste. Zaplenien avstriiski parnik. Hag, 22. juiija. (Kor. urad.) Nizozemski poslanik v Lizboni javlja, da je portugalska vlada zaplenila av strijski parnik »Vorwrts«. ki je bil zasidran v pristanu Marmagoa. (»Vorwarts« je last avstrijskega »Llovda in je od začetka vojne na Portugalskom. »Vor\varts« je bil zecrajen leta T906.. ima 3600 konjskih sil in obsega 5990 brutto-ton.) fozne politične ve-ti. — Urad na imena mest na Ogr-skem. Hrvatska vlada je opozorila hrvatske urade, da se morajo poslu-žcvati za kraje in mesta na ogrskem ozemlju izključno Ie madžarskih imen, ker se pisma s hrvatskimi kra-jevnimi imeni ne dostavljao. V bo-doče se torej iz Hrvatske ne sme pisari v Novi Sad, temveč v »Ujvi-dek«. ne v Čakovac, temveč Ie v »Czaktornvo« itd. = Konflikt med Ameriko in Tur- čiio. Frankobrod, 22. juiija. »Frankfurter Zeitung« javlja: Glasom Reuterevega poročila iz Wa-shinertona je nastala med Združenimi državami napetost zaradi nezadovo-ljivega turskega odgovora na ameri-§ko noto glede razmer v Siriji in v Damasku. Baje nameravajo Združene države poslati vojno ladjo v vzhodni del Sredozemskega morja. ~ Angleške nasilnosti proti ne-vtralnl trgovini. Anglija se ne zado-voljuje Ie z blokado centralnih držav. temveč terorizira nevtralno trgovino tud' na ta način, da objavlja od ča^ do časa »crne sezname« ti-stih tvrdk v nevtralnih državah, ki posredno ali neposredno prodajajo Nemčiji. Tvrrlke. ki so v »črnem se-znamu«, so potem od vsch ententinih držav bojkotirane, ž njimi pa morajo pretrgati trgovske stike tuđi vse one nevtralnc tvrdke, ki hočejo ostati dobaviteljice entente. Angleske metode groze, spraviti nevtralno trgovino v popolno odvisnost od en-tentnih držav. Vsled tega so se nevtralci po dolgem obotavljanju Ie odločili k astrej§emu nastopu. Pod vodstvom Amerike hočejo Anglijo prisiliti, da odpravi sistem »Crnih se-znamov'< ter nameravajo odgovoriti na angleški terorizem s primernimi represalijami. Ameriška vlada ie svojemu londonskemu poslaniku že naročila, da zahteva od angleske vlade pojasnila, katere ameriške tvrdkc da so bile zapisane v »čmi seznam-< in zakaj. Zdi se, da so nevtralci tokrat odločeni. se bolj energično braniti proti angleškemu terorizmu, kakor se je to dosedaj godilo. — Kakor poroča korespondenčni ur. dne 22. juiija iz Haaga, javlja »Het Vaderland« iz \Vashingtona: Ameri-ška vlada je vzela nizozemski pred-log v pretres, da se skupno postopa proti predpisom aliirancev o blokadi in proti zadržavanju plsemske po-šte. PoToča se, da akceptira ameri-ška vlada nizozetrrsko sta!i§če. = Diplomatie o koncu voine. Lagano, 22. juiija. Neki italilanski list je vprašal četverozvezne voja-ške atašeje v Rimu, kdaj mislijo, da bo vojne konec. Ruski vojaški ataSc je rekel, da Je vojna pač v zadnlem Stadiju, da pa Je do konca §e dolgo. Angle^ki ataše je rekel, da se je An-giila priprmvljtta xa rotpg dre leti tu da )o torej lahko Ie dve leti vodL Prancoski ataše )e opozar]al na moč-ni odpor Nemcev, vsled katerega so bili doslej doseženi Ie mali uspehi. Rekel Je, da Je sedatije vojevanje pokazalo, da Nemčija nlma več prejšnje elasticitete, da bi svoje sile metala z enega bojišća na drugo. M \i primorsku im\. Odlikovanje. Gospa Aiojzija T o-m a ž i č, c. kr. poštarica iz Standre-ža pri Gorici, ki službuje sedaj v Krški vaši. je dobila od preJsedstva vojnega botrstva veliko častno diplomo za pospeševanje biagovne&a