Uradii liki In vnlftkl SLOVENS narodne: podporne: jednote Kintâki in upravn IfWttoHi IlftF 8«. Lswndal* A a*. OlflM •! PhUImUmii MIT So. LawmUls A v«. TtUphon« Uwndals 4SSS LETO—year xvii. •TK iryÄÄiVÄrs-ss: cu«««, im, m. oktow. b S $L ja poslalo kandidata prianalno plamo. Washington, D. 0. — Petin sedemdeset artistov, pisateljev in gledaliških igralcev je piaalo La Follettu pismo, v katerem mu za gotavljajo svoje glasovs kot "hu manitarnemu državniku, ki je velika redkost v sedanjih časih." Med podpisanimi umetniki so tudi sledeči: Upton Sinclair, Alice Stone Klackwell, Zona Oala, Charlote Perkins Oilman, Norman Hapgood, Hellen Keller, Sin clair Lewis, Hendrik Wilhelm Van Loon, Peggy Wood in Art Young. KA8T0RJKV0 OLJI ZA RIV-NI DILAVOI. Mehiško mosto, Mt^k* — A merilki lastniki rudnikov srebra v Pahuki imajo trdno zaupanje kaatorjevo olje, da jhn pospeši produkcijo. Svojih nazorov ao so očividno navlekli od laških fali stov. , Ko ae jim sdi, da iz rudnikov delavci ne apravijo zadostne ko ličine srebrne rude, pričnejo su miti, da jim rudarji kradejo dra goeeno kovino. Zato jim nasilno dajo pošreti veliko količino zo pernega kastorjevega olja. Na ta način ae uradniki naailne družbe prepričajo, ako delavec nI v resnici kaj odnesel. In za take "ma le prestopke'' ter zločine nad me hiškimi delavci niso bogati lastni ki rudnikov prav nič kaznovani. Delavec v rudniku srebrs vzdrži redkokdaj več kakor lest let. Amerilki Ustniki mu zato plaCa-jo mezdo, pri kateri bi moral a-mreti lakote. Naprave za vsraoet al akorsj nobene. Teiki elektHé ni ksbel se večkrat utrga izpod strope in ubije mnogo rudarjev. Rudarji, ki imajo delo pri sekanjn v skale, niaujo ničesar, s čemur bi varovali svoje oll, kar je vzrok, da jih veliko oslepi vsako leto. Kapitalisti psč nimajo srca. kjer se jih ljudstvo bolj posti izkoriščati, tam so aa jat rs Sne jši Prodkiotorišao najdbe v Nevadi Renn, Nev. — Kkupina raziskovalcev, katere vodi govrroer J. 0. ftrrugbam. jr te dni adkrila o«lsn i pcrd/ffAdovinskega a^ti sfc Virgin Riverja v južnem dela drla ve Itan sline krijejo Imt milj prostora Najdeai so napéai v kamna in aa tiaoče komadov loa če viae ter droéib prodawtov Mornariški delavci v mezdnem giban)«. dilavoi &ajotvaj0 poviŠANJE MEZDI. Naóelnild dopartmantov pa pri poročajo anišanjo meada. DAVČNA USTA RAZKAČILA KAPITALISTE. Waakington, d. 0. — Trideset tisoč izučenih delavoev in tešakav dela v mornaričnih arsenalih Združenih držav. Ti delavci sa htevajo vpričo sedanje draginje povišanje mezde. Načelniki & psrtmentov pa priporočajo aalla nje mesde, ko prično letna pogajanja sa določitev mezde. Delavce zastopa N. P. Alifa*, predaednik 41. diatrikta Mednarodnega društva strojnikov. On pravi, da je predsednik Goolidge isjavil, da so se mezde v delali povišale za 69 odstotkov, on ia lahko dokaže, da so se mesdo dr lavoev v mornariških arsenalih povišale samo za 60 odstotkov. Zivljenski stroški so sc povišali za veliko več. Dva tisoč delaveev, ki delajo v vladnih arsenalih, no bodo priaa deti vsled teh pogajanj. Delo 1 vladnih arsenalih je skoraj poaa-halo kmalu po vojni, ker so iad» lane velike množine streliva. V vladnem arzenalu v Ročk Islandu je delalo okrog petnajst. tisoč de lavcev, ko je bilo sklenjeno premirje. Zdaj jih dela la že štiri st% Ampak mornariški araenali niso bili mobilizirani, ker postojl jto vedno potreba trideaet tisoč de lavoev, da iivrše potrebno d|lo M mornarico. Pekingtki dHctater m neie ppdati. -T ^SpIS deM sa Mkaj Časa diktaturo. Tiontain, 27. okt. -f Vupejfu, bivši pekingski diktator, katerega so isdall in strmoglavili njegovi lastni generali, je prišel včeraj ' Tientaia s 8000 vojaki in je na saanil« da tukaj organizira novo armado, a katero napade Peking in kaanuje izdajalce. Vupejfu je Ke obvestil inozemske diplome te, da bo aaščitil tujezemee, kadsr njegova armada vzame Peking. Bati ae je, da se bojišče zdaj pi e mesti pred Tientsin in tujezcmskl prebivalci ae pripravljajo na obrambo. Mukden, 27. okt. — Sun Fo, sin dr. Runjataena v Ksntonu, je do C- semkaj na konferenco 1 gtsolinom, na kateri bo sasto pal avojega očeta. Sun Fo je dejal v intervju vu, da dr. Sun jat sen bistveno strinja s načrtom Cang-tsolins. V kratkem ae vrši konferenca v Pekingu ali Tientaiao, na kateri se snidejo dr. Hunjatsen Čangtsolin, Tuančijui in drugi voditelji Kitajske Ur isdelsjo ns-črt bodoče vlade. Oanova načrta je, da se združijo avtonomne pro vinee v eno republiko. Kitsjska dobi sačaano polvojaško diktato ro, ker KiUjei še niso sreli zs ustavno demokracijo. Aele potem, ko se ljudstvo trenira za demokracijo. bodo volitve za parlamen tamo vlado. Peking. 27. okt. — Veat, da od stavljeni Vupejfu snuje napad ns Peking, ni vznemirila voditeljev novega relims Prepričani so, da Vupejfu ne more zbrati toliko moštva, da bi ae upal napssti Peking General Pengjohsiang je dan*a aeatavll provirorično vlado. Mini-strski predsednik je C. K Veg. ki je Ml ialolan v Ameriki. Vsi ministri so aaaprotaiki stranke Cikli in naklonjeni sdrulitvi kltsjakih provinc — Bivli predsednik Taa-okun je brez malega ujetnik Venial kid aa Kristijani ja. V okt. - Popolni izid volitev poalanrrv v norveški parlament, ki ao ar vršila sadnji trden. jO slede* : Kosiarrvalivet M radlkalri M, aradvisni k«aiulii«ti 24, agrarei TI, aoeiald^aHikrati S. BMMk«v»ti komunisti S ia demokrat j< 2 mmn' data Vrlina ft*vih poslanrev jr za oh ran<> aedaa>r prohl\mty na Norvcihrai Sovjeteka vlada protestira proti proteetN. Moskva aahteva, da angleška vlada prekliče obdolMtov glade propaganda. Kapitalisti groze a sodnijsko pre povodjo. La Pollatta napove dujo preiskavo glada Morgano-vaga davka, ki ja aalo majhen. RTARA OARDA BI RADA PRI PRIOILA OBJAVITI V. Washlngtea, D. 0., 27. okt. ¿J Kapitaliat^ celo dežele so zagnali tuljenje zabodenega tigra, ko ao zvezni davčni uradniki zadnji te den odprli davčne knjige na te melju nove klavzule v zakonu o zveznem dohodninskem davku in dali priliko, da je javnost prvič izvedela koliko vsakdo plačuje davka od svojih dohodkov. Davčne liate s*imeni in vsotami plačevaleev ao najbolj razkačile velike finančne in iudustrijske magnate. Časopisi, ki so 4 bili v tekmi zs odjemalce prisiljeni ob javiti davčne liste, so ksjpsds najprvo publicirali imena in vaote "odličnih" oaeb. V krogih administracije toplo simpatizlrajo z jeznimi bogat iui in le napovedujejo amendment k dotičocmli zakonu, da so objav Ijenje imen in vsot v bodoče pre preči. Predsednik Coolidge najbrž priporoči kongresu v svoji letni poslanici, da se odprsvl klavzula publiciränja davčne liate. Chicago, 111 — Včeraj je krožila veat po saezni palači v Chica gu, da bo objavljanje davčne liste vsajc čas ustavljeno s sodno pre povedjo. Uredniki v zveznem davčnem'Repartmentu so slilali, da nekdo priprsvlja "indlunk tenH, ni jim pa znano, kdo je sa toni fciHahjem. Čiksikf dnevniki objevljsj*» 7, dnevno dolge seznama imen in vaot vplačanega davka za zadnje leto. Aikin, Md. — Senator La Kol-lette je dejal v soboto zvečer, da je Objavljenje liste dohodninskega davka demonstriralo,1 kako se mnogi finsnčnl in industrijski baroni isogibljejo davku. Davčna lista naprimer izkazuje, da je J. P. Morgan plačal' lani ssmo $98,04:1 davka od svojih dohod kov, ki so nedvomno znsšali milijone dolsrjev. Oljni msgnst Harry F. Hinelair je plačal le *2i:i. Idi Pollette, kateremu gre največja zasluga, da je bila aprejeta publiciatična klavzula v zakonu dohodninakega davka,' je tudi brzojavil zakladuičarju Mellonu y Washington, naj atori potrebne korake, da ae takoj nastopi proti gotovim krogom, ki ao zagrozili čaaopiaom s tožbsmi, če bodo objavili imena in vaote davkoplačevalcev. La Folletta je dejal, da bo ta koj, čim ae snide kongres v decembru, zahteval preiskavo, ki naj dolene, zakaj magnatje, kot je Morgan, plačujejo tako malo davka. Moskva, 37. okt. — Sovjetska vlada je včeraj poalala Angliji ootro noto, v kateri zanika avten-tičnost Zinovjevega )>i*ma, radi katerega je angleška laboritska vlada poalala aadnji petek pro teat v Moakvo. Pismo se tiče komunistično propagande v anglelki armadi in mornarioi. 