PoštarJna plačena u gotovom God. XI. Broj 30. U Zagrebu, 29. srpnja 1939. Pojedini broj Din !.— Uredništvo i uprava ZAGREB, .MAS AR V KOVA 28a Telefon 67-80 Uredništvo in uprava za Slovenijo in slovenski del Julijske Krajine LJUBLJANA, Erjavčeva 4a »Dajte mi da kroz tri godine odga- jam djecu i zasijat ču sleme, ko]e se ne če nikada zatrti...«. ODGAJAJMO DJECU U LJUBAVI PREMA ZAROBLJENOM ZAVICAJU V GLASILO SAVEZA JUGOSIOVENSKIH E M IGRAN ATA IZ JULIJSKE KRAJINE STARA DOMOVINA NAM NALAGA NOVE DOLŽNOSTI Zvedel sem, da se združujeta obe društvi, ki zbirata primorske rojake, »Jadran« in »Nanos«. Ta vest me je silno razveselila. Spomnil sem se, ka¬ ko so Primorci javno delovali zadnja desetletja pred svetovno vojno in za¬ čutil tajno njihovih političnih in kul¬ turnih uspehov. Saj ni dovolj ugodna atmosfera tedanje avstrijske uprave (Hohenlohe) na Primorskem. Samo pamet, zrelost naroda je te uspehe omogočila. Pečam se s tržaškim ozem¬ ljem, ki mu je bilo merodajno poli¬ tično vodstvo za Trst in Istro. Razvoj je bil ograničen in harmoničen. Na narodnem delu so res sodelovali vsi sloji. Idealna demokracija se je uve¬ ljavljala povsod. Stel se je vsak posa¬ meznik, vsakomur se je določalo me¬ sto za delo in pravice. Kulturno delo se je ustvarilo silno brzo v masah. — Nivo teh je bil izravnan in na zelo visoki stopnji. Povsod je bil začetek s pevskim društvom. Kako se je mo¬ gel prezreti ogromen učinek teh dru¬ štev na vzgojo naroda drugod v Slo¬ veniji? Kako so dvignila družabnost ljudstva in ga osposobila za vsako or¬ ganizacijo in tudi za politično delo. V vasi, kjer je uspevalo pevsko dru¬ štvo, so prenehali fantovski pretepi, kakor bi odrezal. Plemenitejša tekma je zavzela mesto mrvenja moči s pre¬ tepom. Ljudje so postali na vaseh sposobni za vsako drugo organizacijo, ker so postali socijalni. Izvrstno so uspevala olepševalna društva, gospo- uarska društva, hranilnice in posojil¬ nice. Posameznik se je čutil za del ce¬ lote in se je trudil, da se celoti ne zameri. Postal je socijalen. Kriminal¬ nost je skoraj izginila. Primorska so¬ dišča so bila najmanj zaposlena v ka¬ zenskih in celo v civilnih zadevah. Ali ne povemo lahko s ponosom, da ni oilo nekaj let pred svetovno vojno pri dveh primorskih okrajnih sodiščih celo leto sploh nikakega kazenskega postopanja. Bili sta to edini sodišči v Avstriji, ki sta se podičili z belo za¬ stavo. Velik kulturen dokument! Po vaseh velika solidarnost. Tudi posle¬ dica družabnosti. Ko je zidal kmet hišo ali hlev, so mu sosedje opravili vožnje zastonj, ne da bi jih za to pro¬ sil. Na sami spodobnosti so sklepali življenje stari ljudje. Brez preužitka so dobili, kar jim gre. Kdor bi ravnal slabo s starši, bi se zameril celoti. To zaleže več kot paragraf in pogodba. Politična znatna svoboda je ustvarila človeka edkritega, ki je hrabro izpo¬ vedoval svojo politično vero in ji bil zvest. Ni bilo hlapčevstva niti napram državnim funkcionarjem niti napram narodnim voditeljem. Spoštovanje je bilo odkritosrčno, toda tudi zasluženo je moralo biti. Državni poslanec je moral biti v stiku z narodom. Dr. Ry- bar je moral takoj po vrnitvi z Du¬ naja od zasedanja državnega zbora sklicati velik političen shod, ki se ga je z velikim zanimanjem udeleževalo več tisoč ljudi. Volilci so jim bili zve¬ sti. Intrige so bile izključene. V Trstu in Istri ni nihče vzrašal ali je kdo Slovenec ali Hrvat, ne da bi se zato premikala jezikovna meja. V čisto slovenskem okraju Podgraj¬ skem je kandidiral 1. 1911 Hrvat prof. Mandič in edini kandidat v stari Av¬ striji ni imel sploh protikandidata. Za deželni zbor istrski je bil izvoljen Slovenec Sancin v čisto hrvaškem Siid-Tirol“ ~ „Alto Adige ___ _ __ ___ ____ Pastem, kop je £ainf@r@sirao 4® milijtma narodnih mat?,pita « Jedlnstveni slučaj u histeriji - Dva razmatranja Pitanjem, preseljivanja Nijemaca iz Juž- I nog Tirola pozabavila se u posljednje vri- jeme cjelokupna svjetska štampa, tako da | je na časove stavljeno u pozadinu fak i pi¬ tanje Danziga. Iz važnih razloga, kojih ov- dje ne možemo iznijeti mi nijesmo u toni pitanju zauzimali svoga stanovišta, nego smo se ograničili na sušto registriranje vijesti iz drugih vhela, odnosno na objelo- danjivanje službenih saopčenja zainteresira¬ nih sirana. Od jednog prijatelja izvan redakcije pri- mili smo jedno razmatranje o tom proble¬ mu, koje rado donosimo, a radi informacije objelodanjujemo i članak jednog ovdjašnjeg dnevnika. Is tičemo da ni jedno ni drugo nije ono slanovište, koje mi u tom sklopu pitanja, jedinstvenih u historiji, zauzimamo. Naredrae manjitie moffaju biti most medu dvfem pdlaiei]skim državama Pred dvadesetak dana počele su Strane, j a i domače novine donašati vijesti o spora- I sumu ismedju Italije i Njemačke da se Ni- | jemci, talijanski državljani iz Južnog Ti- I rola : presele u Njemačku. Da ostave dakle sr o ju semlju, u kojoj stanuju otkako po- J stoje Nijemci, a da Italija dobije i etničku, I a ne samo političku granicu na Brenneru. Kad su nastala takova razmatranja u evropskoj štampi potvrdile su i talijanske novine da če zaista biti iseljeni svi nje- mački državljani koji stanuju u pokrajini Bolzanu (Južni Tirol), a da če se (lati mogučnost da se isele i talijanski držav- liani niemačke narodnosti, koji stanuju na njemačkom teritoriju. I njemačke i talijan- ske vlasti izjavljuju da če iči na ruku ise- Ijenicima, ali da preselenje autohtonih Nije- maea neče imali karakter sile, več dobre volje. Dva odluka o iseljenju Nijemaca nije stvorena sada več prigodam sastanka Hit¬ ler a sa Mussolinijem u Italiji, ali sada je sazrela. Ovakav način rješavanja pitanja manjine nije ni nov. Bili smo svjedoci ise-i le lija mnogo večeg broja Grka iz Male Azije. Ali lamo je izvršeno preselenje kao rezultat ugovora poslije medjusobnog rata. Izmedju Italije i Njemačke ne. samo da vije rata več su u najprijateljskijoj suradnji v opčem političkom djelovanju, jer su im ideo¬ loške smjemice vredenja vlastitog unutraš- nieg društvenog života i vanjske politike identične. Ne čini se ovo preselenje. pučan- stva ni iz kakve naklonosti jedne prema drugo j državi, več je to nastalo iz nužde , koju u sebi nbsi svaka svijesna narodna manjina. Opetovano smo naglašavali da narodne manjine izmedju dviju država moraju biti most za dobre prijateljske odnošaje. I pri¬ jateljstvo može biti samo tada. iskreno ako skupnost jedne države ne strahuje za na¬ cionalni život svoje nacionalne manjine u drugo j državi. — Obratno uništavanjem na¬ rodnih manjina neprirodnim sred,sivima mogu nastati žarišta opasna za, mir. Do tog je uvjerenja konačno morala doči i služ¬ bena talijanska politika. ■ Hitler je naglasio da za svaki.m Nijem- cem, gdjegod se on nalazio na svijetu sloji kompaktan sav njemački narod. Od toga nisu bili izuzeti ni južnotirolski Nijemci. Njima je to pače (tavalo opravdanje. u na¬ cionalnoj ofpornosti. Nu oni nisu stnjeli biti. rdja na, osovini. Hitler se je radi fvr- stine savezn sa ltalijom, odreka,o aspiracija na, nacionalno njemačko područje u J vi¬ nom Tirolu, ali za Nijemce se brine. On im daje mogučnost da se presele u Reich. Tko neče da hude pod ltalijom, tko hoče. da se sačuva kao Nijemac, neka se preseli u Njemačku. Kod koga, je privrženost do zemlje, koju sv obradjivali on i njegovi predji. ljubav do rodne kuče i okoline jača od nacionalnog osječaja Nijemaca, taj je prepošten na oHnarodjenje. Ali i njima je Hitler išao na ruku u toliko, što ih vodja svih Nijemaca avtorizira da se mogu dena¬ cionalizirati. Oni če prestati biti Nijemci ne posv ojoj odluci več po pristanku svih Ni¬ jemaca. Tomu odnarodjivanju če podleči mnogo lakše, ? jer če imati moralno oprav- Za nas je važno da možemo konstati- rati da i oni koji niječu postojanje pitanja narodnih manjina, moraju ga rješavati i kod malih skupina, a i to da se osječaj na¬ rodne pripadnosti ne da ugasiti nikakvim injerama protiv prirode. Bivši Sud-Tirol — sadašnje i pravo sutrašnje Alto Adige bit če nam najboljim krunskim svjedokom ovoj našoj tvrdnji. at. Preseljivauie Tlrolaca Splitski »Hrvatski Glasnik« od 21. o. mj. donosi o tom problemu, koji danas zanima sve narodne manjine na svijetu, a naročito u Evropi, ovaj članak: Pošto je jedna poluslužbena nje mačka agencija več najavila, da če Nijemci iz južnog Tirola morati na- pustiti zemlju svojih djedova ipotra- žiti utočišta u Njemačko j, počinje i južno-tirolska štampa obazrivo pri- kazivati javnom mišljenju u zemlji i inozemstvu problem preseljivanja Nijemaca. Posluslužbena »Provincia di Bolzano« piše na temelju ovog pi¬ sanja agencije, da ovaj plan odgova- ra