prometa tega podjetja. Na severnem bojiščii je padel junaške smrti kadet Kazimir Ceho-v i nf najmlajši sin znane rodbine Ce-hovinove v Branici. Na tirolskem bojišču je padel, za-det od granate, Anton Perhavec iz Ležeč. Služil je pri topničarjih. Padel je na ruskem bojišču Aloj-zij Lozar iz Črnič, 191etni mlade-nič. Poln življenja, živahen, prijeten dečko, ki si je s svojim trudom ustvaril lepo bodočnost, je dal svoje mlado življenje za domovino. Kdor ga je poznal, mu bo žal za njim. Lah-ka naj mu bo tuja zemlja! Po 22. mesecih se je ogTasil Mirko Plahuta iz Batuj pri Crničah. Na-hoja se v ruskem vjetništvu. Med mrtvim! so izkazani v se-znamu izgub št. 418: Vinko Cinger-Ie in Angelj Cotič, oba z Goriskega, 27. domobranskega pešpolka. Cotič je umri dne 26. aprila 1915 v Sengi-leju, Simbirsk v Rusiji; Josip rivala, tuđi istega polka; Mihael Srednik iz gradiščanskega glavarstva. 27. dom. pešpolka. Med vjetimi častniki v seznamu izgub št. 417 je izkazan Marij Zlo-bec iz Trsta, poročnik 17. pešpolka, nahaja se v Sudogdi, guber. Vladimir; dalje Srećko Brezigar z Dober-doba, poročnik 47. pešpolka, se na-haja v Bjelgorodu, guber. Kursk; Jakob Perhavec iz Trsta, enaletni prostovoljec narednik 5. domobranskega pešpolka, je v Kazadinsku, Sir Darinsk. Poroci! se je gosp. Franc K u -r i n č i č. trgovec v Gorici, sedaj v Dornbergu, z gospodično Tdo F u r -lani. Čestitamo! Kdor bi vedel za Ivana P r i n -čiča, pred vojsko z Italijo posest-nika v Kojskem (Snežatno) p. d. »Vutič«, urar v Gorici, ter za Fran-čiško P o 1 i c z p. d. »Preža^ — naj to blagovo-li sporočiti na naslov: France P r i n č i č, c. kr. armad. strels-ka šola v Brucku ob Litvi, Gruppe III., Barake L, Nižje - Av-strijsko. Slovenske družine na LaŠkem. Družine Miklavic, učitelj; Boc:ntaie-va, Iv. Gruntarja \mlgo Spičk, in Ferdinanda Volariča se nahajajo v Aversi: družine Urbančičeva, Ivpna Miklavica in Ana Gabrščik v Flo-renci. Dnevne vesti. — Obletnlca vojne. Te dni pote-ka drugo leto od onih usodepolnih dni pred izbruhom vojne. Dne 23. juliia ob 6. popoldne je izročil poslanik Giesl srbski vladi avstriiski ultimatum. Dne 25. juiija ob 6. je srbska vlada odgovorila in sicer nezadost-no, istočasno je odredil kralj Peter mobilizacijo srbske armade ter z ministri zapustil Belgrad. Isti dan je došlo poročilo o mobilizaciji ruske armade. Dne 28. juiija ob 4. popoldne je poslal grof Berchtold srbski vladi avstrijsko vojno napoved. — Železnl zaslužni križec s kro^ no je dobil že prej odlikovani ognji-čar ^ane H a 11 e r, dodeljen k div. mun. parku 22. — Pohvalno priznanje za posebno vestno službovanje v vojnem času so dobili orožniški stražmojstri v kamni^kem okraju: Alojzij S o 11 a r, Adolf R a b i č, Franc J e r e 1 e, Josip O g t i z e k, Josip S te k 1 a s a, Franc S v e t i č in Gregor Po. d o b n i k. — Odlikovanje. Poštar na Krki pri Zatičini, Josip J a k š e, je odlikovan za izredne zasluge za vojno bo-trstvo z veliko častno diplomo. — Naslov cesarskega svetnika je dobil vadniški učitelj in okrajni šolski nadzornik g. Anton M a i e r povodom svojega stalnega umirovljenja. — Dopust pokllcanim strojnikom In kofiačem mlatilnlc. C. kr. vojno ministrstvo ]e odredilo, da se sme poklicanlm strojnikom in kurjačem mlatilnic — drugim strojnikom in knrilcem ne — dovoljevati dopust do 30. novembra 1916. Pojasnila dajo politične okrajne oblasti. — Umrla Je v LinbUanf v starosta 