Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN Videm - via San I Tel. 41820 - Poštni Glavni in odgovor VOJMIR TED' Tiskarna T. Mariom mA BOL BESU Vin D J riderti 'ATAJUR GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Sped. in »bb. postala II. gmppt - I.P.1.70% NAROČNINA: Za Italijo: polletna 700 lir -letna 1200 lir - Za inozemstvo: polletna 1200 lir - letna 2000lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 100 lir Leto XX - N. 5 (450) Udine, 15. marca 1971 Izhaja vsakih 15 din Naši brez podpor Pred kratkim se je prvič sestala deželna posvetovalna komisija za probleme, izseljencev, v kateri so zastopniki krajevnih uprav, sindikatov, društev izseljencev in drugi izvedenci s tega področja. Res je, da je naša dežela prva med podobnimi krajevnimi organi v Italiji začela s konkretnim preučevanjem problemov izseljenstva in tudi res je, da se je že začelo izvajanje deželnega zakona štev 24., ki predvideva pomoč izseljencem. Prav tako pa je res, da so v drugem polletju lanskega leta (zakon je bil izglasovan 26. junija lani) dali 44 prosilcem približno deset milijonov lir in da so v prvih dveh mesecih tega leta ugodno rešili 89 prošenj izseljencev v skupnem znesku24.000.000 lir. In vendar med vsemi temi rešenimi prošnjami ni niti enega samega človeka iz beneškoslovenskih občin. Čemu tako, ko je vendar znano, da je morda prav med našimi ljudmi največ ekonomskih e-migrantov, ki bi vsekakor lahko dobili in tudi zaslužili podporo na podlagi omenjenega zakona. Vzrokov za to je vsekakor več. Na prvem mestu je zagotovo dejstvo, da naš emigrant natanko ve, da zaenkrat, kljub obljubam in načelom, doma nikakor ne bo dobil zaposlitve, kar bi bilo vsekakor eden izmed temeljnih razlogov za njegovo vrnitev domov. Na drugi strani pa je tudi res, da so vsi tisti naši izseljenci, ki so se obrnili na svoje občine za pojasnila v zvezi s tem zakonom pogosto dobili od domačih občin, izmikajoče se odgovore in zavoljo tèga niti niso vložili prošenj. Zato upravičeno lahko menimo, da nekatere naše občine naravnost nočejo, da bi se naši ljudje vrnili domov. Kljub vsemu temu pa vseeno z upanjem gledamo v deželno posvetovalno komisijo za probleme izseljencev, ker ima komisija v bližnji prihodnosti pred seboj resen namen, da bo preučevala in tudi reševala probleme naše e-konomske emigracije. Zato menimo, da bo delo komisije vsekakor plodno, in učinkovito, to pa bo vsekakor prispevalo k temu, da našim ljudem ne bo treba odhajati na eni strani na tuje za kruhom, na drugi strani pa ko vsem našim emigrantom omogočilo, da se bodo vrnili domov in tu z delom svojih rok prispevali k boljšemu gospodarskemu in socialnemu razvoju našega področja. In končno, da tudi naši ljudje, kot doslej, ne bodo ostali brez podpor. V OKVIRI! DOBRIH 00X0SAJEV MED SOSEDNIMA DRŽAVAMA SEMINARJA ZA ITALIJANSKI IN SLOVENSKI JEZIK Lotošnjega seminarja v Izoli in Trstu se je udeležilo več kot 500 profesorjev in učiteljev ter dijakov iz vseh šol italijanske in slovenske narodne manjšine - Napovedan je seminar tudi na Goriškem • Kdaj bodo tak seminar priredili tudi za Slovence v videmski pokrajni?