istini i napada veoma žestoko stranu štampu, koja u preseljivanju Nijemaca vidi opasan experimenat za male narode u Srednjoj Europi. Na- kon dugog zaokolišavanja priznaje poluslužbeni talijanski list, da je pi¬ tanje preseljivanja Nijemaca iz juž¬ nog Tirola uglavljeno specijalnim ugovorom izmedju Hitlera i Mussoli¬ nija i da se proteže uglavnom na one elemente, koji u pravnom i duhov¬ nom pogledu gledaju u Trečem Rei¬ chu svoju domovinu. U istom službe- nom listu talijanske vlade za južni Tirol nalaze se i ovi retci: »Južni Ti¬ rol je talijansko zemljište, pa je zato posvema normalno i opravdano, da se fašistička politika razvija i ovdje i prema opsegu i prema dubini, kao što je potpuno opravdano, da Njemačka, pošto je priznala talijanstvo ove po¬ krajine u izjavama i službenim doku- mentima, ne priječi fašiziranje ove pogranične pokrajine, kao što bi to okraju Buzeškem. Tu je že pred voj¬ no živela prava, bratska Jugoslavija. Političen časopis je hodil v vsako hi¬ šo. Globoko je prodrla slovanska in jugoslovanska zavest. Celo balkanska v zadnjih desetletjih 20. stoletja. Ob izbruhu vojne so vsi vedeli, kam spa¬ damo. Ni bilo denuncijantov. Celo orožniki so mislili enako z narodom. Kako je ta narod dočakal poroje- nje Jugoslavije! Kako bi ji služil s svojo zrelostjo, pridnostjo, humano¬ stjo in treznostjo! Ni mu bilo sojeno! Pojem domovina mu je bil pojem živ¬ ljenja. To je primorskemu kmetu tudi domačija. Nikoli je ni prodajal Do okupacije! Ali smo mogli, vrženi na pot, v či¬ sto drugem ozračju med brati v Ju¬ goslaviji razviti blagodejno svoje do¬ bre lastnosti? Ne docela. Bili smo prešibki, po številu in zlasti po sred¬ stvih. Dolžni pa smo svoji stari do¬ movini, da jih razvijemo, ko smo se vživeli in spregledali. Dolžni smo tudi novi domovini Jugoslaviji, ki je naša mati in ki ji zato ne smemo nikoli ni¬ česar očitati in nič zameriti. Grešijo lahko samo ljudje, domovina nikoli. Služiti ji je treba z vso ljubeznijo in z vsemi nadami. »Jadran« — »Nanos«, z združenimi ;ilami na plan! Dr. Vinko Rapotec, Maribor. htjele zapadne države.« — Turinska »Štampa« obara se uglavnom na fran- cusku štampu i govori o inozemnim špekulacijama. Ne može biti govora — nastavlja isti list, o progonima i prisilnim deportacijama, ako se radi 0 organiziranom, mir nom i sred jenom preseljivanju. Iz ovih oskudnih vijesti nastoje Tirolci, da doznaju nešto više o sud- bini, koja je namjenjena njihovoj zemlji. Sigurno je, da je Hitler pri- stao na potpuno talijaniziranje juž¬ nog TirQla, i da se radi o uklanjanju zadnjih ostataka kulturnih tekovina Njemstva, a naročito o uklanjanju jezičnih osebina njemačkog Tirola. Preseljivanje samo je sredstvo da se potpuno osigura utjecaj talijanskog elementa u južnom Tirolu. Sa talijanske se strane tvrdi, da se radi samo o dobrovoljnom odlasku, 1 da nikome neče biti oduzeta njego¬ va imovina, da niko neče biti prisi¬ ljen na iseljivanje ako neče. S druge strane nije do sada utvrdjeno, pod kojim uslovima bi mogli Nijemci iz južnog Tirola ostati u svojoj domovi¬ ni. Po svoj prilici samo onda, ako njihov ostanak ne dolazi u sukob sa potpunim talijaniziranjem ove po¬ krajine. I u krugovima Nijemaca iz južnog Tirola ne postoji više nikakva sumnja o ciljevima talijanske politi¬ ke, te su uv j er eni, da im ne če preo¬ stati drugo nego priznati, da je Nje¬ mačka žrtvovala svoje sunarodnjake iz viših svojih političkih interesa, te da moraju priznati, da je prošlost ko¬ načno pokopana. Nijemcima iz juž¬ nog Tirola, kojima je naročito prira¬ sla srcu njihova rodna zemlja, koju brane vijekovima, ne če biti lako na- pustiti zemlju svojih otaca i borbu za narodni karakter svog kraja. Niti Njemačka niti Italija nisu pi¬ tale, što misle Nijemci iz južnog Tiro¬ la o ovom političkom aranžmanu, i to če valj da najviše i olakšati odluku južnotirolskih Nijemaca, što imaju činiti. Politički je i onako največi dio ovih srastao s talij anskim prilikama i običajima, i ne če im preostati ništa drugo, nego da napuste gaj en j e svog narodnog jezika u obitelji, pošto je i onako njemački jezik bio davno is- ključen iz škole i javnih institucija. Italija stavi j a samoodredjenje Tiro- laca izvan zakona sa tvrdnjom, da su Bog i priroda stvorili granicu na Brenneru. — Onima, koji ne če da žrtvuj u svoj jezik i svoju kultura, omogučuju i olakšavaju Rim i Ber¬ lin iseljivanje u veliku Njemačku. — One pak, koji hoče postati stopostot- ni Talijani, rješio je Hitler svojim ugovorom s Mussolinijem svake oba- veze na vjernost i bit če stvar Italije, da koliko, je moguče olakša njihovu tešku sudbinu. Ima mnogo znakova da postoji pri¬ pravnost Italije u tom pravcu, ali jedno neda se više odgoditi ni izb ječi, a to je, da ne samo politički i geo¬ grafski, nego i kulturni i jezični po- jam »Južni Tirol« nestaje konačno iz povij esti, a bit če u punom smislu riječi u svakom pravcu zamjenjen sa talij anskim Alto Adige. Iseljenje Grka iz Turske i Turaka iz Grčke ne može se uporediti s juž¬ nim Tirolom, jer se je to prišel j Ivanje izvelo pod pritiskom životne nužde u STRANA 2 £R0J 30. »ISTKAv PRI JE DESET GODINA Sa datumom 22 srpnja 1929 izašao je prije 10 godina prvi broj »Istre«. Zapravo je trebao izači dne 5 srpnja, na dan naših slovenskih apostola Sv. Cirila i Metoda ali je uslijed raznih i mnogobrojnih zaprijeka zakasnio za par tjedana, tako da je zapravo došao u ruke pojedinih prija¬ telja istom pod konac srpnja. List je u pod¬ naslovu bio označen kao zglasilo Istrana u Jugoslaviji«, s mottom našeg barba Rilce: zKad je pala cma tarna, njena j duša pošla s nama.« Izašao je kao mjesečnik na 12 stmica, a vlasnik mu je, izdavač i odgo¬ vorni urednik bio Ernest Radetii. U uvodniku »Nekoliko riječi umjesto programa«, napisano je medju ostalim i ovo: »Ne mrzimo nikoga i ne vapimo ni za kakovom osvetom Teške su danas prilike i mi itečemo da budemo kamen smutnje i spoticanja. Suviše volimo i onu braiu ispod Učke i ovu ovkraj Velebita a da bismo mogli dopustiti, da zbog nas ikome ma i jedna samo vlas padne s glave, prem smo sami i za jedne i za druge vazda spremni, da — ako je potrebno — žrtvujemo i svoje živote...« »Stav naš prema istokrvnoj brači u Ju goslaviji jasan je i otvoren: ljubimo 'sve podjednako i dat čemo sve do posljednje kapi krvi, da nam nova domovina hude što rreinija. Ne zaboravljamo žrtava, štono ih brača doprinesoše za nas. Bijasmo oduvijek njihovi miljenici, moida upravo zato, što bijasmo najnesretniji... I danas, kao vazda dosad. nailazimo oko sebe otvorena bratska srca. koja nam s ljubavlju otvoriše domove, dijeleči s nama i dobro i zlo. Bol naša za Isfrom i njihova je bol. Čeinja naša i nji¬ hova je češnja .. .« »Ponavljamo nijesmo buntovnici ni ne¬ mimi duhovi i ve želimo, da budemo ka- menom smutnje. Ne mrzimo nikoga, a mno¬ go, veoma mnogo ljubimo. Ljubimo grudu, koja nas je rodila i braču, hoja ostadoše na njoj, na mrtvoj straži. I tu ljubav do brače. do rodne grude, krvlju i znojem olaca naših natopljene i gomilama kostiju njihovih za- sijane. to je s a v naš program. U želji da povežemo sve one bezbrojne redove naših Istrana ovdje u Jugoslaviji i trajno podržavamo n srcima njihovim i djece njihove tu ljubav, polcrečemo i ovaj list.« Iza toga slijedi pjesma »Zemlja naših sanja« od Riharda Kataliniča-Jeretova, pa pismo dra Dinka Trinajstiča »Istri« pod naslovom: »Potrebno je, da ovaj naš kru¬ hom opojeni svijet ne zaboravi na trpeču nam braču.. .