4 ' Sovjetaka vlada odgovarja MaeUonaldu, da ne vs ničeaar o Zinovjevem pismu in sahtfva, da MacDonaldova vlada prakllčg protestno noto. Ako anglelka vlada ne verjame sovjetski vladi, tedaj naj se zadeva predlo!! nevtralnemu rssaodilču, katero naj rasaodi, da li je Ziuovjevo pismo sleparija ali ni. Sovjetska vlsda smatra anglelko noto sa rsslaljenje sovjetske Rusije.' London, 27. okt. Afera Zinovjevega pisma igra sdaj glavno vlogo v kampanji, ki traja samo še dva dni. Volitve so v sredo, Vsi govorniki na všerajlnjih volilnih shodih so govorili o tem pismu. Kolonijslui minister Thomas je rekel, da ne vq, če je piamo ponarejeno ali ne, vkljub temu dokazuje, da delavaka vlada se ne boji nastopiti proti Kusijl in zahtevati pojaanilo. John R- Clynes, drugI, delavski vodja, je dfjal, če je Zinovjev res piaal dotlčno plamo in posivsl anglelke komuniste na revolucijonarno propagando v armadi, moruariel in municijakih tovsrnsh, tedaj najbrl ne bo niš s rusko pogodbo. TT TRIJE OTROOI IN SOORILI. RTARKA Ohioago, 111. — Kadi neprevidnosti, ker ao se igrali s ognjem, so zgoreli v nedeljo trije otroci la 87 let stara ttiiea Viljemins Sto» mana, ki jr imrla navado, da ja vedno kaj iskala po podstrešju z gorečo svečo v rokah Ognjrganei ao jo našli zgorelo med oblganimi tramovi njene hite. Triletni Walter Htoak je hotel biti "vrlih", nosil jr na ogenj in skušal splrzati na vrh krrsa. Ka di opeklin je umrl Sr prrj kot ao ga pripeljali v bolaišniro. Hllva Finr sr je priplazila pre blizu prši v kuhinji. Kadi hudih oprkhn je dete umrlo komaj ur« lo. Rita La very jr bita stara šele štiri lete, pa je S» metala papir pa kres %'lgalo sr ji jr krilrr In zgo relo na nji. I>*tilira je bila mrtva drugi dan. Morgan spat poaedi Franciji m Mjardr Pariz, 27. akt. — "L'Oeuvr.' porela. da jr finen>ni aaiairtor. sprejel pogojr M"rganovr l*eukr ra posojilo trl asiMjird' frankanr Pran« iji Pr4i d»-l poMijila pnd« t aaveaihrit. / RA PROPRRUONALNROA PO LITIOARJA PRIHAJA DAM. Zahtevala se bo kongresna preiskava. Washington, D. 0. — Andrew Furuseth, predsednik mornsrsku organizacije "Int'l. Seamen's D-nion of Ameries", naznanja, da se ho v mesecu decembru zahtevala v kongresu preiskava o ofl» cijelneni obnašanju T. V. O'Con-norja, predsednika plovhenega odbora. Zahtevala ae bo njegova resignaelja. Mornarska organiaacija bo zahtevala pojasnila, zakaj ae > po. t rotilo iz vladnega sklada $142,-000, ds ae zlomijo delavake unije v letu 1!H0 na paeifični obali. Dalje se ho zahtevalo, da ae pojaani, zakaj je O'Connor instruirai dls-(riktue rsvnatelje, da vpoalijo neorganizirane delavec ne glade na določba o najemanju delaveev v ladijskih pogodbah. Dalje ni O'Connor ničesar storil, ds prepreči vohunsreajr med delsvei in da ae odpravi očrti jeva nje delsverv. PODPORNIK STA-fl RE GARDE PRIŠEL V KAŠO. ZDAJ POtlRA IVOJR LASTNI RRRRDR Ktivnal aa ja po ananam izreku: Naman posvečuje sredstva. ^ ' Waahington, D. 0. — Prav lah* ko je bilo spremeniti T. V. O'Connor ja, bivli ga predsednika prist a-mikih delaveev lnt'l Longshore* men's Asan.", sdsj predsednika plovhenega odbora po milosti Warren Ilardinga in Calvin Coo< lidga, pri ispralevanju pred sa-natniiu odsekom, ki mu načeluje aenator Borah, v navadno "av-Šo", ko ao ga iipraševall o dokazih, da ja prišel denar U Ruaijo sa la Follettovo kampanjo. Najprvo se je zvijal in izgovarjal, kot je pri takih ljudeh ia v navadi In ki apadajo v politična pilihe, koašno je pa priznal, da nima najmanjšega fakta. llila ja paš šaloatna postava nilinskega političarja, ki ja stala pred senat* nim odsekom. 1 "Vidite, aaj nisem napravil no* bene obtolhe." se je mislil ismua* niti direktnemu vpralauju. "Pred* iolil sem samo vprašanje. Vpra* šal semi 'Koliko denarja je poslal« Sovjetaka Rusija, da s« zmaga v tem bojuf Ali bo kdo tajil, ki ima avtoriteto, da ni bil poslsa is Sovjetska Rusije skosi Mehiko, da se tukaj ustvarijo rssmere, ka* keršna obstoje v, Kualjif* To nI bila isjava, ampak je bilo samo vpngUnjef HSmuel Untermeyer, ki s Wal* shorn vred aastopa La Folletta pred senatnim odsekom, je vpra* lal O 'Connorja, ako je čitsl član* ka 1* Folletta v časnikih. V ka* MAODONALD JI PRIPRlOAM O ZMAOI ___X Angleški socialistični premi jar napoveduj« amago pri volitvah, ki se vrle Jutri. London, 27. okt. — Ramsay Mae Dona Id je optimističru vkljub "ruski sferi", ki je razburila vso Anglijo in naredila konfuzijo v delavskih vrstah. MnH>8, da ja plačal hotel Hamilton za obede in aob« gostov. Priznal Jr, da ima d»naV na ban* ki, a da Je teh IHriH plačal v gotovini, Ni ar pa mogel spominjati, zakaj ja imel to vsoto drnarja v svojem žepu In ko mu je kasneje v hotelu Waldorf Aatoria vrnil Ryan posojilo, mu ni dal čeka, ki hi lahko govoril, ampak mu je dal drnar, Ko jr ta epizoda o gotovini zabavala poslušalce in ja spominjala na Fallov črn kovčuk, •• jo Untermeyer s svojimi vprašanji zopet dotaknil Kusijr. Zdaj se je O'Connor spomnil, ds je rekel, od. kod prihaja idrja, da j« bil d«u«r poslan Iz Moskvr, da pomaga ia-voliti La Folletta. Menil j«, da J« bil n« shodu v Camp Tamlinentu, na katerem Jr govoril senator Wbrelrr Na leni shodu ao se izbirali prostovoljni prispevki in na shodu so bili vrčinoma "radikal-iiM, Horsh g« j» vprašal, ah» na »mejo radikal»! prispevali v volilne sklade, O'Connor je pa na vprašanja takolr pojasnje* al 1 "Ampak skupina jr sestala iz ra-dlkalrrv, ki so progla«lii za prej. ardaiškegs kandidata lloralia — jas menim Foslrrja — Za pi»«t. •»dnllk'gs kandidata!1' Vse ar jr «inejalo, ko se J« O'» Cntinorju »podtaknil jrz k, Ito« rah jr pa pri|MHnait, da a« ugovarja, sko m i/govori tudi »jcsr«. vo ime. kadar ar Imenuje Ho»'jrt« ska Resi js OTuniwr jr j«a stal kot |m>M kolek in nt rjolrl, kaj bi r^kei, ko «o M- »tu m1 vseh str«Iti »IMC. jali. nomr» PROS VIE T A GLASILO SLOVBMSKE HAEOPNE POPTOIME JEDNOTE _ C,n. ogCev i po toi^TUZBr» ao vraUje. Marotaina: ZeSlcjsn« drUvsJiseeo Cbkego) »» M m Uto. S2.Š0 m js^bOa yi^ «igj^^Clüciy M.M - Uto, |l.t¡ aa pri leU. TROSVETA" -THE EMLlOHTEMMENr Or,.« .( «u »Uwdb lllHnil IwW «wlwr. Advrtlahy ratea op a fr»—» on t fhíca»o) ud Subscription: üoít.d Kt*t«s (sMept Chicago) m73Im "MEMBER of The FEDERATED PRESS" Cenada 16 per year; Dalaa r oMo»oJi» ». a real Je a teai da aa vaaa aa esteri (OeL 11-14) peles reiege Imu m »oslove patelda aarriaiaa. PeaevlCe Je prove- BERASlCE MEZDE RUPARJEV V OKLAHOMI. x. Premogovniški baroni v Oklahomi bi radi rudarje osrečili z beraikimi mezdami, da povišajo svoje profite. Trudijo se, da prisilijo rudarje sprejeti mezdno lestvico iz leta 1917. Njih lastne številke pokazujejo, da hočejo znižati mezdo od 18 do 47 odstotkov. Ako se to zgodi, postanejo rudarji ob času sedanje draginje navadni ubožci. Delo v premogovnikih ni stalno. In če bi bilo delo prav stalno, bi rudarji ne mogli izhajati zaradi neznosne draginje. 4 k t Premogovniški podjetniki skušajo z napačnimi številkami pridobiti javnost na svojo stran in jo nahujskati proti rudarjem. Prikazati jih hočejo kot nikdar site ne-zadovqljneze, ki s svojimi neopravičenimi zahtevami draže premog. Ampak stvar je v resnici drugačna. Premog se je podražil, akoravno niso rudarji letos prejeli nobenega povišanja mezde. Prizadevanje oklahomskih premogovniških podjetnikov za znižanje mezde znova potrdi, da se finančniki, tovarnarji, sploh vse, kar 'spada k privatnim bizniškim veleinteresom pripravlja na novo ofenzivo proti delavstvu. * Take ofenzive niso nič novega, kajti boj med delavstvom in kapitalisti postoji, odkar se je rodil kapitalizem, in bo trajal, dokler bo v človeški družbi vzpostavljen kapitalistični gospodarski sistem. Zaradi tega ne zadostuje, ako se delavstvo bojuje le za izboljšanje življenskih razmer v sedanji družbi, ampak njegov boj mora veljati v prvi vrsti kapitajizmu, to je gospodarskemu sistemu, ki povzroča, da lahko človek izkorišča drugega človeka, mu določa mezdo, delovne razmere in delovni čas, pri tem pa sam ničesar koristnega ne producirá za človeško družbo. . Ako si delavci tudi izboljšajo mezde v sedanjem sistemu, nimajo od tega koristi. Pravilo v kapitalističnem gospodarskem sistemu je, ako se poviša delavska mezda, se v veliko večji meri podraže življenske potrebščine. In sicsr se ta proces vrši tako, da se najprvo podraže življen ske potrebščine, delavci se pa morajo šele bojevati za povišanje mezde. Privatni bizpiški interesi nikdar in nikogar ne vprašajp, ako smejo podražiti življenske potrebščine, ampak povišajo cene in kdor noče umreti gladu, jih mora plačati. Niad privatnimi bizniškimi interesi ni nikogar, ki jih nadzoruje zaradi povišanja cen produktom. Oni so absolutni gospodarjil