-V Beneški Sloveniji smo še vedno brez šol v materinščini ALI NIS10 VSI ENAKOVREDNI SLOVENCI V FURLANIJI JULIJSKI IILMJ IJI ? Minuli mesec sta bila v Izoli (Jugoslavija) in Trstu (Italija) seminarja za italijanski, oziroma slovenski jezik. Izolski seminar italijanskega jezika in kulture je bil v nekem smislu jubilejni, ker je bil že deseto leto zapored. Seminar italijanskega jezika in kulture organizira zavod za šolstvo v Kopru po sporazumu med Italijo in Jugoslavijo. Po tem sporazumu predlaga jugoslovanska stran teme za seminar, posvetujoč se pri tem s profesorji in vodji italijanskih šol v Jugoslaviji. Predavatelje za omenjene teme pa predlaga italijanska stran. Namen seminarja italijanskega jezika in kulture v Jugoslaviji je strokovno in kulturno izpopolnjevanje pedagogov in dijakov, ki se tako seznanjajo z novejšimi gledišči in stvaritvami italijanske književnosti, umetnosti in kulture, pa tudi gospodarstva. Letošnjega seminarja v Izoli se je udeležilo kakih 200 udeležencev, med njimi je bilo 100 učiteljev in profesorjev iz Koprščine in Bujščine ter sto dijakov srednjih šol. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIUIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIMMIIHIMIIIHHIIUHIIIIIUIIIIIIIIIIIHIIIINIHHIIIIHIIIIIIIIIIIHHIHHMM Udeleženci so bili razporejeni po skupinah in tako so bile tri do štiri skupine učiteljev in profesorjev ter predmetnih učiteljev, ki so se občasno sestajale na skupnih predavanjih. Učenci pa so bili razdeljeni v dve skupini: v prvi skupini so bili učenci 1. in 2. razredov srednjih šol, v drugi skupini pa učenci 3. in 4. razredov srednjih šol. Letošnji seminar v Izoli je bil vsekakor na visoki strokovni ravni, saj so predavali v glavnem italijanski univerzitetni profesorji, vendar pa je bilo za seminar v Jugoslaviji tudi značilno dobro vzdušje, prijaznost, osebni stiki, srečanja, spoznavanja in medsebojno prijateljstvo, da o strokovni koristi teh seminarjev sploh ne bi govorili. Ob koncu minulega meseca pa je bil v Trstu sedmi seminar za slovenske šolnike v Trstu. Enotedenskega seminarja se je skoraj stoodstotno udeležilo kakih 100 slovenskih učiteljev in 120 slovenskih profesorjev iz Trsta in okolice ter nekateri dijaki višjih razredov gimnazij in učiteljišča. Tudi na letošnjem Posvetiti več pažnje emigrantom Nenadoma smo v naši deželi s presenečenjem ugotovili, da sploh nimajo nikjer niti statistike niti podatkov o tem, koliko ljudi iz naše dežele je v ekonomski emigraciji, koliko ljudi je bilo prisiljenih zapustiti deželo Furlanijo-Julijsko krajino in se zaposliti drugod v Italiji, zlasti pa še v drugih zahodnoevropskih deželah. To torej pomeni, da pri nas ne vemo natančno, koliko ljudi iz Beneške Slovenije je odšlo v ekonomsko emigracijo s trebuhom za kruhom. In to dejstvo je res žalostno; celo zaskrbljujoče. Če na eni strani namreč prav zdaj toliko govorimo na vseh ravneh, od občinskih do deželnih, in v vseh političnih strankah, kako ve-lik problem je postal ekonomska emigrancija, potem tega problema vsekakor ne bomo mogli uspešno in resnično reševati, če nam pri tem manjkajo temelji: mednje pa nedvomno sodi tudi statistika o emigrantih, saj bomo le tako lahko začeli načrtovati za prihodnje in sploh z vseh vidikov o-bravnavati problem našega izseljenstva. Kje je krivda, da nimamo torej najosnovejših podatkov o svojih soroja-kih, med katerimi je mnogo beneških Slovencev, tega vsekakor mi ne bomo raziskovali, čeprav tudi to kaže na določeno ne- Vsako pomlad odhajajo naše •< sezonske lastovke » marnost in brezbrižnost do emigrantskega problema. Kaj nam torej pri vsem tem pomagajo lepe besede in načelne deklaracije vseh in vsakega, da je treba zajeziti odhajanje za delom v tujino, ko pa nismo pričeli niti z osnovnim pristopom k temu delu, k zbiranju podatkov, evidenci in statistiki vseh ljudi iz naše dežele, ki so zaposleni izven meja našega ožjega področja. Oboroženi s stvarnimi podatki, z vednostjo o slehernem, ki je odšel od nas in kam je odšel, kdaj in kaj dela, bi vsekakor položili prve temelje za nadaljni start k razreševanju tega problema. Zlasti pa je to potrebno v sedanjem, našem modernem času, ko se je potrebno slehernega problema lotevati