«, zatim »Riječ Nestora Istar- skih boraca« prof. Vjekoslava Spinčiča, pa »Pozdrav istarskog oca, hrvatskog bana dra Mate Laginje«, koji je ležeči u krevetu teško bolestan dao podulju izjavu. Iza toga slijedi članak »Nekoje naše nevolje u ovih 10 godina«, koji bi i danas bio jednako aktuelan, pa »Franina i Jurina«, te > Vijesti iz Istre«, registriranje pisanja talijanske štampe , prikaz nove Gervaisove zbirke »ča¬ kavskih Štihova«, »Mala kronika«- i ko- načno istarska novela »Luca«. Prvi broj morao je biti razaslan prija- teljima u zapečačenim, kuvertama, a šlam- pan je bio samo u 1000 primjeraka. Drugi broj bio je štampan u 1500, treči u 3000, a četvrti več u 4000 primjeraka, što najbolje potvrdjuje kakav je bio odaziv medju Istra nima. SPOMENIK RADGONSKIM UPORNIKOM IN MAJSTROVIM BORCEM 30 maja so potekla že štiri leta, odkar so bili smrtni ostanki slovenskih vojakov bivšega avstrijskega pehotnega polka 97, ki so bili ustreljeni kot jugoslovanski upor¬ niki 27. in 29. maja 1918. v Radgoni, in Maistrovih borcev, padlih februarja 1919. v bojih za Radgono, položeni na pokopa lišču v Gornji Radgoni k večnemu nočitku. O priliki pogrebnih svečanosti, katere so se udeležili v častnem številu tudi za¬ stopniki naših emigranskih društev, se je sprožila misel, da naj se postavi tem ju¬ nakom tiajen spomenik. Sedaj je pripravljani odbor za postavi¬ tev tega spomenika pod vodstvom člana občinske uprave Hrastja in predsednikov gcrnjoradgonskih narodno-obrambnih dru¬ štev, kakor podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda, Narodne odbrane, Sokola in drugih, sprejel osnutek arhitekta Kregarja iz Ljubljane. Spomenik bo ostal na prosto¬ ru pred cerkvijo. V ta namen se bosta po¬ rušila stara mežnarija in stara šola ter se bo tako nastaii prostor planiral. UGRIZLA GA ZMIJA Hrušica. Prošlog tjedna zadesila je teška nesreča našeg seljaka Fabijančič An¬ tona zvanog Žnjidarov; on je išao u na- jam kositi travu i u podne za vrijeme od¬ mora zavukao se je pod jedan grm gdje je i zaspao. Na n.iegovu nesreču do njega je doplazila zmija otrovnica koja ga je ugrizla u desnu ruku povrh šake. Odmah je prevezen k liječniku u Podgrad koji mu je dao inekciju protuotrova, ali kako je postojala opasnost po život od otrovanja dao ga je hitno odvesti u bolnicu. BOLEST SVINJA Jelovice. Povrh svih nesreča koje nas prate več niz godina, ove nas je go- dine posjetila još jedna koja nam je za¬ dala veliki udarac, a to je bolest svinja. Mi smo seljaci velikom mukom u prolječu nabavili mlade svinje za uzgoj, mnogi su i novac posudili, samo da mogu nešto na¬ baviti, ali nesreča koja nas prati oduzela nam je i ovu malu nadu. Mi smo u selu imali okolo 45 svinja a kako su nastaii topli dani i suša, svinje su počele crkavatl; do sada je pocrkalo 34 komada. Cim se je ova bolest pojavila bio je pozvan veterinar koji je sve cijepio protiv ove bolesti, alii nakon cijepljenja svinje su i dalje crkavale. Cijelo je selo u velikom strahu i za ostalu marvu, a osobito za ovce, da se ne bi ova bolest prenijela i na njih, pa su zbog bojazni ove zaraze sa Strane vlasti poduzete stroge mjere. sada nije još ništa predvidjeno, iako oni rajvečma stradaju od suše. Navodno sada ispituju hidrične okolnosti Lošinja Cresa, pa če Ministarstvo za javne radove i o tom donijeti skoru odlukii. PRIGNJEČILA GA KOLA Skada njščina. Prošlog tjedna de- sio se jedan neugodan slučaj našem selja ku Hrvatin Antunu koji je teško ostao oz- lijedjen. On je vozio kuči puna kola sijena, i na jednom zaokretu htio je pridržati ko la da se ne bi prevrnula, ali na svoju ve¬ lika nesreču. Kola su bila preteška te su se prevrnula i njega prignječila. Zadobio je teške unutrašnie ozlijede, a kako nije nikoga bilo u bližini da bi mu pomogao to je ostao pod kolima. Kada su nakon duljeg vremena naišli susjedi teškom su ga mu¬ kom izvukli onesviještena ispod kola. Mo¬ rali su ga smjesta odvesti u bolnicu. Nje¬ govo je stanje vrlo teško i ne zna se da li če ostati na životu. Vsa dela bodo predvideno dovršena septembru in tedaj bo velika slavnost z odkritjem spomenika. Ker bodo ob tej pri¬ liki prihitela razna društva iz bližnje in dalinje okolice, ne bodo smela manjkati tudi naša emigrantska društva, saj so bili radgonski uporniki iz leta 1918 primorski r ° ! Ker nima pripravljalni odbor zadostnih sredstev za dela, ki so združena s posta¬ vitvijo spomenika, se obrača s prošnjo za prispevke na jugoslovansko Javnost. Pri¬ spevke prejema »Pripravljalni odbor za postavitev spomenika radgonskirn žrtvam in Maistrovim bo rcem v Gornji Radgoni« . državi koju se nije moglo nazvati kulturnom. U južnom Tirolu ide se za nečim sasvim novim, do sada ne- poznatim u medjunarodnom pravu, gdje se jedna narodna manjina po¬ stavlja pred izbor, da napusti zemlju, koja je njena vlasnost, ili da se za uvljek odreče svog narodnog karak- tera. TALIJANSK1 PRI JESTOLON ASL JEDNIK U NAŠIM KRAJEVIMA Trst. — Prijestolonaijednik princ Um- berto, kao vrhovni inšpektor talijanskog pješaštva doputovao je u Trst i posjetio je vojničke posade na području trščanske pokrajine, kao i vojničke logore na Snije- žniku i uz granicu. Nakon toga posjeito je grobove palih ratnika po Gorlčkoj i vratio se natrag n Rim. OFURILA SE KIPUČOM JUHOM A11 u r a. — Mala 2-godišnja Marija Don, ne mogavši dočekati, da joj majka dade jelo, koje se hladilo na stolu, sama se dovukla do stola: povukla k sebi zdje- licu s vručom juhom. Zdjela se prevrnula, a kipuča juha razlila se djetetu po iicu. Djevojčica je zadobila teže opekline, pa je morala biti prevežena u bolnicu. POSKLIZNULA SE NA »ŠTERNI« Labin. Marija Andrijančič žena Mar¬ tinova pošla je na »Šternu« po vodu. Kad se je vračala sa Šterne sa sičom punim vode, omakla joj se noga i ona je tako nespretno pala na zemlju da je prelomila .ključnu kost. JUGOSLAVENSKI POSLANIK U RIMU PROŠAO KROZ TRST Trst. — Vračajuči se iz Beograda ju- goslavenski poslanik na Kvirinalu u Rimu, Boško Hristič. zadržao se na prolazu 21 o. mj. u Trstu. Nakon kračeg boravka pro- slijedio je u Veneciju LJUDI SE ŽENE NA VELJKO Trst. — Centralni statistički institut u Rimu objelodanjuje statistiku vjenčanih za prvih 5 mjeseci ove godine. U svemu su od siječnja do konca svibnja ove go¬ dine u cijeloj Italiii bila obavljena 119.064 vjenčanja; Ianjske godine bilo je u istom razdobiju 116.997 vjenčanja. 'J Julijskoj Krajini bilo je u to vrijeme ove godine 3115 a ianjske 2258 vjenčanja. GRADI SE ISTARSKI VODOVOD P u 1 a. — Velika oskudica vode u Istri, koja znači za sušnih godina največu ne- volju istarskog pučanstva zadavala je odu¬ vijek svakoi vladi velikih briga. Posljed- njih godina pokušalo se to pitanje riješiti gradnjom vodovodne mreže, pa su tako neki gradovi opskrbljeni pitkom vodom. Pokrajina je, nažalost, osobito po selima, još uvijek bez vode Za suše moraju se- ljaci često po nekoliko sati daleko iči po vodu, da im blago ne pocrkava. Puljski prefekt dobio je ovih dana od ministarstva poljoprivrede i šuma obavi- jest, da je u svrhu izgradnje vodovoda odobreno 14 mil. lira. Da bi se s radovima moglo odmah započeti na račun te svote bit de odmah isplačeno 8 i pol mil. lira. U svemu kažu, da če biti predvidjeno za Is- tarski vodovod 57 mil. lira. Za otoke do IZLETI NA KUPANJE Pazin. — Kako se u Pazinu na Fojbi, zbog velike suše i nestašice vode, ne može kupati, to se prireduju svake nedjelje iz leti u Poreč. Iz Pazina vodi u Poreč lijepo asfaltirana cesta, kojom se put od Pazina do Poreča može za vrlo kratko vrijeme autobusom prevaliti. Odlazak iz Pazina je u 7 sati ujutro, a povratak iz Poreča u sati popodne. Autobus stoji tamo i natrag 8 lira. VJENČANJA U PULI Pula. — Od 3 do 19 o. mj. vjenčali su se u Puli medju ostalima: Rudolf Tončič iz Puie s Ljubicom Gei iz Trsta — Josip Mi čelin iz Puie s Ljudevitom Peruško tako djer iz Puie — Miljenko Lorencin s Fumom Zuccon iz Puie — Filipič Josip iz Pazina Marijom Modrušan iz Žminja — Milo Ivan i Peršič Štefanija iz Puie. KRIZMANJE U HERPELJU Herpelje. — Sredinom ovog mjeseca posjetio je župu Sv. Peter biskup Santin iz Trsta, da podijeli djeci svetu potvrdu. U svemu je bilo krizmano 160 djece. Bis kupa su dočekali predstavnici civilnih vojničkih vlasti. POHVATANI KRIOMČARI OPOJNIH DROGA Trst. — U Trstu je postojala centrala za kriomčarenje opojnih droga u Egipat i druguda na istok. Kriomčari su droge na¬ bavljali iz Jugoslavije, a raspačavali bi ili pomoču svojih veza na porobrodima »Mar- co Polo« i »Vulcania« po biižem i daljem istoku. U jednoj periferijskoj gostionici »Al pa- radiso«, kojoj je bio vlasnik neki Antun Bucher imali su svoje skladište i čitavi ured. Policija im je ušla u trag, zaplijenila im oko 3 kg herojina (kg stoji 14.000 lira) i uapsila desetak osoba. Sudeči po imenima ima dosta naših medju njima kao na pr. neki Josip Sancin, Karlo Štrukelj, Ema Mandič i Miloš Kumbat. PETNAESTGODIŠNJI DJEČAK TEŠKO RANIO STARCA Rovinjsko Selo. — 52- godišnji Pero Lavižat čuvao je u polju kukuruz i tom prigodom je zaspao. 