Zakaj? Prisvojili so si politično moč. Kdor si prisvoji politično moč, pa lahko tudi neomejeno izvaja svojo gospodarsko moč. Delavci bi si lahko že zdavnej prisvojili politično moč. Več jih je kot kapitalistov in vsak kapitalist ima ravno^ako ssmo en glas kot delavec. Medtem ko so kapitalisti složni med sabo, dobili so namreč obe stari stranki pod svojo kontrolo, so delavci pocepljeni med sabo. Da ta pocepljenost med delavci ne izgine, skrbe kapitalisti. Pred vsem jih begajo, da kapitalistične stranke tudi zastopajo delavske interese. Njih najemniki ščuvajo delavce k plemenskemu, narodnemu in verskemu sovraštvu, dasi je očividno, da slovenski kapitalist ravno tako izkorišča slovenskega delavca, kot ameriški ameriškega, ali pa krisljanski kapitalist kristjanske-ga delavca, kot mohamedanski mohamedanskega, židovski pa židovskega. Kapitalizem je mednaroden in medverski in zato so tudi izkoriščevlaci mednarodni in medverski. Le delavci to taki dobrijani, da se na veselje svojih izkoriščevalcev cepijo po narodnosti, plemenu in veri, dasiravno bi morali biti organizirani strokovno, politično in gospodarsko ne|«tromu, ki sam kandidira v repub- liksnaki stranki. Dragega govornika imens si nisem ta pomnila, ('¡tal js spissn govor. Nihče ol spregovoril beaede so La Fsllet ta. Slovencev je bilo tudi nekaj na tem shodu, s govoril ni nobe dan. V U Saltu se pogreto politi* %a orranuscija med Slovenci. Predsednik shoda, brat Lee Zev nik. je predstsvil hal glsvaegs Library, Pa. — Pri nas js dalo vsski dsn, smpsk zuluiek jc msjben in .tudi delo je težko dobiti Kdo je temu kriv drugi kakor krivični družabni red in tied, ki gs vodijo. Ker nismo s sedanjimi zadovoljni, bomo v bližajočih se volitvah izvolili boljie, od katerih se nadejamo, do bodo boljii sa delovno ljudstvo. Izberimo najbolje, kar se nam nudi Volimo La Follettf, prijatelja delavcev, ki je svoje prijsteljstvo do ljudstva tudi ie čestokrat izkazal. V njegovi platformi sc todi obečs več prsvic zs delsvcc, o-ko bo izvoljen. Pričskovatl kajpada nc smemo kdove kakega dobička, vendar pa lahko upamo na boljie, nego smo imeli dosedsj. Priporočam vsem Ženskam, katere imate volilno pravico, da ne zamudite prilike dne 4. novembra. Kakor v vseh osirih napredujemo, sc naia naselbina tudi lahko postavi s tem, ds so nam zgradili novo cerkev. Upam vendar, da jo Slovenci ne bodo podpirali. Ali- bi ne bilo bolj koristno in pa* metno, da bi nam postavili Šolof Naia iolo je premsjhna sa toliko otrok in zato morajo manjši otroci hoditi ssmo po psr ur na dan v iolo. In to tako daleč in po nevarnih in grdih potih, da bi morali vse to že sprevideti viiji moijc, ki so kajpada >lepi pri vsem tem. Drsmtki odsek L. I. Z. D. namerava prirediti na Zahvalni dan prvo igro v tej sezoni. Igrala so bo nsmreč igra "Stari in mladi", ki predstavlja življenja na kmetih in žalostno usodo starega oŠe-ta. Da pa ne bodo gledali preveč žalostnih obrazov, so naši fantje sklenili igrstl še eno veselo igro. Kogsr zanima dramatika, naj to* rej pride v Library dne 27. novembre. Nsši diletantje se prav pridno pripravljajo na ta dan. Posdrsv vsem naprednim Slovencem. — Katic Kralj, članico S. N. P. J. Ohicago» OL — Poročsno je h bilo o lepem jesenskem dnevu 19. oktobra za lasslsko naselbino. Bilo sem naproiena od diraktorljo S. N. D. v La Sallu, da bi obiskala vinsko trgstev, ki sc jc vriils istega dne. V zgodnjem jutranjem svitanju z;m se podala v spremstvu prijateljic in viničark na vlak, ki nas jc odpeljal iz Chicsgs na vinsko trgatev v La Sallu. Jutranja sar-ja nam je pripovedovala, da bo ta dan sa nu pravilno izbran, ki iene spomine na čase trgatve v stari domovini Priiedie v La Salle so nu spremili člani direktorijo S. N. D. in nu odpeljali naravnost v dom. Trta je bila ie obloiena s grozd-jem in rulično udje jc viulo s veja; kar pripravljeno za obiranje. Ampak predvsem so nsm rsskazali lepi njih dom. Velika stavbo jc pribeisliiče rojskov nsprednega mišljenja v njih nuelbinl. Dvorana je selo lepa in dosti prostorna, le šal, ds je oder premal u večje gledališke predstave. Ruksuli so nsm tudi msle dvorane, kjer sborujejo veliks lsulsks druitvs, pripadajoča k S. N. P. J. Leo Zavnik kot režiser pri gledsliikih predstavah, mi je pripovedoval, da ima težko-če dobiti ljudi u igre, da ni mnogo zsnimsnjs, posebno med žen-aksmi. Zdelo ae mi je radi tegs, ds je v manjših nsselbinsh več zsnimonjo u domova kskor po večjih mestih. Mr. Golob, duša lačnim revežem, nu je povabil na koeilo, ki je isgledslo kskor na 'oheet',i Povedali eo mi, ds bo popoldoo «hod oo Ia Polletto v domu. Sklicali eo ga boje privstni Američa ni. Priilo po ja na shod lc malo število in shod se jo epremenil mesto u Ls Follstta u republl ksnee in demokrste. Razvideti jc bilo to na govornika R. O. Soder» glede ns narodnost, pleme in vero, ako hočejo biti kos svojim izkoriščevalcem. Ker so delavci še pocepljeni ne le glede narodnosti, plemena In vere, ampak se dajo cepiti še po poklicih in menijo, da so eni delavaki poklici bolj potrebni in važni za obatoj človeške družbe in se m zavedajo resnice, da ao vsi delavci poklici važni, da človeška družba od hudega ne vzame konca, je delavcem selo boj otežkočen, niB kadar ne kapitalisti navale na eno delavsko stroko, da goVoSkT^ISmm Motita! ji znižajo mezde in poslabšajo življenske razmere, ker se Turka, *lavoega tajnika 8. N. P. druge dclftvake stroke ne zavedajo, da če ae eni delavaki jJ' ?*T\\ 0 Be^ke t E UMU g'"*' krivica, da ao prizadeti vai delavci. Sa tftli- " "" ko tom/e j« p« potopljenemu delavstvu dopovedati, da delavei n* bodo spoštovani kot enakopravni člani človtš-1ror meatu ke dwi*M- dokler ae kopitni intimni gospodarski sistem ne umakne socialističnemu. v La Solin io o uspe vanju 8. N P. J. Ker ima v tem izkušnja od a vaje mladosti, je bil oj^rnv g*. Zvečer se ja začela trgatev. Vi-n¡Čarji io vinŠtorke v spremstvu župana, nočnega čuvaja občino so prikorakali v vinograd. Spremljala jih jc čikaška Umbo roško godba pod vodstvom F. Paulicha. Sledila jc kmečka večerja, govor šupona. Občinstvo je nestrpno čakalo, kdaj u mu do voli seči po grozdju. V La Sallu selo radi kradejo in ne plačajo. Bili so raditega poalani v upor, potem pa morali plačati ie večjo vsoto, kot jo bilo prej določena. Nošni čuvaj je dobro opravljal svoj posel. Vslika gorjaša je odgovarjalo njego' l čutni sluibi. Boljšega bi pol nO mogU isbrsti za to posel. Mi smo se s njim dobro po — loooti. V splošnem so bili vsi delovei no meetu za svoje službe. Upsm, da bodo člani S. N. D. zadovoljni s izidom ubave. Končno u iskreno zahvaljujem mr. in mrs. Golob za celodnevno postrežbo' in sprejem ob pozni tretji uri sjutraj na kolodvor. — Mary Udovioh. > i Sheboygan, Wis. — Dan volitev je tul Dan ameriikega delavca, da si ugotovi svoja prava s tem, da voli u svojo stranko. To dosežemo s tem, da sedaj oddamo glas u La Folletta in Wheelerja. Ker Je v tom okrožju veliko Sloveneav, ameriških državljanov, si iteje nU klub it. 235 J. S. Z. v dolšnoet na tem mestu pojasnil, kako pravilno voliti, da ne bo vo-lilčev glu šel v koš ter tako postal neveljaven. Med drugimi strankami je naša za driavo Wisconsin pod rubriko "Independent'VVse druge ko-Ione imajo pod imenom stranke mali, r premeri pol palca velik krog. Če naredite lcrii (x) v tem kolobarju, vam to zadostuje. Toda kolona "independent", katero kandidata sta La Follette ip Wheeler, nima tefa obročka. Zato vaša gloMvniu nc veljavna, Sc naredita umo zgoraj pod "independent" znamenje (z). Do bo vašo gluovnlea pravilno izpolnjeno in veljavna, morate narediti (z) v vaeh 13 apodaj uto urejenih predalčkih. Krii pred i-menom La Follette in Wheeler je nepotreben. Glasovati je treba kakor kale vzorec: Independent M. La Follette president • Burton K. Wheeler vice president Presidentisl electors Zona Gals Otto>. Solfriz -Julio Anderson Soknetz Chss, J. Sehwenfeld Wm. S. Erjul John J. Handlej Ira S. Lorenz Jokn 0. Schmidtman , Wm. V, Kidder Ernest L. Schroder John T. Reynolds Mary F. Taylor Olongh Gatu ' 6c glasujeta na ta način, da naredite krilec aa vukim teh trinajst imen, ki so elektorji ali vo lilnl mošje u Ls Follette, tedsj jo vsšs glssovnics veljavna. Naj boljše je torej, da isreiete ta ime an in jih vsamete s uboj na voli ššc dne 4. novembra, da boate gotovo volili po svoji ielji. Ne pozabita no dan 4. novembra vsi na volišče. — Tajnik kluba