80 let gospa Ana Ravni kar Td. K o f o I, vdova davčnega pristava. Rojena pri Devinu, je s svojo ma- du, kjer Je bila njena mati so$oHuf fn prijateljica takratne graške gospe. Ko je sedaj Italijan obstreljevai ta grad, je močno žalovala, ko Je V duhu gledala porušeno ponosno po-slopje in razdejane njega krasne so-1 bane. — Ko se je svoj čas peijal naš cesar Ferdinand I. s svojo visoka gospo iz Benetk mimo Devina, je tam prenočil. In tedaj sta pokojnlčni brat in njegov prijatelj priredila viso- * kima gostoma krasen slavolok iz sar mih školjk, v katere sta vlila olja m jih nažgala. Cesarski dvojici se je ta slavolok tako dopadel, da je cesaz dal oba mlaćeniča poklicati ter ju je pohvalil. Pozneje je poslal vsakemu lorto, v kateri je bilo zapečeno po 5 cekinov. — Pokojnica je bila izobra-žena gospa, govorila je gladko tri jezike ter mnogo in z veseljem čitala slovenske knjige in časopise. Za njo žalujejo sestra, dva sina in 3 hčerc Blagi pokojnici bodi obranjen časten spomin! — Maksimalne cene za fižol in grah. C. kr. deželni predsednik na Kranjskem je določil za nadrobni promet s sočivjem naslednje cene za en kilogram, in sicer: za fižol 86 vin., za grah 86 vin. — Določitev rokov za striženje ovac. Deželna vlada je odredila: Striženje ovac se sme vršiti v vojvodini Kranjski samo v času od 1. aprila do 15. maja in od 15. septembra do 31. oktobra vsakega leta. Ovce stri-Či v drugem Času, kakor tu določeno in večkrat kakor dvakrat na leto, ie prepovedano. s, — Najvišje cene za pramce In Iz-delke Iz svinjskega mesa, ki smo jih objavili v soboto. veljajo za Kranjsko, in sicer poČenši z današnjim dnem. — Povračilo transportnih stro-škov lastnikom za vprežne pse z vozili. Za transport vprežnih psov % vozili gre lastnikom od doma pa đq kraja prevzetja in nazal na podlagi posebnega potrdila, ki ga izda pre-jemna komisija, povračilo pravih transportnih izdatkov in odškodnjna po 3 krone na dan za spremljevalca za čas resničnega transporta ter ne-obhodno potrebnega bivanja v kraju oddaje. Za prevzete vprežne pse z vozili se plača samo kupnina. ne pa Še kako povračilo transportnih, ozi-roma bivališčnih stroškov. Prijave za povračilo transportnih stroškov itd. imajo lastniki psov potom političnih okrajnih oblastev naznačiti pri-stojnemu vojaškemu poveljstvu. Predno pa se te prijave odpošljejo na merodajno mesto. se mora politična oblast prepričati, če so navedbe tudf resnične. Treščilo je pred par dnevi v hiŠo posestnika Antona Mačka pri Sv. JoŠtu. Požar ie napravil Škode okolt 3000 kron. — V Lipovcu pri Črnom-Iju je strela uzdala vinsko klet Josipa1 Susteršiča ter napravila 2000 kron škode. UstrelH se je v Zagrebu poročnik Leo Glaser. Prepeljali so ga v zelo opasnem stanju v garnizijsko bol-nišnico. »Sknvnost grofice G\>rdon«, po zapiskih slovitega newyorškega prl-vatnega detektiva Story|a. Kino Ideal. Novi spored. ki se predvaja jutri v torek 25. juliia prvikrat. pri-naša velikanski detektivski roman: »Skrivnost grofice Gordon« v štrrih dejanjih. s priljubljenim umernikom Frid. Kuhnejem v glavni vlogi. Tega igralca poznamo /e po znamenitih filmih »Baskerviljski pes«, ondi kot tu pridejo njegove umetniške zmož-nosti do popolne veljave. Lepe soj tuđi v tem filmu slike in fotografije. Ma sporedu je še najnovejši, interesantni »Sascha Messtrov teden« In humorja polna veseloigra »Splašerf konj«. Industrijski film: »Izdelova-nie žarnic« nam lepo predočuje po-stanek električne žarnice. Dvodejan-ska razposajena burka »Člgava ie ta srajca«, resničen doživljaj režiserja Nuncka Danukvja, zaključuje spored. Ta senzacionalni spored ni zst mladino In se predvaia od torka 25. iulija, do četrtka 27. juliia v Khio Idealu. Mestna klavnica. Od 9. do 16. fu-lija se je zaklalo v klavnici 33 volov, 4 bike, 30 krav, 262 prastČev. 