15-godišnji Josip Miščeta došuljao se do njega i udario ga štapom po glavi. Lavižat se digne i potrči za njim, ali u zao časi Miščeta izvuče re¬ volver, okrene se i na udaljenost od 3 me¬ tra opali dva hica. Teško ranjeni Lavižat otpremljen je u puljsku bolnicu, gdje je nad njim izvršena operacija, ali ima malo izgleda da če ostati na životu. Miščeta je uapšen. OVČARSTVO U RIJEČKOJ POKRAJINI Rij ek a. — Ovčarstvo, koje je nekada u riječkoj pokrajini, a naročito na otocima bilo lijepo razvijeno, naglo propada. Dok je prilikom posljednjeg popisa, izvršenog 1930 godine bilo n riječkoj pokrajini 7502 ovce i 1843 koze, što znači otprilike 85 ovaca i 17 koza na četvorni kilometar — koncem godine 1937 bilo je za 1223 ovaca manje, ali za 1149 koza više. Poznato je da su koze največi uništavač šuma, pa je neko vrijeme bilo zabranjeno u Istri držati ih. Medjutim koza je za siromašne obitelji daleko rentabilnija od ovce i to je u da¬ našnje doba velike bijede, uzrok, što se sve više množi broj koza, a pada broj ovaca. PADEL V 256 M GLOBOKO j ARl() Bazovica. — Preteklega tedn a , je zgodila v bližini Bazovice i n si( T kraju Pesek imenovanem težka r v Pojski čuvaj nesreča. PojsKi čuvaj 55-letni Fonda, stanujoč v Bazovici, je p a ri P i 0 jamo. ki je bila skrita med grmovjem • zaraščena. Ta jama je prav Za ” 1)1 jašek davno opuščenega rudnika in^ v globok 256 m. Seveda je bil nesreč Fonda takoj mrtev, čez dva dni so Cni ganizirali reševalno ekspedicijo ki° r " jo tvorili člani tržaškega jamarske S ° društva in dvignili njegove zern e „| a ostanke ter ga pokopali na A — - SKe domače m 3 ul j g iskala rude znana veletovarna škoda ° pokopališču. Pred kakimi 40 leti j e inlroln rurlo r7nov\n irol nf/itrn n« _ • onocia Plznja in tudi pričela z eksploatacij rudnega ležišča. Izkopali so jašek 2 sr in še okoli 700 m dolg m globok Rudne žile pa so bile slabe in revne se zaradi tega ni splačala eksploatacij in rudnik so končno opustili. Odprtin je bila nezavarovana in je zaradi teea že marsikdo našel smrt v globinah opuščenega rudnika. Kmalu pa so lu, d je na to jamo pozabili. Sedaj pa bodn končno nevarno jamo ogradili, da hi preprečili še nadaljne nesreče. D IZVOZ NAŠEGA LESA V ITALIJO SP DVIGA Trst. — Kljub temu, da je pred vrati sezona, ko na lesnem tržišču zavlada ne¬ kaka tišina in pričnejo kupčije slabeti, mo! ramo letos pri nas ugotoviti izredno Živah! no lesno trgovino in pa dvig cen lesu. Med najboljše kupce moramo sicer letos sma¬ trati za Jugoslavijo Nemčijo, ki kljub pri! ključitvi Avstrije, ki je zelo bogata na le¬ su, ostaja še Jalje pomemben činitelj na mednarodnem lesnem tržišču. Kot vedno do sedaj, kljub kolebanju, ki se je semter- tja pokazalo, pa moramo za naš trg sma¬ trati za najboljšega kupca našega lesa Ita¬ lijo. Kljub temu, da je Italija letos skle¬ nila celo vrsto • pogodb radi uvoza lesa, tako z Jugoslavijo, Romunijo, Nemčijo,' Poljsko in Rusijo, so te pogodbe ostale več ali manj na papirju in se Italija letos oskrbuje z lesom skoro izkjučno le v Ju. goslaviji. Dočim dobave iz Nemčije še niso prišle v tek, so se gibale dobave Romunije in Poljske le v skromnih mejah, dočim Ru¬ sija ni dobavila Italiji niti enega kubičnega metra lesa. Letošnji izvoz našega lesa v Italijo znaša namreč 21.192 standardov na- pram 14.34/ v lanskih prvih 4 mesecih. Poleg tega pa se je letos dvignila tudi cena lesa. Vzrok temu je predvsem Angli¬ ja, ki je letos zaradi izpopolnitve zračne obrambe nakupila in pokupila na domače® trgu skoro Ves les, ki se je na tržišču na¬ hajal. Vedno večje oboroževanje kaže, da se bodo cene lesa, ki je za oboroževanje potreben, še dvignile. Zlasti se to dejstvo potrjuje za to, ker so nekatere države de¬ loma namenoma, deloma pa iz lastnih po¬ treb, popolnoma omejile izvoz lesa v tuje države. Zlasti prihajaja tu v poštev Rusija, ki se smatra za najmočnejšega in tudi naj¬ bolj konkurenčnega evropskega dobavitelja lesa in pa Švedska, ki je svoj izvozni del že skoro popolnoma izčrpala. —a. SRUŠIO GA VAL I SLOMIO RUKU Barkovlje. — Alojz Kodrin želeči pristati sa svojom tadjicom na obali u Bar- kovlju bio je zahvačen jednim jakim valom tako jako da je pao na dno barke. Tom je prilikom prebio ruku, pa je morao u bolni¬ cu. »U TRSTU NEMA NIKAKVIH MANJINA« KAŽE UREDNIK »PICCOLA« Trst. — Trščanski »II Piccolo« donosi dva članka povodom glasova engleskog i francuskog novinstva, da če Italija na 10 godina prepustiti Trst Njemačkoj. Jedan je članak napisao ravnatelj »II Piccola« Rino Alessi, Mussolinijev prijatelj. U tom se članku kaže. da su ove vijesti demantirane iz Berlina, te se po torne najbolje vidi nji¬ hova istinitost. Dalje u članku se kaže: »Trst je jedan od ključeva Srednje Evro¬ pe. On je u središtu jedne od najvažnijih i največih borbi moderne povijesti. Za nje¬ gov trajan posjed i za jamstvo na Julijskim Alpama bore se tri etničke skupine: latin¬ ska, njemačka i slavenska. Talijanski na¬ rod žrtvovao je za njega cvijet svoje mla¬ dosti i prolijevao krv za vrijeme svijetskog rata. Trst pripada več 20 godina Italiji te nema nikakvih manjina i on je čisto faši- stički grad«. 100.000 frščanskih Slovenaca, koji su po njihovim vlastitim statistikama 1918 još bili u Trstu izgleda da su u ovih 20 godi¬ na, po mišljenju Rina Alessi-a, svi umrli. NEOBIČAN RAZLOG ZA RAZVRGNUČE BRAKA —P u 1 a — Pred biskupskim duhov¬ nim stolom u Puli razvrgnut je ovih da¬ na brak što ga je 1927 sklopio Ernest Galante sa doktoricom Antonij om Vra- tovič. Kao razlog za rastavu bila je na¬ vedena tzv. »reservatio mentalis« to jest činjenica, da je dr. Antonija Vratovič u času kad je sklapala brak več mislila na to kako če ga razvrči. Proces se je dugo vukao, a sad je konačno duhovni sud proglasio brak ništetnim, na temelju kanonskog članka 1086. To je zbilja je- DUHOVNIŠKE VESTI Za župnika v Cepovan je prišel g. Ivan Kretič, ki je bil po vrnitvi iz konfinacije imenovan za župnika v Kojskem, kjer je prej služboval. — Novomašnik g. Mirko Mazora je imenovan za kaplana v Riben- berku, novomašnik g. Ernest Bandelj je šel za župnega upravitelja v Nemški Rut, no¬ vomašnik g. Ivan Hlad je nameščen kot kaplan v Bovcu. UTOPIO SE DJAK Gorica. — Dva naša študenta, oba dvadesetgodišnjaci Boris Škrk iz Ajdov¬ ščine i Andrej Miser iz Podbrda poku¬ šali su preplivati Soču. Škrk je zapao u virove, koji su ga povukli na dno. Nje¬ gov prijatelj Miser jedva je teškom nau¬ kom uspio da ga izvuče, ali nažalost vec mrtvog. RAZSTAVA SLIKARJA KNEŽIČA Te dni bo otvoril razstavo v Trstu naš slikar Knežič, ki je že lani s svojo raz¬ stavo dosegel velik uspeh. Razstavil bo poleg, večjega števila starejših del tudi sli¬ ke, ki jih je napravil v zadnjem času. Iz Vremske doline: Delniško društvo »Arsa«, katero je že več l et iskalo premog po naši dolini in po kinih, bo, kakor vse kaže, ustavilo na¬ daljnje delo, ker dosedaj ni prišlo o° nobenega pravega uspeha. Pravijo, d® bodo prenesli vse naprave v KarniJ 0 okoli Tolmezza in da bodo tam posku¬ sili srečo. BROJ 30. »ISTRA« STRANA 3 ŠVICARSKI LIST O TRSTU OTSasf? Njemačka če dobiti u Trstu velike polakšice Rim, — Sa službene strane deraantira- ju se svi glasovi iz inozemstva o 10-godiš- njein zakupu trščanske luke po Njemačkoi. U rimskim diplomatskim krugovima ovi se glasovi smatraju fantastičnim. Očigledno ti glasovi, koji su najviše rašlreni u Londonu, dolaze u vezu sa nastavkom njemačko-tall- janskih pregovora o davanju sličnih privi¬ legija Njemačkoj u trščanskoj luči, kao Sto je to u svoje vrijeme imala Austrija. Pre¬ govori su počeli još pred dulje vremena. Glede tih privilegija radi se prije svega o davanju jeftinih željezničkih tarifa i jeftl- nih lučkih taksa, ali ne o slobodnoj lučko] zoni ili eksteritorijalnosti. Likvidacija velepotsjeda u Siciliji Rim. — Ovih dana je pretsjed. talijan. vlade Mussolini primio predstavnike faši- stičkih organizacija otoka Sicilije i saopčio im, da je vlada izradila plan za ukinuče feudalnih posjeda i provedbu agrarne re¬ forme na Siciliji. Mussolini je rekao, da je on pred 23 tnjeseci, u svom govoru u Pa¬ lermu najavio provedbu agrarne reforme na Siciliji kako bi u tom dijelu Italije zem- lju posjedovali oni, koji je obradjuju. Mus¬ solini je rekao da očekuje da če nakon provedbe agrarne reforme poljodjelska pro¬ izvodnja na Siciliji znatno porasti. Talijanska štarnpa oduševljeno pozdrav¬ lja najavljenu agrarnu reformu na Siciliji ističuči da se tako likvidira posljednji ve- leposjed u Italiji. Na Siciliji je, kako je poznato skoro sva zemlja bila u rukama velikih posjedni- ka. Računa se, da je oko 80.000 ljudi bilo uopče bez jednog pedlja svoje zemlje. To su bili tzv. »diseredati«, razbaštinjenici, koji nisu imali ni kuče ni kučišta, niti igdje ičega svoga. Ti »diseredati« Iutali su od prolječa do jeseni po poljima, hranili se korijenjem, zelenjem, vočein i povrčem, s vime, što bi gdje pobrali. Zimi bi teško stradavali, ne imajuči uopče krova nad glavom. Sada če čini se i njihovo pitanje biti riješeno. ITALIJA I TURSKA Spor zbcg dodekaneških otoka. Rim. — Rimski listovi s velikim ogor¬ čenjem pišu o zahtjevima nekih turskih 11- stova, koji traže da se dodekaneško oto¬ čje dade Turskoj, jer da ono spada u tur¬ ski »životni piostor«. S tim »životnim pro¬ storom« se u posljednje vrijeme u medju- narodnoj politici uopče mnogo operira. »Giornale d’ Ita'ia« osvrčučl se na pi¬ sanje carigradskog časopisa »Jeni Sabah« i poluslužbenog lista »Ulus«, koji odlučno traže, da se Dodekanez vrati Turskoj, ka¬ že: »Italija nije nikada vjerovala u miro- ljubivost Turske, zato je na vrijeme utvr- dila to otočje. Ona če naravno, i sada uči- uitl sve, da parira turske osvajačke na- mjere, koje podstiču Engleska i Francu- ska«. (Dodekaneško ili dvanaestero otočje Je skupina matiju i večih otoka, koji leže pred obalom Male Azije, dakle pred samom Turskom. Kad se je 1912 Italija zaratila s Turskom zbog Tripolisa, zaposjela je i te otoke. Prigodom mirovnog ugovora bilo je odredjeno da te otoke vrati Turskoj, no ona toga do danas nije učinila. Največ! od tih otoka je Rhodos, a najbolje utvrdjen je Leros.) ENGLESKA JE NATJERALA ITALIJU U NARUCAJ NJEMACKE L o n d o n,»Times« donosi pismo pozna- tog cambridgeskog profesora Simpsona, koje je pobudilo veliku pažnju u svim di¬ plomatskim i političkim krugovima. Simp¬ son veli da bi lord Grey bio izgubio svjet- ski rat, da je prema Rimu prije toga vodio politiku Edena namjesto politike Chamber¬ laina. Pošto je lord Grey odobrio napadal Italije na Tripolis, to je on time podigao most, preko kojega je tri godine kasni.ie preveo Italiju iz trojnog saveza antanti. S potpunim obračenjem od te Greyove po¬ litike natjeralo se je sada Italiju, koja je prvobitno na vlastitu ruku spasila nezavi- snost Austrije u Hitlerove ruke. Neposred¬ na posljedica bilo je zaposjedanje Poranja i Cehoslovačke, jer niti jedan od tih dogo- djaia ne bi nastupio, da se Italiju nije istje- ralo iz njezinog starog prijateljstva s En- gleskom i njezinog novog prijateljstva s Francuskom. _ SELIDBA NIJEMACA IZ TALIJANSKOG TIROLA Prva odredba talljansklh vlastl obuhvača oko 20.000 Nijemaca London. — Kako »Times« javlja iz Rima, tal. vlastl Izdale su prvu naredbu koja vjerojatno ima otvoriti proces lselji- vanja Nijemaca Iz Južnog Tirola. Prema toj naredb! isključeni su iz sudjelovanja u javnim radovlma svi radnici u Juznom 11- rolu, koji govore njemačkl. Nezaposleni njemački radnici člji broj je u Južnom 11- rolu vrlo velik, bit če na tal način prisilje¬ ni da isele u NJemačku. Kako se kaže na- mjerava se do kraja ove godine preseliti 20.509 Nijemaca. koji nisu talijanskl držav¬ ljani. Tek onda če se početi s iscljlvanjem onih koji su poslije rata optiral! za Italiju. Pred dnevi je znani in dobro infor¬ mirani švicarski list »Neue Ziiricher Zeitung« prinesel vest, da razgovori gle¬ de nemškega prometa skozi Trst se res nadaljujejo med Italijo in Nemčijo, toda da ni nikakega govora o predaji tržaške luke Nemčiji, kakor je bilo zad¬ nje dni mnogo pisanega v svetovnem časopisju. Ker del nemškega carinskega ozemlja gravitira na Trst in ker so v zadnjem času pojačani nemški interesi v jugozapadni Evropi bi se Nemčija ra¬ da posluževala Trsta toda da ne bi bila ovirana po raznih carinsko-političnih in drugih tehničnih formalnosti. Nem¬ čija se poteguje za razširitev ugodnosti, ki jih je Italija prej dajala Avstriji v tržaškem pristanišču. Avstrija ni vseh ugodnosti izkoristila v polnem obsegu, šele'pred priključitvijo je nameravala ustanoviti v Trstu svoj carinski urad kakor je bilo določeno v pregovorih. Razgovori obsegajo tri točke. Italijanske železnice naj bi priznale nemškemu blagu, ki prihaja v Trst izvozne in uvoz¬ ne preference, ki naj bi bile ugodnejše od preferenc jadranske tarife, ki jih Rim — Posljednjih nekoliko mjeseci talijanski listovi ne pišu toliko ni o jed- nom pitanju medjunarodne politike, ko¬ liko o pregovorima Londona i Pariza s Moskvom. Listovi bil ježe vijesti o tim razgovorima, ali se iz njihova pisanja jasno vidi, da Italija ne želi, da dodje do uže suradnje izmedju Sovjetske Ru¬ sije i zapadnih demokracija. Karakteri¬ stično je, da talijanska štarnpa u po¬ sljednje vrijeme vrlo rijetko piše o So- vjetskoj Rusiji, a pogotovo ni jedan list posljednjih mjeseci nije donio ni naj¬ manj! napadaj na Sovjetsku Rusiju. Prije toga su napadaj! u talijanskoj štampi bili svakodnevni. štarnpa je žu- čno napadala Sovjetsku Rusiju i komu- nizam kao uništavaoce civilizacije i kulture. Danas tih napadaja u talijan- skim listovima nema, več naprotiv osje- ča se neka simpatija prema Sovjetsko] Dva pisatelja sta preprostemu človeku v Julijski Krajini močno znana: France' Bevk in Damir Feigel. Ni mnogo sorodnega med njima, v svojih spisih sta si celo pra¬ vo nasprotje, ena lastnost pa ju le druži: produktivnost! Bevk je spisal že nad 40 knjig, Feigel jih sicer ni spisal toliko, a jih ima tudi on za polno polico. Samo, kar se jih takole spominjam: »Pol litra vipavca«, »Bacili in bacilke«, »Tik za fronto«, »Domače živali«, »Pasja dlaka«, »Na skrivnostnih tleh«, »Po strani klobuk«, »Faraon v fraku«, »Čudežno oko«, »Ob obratu stoletja«, »Brezen«, »Ko¬ lumb«, »Čarovnik brez dovoljenja«, »Okoli sveta«. Vse to poleg literarnega drobiža, ki ga ima raztresenega po raznih revijah in listih. Damir Feigel je slavil te dni svojo šest¬ desetletnico Ko je ob tem mejniku prece¬ nil vse svoje dosedanje delo, je bil lahko kar zadovoljen sam s seboj, Veliko je nje¬ govo delo. Preoral in posejal je obširno njivo, ni držal križem rok. Damir Feigel se je rodil 18. julija 1879. v Idriji. Srednjo šolo je dovršil v Gorici, pravo je študiral na Dunaju. Vseh izpitov ni dovršil, preveč ga je zamikala literatura, Vrnil se je v Gorico in je pomagal podjet¬ nemu Andreju Gabrščku pri njegovi knjižni založbi. Sodeloval je s podlistki v »Soči« in je s svojim humorjem zalagal »Ježa«, »Oso«, »Kurenta« in pozneje »Čuka na palci«. Med vojno je bil med tistimi redkimi, ki so vstrajali ves čas v obstreljevani in že na¬ pol podrti Gorici. Tudi po vojni, v naj¬ hujši dobi mesta ni zapustil. Tedaj je pisal mnogo v »Goriško stražo« v »Edinost«, v »Mladiko«, svoje knjige pa je izdaja! po večini pri »Goriški matici« in pri tržaški knjižni družini »Luč«. Morda poreče kdo, da je Feigel v svo¬ jih spisih ponekod predolgovezen, da le njegov slog tu in tam še neuglajen, da so njegova dela prerazumska in premalo pi¬ sana s srcem, kljub temu pa drži, da )e za Milčinskem najboljši naš humorist, pisatelj z veliko fantazijo in da so njegova smešno- resna dela s čudežnimi dogodivščinami prepletena, tako po svoji zasnovi kot po obdelavi prav zanimiva in originalna. Feigel nima visokih literarnih ambicij. V knjigi »Pol litra vipavca«, ki jo je po¬ svetil svojim upnikom, je že v naslovu izražen njegov moto, njegov literarni pro¬ gram. Nekaj Židane volje hoče ustvariti bralcem, kot nam jo pričara pol litra vl- imajo Poljska, češka, Ogrska in bivša Avstrija. Nemčija bi ustanovila v Trstu nemški carinski urad. S tem uradom bi Nemčija v Trstu mogla izvrševati vse carinske manipulacije in bi v tem po¬ gledu Trst postal pravo nemško po¬ morsko pristanišče. Italija zahteva za¬ radi teh ugodnosti nekatere protiuslu- ge. Nemčija naj bi se obvezala da ga¬ rantira minimalni promet v Trstu v vi¬ šini 1,500.000 ton letno. Na manjšo ko¬ ličino prometa Italija ne bi pristala, ker se ji ne bi splačalo dajanje ome¬ njenih ugodnosti. Nemčija bi se torej morala obvezati, da prevzame polovico prometa tržaške luke. Zadnja leta je ta promet namreč znašal okoli 3 miljone ton letno. List pravi, da bi s tem bila zasigurana gospodarska bodočnost Tr¬ sta, ako se posreči Italiji zaključiti po¬ godbo na podlagi omenjenih podatkih. Če bo uspelo Trstu, da si pridobi polo¬ vico povprečnega prometa zadnjih iet od Nemčije, upajo ostalo polovico do¬ biti od držav za katere veljajo ugodno¬ sti jadranske tarife. Rusiji. Te su simpatije to veče, što za¬ pili ju pregovori u Moskvi izmedju Fran- ceske, Engleske i Rusije. Listovi se oso- bito mnogo bave ovim problemom u svo¬ jim izvještajima iz Pariza i Londona. Tako »Gazzetta del Popolo« u svom do¬ pisu iz Londona piše slijedeče: »Glavne se poteškoče pregovora sa Sovjetskom Rusijom nalaze u noti Sovjetske Rusije Franceskoj i Engleskoj, u kojoj se tra- ži, da automatski stupe na snagu ugo¬ vori o nezavisnosti i jamstvima ostalim garantiranim državama«. Kako je poznato i njemačke su no- vine več dosta dugo prestale s napada- jima na Rusiju i več se skoro pol godi¬ ne, ako ne i više ni u jednom njemač- kom listu nije moglo čitati ništa nepo- voljna po Rusiju. Nije isključeno, da Rusija i u tom pogledu sprema kakovo iznenadjenje. pavca, ki je lahke in prijetno vino. In lahke in prijetne so vse Feigelove stvari. Da se nasmeješ, te vodi po zgodovini, po priro¬ dopisu, med domače živali, okoli sveta. — Zgodovina, živali, potovanja, izumi so mu le potrebne kulise, nekaki odrski