št. 235 J. 8. Z. , s Puriglovc, W. V*^— Kolikor jc rudnikov v naši naulbini eko-raj vsi obratujejo, nekateri pod odprto delavnico, nekateri pa pod organiucijo U. M. W. of A. Nekateri* kajpada tudi Še počivajo. Vsokakoi jo pri nu veš rudnikov, )(i obratujejo pod odprto delavnico, kakor pa unijskih. Zsto roj&knrt ns svetujem hodiU k nsm U delom, ker gs tudi ni sugoče dobiti. Do bi pa kdo mislil Iti stavkokasit. jc boljše, ds ne pri-da sem, ker ve vsak pome ton šlovek, da pod puškami kom-panijskik pretepašev je nešutno opravljati dalo. Kdor jc ie videl, kako družbo grdo poetopajo s u-nijskimi rudarji, ne bo šel nikdar delat v lasu stavke. Pa ljudje, ki u bres značaje, bodo vseeno šli na stran izkori-IBavalake družbe. Takega početja oo u šol lotili tudi nekateri 81* renei tu oo Scotch Runu. Težko jc piuU o tem, o šal js treba po oodati tudi o Slovencu, da opravlja stsvkoksško delo. Boril m je s nami na Ougn pri Chaplin Cool C« , katera ga jo vrgla is lopo, v ksteri jo bivsl, da js moral ei noč spati pod milim nebo«. Vzel ga jo k sobi prijatelj v svojo šen do. kateri mu je vse privolil io še kakšen cent dal. kar sem videl ns lastne oči. Ampak nesnsčajnoi kaj takega oe sure pretrpeti, četudi i ms pomoč dobregs prijsto-Ija, šel je in se lAtil risvkoksre njo. Kakor mi je pravil af prijatelj, jc vzel vosišek kar na TOREK, 2*. OKTOBRA. vu zgodaj ¿jutraj ob petih, in sicer 18. t. m. pa u prepeljal v sUvkoksško kempo. Pozdrav zavednim rojakom po Ameriki. — Porote valoc. Kdaj je kssgres izvolil predsednika? Pojava tretje stranke, kateri je na Čelu eenator La Follette, je dala povod splošnemu ugibanju, da li bo katerikoli izmed poglavi- *** dobila enako število elektor- ilL I____IU..__' ___,-ii.f 1 • .A« V.«. J. t___IU__ tih kandidatov v stanu dobiti dovolj elektoralnih glasov, da bi bil izvoljen u predsednika oziroma podpredsednika Združenih držav. Kajti u izvolitev je potrebna absolutna večina elektoralnih glasov. Pri predsedniških volitvah volilci namreč ne gluujejo direktno u tega ali onega predud-niškega ali podpredsedniškega kandidata, marveč formalno oddajajo svoj glu u volilne može (electors), ki jih stranka kandi-dira v vuki poumezni državi. Vuka država ima (oliko teh elektorjev, kolikor znaša skupno število njenih senatorje?. in poslancev (representstives) v kongresu. Elektorji so izvoljeni po plursli-teti, t. j. izvoljena je lista elektor-jev one atranke, ki je dobila v do-tični državi največ glauv izmed vseh list. Občinstvo tfo u to takoj po Volitvah dosnslp, katera stranka je zmagala v tej ali oni držati. Znano je, koliko elektoralnih gluov ima vuka država. Takoj se bo torej izvedelo, ds-li je kak kandidat dobil veČino vuft elektoralnih glasov. Formslno pa se izvolitev .predsednike vrši s tem, da se elektqrji dragega pon-deljka meseca januarja snidejo v glavnem mestu svoje države in oddajo svoj glu $a predsedniškega in podpredsedniškega kandidata svoje strsnke. Prepisi njihovih gluovnio ae odpoiljejo k predsedniku unsta Združenih držav. Druge srede mesau februarja predsednik senata odpre glasovnice elektorjev v skupni seji poslansko sbornice (house) in senata. Predsedniški in podpredudniiki kandidat, ki sts dobila absolutno večino člektorsl-nih glasov, sto tedaj uradno proglašena u izvoljena. Oba nasto-. pita svojo sluŽfbo prihodnjega 4« marca. Kakor smo torej omenili, treba abeolutne večino (enega čez polovico) in qe relativne večiAe (pluralitete) elektoralnih glasov so izvolitev predsednika in podpredsednike. Ako u volilna borba vrti okolo več kot dveh jakih kandidatov, jc prav lahko mogoče, da nihče izmed njih na dobi potrebne večine elektoralnih gla-sov. Fedéralos konstitueijo tlolo-čo, do v takem slučaju poslanska zbornica (House of Representstives) isvoli predsednika izmed onih treh kandidatov, ki so dobili nsjveč elektorslnih gluov. Pri tem u glasuje tako, da vuka država odda po en glas. Komu naj odda ta glas, jc odvisno od večine poslancev iz dotične države. Za sklepčnost (quorum) trebs prisotnosti poslsncev dveh tretin vseh zveznih držsv in u izvolitev je potrebno absoluta^ večina vseh držav. Ako niti eden izmed podpred-sedniikih kandidstov ni dobil sb-solutne večine elektorslnih glasov, mora senat itvoliti podpred-a izmed onih dveh pod-preaudniikih kandidatov, ki sts dobila največ elektoralnih glasov. Vuk senstor ima po en glu; večina odločuje. Za sklepnost trsbs prisotnosti dvek tretjin vseh senatorjev. Ksdnr pride do tegs, do poslansko zbornico moro izvoliti predoednikc, ona mora to storiti pred dnem i ms res, ksterega dne so vstollči novi predsednik. Ako državna sutopstva v zbornici nc morejo sporszumeti glade bo-lučegs predsednika in nutopi 4. dan m s res, ne ds bi bil izvoljen novi predaednik, tedaj novi pod-prodccdnik poetsne avtomatično predsednik,*vavae kot v slučaju da jo predsednik uourl sU bil od-strsnjen. Ako pa niti uoat ni bil v stsnu izvoliti podpredsednika, tedaj sedanji državni tsjnik pre v same dne 4. azarea pred sed ni štro, dokler sobot ne izvoli podpredsednika. ki noj postane predsednik, kajti poolsnska r borníes nima po 4. marca veš p rs rise Izvoliti predsednika. JU štirikrat v zgodovini Zdrn ženih d rise se jc zgodilo, da niu bili elektorji v stanu izvoliti predsednike aH podpredsednika Zdruienih driar. Do 1. 1SŠ4 ni predsedniški elektorji glasovali isreeno u predsednike osiroma podpredsednika, marveč u dva kandidata. Izvoljena sta bik ona kandidata, ki sts elektoralnih dobila večisa glasov in izined niu J« PO-tal predsednik oni, ki * imel nsjveč glasov, dočin» druri » njun je postal podpredsednik V volitvah L 1800 so republikami (predhodniki dannšniih demokra tov) gloaovali za Jeffersona m Burra, federalist! (stranka, ki bila za atrogo eentralno vlado m ki je izginila že zgodaj v 19. ato. let ju) za Adamsa in Pinckneya. Izvoljena ata bila kandidata re-publikoncev, ali Jefferson in Burr jev. Zato je izvolitev prwil^ ns kongres in poslanska zbornica je izvolila Jeffersona u predaedni-ka, in Burra za podpredeedmka. Pred prihodnjimi volitvami je bila uvedena sprememba h konsti-tuciji, da u prepreči ponovitev enakega slučaja. Ustanovljeno j« bilo, da morsjo elektorji označiti, kdo nsj bo predsednik in kdo podpredsednik. L. 1825 je izvolitev predsednika priilo zopet pred poslansko zbornico. Potrebna večina elektoralnih glasov je tedaj znašala 13L Andrew Jackson je dobil pri volitvah 99 elektoralnih glasov, John Quincy Adama 84, Crawford 41 in Clay 37. Tskoj pri prvem gluovsnju v poslanski zbornici je 13 držav gluovalo za Adamsa, 7 zs Jeffersona in 4 zs Crawforda. Adarhs je tako postal predsednik. Tedaj jc. zavladalo razburjenje med narodom, kajti Jackson je bil pri Volitvah dobil več elektoralnih glasov. Tedanji podpredsednik John C. esgu jc tajno so vršit vo m ^ seje bati, da sopet i*rshaei» kaki nemiri. Poiicijs je preži. stslso U Angleški kuklnksl pom^i* Lloyds Ocorgu L.,ndon, 27. okt. Wales, kjer kaod.d.rs _v Nulas IM* bili kalli notes, m^i — . ^ Oeorge, u je v nedelj-is vilo domoostraeu. k-^^ prid Llo)dn Ororg« hukisz — oblošsni kskor r A-^ haljah, kapuce ns gU M obrazih m * meneč križ. p «i», v ^t -1 i. * r»n' TOREK. 2B. OKTOBRA. 