95 te-let, 65 koštrunovf 12 kozličev. 7 konj: vpeljalo se 5e 11.898 kg mesa; in zaklane Živine: 1 goved, 53 praši-čev. R telet, 1 koštrun. Tat vine. 211etna Marija Kozmin in 201etna Ivana Poltri sta bili 2e dalje osumljeni raznih tatvin. Ko Ju je neka prodajalka ovadila, je Dolici-ja našla v nlunih stanovanjih denar^ Ja okoli 400 kron, 5 kor mila. 23 ser-vijet, 67 rjuh. 50 robcev. Čokolade, vina, razglednic itd. Obe dekleti, ki sta begunki ter sta delali kot šivilji v neki tukajšnji bolnišnici. sta izročenl sodniji. — Aretirali so staro tatlco Julijano Treo, ki je vzela nekemu vojaku bankovec za 20 kron in nekjc mošk! klobuk. Izgubila se je dne 23. Juiija nU kelnasta ura brez verižice v sredini m&t*e Kas, Jfi ura spominske vr^o^ Stran 4._________^______________________________________.alUVENSKJ NAKUO\ OM 2*. Jaliju l*ib. * io7. m. sti, se prosi poŠtenega najdfteBa, naj Jo odda proti odškodnini na mestnem policijskem uradu. Suzne stvorL ■* Jaureiev morilec. Villain je prosi!, naj ga puste na fronto. Njegova prošnja je bila odbita. * Komitata Marmarcš in Bistrica (Bestercze) na gorenjem Ogrskem sta bila proglašena za ožje bojno ozemlje. * Strašna nesreča pri Berolinu. B e r o 1 i nf 23. julija. (Kor. urad.) V okolici Berolina ob gorenji Spreji se je pripetila včeraj strašna nesreča: Osebni parnik je trČil na čoln z mo-torjem, poln izletnikov. katerih je več poginilo. Govori se. da je 20 mrtvih, uradnih poročil se ni. * Bombna eksplozija v San Fran- ci se u. Reuter poroča 22. julna iz San Francisca: Pri paradi v prospeh oboroževalne propagande se je zgodila bombna eksplozija, vsled katere je bilo šest o>;eb ubitih in 29 ranjenih. Bomba je bila skrita v nekem kovčegu. Hiša, kjer je bomba eksplodirala, je razrušena. Razne osebe so dobile pred eksplozijo svarila na đo-pisnicah. Policija je aretirala nekega suml.iivega mornarja. * ZnaCilna obravnava. V Budimpešti sta agent baron Glaubitz in agent Partl ovadila grofico Orsich, da jima je poneverila provizijo v zne-sku 183 K 33 v. Pri sodišču je grofica pojasnila, da je baronu Klingcrju pro- dala 5 vagoROV mrve in pol vagona slame in je bilo določeno 300 K provizije. Od te provizije sta baron Glaubitz in agent Pertl zahtevala 183 K 33 v. grofica pa je ni dala, nego kasirala tuđi delež teh dveh mo-žakov. Sodišče je grofico oprostilo, barona in tovariŠa pa zavrnilo na ci. vilno pot. * Velik požar ▼ skladi&Ha im alkohol v Bordeausu. P a r i s. 23. julija. (Kor. urad.) »Petit Journal« poroča. da je izbruhnil v Bordeauxu v skladisčih za alkohol velik požar, ki je segel na sosednja blagovna skladi-sča in vpepelil tuđi več skladi-katerih prebivale! so se mogli le s težavo resiti. Skoda se ceni na deset milijonov frankov. O vzrokih požara vlada neka skrivnbst. katero se trudi ta razkriti vojaška in civilna oblast. Parižki listi pravijo. da veliki požar v Bordeauxu je najtežja nesreča. kar se je kedai pripetila v me-stu. En del mesta je skoro popolno-ma razdejan. Številni pogorelci po-trebujejo mestno podporo. 