rekviziti, ki jih uporablja zaradi večje pestrosti pri¬ zorov. Bistvo je humor. Njegova čudežna potovanja so zgolj vesele persiflaže na zgodbe Karla Maya, nekake groteske na pustolovske in detek¬ tivske povesti, nekak zasmeh revolverski literarni plaži. Ne rečem, da ne zna biti Feigel včasih satirično našiljen, strupen pa ni nikdar. — Njegovi spisi so zdrava, dobra hrana za živce. Desetletja je sejal dobro voljo med Pri¬ morci, in je bil tudi v najtežjih časih tako v Primorju našim ljudem tolažnik. Ko mu čestitamo ob njegovi šestdesetletnici, mu želimo, da ohrani še dolgo, dolgo let svojo dobro voljo zase in za nas. — Aš. »Duhovno življenje« slovenski mjeseč- nik, koji izlazi u Argentini, Pasaje Salala 60, posvečuje svoj broj za lipanj i srpani skoro u cijelosti 400 godišnjici Svetogorske Majke Božje. Argentinski Slovenci, koji su u velikom dijelu iz Istre, Trsta i Goričke, tu su obljetnicu vanredno svečano prosla¬ vili. List obiluje mnogim vijestima iz Julij¬ ske Krajine. Uredjen je vrlo dobro. »PESNIK S. GREGORČIČ V DR. TUMOVI LUCI«. Pod gornjim nasiovom je objavil v re¬ viji »Dejanje« št. 6 dr. A. Brecelj članek, v katerem pobija neke trditve umrlega dr. Tume, ki jih je iznesel v svojih spominih o pesniku S. Gregorčiču. — Brecelj le te trditve pobijal na ta način, da je zbral več izjav ljudi, ki pomnijo Gregorčiča še iz časa, ko naj bi se vršili opisani dogodki. Nikomur o dr. Tumovih trditvah ni ničesar znanega in trditve pobijajo in jih odkla¬ njajo kot laž. Ker je knjiga dr. Tumovih spominov izšla po njegovi smrti in jo je dr. Tuma le polovico sam obdelal, je dr. Brecelj utemeljeno pozval urednika knjige, da da tudi s svoje strani zadoščenje pok. soriškemu slavčku oziroma, da ta del spo¬ minov pojasni. Trditve dr. Tume so pobi¬ jali prof Ivančič, izvrševalec pesnikove oporoke, Val. Pipan, renški dekan, Jakob Rojc, šol. upravitelj in bivši podžupan v Gradišču, katerih pisma so v »Dejanju« tudi objavljena. VESTI IZ ITALIJE V Italiji se sme zopet prodajati čista rž, ker so nove zaloge za 3.4 milijona stotov večje kot lani in ker se pričakuje zelo bogata žetev. Poleg tega je začela dobivati Italija sedaj rž tudi iz Libije ter se lahko, po poročilih, glede rži sedaj po¬ polnoma osamosvoji od tujega uvoza. Italija je v prejšnjih letih izvozila precej pohištva, v zadnjem letu pa je iz¬ voz pohištva v inozemstvo občutno pa¬ del. Dočim je znašal izvoz pohištva v le¬ tu 1937 za 26.3 milijone lir vrednosti, je znašal lani komaj 3.7 milijona lir. Padec izvoza živega srebra iz Italije. Izvoz živega srebra iz Italije v zadnjih letih silno pada. Tako je znašal izvoz živega srebra v prvih štirih mesecih leto¬ šnjega leta 3960 stotov, v vrednosti 14.586.000 lir, leta 1938 pa 6.721 stotov, v vrednosti 23.07 milijonov lir in proti 7.248 stotov, v vrednosti 26.8 milijona lir v letu 1937. Padec je pripisati predvsem vojnemu stanju in pa veliki konkurenci na mednarodnih tržiščih, zlasti z ameri¬ škim srebrom. Izgleda pa, da bo Italija kot solastnica velikih živosrebrnih rud¬ nikov v Almadenu, ki so po Frankovi zmagi prišli zopet v njene roke in pa kot lastnica idrijskega živega srebra, kmalu nastopila na svetovnem trgu kot enako¬ vredna tekmovalka Ameriki. Proizvodnja umetnega benzina v ita¬ lijanskih tvornicah je znašala v letoš¬ njih prvih 4 mesecih 157.299 ton, kar je v primeru s prejšnjim letom za okoli 35% več. Italija potroši letno nad 3 miljone ton benzina. Načrt italijanskega gospodarstva, zla¬ sti v zvezi z avtarkijo, da bi dvignili premogovno proizyodnjo na 4 milijone ton, se ni obnesel ter je spodletel skoro popolnoma, ker je kljub naporom bilo mogoče doseči le 2 milijona ton proizvod¬ nje premoga in sicer še tega drugovrstne kakovosti. Vsled tega se je na trgu po¬ javila Nemčija kot dobaviteljica, ki je pričela s tem občutno tekmovati z An¬ glijo, ki se je smatrala do sedaj za Ita¬ lijo glavna dobaviteljica premoga. Ko so se vračali italijanski prosto¬ voljci iz Španije, so nastale nenadoma precejšnje težkoče glede prevoza. Vsak od vojakov si je namreč hotel odnesti s seboj čim več raznih »spominov« na leto svoje junaške borbe in sicer toliko, da bi bile ladje radi teh spominov ogrom¬ no preobtežene, če bi hotele vse naložiti, kar j e. kdo prinesel s seboj. Vsled tega so bile vojaške oblasti prisiljene omejiti te¬ žo prtljage vojaštva in sicer so določili, da sme vzeti vsak vojak s seboj od 200 do 1000 kg teh spominov, kar je bilo se¬ veda razdeljeno različno po vojaških či¬ nih od spodaj navzgor do generala, ki je smel vzeti in prepeljati do 1 tone spo¬ minčkov poleg osebne prtljage. Italija dobiva železno rudo iz Eritreje. V Napulj je priplula pred kratkim ladja »Tembien«, ki je imela 1600 ton tovora železne rude. Ta ruda je bila skopana v rudniku, ki so ga pred kratkim otkrili v bližini Massaue v italijanski Eritreji. NOVI TRGOVAČK! PREGOVORI S ITALIJ0M Treba se dobro pripraviti i držati se ge¬ sla »do ut des« (daj da ti dam) Povodom sastanka stalnog Jugosla- vensko-talijanskog privrednog odbora, koji se održava ovih dana u svrhu novih trgovinskih pregovora, piše zagrebački »Trgovački Vjesnik« pod gornjim naslo¬ vom i podnaslovom med ju ostalim i ovo: Ovaj sastanak potreban je zbog toga, što su nastupili neki momenti u trgovin- skoj razmjeni obiju zemalja koji pruža- ju povoljnije uslove za razmjenu dobara u tekučoj godini. U Italiji drže, da bi Ju¬ goslavija mogla povečati svoje izvozne kontingente u Italiju, pak je zbog toga potrebno da se spomenuti Privredni od¬ bor što prije sastane. Odbor ima da utvrdi nove kontingente, a nadležne tali- janske vlasti mora ju ih onda raspodije- liti med ju svoje uvoznike. Pripremni poslovi za utvrdjivanje i raspodjelbu kontingenata traju obično najmanje mjesec dana i zbog toga je potrebno da dodje što prije do tog sa¬ stanka. kako bi se što prije počeli iskori- štavati povečani kontingenti. Nas ovi glasovi o povečanju izvoznih kontingenata u Italiju vesele, ali ipak preporučamo stanoviti oprez, kako ne bismo mi upecali »grundla«, a drugi so¬ ma. Baš u evom broju pišemo na dru- gom mjestu o pogibelji za našu najmla¬ dju industrijsku granu, za ljuštionice ri- že, pak treba paziti kod ovih pregovora da ne bismo morali više dati nego što dobivamo. Jugoslavija i Italija imadu računa da u tim pitanj ima zavedu pun reciprocitet bez ikakve štete za svoje industrijske, tr¬ govinske i privredne interese. Pri ovim pregovorima bit če sigurno govora i o budučoj trgovini sa Albani- jom, sa kojom smo do sada imali poseb¬ na utanačenja. TALI J ANI NAPUŠTAJU ALŽIR Napulj. — Kako javljaju novine i razne agencije, Talijani su počeli da na- puštaju Alžir. Mnogi su se vratili sa svo¬ jim porodicama natrag, u Italiju. Neki dan se vratilo, na parobrodu »Vulkanija« 50 talijanskih porodica iz Alžira. Ovo je u vezi sa nedavnim dogadjajima u Al- žiru, te se Talijani boje da ne budu izlo¬ čeni opasnosti od tamošnjih urodjenika koji su revoltirani Talijanima Talijanske novine više ne napadaju Sovjetsku Rusiju 5TRANA 4. »ISTRA« BROJ 30. BODOČNOST TRŽAŠKE LUKE Po vojni so nastale za Trst velike spre membe. Njegove zveze z zaledjem, ki ga je porodilo, dvignilo med največje luke svetu in s tem med najvažnejše točke ve like trgovine, so bile nenadoma, pretrgane. Ta nenaden preobrat je seveda povzročil Trstu sprva veliko zmedo, propadanje ve¬ likih trgovskih in drugih podjetij, iskanje novih tržišč, zlasti pa skrb, da bi se ohra¬ nila stara tržišča in spet navezala na Trst Toda ti napori so bili večinom zaman in to tem bolj, čim bolj se je spreminjala karta Evrope. Zlasti ni bilo moči več pridobiti in pritegnuti vsega prometa. Trstu je pričel groziti propad. Toda Trst je za fašistični politični program zelo važna postavka in treba je bilo zato vzdržati na vsak način navdušenje prebivalstva za nov položaj, zlasti še, ker je bil Trst navajen zelo do brih časov. Rešitev naj bi bila v pospešeni industrializaciji, ki je do prevrata dosegi zavidno višino. S vprašanjem industrializacije Trsta se je odprl nov problem ki se je pričel postav¬ ljati vedno pogosteje, zlasti od časa, ko je postalo jasno, da Trst s trgovino in prekla- dalnim prometom ne more doseči več nek¬ danje prosperitete, niti se vzdrževati na do¬ sedanji višini. To priznavajo tržaški gospo darstveniki sami kljub temu, da kažejo sta¬ tistike tržaškega prometa zelo visoka šte¬ vila, ki skoro dosegajo promet iz leta 1913, kb je bil dosežen višek. Toda po kritični presoji strukture prometa razvidimo kmalu, da je to število tako visoko le vsled tega, ker se je v zadnjih letih povečala trgovina, ki ima industrijski