1924. Delavske aoviee. • mmmJb* ' [ (Federated Pre«».) „muarji peril* podpisujejo. s«w York. M. — Lastniki Lgren t» »rajee in spodnje pe-L ki se i« niso pobotali s kro-lo organizacijo v sedanji «ta^-[f kateri krojači zahtevajo is-Give pri delu, prihajajo duev-fg, „lavui stan atavkarjev in llpiiujejo. Poleg lastnikov Unl-Kfcirt Manufacturers Asa'n. ki [podpisali v 48 urah, je prišlo »¿drugih tvrdk i|i dnevno pri-> ter podpisujejo. Buratz [Co. v posluje 400 delavcev v pointu, ki prej niso bili u-daj so vsi v uniji, ka-PSff' priznana. Neonijaki Lwi v Greenpointu in ltidge-loodu ho odgovorili pozivu stsv-Ljv iu »c pridružili organiza- B Philadelphia. — Iz tov^en za ifclefcc je odslovljcnih precejšnje fcvUo krojaeev, kaj je letos do-P belj zgov-hgu. katerega so vodili jako de ¡nkratično. Vsem otrokom j« bi-I dana prilika, da so aoddovali gradnji šotorišča, pri igrah, h in zabavah, predstavah ter jsrju šotoriščnega žurnalu. kurenf-ne igre so nadomestili I pnimi in zadružnimi^ Organizacija je izključno de bvika in ima svoj glavni stan na 15. ave., New York. WER8 JB ZA NA 01 JON ALI-ZAOIJO ŽELEZNIC. tsihington, D. 0. — Samuel1 mpors je smatral, da se izvrši fkaj pametnega, da vlada pre- umn Železnice in jih obratuje žo Mu ker bi natfjonalizaci- l železnic koristila civilizaciji.' Ni «trani 200 zapianika, ki ae i vodil pri zaslišanju hiatorične-Ištrajka ameriških železnic pred irrol D. Wrightovo komisijo, jc ipimna ta izjava predsednika A-^ške delavske federačije: "Ne verjamem, da bi Človeška tuba trpela kaj hujšega kot i-um zdaj. Razvili smo se iz atva i ki »o bile še hujše. Vprašanje, j' zaposljenja vseh dclavcev ^'•'li — z drugimi besedami • wvni socializem — nekaj, kar ¡¡«si» prihodnost, ne more danes i-lovek izreči. Jaz mislim, Ibo p„tr(-bu za naše ljudatvo, ds «kozi io fHZ0> gjj«, nam j,. Mtei ali ne," Komika r Morrissey: "Skozi ftt> Idriavnejr« socializma t" «"'"I rs: "Saj skozi del, ako »»koz, «laz. mislim, da bi morala prevzeti lastništva vneh iransportnih «red P» "i im-i, drugih produktivnih ■1SM /i. p<,pa dene v teh motfo w s ls "i veliko ugovorov vladutmu lastništvu želez «apak vprašanje j«, kot jc vam, ali naj vlada i« /.niče ali pa ¿el^zuioe Uj. |kk HM KINIH NBSBBO NA Ctfc AH IN KEIZÜÜIH ?I*J n*ton, D O. — V Wash-L Shrank sa 15. deeem iTenea za bolj izdatno 1,1 «»dredlie na eeaUh in Ja se omeji velikansko ^^ Konferenco je skli-tsjnik Hoover, kl T*"" "dsl statistično poroči* •P Mo vseh smrtnih neareč J1 * ♦•estah Me 1 m P I »'"«a sna »e je rsdi ne. ■etM.l« škade^M koni lisi Pfeil* Ho r, inakŠ ii za »«00.000, % m*., vauoi io PROSVETA V debatí je Darrow primanjkuje dobrih sa biro* isjevü, da odvetnikov. New York, N. Y. — Čikaški ad vokst Clerenoe Darrow, ki je sa-govarjal miljonarska morilca Leopolda in Loeba, je debat i Al a sodnikom Alfredom J. Tslleyjcm v operni dvorani Manhattan. Med drugim je rekel: "Niti enemu is-med devetnajstih mož, ki ao obsojeni na smrt v 'King tiingu', hi ne bilo treba biti tam, Če bi l»ill mogli ssgotoviti si dobre sdvoke-te." Pridebati je advokat zagovarjal stran za odpravo smrtnih obsodb. Govoril je: "Garantiram, da vsaki mož, ki čaka na smrt v Sing Siugu, je tem samo raditega, ker ni imel dobrega zagovornika. Ali mislite, da je lahko dobiti dobre sagovornike se siromašne klijentet Ne. Preveč so zaposleni t isksnjem premožnih klijeutov in velikih korporeqij." V svojem dsljnem govoru je segel v podrobnosti, kako se je i ¿o-dilo, da jo 19 siromakov prišlo do smrtne obeodbe. "Največ izmed njih je zapuščenih, revnih, slabotnih in brez prijateljev", je zavrnil Darrow svojega nasprot nika, kateri je prišel s izjsve, ds je po ječah dandansa tudi toliko šolanih ljudi, ki bi s njimi lahko napolnili vse visoke šole v deželi. Ko je sodnik Talley izjavljal, da bq umori množc ter je v New Yor» ku umor že vsaki dsn, a v Chi-cagu, ki je dosti meniše mesto, pa še več, ga je prekinil Darrow, da to ni pripisovati drugemu kot posledicam svetovne vojne, katera je "znatno soenile človeško živ* 1 j en je." DALA iM 1V0J0 KU ZA OTROKA IN UMRLA. lan Bernardino, Oal. 7» .Tuna Ška žena T. H. Kelty, o kateri smo že poročsll, kOfco j« ranjena f samotnem skalovju hranila sVojo petletno nečskbijo s krvjo ls mti, da jo je /ešila pri življenju,'je u mrla radi prevelike izgube krvi in ispostavljenje. Pred tednom je* avtomobil, na keicttm «o bili Kelty, njegova žena in nečakinja^ od" «vojegä zadel ga samotni poti ob «kalo tn se zdifobil kakih tii«^ čevljev globoko pod strmim bregem. MoS je bil na mest« mrtev, Cene pe vsa ranjena, le otrok je ostal sdrsv. Ker s ceste ni mogoče radi pre velikega grmovja videti v dolino, je žena tri dni sastonj klicala na pomoč. Vslic svojim težkim po-škodbem je bila še toliko pri moči, da je polagoma hranila s krvjo iz rsn lačnega In fejnegg otroka ki je ostsl pri življenj«, sams pa je morala uiAreti. s" * 1 /i DVOJKA MIRA Washington, D. 0. -a Noben poštni mojster ui posvaril polt nih uslužbencev, ki nosijo Coo-lidgeve gumbe, da kršijo pred pise civilne službe, v kolikor j« izvedele Narodna federaeija polt nih uslužttenčev. Nasprotno ao p« poštarji takoj tukaj s grožnjami, ako uslužbenci kažejo, da ae ss* nimsjo ss La Follettovo kampa njo. Organizirani poštni ualulben ei menijo, da je imelo svarilo na men, ki je bUo isdsno 18. oktobrs proti sktivnosti v politiki, d« se ostrsši veliko poštnih uslužben cev in de se priprevijo ugodna tla za nadaljns šikane. Republičansko gibanj« T Bolgariji Sofije, 27. okt. — k senealjivih virov ae poroča,' da je Obov, biv. ši minister v Stembuliskijevi kmečki vlsdl, orgsnizirsl tajno gibanje ze strmoglavljenje Cen* kove vlade in kraljit Borisa ter za ustsnovltev bolgarske republike. Obov nsmeifcve biti predsednik republike, Kosta Todorov bo premij er in polkovnik Tul«škov vojni minister. Voditelji gibenja ae nehftjejo v nekem srbskem mestu blisu bolgarske meje. t1 Ontario obdrži sušo Toronto, Ont., Kanada, ti okt Hti "••♦ n kmiferenea bo. da Hlo ne*re<- in r,u^tne odredbe tef 'vo, kako ae j« revna-am kolikor mogo-Ne konfer'*«eo ao po-r ur«value drnibe. ver trgovsko- rboraier, "iK. aMomobilako «va--druga f or^amsirene — Popolni rezultat plekieeita o vprašanju prohibietje v provine« Ontario kaže, de ae eukeči sme gsli s približno .10,000 glasovi re-čine. To je prva snka zmaga v Kanadi, odkar s« viie previnčni referendumi o tem v pre*« n j ti ■TRIO SAM" JB 1MBL V PU $390.32. I Ohicsgo, HI. _ Devetdeaetktui beraji Corneliua Donovan je bil med svojimi bcr&žkimi tovariši poznan, s imenom "Stric Sem". Njegovo okrožje za bcrsčenje je bilo med Clerkovo in Jeeksonovo cesto po Harriaonovi ulici: To jc obljuden kraj, ki je tudi prineael starcu precej drobiža. Beračil je do smrti in ko je med avo jim poslom omagal ter umrl, ao našli v njegovem ¿epu ničmanj kot £PJ0.-32. Ker berač ni bil kar tako, ae je hitro našel pogrebni savod, ds je preakrbel aa pogreb, drugače bi bila krščanaka čednoat zaradi pokopavanja mrličev prav malo upoštevana. TAJVIK POLJEDELSTVA UMRL. Washington, D. C. — Henry C. Wallace, poljedelski tajnik v Hardiug-Coolidgcvem kabinetu, je v soboto umrL Pokopan js bil včeraj. Veeti iz Jugoslavije. * Požar je uničil posestniku I. Šalamunu v Obrežju pip Središču vaa gospodarska poslopja s rasnimi pridelki in s vsem orodjem in stroji. 4 veliko težsvo so rešili ljudje le stanovsnjsko hišo in nekaj živine, kode je selo velike, medtem ko je' zsvsrovalniua me* lenkostus. Ljubljana. Podjeten orjunaki kandidat. Pred nekaj česa m je pri ljubijanakem poštnem ravnateljstvu oglasil 18-fttni nadebud ni Alojsij Petič, trgovski pomoč nik v trgovini g. Jsnca v N. Vod metu. Reklamiral je neko pismo, ki ga je vrgel v poštni predal in ki je b^lo naslovljeno na njegovo mater, stsnujočo v Ljubljani. V tem pismu, rekel je poštnemu uradniku, je bilo 300 lir v ban koveih, e mati tega pisma ni pre jela. ' Ta sumljive zadeva je bila na-anenjena policiji, na ker ae j« u* gotovilo, da je mladi nadebudni orjunaki prijatelj prejel 300 Ur v Julijski Benečiji bivajočege očeta v ta namen, da jih lsroči mjegovi msteri. • Mesto da bi Isročil njegovi me tei^, je mladi morda ^ bojaželjnl sspii^ant kupil revolver in nsjbrše nemersvsl ksndirsti sa revolver skega boj nika fnacije". Skušal je igvabiti od poštnega ravnateljstva 300 lir kot odškodnino, ker pa tej ne preveč modri glavi«! ni uspelo. Lojsete ss«ii4alk Aadraw VldrUk, R P D. 7. Baa IOS. J*kaata«a, fa., al. lajalk Mai tka« Tark. tajalk kalaUkaea « "" Novak, at- klaaajala Jaka Va«ri«k. «r*4aik Jata Zavartalk. vitalj «U.U. PUlp GW aara Prank Xaka. aeadsadalk Saair«k.JM17 PraMar Ava., ¿leveled, Oh WiUla« Sitter, «404 StSg W. SStk tU CUaaga. .. De Velera drevu I tet f asi. Iraka. ti. okt! I de Valere, "predeednik »reka re- |povork# je alopela snM publike», ki je Wl pe prri erHe četa Orjnne, v četi pa ao izpuščen pwl pogoje», dé m^Jjjj** * blagajnik takoj «apdsil UMter, je kil v«-ersj «irugM- aretiran v Uede^berryju. kjer je ketel govartll ne ahodu im- orgenisertje. bral Jsnku Zark». |wtem pa i» brst Meja raz drill kočne alužb« Modelo velo je Osnovni črte kapitalistične družbe. »'v ■ ik pogledamo od blisu gospodarstvo, 11 ako kakor se je raivilo pod gospodarstvom kapitsUsm«, bomo videli predvsem da s« proizvaja blago. Kaj pa je to posebnega, bi morebiti kdo vprašelf Kar je possb* nsga je dejstvo, da blego ni en ksterihibodi proisvod, temveč «S proitvod ki je namenjen sa trg. proizvod ni blsgo, dokler je is* d«Un z« lastno uporabo. Ksdar kmet aeje lito, ga ftsuje, g« mlati tar peče kruh s«se in se svojo dru* žlno, ta kruh nI le blago, ampak čisto navaden kruh. « On