znanstveno, oboroženi s podatki in vsemi drugimi dejstvi, kajti le tako je potem moč delati analize, planirati vnaprej in poiskati najboljše rešitve za probleme. Vsega tega pri nas še nimamo. In zato tudi govorimo vse nekako na pamet, približno in megleno, kar nima niti teže argumentov niti teže resnega pristopa k razreševanju problema. Zato vsekakor lahko odločno zahtevamo, da pristojni činitelji začno čim prej s sestavljanjem statistike in evidence vseh naših ljudi, ki so odšli od doma na tuje za kruhom, ker le tak, začetni korak bo vsekakor tisto zagotovilo, da bomo od besed prešli k dejanjem. Konkretno k razreševanju problema ekonomske emigracije v naši deželi. seminarju so predavali pedagoški strokovnjaki in univerzitetni učitelji iz Slovenije. Poleg problemov slovenščine in slovenske književnosti pa so letos posvetili na seminarju posebno pozornost še naravoslovnim vedam. Ugotovimo lahko, da so bili tako slušatelji seminarja v Trstu kot njegovi organizatorji s potekom samega seminarja zadovoljni, ker takšni seminarji upoštevajo želje in mnenje šolnikov ter so tako koristni za strokovno in poklicno izobrazbo šolnikov. Ti seminarji so izredno pomembni za slovenske šolnike na Tržaškem. Seznanjajo jih namreč z napredkom pedagoške vede v Sloveniji, z razvojem živega slovenskega jezika, pa tudi književnosti, kar je vsekakor prvi in temeljni pogoj za uspešen pouk slovenščine na Tržaškem. Če torej slovenski šolniki s Tržaškega lahko uživajo sadove več ali manj urejene in utečene oblike seminarjev, pa tega ne moremo trditi za slovenske šolnike iz goriške pokrajine. Sicer predstavlja najnovejša odločitev šolskih oblasti na Goriškem, da bodo že ob koncu tega meseca organizirali tudi na Goriškem seminar za slovenske šolnike iz te pokrajine, korak naprej pri izboljševanju in dvigu kvalitete slovenskega šolstva na Goriškem, je vendar nelogično, da so imeli doslej, že sedem let zapored, slovenski tržaški šolniki s Tržaškega vse možnosti za izpopolnjevanje, slovenski šolniki z Goriškega pa ne. Pri vsem tem pa nas lahko obhaja samo grenka misel na stanje šolstva v naši pokrajini, kjer Slovenci še danes nimamo niti osnovnih šol v svojem materinem jeziku. Ko na eni strani pozdravljamo seminarje za šolnike manjšin, tako v Jugoslaviji kot pri nas na Tržaškem in Goriškem, vendar mislimo, da bi bil že skrajni čas, da bi probleme slovenske šole v videmski pokrajini tudi že začeli reševati. Ali smo končno mi manj Slovenci kot pa so Slovenci v tržaški in goriški pokrajini? Zdi se, da smo in to je krivično. Saj 'končno ni več vrst Slovencev, smo samo Slovenci in to bi se končno italijanske oblasti in stranke morale zavedati. Zato ne bomo nehali z bojem za šolo v materinem jeziku na našem področju. Vzpodbudo in upanje za to nam tudi nudita pravkar omenjena seminarja in napovedani seminar slovenskega jezika na Goriškem. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIItlllllllllll ll Ljnmiani predavanie o Razili in Ljubljanska podružnica Geografskega društva Slovenije je v letošnji program predavateljskih večerov, ki so ponavadi ob četrtkih, vključila tudi teme iz zamejske Slovenije. Eden izmed društvenih večerov je bil posvečen Ré-ziji in Rezijanom ter njihove- mu izročilu. Predavatelj prof. dr. Milko MATIČETOV, znanstveni svetnik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani, je orisal življenje in kulturno tvornost Rezijanov. Rezijo, to edinstveno in skrivnostno, dolga stoletja samo vase zaprto dolino v zahodnih Julijskih Alpah pod Kaninom, je predstavil v besedi in sliki, tako kot jo je videval in doživljal med svojim desetletnim znanstvenim proučevanjem. Poslušalcem je prikazal