karakter. Vsi napori, da bi se Trst dvignil spet na nekdanjo vi¬ šino in pridobil spet pOmen, kot ga je imel, so bili zaman. Tudi velike subvencije, ki jih je vlada dajala za vzdržavanje promet¬ nih naprav in za pešajoče paroplovne druž¬ be in to še do pred nekaj let, niso poma¬ gale. Prišlo je celo tako daleč, da je Trst štel v letih krize do 30.000 brezposelnih, kar je prisililo vlado, da je, poleg tega še iz političnih razlogov, pričela misliti. Za industrijalizacijo Trsta se torej da¬ nes vrši velika propaganda, ki je dosegla svoj višek lani ob obisku Mussolinija, ko je bilo tudi postavljenih nekaj temeljev no¬ vih industrij in ko je bilo določeno, da se osredotoči vsa nova industrija v Zavljah k : naj bi nosile ime »Aquilimac. Pred krat¬ kim je v spomin na te dni Mussolinijevega obiska v Trstu izšla velika spominska knjiga, ki nosi naslov — »Trieste industri¬ alec, katere prvi izvod je bil poklonjen Mussoliniju, kot najvišjemu propagatorju programa za industrializacijo Trsta. Zanimivo in važno je pogledati, kako utemeljujejo nekateri tržaški gospodarstve niki in pa vlada vprašanje industrializacije Trsta. Kot vzrok potrebe industrializacije Trsta navajajo po vojni nastali položaj, ke je bilo treba na novo zgraditi življenje tr¬ žaškega zaledja in ko se je večal socialni in politični nered v tem zaledju. Treba je bilo zato razumeti čas in ne zgubljati te rena. V tem položaju se je pričela polagati vedno večja pažnja na industrijo, ki se je v mestu razvila že zelo zgodaj, zlasti ve like ladjedelnice, ki so v zvezi z intenzifi kacijo prekomorske trgovine in razvoja teh¬ nike dosegle do pred vojne svoj višek. »De¬ lež naših ladjedelnic pri obnovi našega tr¬ govskega brodovja in pri ustvaritvi našega mogočnega vojnega brodovja, ki je ponos fašistične Italije, in ki je danes strahovito orodje vojaške moči osi, ta delež je. lahko trdimo, temeljen, »piše tržaški list »II Pic- coloc z dne 27 maja L 1. Poleg tega pa, da ta podjetja do potankosti izpolnjujejo vsa domača naročila uspevajo v konkurenci z inozemstvom in dobivajo vedno več na¬ ročil. Seveda gre danes ta uspeh pred vsem na račun velikanske zaposlitve ladjedelnic z gradnjami vojnih ladij. Glavni predpogoji, ki danes opravičujejo industrializacijo Trsta, so po mnenju pro pagatorjev sledeči: 1. Ustanovitev posebnega industrijskega predela v Zavljah, kjer bodo imele svoje prostore vse večje industrije narodnega kor norativnega gospodarstva. Dobre zveze. tega predela z železnico in lega tik ob morju; 2. Razne olajšave za podjetja od strani fašistične vlade; 3. Tržaško delavstvo, ki ga štejejo med najboljše v Italiji po zmožnostih za izde¬ lavo preciznih tehničnih izdelkov; 4. Zemljepisna lega Trsta, ki kot ugodna za trgovino in promet, ni nič manj ugodna tudi za industrijo. Poleg tega pa prištevajo k ugodnostm za razvoj industrije Trsta tudi današnje poli tično stanje v Evropi. Trst naj po berlin¬ skem sporazumu pomeni temeljni vo¬ zel italijansko-nemškega tota¬ litarnega sodelovanja. Poleg tega je meja na Alpah danes ena izmed najbolj mirnih v Evropi, saj je zagotovljena z zvezo z Germani in s prijateljstvom s Slovani. V takem mirnem ozračju bodo lahko tržaške industrije razvile svojo delavnost do naj¬ višjih mer. Toda pri tako vnetem utemeljevanju pro- pagatorjev o potrebi industrializacije Trsta, pa se pravim Tržačanom postavljajo neka¬ terega vprašanja mimo katerih pravijo, da ne morejo. Oni tvrde, da bi Trst z usmeri¬ tvijo k industriji le izvršil svojo dolžnost, ki jo ima napram državi. Ali pa naj pri tem zanemari nekatere ponoge svojega go¬ spodarstva, n. pr. promet, se vprašujejo pri tem. Vsekakor mislim pravilno, pravijo Tr¬ žačani, če trdimo, da je. obnovitev Trsta, kot jo predvideva načrt gospodarskega in političnega življenja Italije, zamišljena kot nekak sistem vzporednic, katerih eno pred stavlja industrijska delavnost, drugo pa tr govinski in pomorski promet. Trst bi brez prometa trpel mnogo škode. Trst, trde da¬ lje Tržačani, je ena izmed onih stvarnosti ki dokazujejo, da geografija ni nikaka želja, saj je Trst vedno znal sam premagati mnogo težkoč, ki so se mu postavljale In es vzdrževal vedno na isti višini. V pod krepitev dokaza, da se pri novem programu ne sme pozabiti na lego mesta, se zlasti sklicujejo na besede, ki jih je lani ob obisku izrekel Mussolini, ko je dejal, da Trst ne obrača, ne more obrniti in ne bo obrnil hrbta morju. »To je zakon, »piše že citi rani Piccolo, ki še dodaja, da pomeni pro¬ met za Trst prava pljuča. S tem sta prišli skupaj dve skoro nas¬ protni stališči. Eno poskuša dati povdarku industrializaciji Trsta in s tem nekako iz¬ rabiti trenutno ugodno konjunkturo ladje delnic in druge tržaške industrije, ki vsa dela s polno paro. To stališče zastopa pred vsem vlada in pa fašistični krogi, drugo stališče pa zastopajo Tržačani, ki ne mo rejo pozabiti, da je Trst vendar le v prvi vrsti trgovsko in prometno središče in šele potem industrijsko in ki ne morejo, poza¬ biti, da je Trst le kot tak lahko uspeval in napredoval. S tem so Tržačani jasno poka¬ zali, da je treba vedno krepko ločiti propa¬ gandna in politična gesla in akcije od krute stvarnosti. Da imajo Tržačani prav, se je pokazalo jasno v zadnjih dneh, ko so se pričeli ši¬ riti glasovi o selitvi nekih industrij iz Trsta, kar je sicer zbudilo med Tržačani precejš¬ nje razburjenje, je pa potrdilo njih mnenje, da Trst more rešiti le promet in ne indu¬ strija, ki služi danes le trenutni propagandi in »vzdrževanju morale«, ker slučajno uspeva. V zadnjih dneh pa se je raznesla v zvezi s Trstom še druga vest, ki pa vpliva bolj senzacionalno, 'z ozirom na Čas v ka terem živimo pa ne gre iz okvira možno¬ sti. Trst naj bi dobila Nemčija v nekak zakup pred vsem v vojne namene. Kakor je danes marsikaj mogoče, nam vendar kri¬ tično gledana ta vest postavlja problem Trsta v popolnoma nov položaj, ki se pri bližuje predvojnemu. Trst bi v takem pri¬ meru izgubil vsak pomen za Italijo za ka¬ tero predstavlja bolj strateško in politično točko, kot pa gospodarsko in v Jadranu bi se znašla še tretja sila, ki bi precej iz¬ rinila pomen dosedanjih dveh. Iz strateških ozirov pa bi za Nemčijo imelo veliko večjo važnost kako pristanišče v Sredozemskem morju, kot v Jadranu. Take senzacionalne vesti, ki, kot rečeno, danes sicer niso ne- ostvarljive, če gre za kake višje in večje cilje velesil, nam vendar ne smejo zapirati pogleda pred stvarnostjo. Glede Trsta pa nam kažejo, da gre tu za velik in nerešen problem Evrope, ki ga moramo mi zasledo¬ vati bolj kot kdo drugi, ker gre za naš življenjski problem. NOVE KNJIGE IN REVIJE Milica Stupan: Slovensko ozemlje. Pod teni naslovom je pred kratkim izšla v Ba¬ novinski zalogi šolskih knjig in učil v Ljub¬ ljani »Zemljepisni pregled za učiteljstvo«. Knjiga je, kakor pravi že podnaslov nekak priročnih za učitelje pri poučevanju zem¬ ljepisa. Glavni del je posvečen Dravski ba¬ novini, pisateljica pa se je dokaj obširno spomnila tudi slovenskega ozemlja zunaj državnili meja in zato ji moramo biti mi posebno hvaležni, kajti prav v tem pogledu so učitelji še najbolj pogrešali učnega gra¬ diva. Slovenskemu ozemlju v Italiji je po¬ svečenih 29 strani. Ta oddelek vsebuje ta le poglavja- 1. Zahodni Notranjski Kras, 2 . Komenska planota, 3. Tržaški zaliv in Tr¬ žaški Kras, 4. Čičarija, 5. Soška dolina, 6. Zahodne Julijske Alpe, in 7. Beneška Slo¬ venija. Gradiva je veliko in skrbno zbrane¬ ga. Škoda je samo, da ni pisateljica upošte¬ vala novejše vire v izdatnejši ineri. — Tako bi izostala marsikatera netočnost. V Ujesti MOLBE ZA DRŽAVLJANSTVO Molimo sve emigrante koji su uložm molbe za državljanstvo I kojima su molhe več poslate Ministarstvu unutrašnjih po . slova, neka nam to jave da možemo Po ^ spješiti riješenje molbe. Tom prilikom tre! ba da nam naznače točnu adresu. Savez jugoslovenskih emigrantskih u h. ruženja Iz Julijske Krajine B e o ; Kosovska ulica 39, IV. 