246
                                  Novice
—  Mati hrvaškega bana Khuen-Hedervaryja je umrla 7 petek na gradu Nuštar. Imela je 71 let.
v
—   Jednajst požigov. V Ljubnu na Stajarskein obsodili so te dni v petnajstletno ječo rudniškega zidarja Vaclava Querserja, ker je lani in letos v petnajstih krajih zažgal. Zažigal je poslopja alpinske rudniške družbe, pa tudi nekaj zasebnih hiš je požgal. Alpinska družba je že bila izdala 1050 gld. za ponočne straže, pa vendar še zločinca niso dobiii. Izdala ga je le pisava nekega pisma, v katerem preti s požigom. K obravnavi je bilo povabljenih 24 prič. Obsojenec je anarhist in je požigal iz sovraštva do imajočih stanov.
—   Italijanski niklasti denarji v Avstriji. Italijani jako pridno spiavljajo svoj niklasti denar po 20 centesimov v Avstrijo. Ker neizvedeni ljudje jemljo te denarje po 20 vinarjev, napravijo Italijani pri tem po 2 centesima dobička. Zadnji čas se je vtihotapilo neki že nad 300.000 komadov tacega denarja v Avstrijo.
—   Kuga v Konkongu. V Konkongu na Kitajskem je huda kuga,  umrlo je že nad  1800 ljudij  za to boleznijo.
—    260 kilo težkega medveda ustrelil je Martin Eibic v Thurn Taxisovem gozdu pri Medluznijaku na slavonsko hrvaški meji. Ta orjaški kosmatinec prebival je nekaj časa v velikanskem javorji
—   Ponarejeni menici. V marcu lanskega leta sta budimpeštanski banki došli dve ponarejeni menici „Lander-bankeu. Zaprli so uradnike komercijalne banke Fried, ker je marsikaj kazalo, da je on sam ponaredil ti menici. Pri njem so tudi našli 82 000 gld denarja. Četudi je tajil, vendar so ga obsodili v 5 letno ječo Rekel je, da je menici dobil od neke ženske, s katero je imel ljubezenske zvez^, in jo zatorej povedati neče. Te dni je pa došlo sodišču obširno pismo s podpisom „Karol Oton Traun, c kr. komornik," v katerem pisec obširno opisuje, kako je on ponaredil omenjeni menici, in kako je po mkein človeku, kateremu je dal 10 gld. poslal menici komercijalni banki. Denar je zaigral nekoliko v Monte Carlu, nekoliko zgubil pri konjskih dirkah, jedva mu je toliko ostalo, da mu ni treba na tujem poginiti gladu. Policija je začela zopet obširne poizvedbe. Mnogi pa mislijo, da je to pismo ntka sleparija, katero si je izmislil Fried v ječi sam.
—   Eksplozija. V Kazanu na Euskem se je vnel smodnik v tovarni za brezdimni smodnik. Poslopje je popolnoma razneslo.
—   Napad na župnika. V Švaci na Češkem je nekdo predzadnji pondeljek po noči dvakrat ustrelil skozi okno v spalnico tamošnjega župnika Župnik je bil v spalnici, ali ga k sreči ni zadel, ker je postelja v nekem kotu.
—   Samomor iz strahu pred operacijo. V Wiener Neudoifu se je obesila 66 letna mati tovarnarja za vato Ka-rola Kaltnerja   iz strahu  pred neko očesno operacijo
—   Čudna oporoka. V Parmi je umrl te dni Anton Rossi, ki je zapustil v svcji oporoki 30 000 lir tistemu italijanskemu državljanu ki v treh letih spiše knjigo, v kateri odgovori točno sledeča vprašanja: 1. Je li res italijanska vlada dobila od rimske banke denar za volilne namene? 2 Kdo je predlagal kialju, da imenuje Tanlonga za senatorja in komen-datorja? 3 Je li bivši minister Miceli povrnil banki tistih 5000 lir, kateri so mu preostali od 10.000 lir, ki jih je dobil za nakup deleža pri nekem listu? 4. če so res odlični italijanski politiki od rimske banke proti menicam dobili denar, katerih pa niso plačali, temveč dolžni ostali, in so res taki poštenjaki še ostali na važnih mestih in še deželi dajo zakone in zlorabijo svoj vpliv, da se zasukava pravica? Nadalje je naročil, da naj se pokoplje on po katoliškem obredu brez posebnih slovesnosti in se na grob mu postavi priprost kamen, na katerem naj bode poleg njegovega imena, rojstnega in smrtnega dne tudi še zapisani: „Živel je in umrl, ne da bi bil postal vi tezu.