24.000 hl alkohola je zgorelo, več tovarniških poslopij je uručenih, med drugimi po-slopje. ki je služilo za nastanišče nemških vjetnikov. Skoda znaša naj-manj dva milijona frankov. Dana^nj list obsegi 4 strani. Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lasfnlna In t!sk »Narodne tiskarne« Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo pretužno vest. da je preminula naša predobra mati, stara mati, tašča, sestra in teta, gospa Aro Rovnikor roj. Kofol ▼dova davčnega uradol ka danes popoldne v 80. letu s\rojc starosti, po dolgi in mučni bolezni ter previđena s svetotajstvi za umirajoče. Pogreb bode v torek 25. t ra. popoldne ob treh iz hiše žalosti Kongresni trg št. 5. 2332 V LJUBLJANI, dne 23. julija 19!6. | Žalttjoči otros!, vauki in sorofoiki j Posebna naznanila se ne bodo izdala. Vsem sečustvujočim sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretresjjočo vest, da je naš preljubi soprog, ata, brat, svak in stric, gospod Anton Suwa o* tor. totovofla In fmejltell broaasto svetio]« padel dne 9. t. m. pri Cima Dcdiči na laškem bojišču v 33. letu starosti. Predragega priporočamo v blag spomin! 2GOR. ŠIŠKA, dne 24. julija 1916- . 2331 Ivanka ffmra roj. Botun, soproga. a«*!, Ttnt in ataako, sinovi. Voiteh fawa, c. kr. četovodja, brat. Svaki ta netakL ~^if ( Miu, unaaiiiM ■»¥!—■ $b$olt;ent slavenske trgovske sole, zmolen slov. in nemikega jezik-« ter vseh pharniških deit toli vttopltl kot praktikant v kiko pisarno, bodisi v mestu ali na deieli. 2313 Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. prodajama vešča papirnate in galaoterijske stroke se talcol »prejme m 2322 Fr. Igtie, Moatml trg it 11. Spr#|Mt se tmkol lanaslflva blagajnica rka. Sprejme se zanesljiv in pošten : hgnski sliga: v večjo manuL trgovino v L|ubijani. Naslov pove uprava »Slov. Naroda« 2333 Naravno pristao dalmatinsko, crno * vino Opolo se vsaleo množino i. 1 60 K ^^^^ odda — Ponudbc prosim na uprav »51»v. Naroda« ood rakovom ,OoOlO 2323C. £e%uca 22 let stara, mustkalična. 3 ne^ai premoreni a, 5# 3€ii p oročiti j poštenim in dobrosrČntm gospodom. na*raie s %a%tm narednicom, fa je ^ag^tovlien po vojzft v kakl državni $iufbi. — tajnost stroqo zajamčena fjesne vonudbe 5 sti^o, pod „Grob in nada!228?m \........ *Eli———3Eli—-3 Proda se lep žrpbec temnorjave harv*» srednje starosti, visok 172 cm, T Soraitl Ob SaTi, 30. juHja. Več pove ]ast:tilc 2294 Ivan Kurent v Sevnici. KAVA! Ze zmlcta, že s sladkorje n in vsem i primesmi v kockah za */j litra kave Eoa tata kocHa stane sam 24 vii. 500 kron plaćam tistemu, kateri more reČ\ da ni vredno. Ifavođlte sa pripravila*!« a« glaal: 1 tako kocko v pol litru vode 5 minut kuhati, od ogn'a vzeti, 2 minuti poknto pustti in naiboljSa kava je gotova. — Fo |ia4tl po •USaas nafmani 20 kock, to je 1 k« K 4-SO ! Ovoj se zaračunt po lastni ceni ! Po§ilja se proti novzetiu Sore!mem pa na- i ročeno blago tuđi nazaj če kateremu ne u^aja. I 100 kock 5 kg zni2ana cena K 22—. | NaroCila sprejema in izvrSuje razpo5itjalnica | Ivan Urek I Ljabllftaia 3, Meitni trg it 13, i iv«rlite9 desno. 19 6 AB* Borbar roj. laiits caznanja potrta od hude bolesti v svojem ter v sinčka iTOtoi ter vseh sorodnikov imenu prežalostno Test, da je njen nadvse ljubljeni soprog, oriroma najboljSi oče, brat, zet, stric in svak, gospod Ivan Korbar e. kr. BBUtal ktaisar dne 18. t m. vsled tragične nezgode ▼ planroah nenad^ma preminul. Pogreb «e je vršil danes. V *•*•*#+, dne 21. jnlija 1916 . j* ________-------———^—^^——^—^—.