'grad, Tolminu ni na pr. več gimnazije, temvec|- --- --- -- - --- ---- •—s.a UU že tri leta zopet učiteljišče, v Barkovljali j predsednika Saveza J..U g. Dr. I. M. Čoka. STRELSKE VAJE V KRANJU Kranj. — Na strelišču v Struževem je letos izredno živahno. Vsako nedeljo in praznik so tam strelske vaje. Emigranti včlanjeni v društvu »Sloga« se temeljito pripravljajo na tekmo, ki jo bo v avgustu priredila tuk. Strelska družina. Zmagoval¬ ci na tarči »Soča« prejmejo lepo nagrado je bila nekdaj samo skromna ladjedelnica! in še ta ne obstaja več kakih petdeset let, J solarne pri Kopru so že pred svetovno, vojno ustavile obratovanje in novo tržaško | pristanišče leži sicer v Miljskem zalivu, roda zato še nikakor v Miljah, ki po svoji legi nikakor ne morejo biti kako tržaško predmestje Toda te in druge manjše ne¬ točnosti, ki sem jih izsledil, ne kvarijo ce¬ lote in jih bo pisateljica pri drugi izdaji gotovo odstranila. Dalje je po en oddelek knjige posvečen »Slovenskemu ozemlju v Nemčiji« (1. Ce¬ lovška kotlina in 2. Zilska dolina) in »Slo¬ venskemu ozemlju v Madžarski« (Rabska Slovenija). Knjigo zaključujejo poglavja o »Slovenskih izseljencih« .o »Značaju slo¬ venskega ozemlja in njegovega prebival¬ stva« ter o »Mejah slovenskega ozemlja nekdaj in danes«. Knjigi, ki je pisateljica žrtvovala veliko truda in ljubezni, želimo najboljši uspeh POZIV Dom«, zadruga za gradnju s. o. j. u Zagrebu, poziva sve »Istarski malih kuča svoje članove na redovitu godišnju skup! štinu, koja če se održati u nedjelju dne 6. augusta o. g. u 9 sati prije podne u pro-' storijama .»Jugoslavenske Matice«, Var¬ šavska ulica 6 (dvorišna zgrada). Dnevni red: 1. Pozdrav pretsjednika. 2 . Izvještaj tajnika (poslovodje). 3. Izvještaj blagaj¬ nika. 4. Izvještaj nadzornog odbora. 5. Od- rješnica upravnog i nadzornog odbora. 6. Biranje 3 člana upravnog odbora i 3 člana nadzornog odbora. 7. Eventualija. - Odbor. O p a s k a. Upozoruje se članstvo da če se ova skupština održati neodgodivo 1 sa svakim brojem prisutnih članova. VRTNA ZABAVA DRUŠTVA »ISTRA« IZ ZAGREBA Društvo »Istra« priredjuje dne 5 kolo¬ voza veliku vrtnu zabavu na Sveticama. med našo šolsko mladino. Obenem pa izra-i^ 11 ce u K°d a n program, luka sreče kao i žarno željo, da bi čimprej izšla tudi podob-1 sve psta ' e zabavne^ atrakcije. Cijene mini- na knjiga za hrvatsko ozemlje v Italiji, j ma ! n - t a h° da r y l0 ?. e svako doci. Pozivaju Nemčiji in Madžarski. L. Č. »MISEL IN DELO« 6—7 ŠT. Izšla je 6—7 št. kulturne in socialne: revije »MISEL IN DELO« ki prinaša' sledeče prispevke: Alojz Zalokar: Ljub¬ ljanska medicinska fakulteta: dr. S. Ilešič: Osnove in cilji geopolitike; dr. ing. č. Nagode: Načrti prometnih zvez na jugovzhodu Evrope; Ante Beg: Nem¬ ška propaganda na Kočevskem pred vojno; Boris Debevec: Stanovanjske razmere slovenske mladine; Ob deset¬ letnici smrti dr. G. žerjava; Med mi¬ rom in vojno (dr. B. Verčon); Bolgarija in Italija (dr. B. Verčon); Sezona v Lj. drami 1938—39 n del (tr); Ob koncu glasbene sezone (Pavel šivic); Social¬ ni pregled (S. B.). Dr. Lavo Čermelj je objavil poročilo o procesu proti itali¬ janskim iredentistom v Ljubljani leta 1878. se Istrani i prijatelji u što večem broju. Istrana da prisustvuju Odbor. VIJCSTI IZ DOMOVIN€ NOVI KAPUCINSKI PROVINCI J AL ILIRSKE PRO VINCI JE Celje. _ V kapucinski samostan v Celju, sedež jugoslovanske ilirske kapu¬ cinske provincije so prišli iz vseh samo¬ stanov Slovenije in Hrvaške predstojniki in delegati, da izvolijo na provinci]alnem kapitlju svojega novega predstojnika. Soglasno je bil izvoljen za novega ilir¬ skega provincijala oče Linus Prah. P. Linus Prah je bil rojen 26. maja 1869 pri Sv. Križu pri Slatini. Novo maso je pel leta 1892. že v mladosti je dosegel, da so mu redovni predstojniki zaupali in mu poverili važnejše naloge. Posebno dobro se ga spominjajo Goričani, kjer si je z delom, ljubeznivostjo in dobroto pridobil mnogo prijateljev, ki so jokali, ko je moral p. Linus zapustiti Gorico. V Gorici je pred vojno sezidal krasno cer¬ kev, po prevratu pa v Studencih pri Ma¬ riboru novo redovno hišo. Lahko rečemo, da je ilirska kapucinska provinci j a na¬ predovala zlasti v letih, ko je bil on pro- vincijalni predstojnik. SOKOLSKI SLET NA SUŠAKU — Sušak — Dne 15 i 16 o. mj. održan je na Sušaku sokolski slet sokola sa Ja¬ drana i to sokolske župe Sušak-Rijeka, župe šibenik-Zadar i župe Split. Na slet je došlo oko 6000 sokola ovih i susjednih župa. U ovim župama djeluju i sokolski radnici bivše župe Vitezič, istarskih so¬ kolskih društava. TALI JANI ZATVARAU U ARGENTINI SVOJE ŠKOLE, KOJE SU IZDRŽAVALI SA § 1,500.000 GODIŠNJE Kao sve ostale škole stranih narodno¬ sti u Argentini, ovdašnje školske vlasti po¬ slale su školske nadzornike, da pregledaju rad talijan. škola. Ovih škola bilo je u Bu¬ enos Airesu i diljem čitave republike toliko, da se u njima podučavalo 20.000 djece. Sve su ove škole bile »incorporirane«, t. j. sa pravom javnosti. Nakon što su školski nadzornici podni- jeli nadležnim vlastima izvještaj o radu ta- lijanskih škola, vlasti su tražile — medju ostalim — da se iz škola uklone slike Mus- solinia i Kralja Viktora Emanuela; da se u školi predaje argentinska povijest na ta- lijanskom jeziku (a ne samo talijanska po- vjest); da se čitav nastavni plan provodi prema argentinskim prosvjetnim zakonima i da se djeca odgajaju u argentinskom a ne isključivo talijanskom duhu. Na osnovu ovog traženja argentinskih vlasti sastao se centralni odbor talijanskih škola na. sastanak, pa je nakon proučene situacije donešen zaključak, da se sve ta¬ lij anske škole u Argentini zatvore koncem ove školske godine. Sve ove škole izdržavali su talijanski iseljenici svojim prilozima u višini od $ 1,500.000 godišnje. Kako su ove škole bile sa pravom jav¬ nosti, a polazilo ih je oko 20.000 djece, na¬ stale sada pitanje, kamo če se smjestiti ova djeca, kad su sve državne škole prenatr¬ pane a osim toga veliki broj argentinske djece, koja, ulijed pomanjkanja prostoriia, nisu mogla polaziti škole. U samom Buenos Airesu ima do 2.000 djece koju če trebati smjestiti u državne škole kad se zatvore talijanske. Ovo pitanje zadaje sada i vlastima veli¬ kih briga. Medjutim prevladava mišljenje, da se centralni odbor talijanskih škola malo pre- naglio u donošenju ove odluke. A možda su imali i svojih posebnih ra¬ zloga za to! ITALIJANSKA VOJAŠKA MOČ V ALBANIJI Kratko notico pod tem naslovom, ki jo je objavila »Istra« od 7 julija, je povzel f JOSIPINA KRAIGHERJEVA Dne 25. t. m. se je umrla v Ljubljani ga. Josipina Kraigherjeva iz ugledne postojn¬ ske družine Lavrenčičeve. Pokojnica je bila sestra pok. našega poslanca in vodi¬ telja na Notranjskem Josipa Lavrenčiča. Rodila se je v Postojni pred 83 leti. Rodi¬ telji so ji posvetili vso skrbno vzgojo. Po¬ ročila se je pok. Alojzijem Kraigherjem ter vzgojila vse svoje sinove in hčere v za¬ vedne Slovence. Vseh je bilo trinajst, a hjen prvi otrok je bil dr. Lojz Kraigher, naš znani kulturni delavec in cenjeni pi¬ satelj. Od ostalih otrok so še živi ga. Sta¬ na por. Boštjančič v Mariboru, ga. Helena por. Rode, notar Tone Kraigher, Josip ln Avgust. Svetovna vihra ji je pobrala dva sinova, enega pa ji je ugrabila nesreča. —• Dr. L. Kraigherju kakor tudi ostalim naše iskreno sožalje! f FRANCE ŠVARA Dne 16 julija t. 1. v Moščenicah nena¬ doma umrl upokojeni župnik France Šva¬ ra, ki je bil dolga leta dušni pastir v Vr¬ tojbi pri Gorici. Vest o njegovi smrti se je hitro razširila po vsej deželi, kjer je imel pokojni mnogo prijateljev in znancev. France Švara se je rodil v Gorjanskem 7 julija 1874. Po končanih šolah je bil naj¬ prej kaplan pri Sv. Luciji, pozneje pa v Devinu. Nekaj let pred vojno je prišel za vikarja v Šempolaj in tu tudi ostal vsa le¬ ta vojne vihre. Od tu se je preselil v Vr¬ tojbo, kjer je z veliko požrtvovalnostjo postavil farno cerkev in kjer je služboval vsa zadnja leta, dokler ni šel v pokoj leta 1934. Zaradi bolehanja je iskal zdravja ob morju in se naselil v Dragi Moščeniški, kjer pa ga ni našel in podlegel težkemu bolehanju. Pokopali so ga na moščeniškem pokopališču 18 t. ni., kamor so ga spremiti k zadnjem počitku duhovni sobratje in lepo število Vrtbojencev. Pokojni je bil vsestransko delaven in je po končani svetovni vojni deloval tudi izven cerkve posebno pri vojnoodškodnin- skih težavah, ki so jih imeli naši ljudje na pietek. Udejstvoval pa se je tudi kot pu* blicist in pisatelj ter sodeloval pri mnogih listih in izdajal brošure. Znan je bil kot dober prevajalec. Naj mu bo lahka istarska zemlja! UAPŠENI ALBANCI NA TALIJANSKO- JUGOSLAVENSKOJ GRANICI Trst. — Talijanske pogranične vlasti uapsile su u Postojni deset uglednih Alba- r;aca, koji su putovali u Trst. Ti su Albanci svojedobno pobjegli s kraljem Zoguom. Odvedeni su u Trst gdje su ih zadržali u zatvoru Coroneo, dok ne stignu upute iz Rima od Ministarstva unutrašnjih poslova. .j • f”'™ »\nija uu mmisiaraiva uuuuasnjm jg j (n P ‘ * »Kurjer Warszawski« od j Drži se, da su ti Albanci doputovali u Ra* I liju u posebnoj nekoj misiji. g«« s#**™ ."ir ijss^ssr&^ss srst zsrsss *»«*■> Tr- na lijak: »adosloveaska SBaiaa d. «. atrO> eadlaa M d. = aala jodla, -•'“'S-.C’'""'"- ” *”«»> « dolar, 'a. ,adSi - oS5 J »alka-