postane blago kader s« ga prodeja in kupuje, to je, kada^ se ga proizvaja za trg: le tedaj bo laatnina kupea. f' V kapitalističnem režimu so vsi produkti namenjeni sa trg, oni po >ejo vsi blago. Nfaka tovarna, vsako podjetje, vseka delavnica „ «ja navadno 1« en produkt in |«ak bo razumel, da to blago ne more biti namenjeno sa lastne potrebe. Lastnik enega pogrebnega podjetja, ki ima delsvnieo ss izdelovsnje mrtvaških rakev, gotovi ne proisvaja le rskve zase In za svojo drušinof temveč ss trg. Isdelovsl«« rleinovegs oljs, čc tudi bi vsak den trpel na želodčnem motenju, bi konsumirsl le eno neznatno množino olja, )n\ ga on Izdeluje. V kapitalistični družbi sa godi iata stvar s vsemi drugimi proizvodi. Val milijoni gumbov, ki se pro* is veje jo v eni tovarni sa isdslo vsuje takih posebnosti, niso nsme-njeni telovnika Ustnike toveifce, ampak ze trg. Vse to ksr ao izdeluj»' v kapitalistični družbi ja namenjeno ss trg, ksmor se stekejo rokeviee In klobese, knjig« Iu či. stilo se čevlje, stroji in likerji, kruh, čevlji, puške, sploh vse ksr se proisvaja. Predpoatavka trgovskega gospodarstva je naravno zasebna laatnina. Obrtnik in podjetnik, ki izdeluje blago, poseduje svojo delavnico iu svoje orodje; industrijslee svojo teverno s vsemi stavbami, stroji in semljiščl. Zasebno lsetuino in trgovsko gospodarstvo pa spremlja vedno boj sa kupsab spremi js konkurenca m«d prodajalci. Keder ni bilo še industHjel-cev, poaeslnikov tov aren iu vslikih kapitalistov, ampsk le msll obrtniki, ee as tudi ti uskejsli v boju med seboj, u kupee. lnMisti Izmed njih, ki je bil močnejši iu fpretnejšl, ki je posloval boljše orodje, in ki si je pred vaem pft-branil kak mal kapital, je nepre. doval, ei je pridobival odjemalec, upropalčal je druge ol>rtuik< m je l^gatel. Malo pr«»duktivno l#tai-št * o in Ogovinako goapo^aratvo ki je nS njem temeljil«, so vse bo vsli kal velike lastnine in so bili vzrok pogube mnogih. ' J/ Prve kerekterlstlks kepitalieti! nega družabnega reda je torej tr govtnako goap Avoh III. VSR ZADEVE V IVI I I BLAGAJNIŠKIMI POSLI se mdUJaje aa aaslevi Biegejaliive S. N, P, JH SSST-Se Se. La vedela Ave., Ckieege, IB. Vm avltelke elade eeeleveaje v gl. levrievaleep edkere — aa| peHJaJe Frssk Zal tee, peedaedalke eadeeeeeae edkeee, ilsav aeslev |a asaraj. ■ Vsi prte! v i aa gt peeetal odsek se naj eallljaje ee aa^eet Joka Uodee* wWi Mer Si.. Spri^fleld, IU. ^ i Vfl deplsl ta dragi aplsl, aaaaaelta, eslasl, aarelalaa la aplek vaa kar ti9uíítail1"11*"J¡¿£ul m M M'tovi to da H to navailno proizvajanje blaga lspr«m«ni v kapitalistično produkcijo, je potrebno na «ni strani, da postsnejo vsa proisva-jalna sredstva (stroji, stavbe, Mmljišča itd,) last onegs malega rs srede bogetih kapitalistor, iu ns drugi strsai, da poeten«jo ue številni rokodelci In u« odvisni kmstje — delavci. Ml amo še videli, dk j« navadno trgovsko goapodaratvo hranilo v sebi kali pogube «nih in obogs-tenjs drugih.' To j« postalo dejstvo. V vseh deželsh so ubogi rokodelski' delavci in mojatri, potem ko «o prodali celo njih oro* dja, po v«Činl propadli. Od roko-delakih mojstrov ao posMU ljudje, ki niso posedovali drugega kskor lastne rokt. Med tem ko so tisti, ki 40 bili nekoliko bogati, postali še bogatejši ( oni so povečali svoje delavnice, iiabsvll! so si boljša orodja ln li*imeje tudi stroje, poiiell so zsposlit! mnogo delaveev i^ so se spremenili v to-varitarje. Ve« to, ksr je potrebno sa proizvodnjo 1 tovarne, slrovine, skladišča, stavbe, rudniki, želesnice iu parobrodi, vse je prešlo v roko bogatašev, vsa ta prolsvajalna sredstva ae postsls isključns 1sst-nlns kupltalisličnega razreda (a*, II, kakor ao imenuje, postalo je "monopol") kapitalističnega razreda). Malo število bogstsšev nadvladuje vse, večina rsvež«v J« poseduje drugegs kakor Isatuo delovno silo. Ta monopol kepite* lialičnega razrede na«l proizvajal-nlmi sred«tvi tvori drugo karakteristiko kapitalističnega družab neea red« Številni razred ljudi, ki so ostali brss nobena lastnine, se j« is-premeiiil v razred mezdnih delavcev. Navsezadnje, kaj j« preoata-jalo obu bolan emu kmetu in roko delau T l>u je lahko atopil e službo vrlikcgs zemljiškega |waestnlks, sli p« mu ni preosUjslo drugegs kskor «e puristi v mesto In po-stali mezdni del«vee, v tov«rni a-11 delavnici. Drugo izbere ni imel. Tako se j« razvile mezdno dalo, to je tr«tj« karskterielika kepltall-aličnega družabnega ršd«. Ksj pa je prevzeprev mesdno del« f V drugih čsslh ko js obstojalo suženjstvo, ae jo lahko kupilo ali prodalo vsakega sužnja. Ljudje, is ko«ti io m«ea ao bili leatnina goapodarje. Goafwder je aužnja lahko atepel do smrti, ravne Iako, kakor j« lahko v pijanosti razbil «no stoli«« ell naele nJač Suženj ali ttačanakl klepee lil bil drugega kakor predmeti. Stari It I mlja n 1 «o delili l«*tnifte, ki j« potrebne za proisvaja«je, v "nema proisvajelng eredetve" (pre aval pel *e#Jlk aare#ilik. PJHe p« 1 afaneeatle pat ' , PRANK OGLAR. Aiaaee, CIsvsIeeA Ok Vceui. prcf. dr. Boris Zinrfk: 0 bojih v živalstvo. (Dalje.) Čim je pilotka dodobra preiskala,!»* je povrnila k svojemu go-upoclarju, ki je natu planil na o-kuano vado ter m seveda vjel na »krito udico. He dolgo ao nato sledile oairotele pilotke ladji. Pilotka se najbrie brani z odpadki somovega plena, odtod to neraa-druiljivo prijateljstvo. Sieer ne tako požrešna, tode tem drznejla in razboritejŠa kot možaki som je neka druga Velika morska riba,. mečariee (pesee spada, aipbias glsdius) iz rodu ostroplutnle. Ts do 5 metrov dolga riba, ki js prebivalka vseh to-plejlih oeeauov, tudi nešega Jadranskega morja, ima svoje ime po mečaetem podaljšku gornjo čeljusti. Dočim je glavna lastnost mondiega volka požrešnost, je mesarice sama jeza. Brzo plavajoč ae žaganje a svojim mečem v ribje roje, seka in bode na vse etrani ter pokončsva vedno mnogo več rib, kakor jih more pojesti. Kjer je divjala mečariea, je opaziti na površini kmslu množine mrtvih razparanih rib. Pa loti se ne samo manjžih rib, tudi trske, tune in drug« večje stanovalce morja nabeda na svojo oet. Starejši pisatelji so sieer trdili, da obetoji med tunom in meČari-eo neko prijateljsko rszmerje, da tunom naš ropar nikdar ne ajori žalege, toda novejši opazovalci* ne vedo o tem ničesar. Nasprotno pa piše Benetet, da je ravno mečariea najopasnejši sovražnik tunov. Ae celo na kita se spravi mečariea. Kapitan'I*ho/iten je imel priliko opazovati tak boj. Da uide svojemu najmauj desetkrat manjšemu naaprotniLu, ae je kit potapljal pod vodo. t o Ju komaj je bil zopet ne površini, de zasope, ae je zagnala mečariea iz vode in ee zakadila na vso moč s svojim bodalom v ribska. To se je ponevljelo vedno in vedno, morje je postelo vee naokoli bolj in bolj rdeče od krvi kitove in naposled je velikan opešsl in podle gcl. V svoji divji, jezi se zaganja mečariea tudi v čolne in lsdje. 8 kakšno silo^zadira svojo ost, kaže dejstvo, da prebode celo atene večjih s pločevino obdauih ladij. Kakor pile Brehm. so našli leta 1827 v steni ladije "Fortune" vrnivše se od lova na kite odlom-ljeno ost mečariee, ki je predrla prevleko, 7.5 cm debelo deeko in 30 cm debelo hrastovo bruno ter še celo navrtala sodeč, ki je bil na dnu broda. Angleški ladiji "P. M. Tinker" je 1. 