^—^—^— i j Zahvala. i f Za obile dokaze sočutja, za darovane krasne vence • ter nadvse častno »premstvo na zadnjem potu ob pre- Irani smrti globoko Ijubljenega soproga, gospoda c. ki. ftnanCnega kom i sa r ja I Ivona Korbarja ! izrekam vsem svojo najiskrcnejSo zahvalo. Posebno se • Se zahvaljujem čast duhovščini, zastopnikom c kr. fin. I ravnateljstva, gg. finančnemu nadsvetniku Avianu, fin. • svetnikoma Jercvcu in Grabnerju, dalje g. c. kr okr. I komisarju Friedlu, c c kr. okr. sodniku Luschinu, gosp. I županu lekarnariu Robleku z obćiru svetniki, g. c in kr. • stotniku gener. štaba Gmndnerju. pređsedntku podroS. I »Slov. plantnskega đniStva« Segitn, r sodnemu svetniku I v p. Koblerju, gg c. kr. davčnim uradntkom iz Raoov-! ljice in Kranjske gore, vsem drugim zastopnikom uradov, i IS* Županom iz okraja, ter sploh vsem spremiievalkam I in »preml|rralcem nepozabnega rajnkega na zadnjem potu. ! Dragega pokojnika pri poroča m v blag spomin! I ▼ »rtlftllat, dne 21. julija 1916. i Arict forbtr I me !■ s«rWiike. rW%mtk 99 aUN PatH|#)al WU^f&f%%9 šivalni stroj Poiz?e se 2326 pri hlžilcl, PoljaHsha i. 73. Deklica 15 let stara, iz poštene, boljše rodbine, z dobro šolsko izobrazbo, zdrava, teli priti k9t Bitaka v kako boljšo trgovino z mešanim blagom. — Naslov v uprav. »Slov. Naroda«. 2329 Starej&l mož trtian, saaaalilv, i«U lalikelio pol- «11 ceio4neTno sletio, itot pomotan kontorlst (■rađalk), akladifteaik, aUga|nlkt trg. poslovođi a ali sll£nof proti smerni plaći. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „aanesljl* št. 232S4. 2328 Spre]meta se ▼ trgovino i oieiaBim blagom kontoristinja trgovski sotrudnik. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 2317 JUKoIventhiio trgonkega toiaja^ liio primorao SillŽbO. 2293 Naslov pove upravo. »Slov. Naroda«. Voja&ine prost kOdtoariSt iš^ mesta knjigovođje VpraŠaoja na uprav. »Slov. Naroda« pod „knjigovođi* 2308". 230$ Dobro obranjen voziček = se proda = na Bregn St 10, v tapetniški de- lavnlei. 230^ Vila z vrtom ===== se proda ===== Cesta na Hožnik it 41, Llnbljana. 2324 MIIvO v zabojih d 60 kg, po 3 K kg Sfi odda. 4 \!2 kej poskusna pošiljatev ftaoe 1S K pri Obernjlabo, Reka. ____________________2327__________________ SEMENH za jesensko setev kakori Ičio Mio. m DMlec špinata io drogo. Hakor tuli Dliiio tii kver & Urbanič, Ljubljana. V vojno odhajajoči - zabite na najvažaejšo oskrbo, na sklcnitev vojnega življenskega zavarovanja i dobo I leta, ZaTaroTanlo wtl\m sa t»sJk slufta] smrti, tedaf tuđi sa smrt v 0]b1 alt na posledicah taisto« — Zdravniško prolskave ni potreba« e ua bojnem polju se nahajajoči sklenejo lahko zavarovanie od tatn. — Ravno iko lahko zavarajejo sorodniki svojce, upniki svoje dolžnike brez vednosti in rivo!jenja taistih. Družba sklepa pa tuđi na Ta dna flvljenska saTarovanJa, ▼ kojih je Djoa ne var n ost brOZ TSakterO doklade k običajni premiji v polnem obsegu SteU 2282 Končno sklepa družba tuđi To]na sessjodaa savaroFanla za dobo lota za slučaj v vojni pridobljeoih nezgod ali bolezni. Brezplačna in takojšnja pojasnila daje: ieneralnl zostop c. hr. prlv. zouorovolne družbe „AUSTRIJSKI FENIKS" = v Ljubljani, Sodna ulica 4t. 1. = ~^-Jjf* Zaiapno ^%S^ blago! V pari prano in brezkalno posteljno perje in puh od K 2-80 za kg naprej I pripm*te