rezijansko pripovedno in pesemsko izročilo, orisal je verovanja in navade, jezikovno bogastvo in njegove posebnosti pa zarodke «bukovniške» tradicije in prikazal je težke življenjske razmere Re- zijanov od davne preteklosti pa vse do današnjega dne. V živi razpravi, ki je sledila predavanju, se je ponovno pokazal velik interes Slovencev do bratov v zamejstvu. Tudi prenapolnjena predavalnica (mnogi niso več dobili prostora, da bi lahko prisostvovali zanimivemu predavanju) poslušalcev, med katerimi so bili ugledni kulturni, znanstveni in politični delavci, je dokaz več, da je med Slovenci v matični deželi izredno veliko zanimanje za aktualne probleme slovenske manjšine v zamejstvu. Spričo številnih želja obiskovalcev geografskih večerov v Ljubljani in zaradi potrebe po strokovnem izpopolnjevanju in sesznanjanju s tekočo in živo problematiko zamejskih Slovencev, bo ljubljanska podružnica Geografskega društva Slovenije pripravila v nedeljo, dne 18. aprila letos tudi strokovni izlet v Kanalsko dolino in Rézijo ter v Beneško Slovenijo. wn IZ TERSKE DOLINE IZ NADIŠKE DOLINE SHOD KMETOV V TERU Za ekonomski razvoj Nadiške doline Dr. Angeli iz Vidma obrazložil prisotnim načrt deželne ustanove za razvoj kmetijstva - Ustanovili naj bi tudi strokovno kmetijsko šolo in dajali mesečno podporo staršem teh učencev V Teru se je pred nedavnim vršil shod kmetov Terske in Krnahtske doline, da so razpravljali o načrtu, ki jih ima dežela v okviru ustanove ERSA (Ente regionale per lo sviluppo dell’agricoltura), ki zavzema vse hribovske komune Julijskih Predalp. O načrtu, ki ga ima ta ustanova, je podal obširno poročilo dr. Angeli iz Vidma. Naj na tem mestu na kratko povemo kaj predvideva ta načrt. V prvi vrsti bi morali kmetje stopiti v konzorcije in zadruge, ker bi samo na ta način mogli uspešno delovati v vseh sektorjih kmetijstva in bi dosegli tudi podpore, ki jih nudi dežela v te namene, kakor tudi tehnike za razne nasvete. Program predvideva tudi ustanovitev stro- kovne kmetijske šole za fante, ki bi se radi poglobili v kmetijstvo. Ti tečaji bi bili brezplačni, še več, njihove družine bi prejemale za ves čas šolanja mesečno podporo. Ob zaključku sestanka se je razvila živahna diskusija. MltlllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIlIllIllllIlllllllliiliiiniiiiilllllUllllllllIlllIlllIllllltltliiiiiitllllllltlltlNIIIII IZ KANALSKE DOLINE Mednarodno smučarsko šolsko tekmovanje v Trbižu V Trbižu se je vršilo peto mednarodno šolsko smučarsko tekmovanje. Na 1200 metrov dolgi progi z višinsko razliko 220 metrov sta tekmovala v sedmih kategorijah 102 učenca. Prvo mesto so zasedli Jeseničani in Trbižani. V prvi skupini je bil najboljši Bernik Tomaž iz Jesenic s časom 1,17,8 v drugi Trbižanka Hlini Bruna IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHllii IZ REZIJANSKE DOLINE Še bolj propagirati v prid turizma V Ravenci so se pred nedavnim zbrali člani lokalne turistične ustanove «Pro val Resia», kateri je predsedoval dr. Giusto Farina, ki je tudi podal obširno poročilo o dejavnostih zadnjih dveh let. V poročilu je potožil neaktivnost nekaterih članov in da prav zaradi te nedejavnosti ustanova peša, namesto da bi utirala pot turizmu in da bi propagirala za lepoto Rezijanske doline. Ob koncu govora je izrazil željo, da bi se sedanje stanje zboljšalo in da celotno prebivalstvo doline Rezije potom članov ustanove doumelo, da bi jim prav turizem moral pomagati iz težkega ekonomskega položaja, ki je sicer že kar na visoki stopnji, a bi se mogel še bolj razviti, saj te Rezija ena izmed najlepših dolin v naši okolici. Ob zaključku so sestavili tudi turistični koledar za letošnje