1&75 na po-vratkn iz Brazilije napravila mečariea 4ako luknjo, da je vdrla voda v notranjost in so jo morali eelo pot s eesalkami odstranjevati. Manjši čolni se kaj lahko potope, če jih je navrtala mečariea. Nemški ¿feirodoslovec Pechuel-Loesche pripoveduje, kako je napadla njegov čoln na severo-ame-riški obali ranjena mečariea ter predrla desko. Če bi ne bili luknje takoj zamaili za silo z neko auknjo in ne izmetkvali vode, ki je udirala v čoln, bi se jim ne bilo posrečilo dospeti na kopno. Slična zlodejstvs ao preje pri-pieovali tudi ribi-iagarici (priatia antiquorum), neki bližnji soroda niei morskega volka, ki ima gor nja čeljust podaljšano v obliko, lu je podobna žagi. Crujcui b;a Ice jc gotovo že videl loko fta¿6, če nc drugje, v kaki "koajodiji". kjer jo kaj cesto razkazujejo ter pripovedigejo o nji zgodbe, da se vernemu posiušelca kar laajc je-že. Todo v iatini je žagarica jako pohlevno riba; hrani ae le z manjšimi živalmi, školjkami, polti, reki in črvi. S svojo žago orje po dnu morja po blatu in si izkopava hrano. # Glede drznosti io požrešnost i se milodgne lahko meri z morskim volkom ost rožo bi ropar naših voda, ščuka. Kakor morski volk se tudi ščuka navaljuje na vsako žival, ki jo more doseči. Navadna hrana so ji* manjše ribe in žabe, pe loteva se tudi večjih rib. Badi svoje požrešnost i je velik škodljivca riberskra. Ae celo lastnim sovrstnikom ne prizanaša, če jih le more obvladati. Ne samo ribe, tudi vodne pjicc in manjši eesavci, ki žive v obližju voda, niso varni pred napadi ščuke. Poeebuo o-pesna sovražnica je mladim racam in gosem, pa tudi odraslih ee ne vstraši. Potegne jih za no? ge ter jih tako dolgo drži pod vodo, da ae zaduše, nakar ai jih privošči. Opazovali so, £a j^ ščuka zagrabila laboda za glavo, ko je segel s kljunom pod vodo in ga kljub vsemu otepanju tako dolgo tiščala, dokler se ni zadušil. Ae celo kopajočega človeka ae loti in ee mu zagrize v nogo, daai mu seveda ne more posebno škoditi. Vendar je ostro šiljasto zobovje Ščukino kaj neprijetno; ako se nam zadere v kožo. Na spomin mi prihaja žalostnoamešna zgodba, ki so jo moj oče kej radi pripovedovali Pri Pavlaču na 8v. Ivo Boril: ZADNJI VAL. (Dalje.) Njegove brutalne besede so iu« bile tako razpalile, da sem zavrgel vse ozire. Tak človek naj dobi v roke ta ho dekle I Tiščal bi jo v sušno-atl,i preganjal s svojo ljubosumnostjo, uničeval šc najbolj s svojo "ljubeznijo"! Seveda sem se moral takoj sam sebi nasmehniti. Za to je veuder treba dveh in prej ae eolnee ustavi na nebu, nego da Stana privolil Moje besede so ' o e e f ^. - ■ - i -'*■ -—:-v «ft^ -- Todo, ob, od tistega večera, ko ne je atreaalo v joku tam pri tem oknu njeno divno tele, od takrat dalje mi res ni več do »al in z nepopiano tesnobo čokom, kdoj se spet pojavi med nemi ... Kskor do se bolj in bolj zožuje neki obroč okrog mene, iz katerega no bo izhoda! . . . Ali šc bolj: kakor da igramo težko igro, predat ovijajoč na deski figure, igro morda za glave, igro bolj In bolj napeto in prav gotovo bližajočo se koncu . . . A kok bo to konte? Koj jez vem!«Kitkor hoče! .. , Todo neki gle* mi kliče: "Kako — kakor hoče t! Zakaj pa se potem še vedno boriš H" Ah, saj se ne borim' To ho tame beaede! Ne-ae me, ne»!*, kakor hoče. kamor hoče — kamor mi je namenjeno . . . • « • Moj Bog, keko da uii »Uijo v pero vedno bolj pogoetoma besede ¡»opolnr reitignaeije, odpovedi vaoki volji? Ali prihajajo rea iz «rea f Zal, o tem ni dvoma Mamo še to mnem vprašati, ali prihajajo tudi i/ vsega mojega bistva, najglobjega bistva? »I vendar ne morem očitati, da aem bil vae življenje *amo naveden slabič, in je usoda imel« le ae kolikor toliko usmiljenja a mano, ako sem v njem. še eelo precej uveljavil. Da. da sem «e %amo motil, bedaato precenjeval vee to dolgi ča«? In da hi se motili, me bedasto precenjevali tudi drugi, ko so me čeato Imenovali ker "mota dejanj?" Ne. prijatelj, nič itgnvnrov: počivaj, kolikor hočeš, umikaj ae naporom, eelo lenuhari, kolikor hočeš — toda vae ima svoje meje in zdaj je le skrajni čes, da storiš, kar rahteva ml tebe le tvoj ponos, tvoje spoštovanj«* pred «amlm seboj 1 Dejonj je trebe. dejanj, tan* dejanj t Ah. kakšnih dejanj, če p« imam aveaane roke in noge. mrtve ude? Ali noj bi jo bil fokrot, ko mi je glevo naslon. I a na prvi, objel in jo pri-, tianll na arcet Hej se lr ganiti niaem mogel| Ali naj bi bil vsaj na ovHi večer »topil k njej ia jo vael. da ae roajoče v mojrm naročju f Saj mi je fta dih ooatol f Ne. v tokih velikih, največjih trenutkih, ho aa besedami, ker drugega ne morem, ker sem privezan na desko, morda že pribit na križ 1 e 0 o Kako ae vae lakti tam zunaj 1 Imamo spet kraane zimske dneve, spet modro-belo-zlate. Samo jutra in večeri so divje mrzli. Takrat so drevesa vsa posuta z ivjem. Zdaj so prav za prav najlepše emreke. In tudi lipe vse prepredene s srebrnimi tančicami. Celo z belimi nevestami jih primerjajo. Eh. neveste, ki do smrti blede morajo jemati ataree! . . , e e e Toda ne, aaj je drugače divna taka zima! gamo to ni prav, da je vklenjen pod njo tak kraj, kakor Je naš, tak raj ... ' In kar ao zdaj tako kresni dnevi in je jenuar že skoraj v svoji sredi, se mi zdi, da se vsak bi[ odpro vrata in ae prikaže ona začne te igre zadnji del... 1 i, da se vsakJiip n potem torej ac Isa sredo f«h > I zapiskov nadeij vol. 'Doživljaji XIIV. sv- M g) ■ nam gre za vae, ae *lm, da nas na teše usodi večkrat leako ia 11 aakoèe. pre reko —> rfte v brš» meči čoki la meni jJ bo ... ao, kaj bo , skoraj Ijulnt tako! — Naj bo, kar -lit, Če pogledam «vo.t * ta odStavek. vididi, da s« "ugovarjam". Vraga ai ugovarjam' Lovtm ae a smo, pa te nisem teh •val. Psi. ker nisem ničeeor doži-so seveda lahko tudi aamo v duši, a pri meni jih ves ta Čai ni bilo niti tam. Tista "zvezanoat", o kateri sem zadnjič govoril, se je polastila i vse moje notranjosti. Zvezsnost ne strjenost. Zakoj rahlo drhtenje in valoven Je ni prenehalo. Tudi to lepo solncc tu gori mi prodira lahko prav do dna sres. In s tiho ginjenoatjo gledam tja Čez gorice, kjer ie mrgole gruče ljudi, kakor da ao prilesle iz zemlje. Malo je poaedel,'malo ae odpočil, malo morda eelo povceeljačil, a že spet delo noš kmet! \ Naš kmet! To vsaj je nekej, kar res veljal Njegovo delo namreč, njegova delavnoot. Ae aa čaaa našega suženjstvo me je najbolj veselilo, če sem videl tem okrog Ljubljene njegova Čisto dvorišča s lepo zloženo skladovnico drv na aredi, njegova akrbno obdelana polja, njegove glodke travnike — koliko lepfte ga je gledati adaj, ko dela aa svojo Isstno domavino, hote ali nehote, vede oli nevede. Tudi če tali in eelo smerjo, koj to atori 1 Soj toži in zmerje le ob nedeljoh in če po-čivo, drugoče p« dela, dela! Mislim tudi, da sem hudo pretiraval, če me je ie pred meeeci tu bolelo njegovo neaavednoet, njegova brezbrižnost. Kmet se nspoeled niti ne briga, kdo mu gospodari. "Naj pa ostane kralji" mi je rekel dobrodušen stor. Žagorec. "Mi nismo proti njema: nemo republika naj bol" Stvari naj gredo v redu, prs? več davkov noj nem ne naprtijo in vojaščino naj uao preveč ne ovira, to je hotel reči trudni mol ? Da, čudno sem ae pomiril ta kratki čas. kar živim med ljudstvom samim .. , Skroja bi bil hotel vse spremeniti, vee preobrniti. Ali nisem mislil nekoč eelo, da bi mbrety imeti na vladi ker poseben sklsd, ia keterege bi nogrojoli dobre nerodna .budi tel je? Hudoval sem se tafcrat celo, ko •tem aieera našel rozumevonje sa to. Zdaj ae čn-dim, kako da ml niso znali povedati, zakaj "ne gre." Stvar je vendar tako jaana: treba ali "Same ae bo napravilol" bi mi bili morali reêl. Pa seveda je vprašanje, ali bi bil jas takrat že raz« umel ... * In eeiu vee vesel, Ho imam zdaj to ljudstvo v*ak dan rajši. Ia neuk, da ni Človeško družba, katero posebno važen sestavni del jo prev kmet, niš drugega nego živ orgonioem. ki zanj veljajo ista pravila, kakor aa druge živa organisme, ta di ta nauk čim bolj razumevam adaj. lia Jugo» slavi« Vero da ae!. .. fera do ao z verna tem, kar jo v njej,^eelo a tvojimi lidij na drugi strani pa pred vae ai « svojo bogoto leaaljo in a tem našim človekom aa ajejl Obešaj na mladiko utešev, kolikor. kočrši Če ao adrave korenine, «o je saoao viklilo ta čemijo, ee bo pognalo do neba t a e e Drugače rea aič novega, ; «rešimo1 v pi»mik. Kvečjema. da prikaia včaaih fHraet aa kraj+f ali daljše modrovanje. TMa a Mani ne goverira shoraj nikoli voê. Tudi glede nje velje nekako nmsko premirje". Najbrše je adaj pet* I pomladjo aploh ae bo. Morda je eeU nikoli več ao bo^ Kakor je božja valjat I.. (Dalje prihodnjič ) Petra eeeti y nekoč kuharica odrezala veliki ščuki glavo ter jo delo na okno. Mimo prišedšega vojaka je po *lnva z odprtim gobcem tako mikala, da ae ni mogel vzdržati, «ia bi nc potipal S prstom zobovja. Toda joj! glava je bila šd Živa in čeljueti oo ae saptie ter ubogeg« vojaka, ki je aačel na ves glas kričati na pomoč, kaj jasno poučile o ostrimi sčukiaih zob. SČuke v Volgi, Donu in drugih velikih ruskik rekah cenijo kot posebno slaščico rilčooto rovko ali dežmana (mjrogale moseha-ta), podgani podobno žival iz roda žužkojedov, ki .je tam zelo razširjena. Daai ima dešman krepko zobovje, se ščuka ne ustraši boja, da mere naposled, pohruetati zale-ljeno pečenko. Ker izločuje dež-man v posebni žlegi močno duh-teč mošek, ao ščuke, ki se hranijo od teh >ovk, neužitne, kajti na-vzamejo se dežmanovega vonja tako, da celo njihovo meso diši po mošku. Čudno bojno, zvijačo uporablja neka požrešna morska riba silno odurne vnanjosti, širokouatmca, ali morski vrag (pescatrice nera-lophiua piscatoriua). Ta nestvor je ploščategs, proširjenega telesa, dolg je do 2 metra. Pravzaprav' ga je sama glgva. Vso prednjo stran zavzema silno široki go-bed, opremljen s goste nameščenimi ostrimi zobmi; če jo odprt, reži nekoliko navzgoz. Airokoustni-ea vendar ne pohaja na lov, nego leno leži na dnu in Čaka, *da pride pripravna ribica V bližino. Ima namreč nad gobeem tanek pali-čaat podaljšek, ki nosi na kefticu zastavici podoben kožnat obesek. Ta zeatavien, ki jo voda aibljc sem in tja, apominja nekoliko na malega črva ali ribico, in rea,privablja razne ribe, ki ae ji radovedno približujejo in jo ogledujejo ; toda komaj a? «adosti blizu, plane širokoustniea in zssadi v znatiieljne posetnike svojo ostro zobovje. Ae širši gobec imajo nekatere ribe, ki žive v največjih morskih globočinah. Spodnjo čeljust veže z lobanjo le elastična vez,, tako da Se gobec lahko neizmerno rpzširi, kakor to opažamo tudi pri kačah-S tako širokim gobcem je opremilo priroda prebivalce morakih globočin pač radi tega, da jim je tembolj zasigurgn sedki plen, ki se jim nudi v tem malo obljudenem okolju. Vsled Širine gobca morejo te ribe pogoltniti ' plen večji nego«oo one same. S pomočjo svojih dolgih so)>, ki niiesar več ne izpuste, kar so zagrabili, se poflečejo takorekoČ preko plena slično kakor da bi p nogavica sama^obula preko noge. Želodec je namreč tndi jako elaetičen ter se more poljubno raztegniti. Do se tako požiraaje ne vrši bres hoja, je jasno; seveda nam ni moči opazovati voeh podrobnoeti teh pojavov, eaj žive te ribe le v največjih globočinah. . Vendar nam nevede teh rib sadooti po-jannujo ^jstvo, da so privlekli a mrežo na dan ribe la rodu chiao-modua niger, ki ao imele v svojem silno raztegnjenem želodcu drugo ribo, dva do trikrat rečjo nego je aama! - 2e pri najrazličnejših živalskih skupinak smo oe oeznoniii z rodovi in vretami, ki ee poslužujejo pri svojih napadih o t rovov ter oo zato oposobne pobediti naeprotnikc mnogo večje od njih samih. Pa vse načine razvoja otrovnih žlez, ki smo jih do sedaj apozndll, prekaša izdaleka otrovno orožje, ki so z njim opremljenivoni zavret-ni roparji, ki veljajo radi tega ic od nekdaj kot simbol hudobnosti, kače. v- .Aj Strupeno orožje kač, ki aeatoji iz otrovno žleze in sobov-strupni-kov, je etvorjeno po istem nsčelu kakor injekeijoko štrcolko, o katero vbrizgajo sdravniki razne leke pod kofo ali v šile. Zoba-strupniko, ki ju nakajamo v gornji čeljusti, delujeta enako kakor votla igla štrealke. ftiljaoti strup-nik jo nomršč ali popoln^ cevka, ki ima spredaj aa gornjem io dolnjem koncu malo odprtino, aH' ps je opremljen s podolžnim globokim Žlebom, čigor robova sta mslodsne strnjeno in le na gornjem In dolnjem koneu režita. Po astrojn stropnikov ločimo strope ne koč« v cevosobniee (soleno-gljpka) ia lleboaobnieo (protero-glrpho). Prvi akupini pripadajo vae evropeke «trupeae koče pa tudi velika množina inooemokik, med njimi severo-amerlika klopotačo ia južno-eaaeriAka larorakat žlebi.aobnieo jm nahajamo Io v toplejših pokrajinah. Najbolj pomene med ajimi strašna naočar ha ali kobta iB egiptovska ščHar-ka, ono koča. e katero ae ja otra-vala kraljiea Rleopatra. . (Daljo prtkodajM.) Razno. Kongres o moralnosti se je vr;:l v Oradcu v zadnjih dnevih sep tembrs. Bilo je Zastopanih mnogo držav, kakor se to godi povečini s takimi kongresi. Poglavitne toC*-ke razprave so bilf prostitucija, trgovina s dekleti in pornografič-na (opolzka> literatura. Gotovo ni to prvi kongres te vrete, ampak koliko se je stvar sboljŠala, v pogledu proetitucije in moralnooti vobče? Prav nič, da celo poslabšala. Ker ravnotako, kakor ao vse druge socialne bolezni: uboštvo, alkoholizem, tatvina, rop itd. sadoVi kapitalistične družbe, ravnotako je tudi za prostitucijo in nemorainost iskati vzrok v kapitalističnem družabnem u stroju. Je kapitalistična družba tista velika in gnusna zvodnica, ki tira v propast toliko proletar-skih deklet, In kaj zmorejo tukaj kongreei in vse lepe besede in razprave f Marsikdo poreče, da velja mnogo dober vzgled, vzgoja. Mi pa po-rečemo^ da je gmotno stanje glavni činitflj vsakega raapoloženja, tudi v spolnem oziru. Vzgledi imajo le relativno vrednost, tudi glede vzgojevanja, ker stariši se morajo pehati za Vsakdanji kruh in jim je težko dati otrokom primer-* no vzgojo. Pa recimo, da je mogoče z moralnim vplivom, z vzgledi storiti mnogo, poglejmo kake 'vzglede' daja meščenska družba, ■ tirom Amerike, kakor marsikateri; drugi sem skrbel in štedil, da si prihranim par ccartov z namenom za stare dni, a'sem imel smelo. Na stanovanju pri meni je bil "ptiček", ki me je kftnčno pripravil ob ženo, hčerko in denar. Dne 9 auguste, 1924 so pobrali vae kar je bilo vredno vzeti seboj. Meni ni sa ieno, ker če je tako malovredna, da kaj takega izvrši naj le gre, a žal mi je za hčerko in ta trdo prisluieni denar, ker predno ti zamore delavec prikra-niti kak cent, vzame pfcecej čaaa. Pobrala st^ mi tudi 1900.00. Njegovo pravo ime je Fr. Zornik, star okrog 38 let, srednje poetave in tehtn okrog 160 funtov, hodi kot bi imel kol v hrbtu injia glavi ima rasna znsmenja m raze. Bil je še po vsi Ameriki, ter nims nikjer obstanka. Žena je pa dobro rejena in tehta 180 funtov, ter etara 46 let. Hčerka je stara 8 let, je mala in grobna, ime ji je Josephinš. Cenjene rojake prosim Se kdo ft se njihov naslov, naj mi to aporoči, ker lelim vede ti kako ae otrokn godi. -je li zdrava aH ne. Kar oe pa tiče šene in njega, jima pa voščim veo srečo tn mnogo zabav«, edino kar še želim je, dp' bi imel priliko jima voščiti dobrojutro o pelinovcem. Frank Tomallč, Box 930, Taylor-ville, 111. , (Adv.) -1—-La- n>ni noj vi ji predstaviukTj zOoui 'evet naroda'! Waki* j dol.ro gnane, da ^ najbolj, J <•1 ljudje v mešČan»ki dmi«! l)olj korupipiram in ratuJ Ik^na t teh dneh se j, yni!orl ščanakih lUtih o dotiku ki», od jrral v Nemčiji. H,I J(. n„ aretiran zdravnik-mazar h k ren.n ho hodile ženske, da »i d3 splaviti plod. In dognano jf tudi, da so hodile k njemu sk« likjjučno visoke dame. "mjd si cvet družbe". l)eJMvo, 4 viaoke dame si ne želijo otrok. < kazuje, kako razuzdani m koru pirani so meščanski krogi. K( gresarstvo k« pa ne zauigia za ko reči, ampak hoče rešiti \,,ri;i nje nravnosti v gnili kaWtali*t ni družbi in z "moralnimi vzj di" najvišjih in mtjmoralnej vrhov te družbe. Naročite "Proaveto" sorodniku ali prijatelju domovini. vaie v st iKi pozon Znamenje (Oct. 31-2-pomeni, da vam naročati poteče na ta dan. Ponovi jo pravočasno, da vam lia ne ustavimo. Ako lista prejmete, je mogoče vita ljen, ker ni bil plačan. A ja vaš Ust plačan in ga 1 prejmete, je mogoče usM ljen, vsled napačnega nsal va, pilite nam dopisnico navedite stari in novi naalc Naši sastopniki so v»i dr štveni tajniki in drugi 1 stopniki, pri katerih laki plačate naročnino. Naročnina za celo Iste $5.00 in za pol leta pa $2.5 Člani S. N. P. J. plačajo 1 pot leta $1.90 in za celo le $»80, Za meato Chicago in C cero za leto $6.50, pol M $2.25, sa člane $5.30. Za Evropo stane ta polj ta $4.00, za vse leto pa $8 0 Tednik stane za Evro| $1.70, Člani doplačajo »s 801 za poštnino. Naročnino lahko Mrfi M pošljete na naalov: UPRAVN1STV0 "PROSVETA 2687 S. Lavmdalc Ave, CHICAGO, ILL izde-Cena s poét- KNJIGE Književne Matice S.N.P.J. T • " r1 Književna matica Slovenske narodne podporne jednote je izdala in Ima v zalogi sledeče knjige: • Pater Malaventura. Spisal Zvonko A^No-vak. Izvirna povest iz življenja ai čiAkanov. Z izvirnimi slikami, k la! Stanko Žele. Fina trda vezba. nino vred $1.50. SloVenako-anglaika alovnka. Dodatek raznih koristnih informacij. Fina trda vezba. cena $2.00 • poftnino vred. Jimmk H i* a ins. Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Povest iz življenja amen-fikera proletarijata za časa velike vojne. Trda vezba. Cena $1.00 s poitnino vred. Spisal Ivan Molek. Povj* * kosa življenja slovenski^i de lav-Trda vezba. Cena $1.75 s po- Zakon ksoMosijo. Spisal Howard l Moon, poslovenil J. M. Zelo podučns knjjjij» tolmači mnoge naturae zakone in pokazuje " ko •• splošni razvoj ponavlja pri P?»mezr',ba fWdno In duševno. S slikami. Trda ^ezba. Cena $1.50 s pottnino vred Zadnji dve knjigi, naročeni skupaj Hr»^ zatri^tokrie. Vse «ri knjige za lest dolarjev. Vredne so! NaroČbe, s katerimi je poslati denar. *** jema Književna Matica doslej cev v fitnino vred. « Sa. Liwdels Ave., Ckicago. 111.