leto. Določili so, da bodo praznovali prvi praznik 29. junija na dan sv. Petra v Njivi, 11. julija praznik sira v Sv. Juriju, 25 julija prijateljsko srečanje na prelazu Krnice z italijanskimi in sosednjimi predstavniki oblasti, 26. julija na dan sv. Ane vaški praznik v Stolbici, od 7. do 15. avgusta praznovanje «šmarne miše», 28. avgusta pa praznik klobas v Njivi. Predlagali so tudi, da bi zaprosili pri Planinskem društvu (Cai - Club alpino italiano), da bi namestilo na razpotjih kažipote in za podporo komuna v turistične namene. Nazadnje so izvolili tudi novo vodstvo, in sicer so bili izvoljeni: dr. Giusto Farina, Felicito Tosoni, Antonio Tosoni, Pericle Beltrame, geometer Danilo Clemente, Francesco Copetti in Mario Copetti. Za predsednika so izvolili dr. Giusta Farino, za podpredsednika Maria Co-pettija, revizorji računov pa so Stefano Mantineo, Francesco Tosoni in Riccardo Copetti. Smrtna nesreča pri delu Vso našo dolino je zelo prizadela žalostna novica, da je umrl v videmski bolnici 79-letni Giovanni Buttolo. Mož je 23. februarja, kot je bil lep sončen dan, splezal na oreh, ker menda še niso bili vsi obrani. Veje so bile suhe in se je zlomila prav tista, za katero se je držal. Padel je več metrov globoko in dobil tako hude notranje poškodbe, da je po desetih dneh umrl. Bil je v vasi med vsemi zelo priljubljen in zato ga bodo težko pogrešali. s časom 1,18,8 tretji skupini pa je bil najboljši Jeseničan Saksida s časom 1,22,3, v četrti Jeseničanka Ojcel s časom 0,59,1, v peti Trbižan Puftisch Marko s časom 0,57,6, v šesti Trbižanka Lepschy Barbara s časom 1,09,5, v sedmi skupini pa je bil najboljši Spaliviero iz Trbiža s časom 1,03,9. šesto tekmovanje bo prihodnje leto organiziral Železarski izobraževalni center v Kranjski gori. Anton Siega prejel odlikovanje za 52 let dela Trgovec Anton Siega, ki je pred kratkim obhajal svojo 80-letnico, je prejel odlikovanje za svoje 52 letno neumorno delo. Ob tej priliki so se okoli njega zbrali številni prijatelji, v imenu trgovcev pa je podal svoj govor, v katerem je orisal lik tega zaslužnega moža, g.Santi, dr. Faidutti pa mu je podelil zlato medaljo in diplomo. K temu visokemu življenjskemu jubileju se pridružujejo tudi ostali njegovi znanci in prijatelji in mu želijo še mnogo srečnih in zdravih let. • llllllllltlllllllltllltlllllllltlllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIII TAVOBJAMA Za ureditev cest v tavorjanskem komunu Pred nedavnim se je vršila v Tavorjani seja komunskega odbora, na katero so povabili tudi pokrajinskega odbornika Romea Namorja, da so se skupaj porazgovo-rili o številnih problemih. Največ govora je bilo o potrebi ureditve turistične ceste, ki vodi preko Ivanca, o cesti Preštint - Colloredo -Podcerkev in o ureditvi one v Mažerolah. Tudi te vasi se namreč turistično razvijajo, a jih ne morejo valorizirati prav zaradi slabih cest. Pred nedavnim so se sestali na sedežu špeterskega komuna župani vseh komu-nov Nadiške doline ter iz Tipane in Brda, da so skupaj s pokrajinskim odbornikom Romanom Specogno in arhitektom Valentinom Si-monittijem, dr. Renatom Qualizzo, prof. Pavlom Pe-tričičem, raznimi tehniki in drugimi razpravljali o načrtu za ekonomski razvoj tega področja. Po dolgi diskusiji so ugotovili, da je načrt ERSA (Ente regionale sviluppo a-gricoltura - Deželna ustanova za razvoj kmetijstva) pomanjkljiv, kajti kmetijstvo samo v hribovskih vaseh ne bo moglo rešiti perečega problema — emigracije in revščine — ampak ga je treba izpopolniti z industrijo, obrtništvom in turizmom. Na sestanku so prišli tudi do mnenja, da bi bilo potrebno napraviti kak splošen medkomunski načrt, ki bi vseboval vse mogoče ekonomske dejavnosti v Beneški Sloveniji in ki bi bil koordiniran s pristojnimi deželnimi odborništvi. V ta namen naj bi dežela dala tudi kakšno posebno podporo, da bi se izognili vsem zaprekam, ki sedaj ovirajo ekonomski razvoj teh krajev. Ob zaključku zasedanja so ustanovili poseben odbor, ki bo imel nalogo, da skrbi za rešitev vseh teh problemov. PODBONESEC se bo tečaj vršil. Prilika je ugodna in zato bi bilo prav, da bi se odzvalo več deklet kot prejšnja leta, kajti misliti moramo na turistično sezono, ki je že na pragu in da si prav v naših dolinah turizem utira pot in se moramo na to dobro pripraviti, če hočemo tekmovati z bolj razvitimi kraji. Nesreča ne počiva Pri delu se je hudo ponesrečil 19-letni stolar Danilo Salamant iz Sv. Lenarta. Stroj mu je namreč tako poškodoval roko, da so zdravniki izjavili, da se bo moral zdraviti najmanj mesec dni. lIMfllflllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHlIlllllllllllllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii Hlini .. IZPOD KOLOVRATA Župan iz Grmeka pri deželnem odborniku za javna dela ves ta čas vršil po cesti, ki vodi iz Zamira v Ravne in v Oblico. SV. LENART Tečaj za gostince Na oglasni deski šenlenar-škega komuna je objavljen razpis tečaja za gostince, ki se bo vršil v Centi (Tarčen-tu) v hotelu Centrale od 22. marca do 8. maja. Zainteresirani, ki imajo javne lokale (gostilne ali bare) in ki bi se radi udeležili tega tečaja, morajo biti stari najmanj 16 let. Vsa podrobnejša pojasnila jim bodo dali na komunu ali pa v Centi, kjer Naš župan Lucio Zufferii je šel pretekli teden v spremstvu komunskega sekretarja k deželnemu odborniku za javna dela, da sta mu obrazložila težko stanje grmeškega komuna in katera javna dela bi se morala takoj izvesti. Nujno bi bilo namreč potrebno takoj poskrbeti za novo pokopališče v Lesah, popraviti in ojačiti vodovod Klodič-Gr-mek in urediti cesto, ki vodi iz Klodiča v Topolovo. De želni odbornik je obljubil da bo interveniral za takojšnjo rešitev teh in drugih problemov. Nesreča ne počiva V čedadsko bolnico sc morali peljati 50-letnega Jožefa Trusgnacha iz Grmeka ker je tako nesrečno padel da si je zlomil desno roko -v ramenih. Ozdravil bo v eneir mesecu. iiiiiimiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniii,,,!,, Mali obmejni promet meseca februarja Meseca februarja je bil mali obmejni promet na naših obmejnih prehodih nekoliko manjši kot prejšnji mesec. Slabo vreme — ledene ceste in sneg — je marsikoga zadržalo doma pri topli peči. Kljub temu pa so zabeležili vsega skupaj 187.230 prehodov in sicer 86.478 z obmejno prepustnico (57.046 italijanskih državljanov in 29.432 jugoslovanskih), s potnimi listi pa je bilo 100.752 prehodov. SREDNJE Za cesto v Gorenji Trbilj in Oblico Pretekli teden je šel nai župan k deželnemu odborniku za javna dela Masuttu, da se je z njim razgovarjal o nujni izgradnji ceste Gorenji Trbilj-Obica. Zaenkrat so dodelili 25 milijonov lir in čim bo denar nakazan — ne vemo kako dolgo se bo z deli zavlačevalo in zato so ljudje v skrbeh, cesta je pa nujno potrebna. Napeljava vodovoda Cesta v Gorenji Trbilj za en mesec zaprta Te dni so začeli v sredenj-skem komunu polagati vodovodne cevi in zato je župan izdal odlok, da bo cesta, ki pelje od Vrha skozi Gorenji Trbilj do razpotja pri Rupinu zaprta za avtomobilski promet za mesec dni, oziroma dokler ne bo delo dokončano. Promet se bo Gorenji Trbilj - Ta vas, kakor vidimo na sliki, leži visoko v hribu in zato bi se prav lahko turistično razvila. Semkaj pa na žalost vodi izredno slaba cesta in zato si komunske oblasti prizadevajo, da bi jim dežela čimprej dodelila podporo za izvedbo t