—   Obsojen finančni komisar. V Levovu obsodili so v desetmesečno ječo rinačnega komisarja Kijanskega, ki je po-neveril znatne svote v deželni pisarni za prodajanje soli.
—   Mlad samomorilec. Na Dunaji skočil je s četrtega nadstropja neke hiše kacih 14 let star deček. V hiši ga ni noben poznal in se sodi, da je nalašč zato prišel v tujo hišo, da je z visocega mostovža skočil na dvorišče.
—   Povodnji. V Galiciji prestopile so skoro vse reke svoje bregove in napravile mnogo škode. V več krajih uničile so vse poljske pridelke. Tudi sedaj se kaže, kako potrebno bi bilo vrejenje galiških rek, ki se vedno odlaša.
—   Nagla smrt. V Trstu je te dni zbolela 91etna hčerka Llojdovega mašinista Calvisinija. Stariši so poklicali zdravnika z zdravniške postaje, ali bila je mrtva, predno je prišel zdravnik.
—   Obsojeni zlatar. V šestmesečno ječo obsodili so v Trstu 471etnega zlatarja Montanarija iz Vidma na Laškem, ker je kupoval pokradene zlate reči, in stvari, izročene mu v popravo, manjšal v vrednosti primešujoč bakra. Po prestani kazni se iztira iz Avstrije obsojenec, ki je že 30 let naseljen v Trstu.
—    Ogerski ministerski predsednik Wekerle je kupil v Danosfci pusti posestvo v obsegu 250 oral za 75000 gld. Vsega posestva ima ogerski ministerski predsednik sedaj 20 000 oral.
—    S strehe padel. Dne 15. t m. je pal 531etni tesar J. Somnes s stivhe neke vile pri Celovci, kjer je delal, in so že na pol mrtvega odnesli v bolnico. Nesrečnik ima še sedem majhnih otrok
—   Iztiranje italijanskega kapitana. Iz Trsta izti-rali so italijanskega kapitana Pavzanija Euncaldiera, kateri ima v Trstu mnogo prijateljev in trgovskih zvez Euncaldier je kapitan italijanskemu parnika Pierino, ki že 18 let vozi niej Raveno in Trstom.   Kaj je povod iztiranju, se ne poroča.
—    Monakovsko velecipetsko društvo letos slavi svojo petindvajsetletnih To društvo je najstarše te vrste v Nemčiji. Povodom svoje petindvajsetletnice je bilo priredilo tekmovalno vožnjo iz Milana v Monakovo. Te vožnje se je udeležilo 49 velecipedistov. Določeno je bilo 6 glavnih daril za tiste, ki v najkrajšem času pridejo na svoj cilj, potem darila za tiste, ki pridejo v 35 in potem še za tiste, ki pridejo v 55 urah do nameravanega cilja. Mej udeleženci je bilo 24 Italijanov, 18 Nemcev iz Nemčije. 5 Avstrijcev, 2 Švicarja. Darila jih je dobilo v vsem 19, mej temi 5 Italijanov, 11 Nemcev in 3 Avstrijci, vsi trije Gradčani. Prvi je bil Josip Fischer iz Monakovega, drugi pa Gerger iz Gradca
—   Smrtne obsodbe v Avstriji. Lani je bilo v tostranski polovici 74 ljudij obsojenih na smrt. Na Moravskem jih je bilo na smrt obsojenih 15, na Češkem 13, na Primorskem 9. Smrtna obsodba se je izvršila le v dveh slučajih. Obešena sta bila namreč Emil Bruner, ki je v Steinu umoril jetniškega paznika, in pa Josip Dočekal v Gradci, ki je umoril dva kmeta
—   Nesreča na Dunavi. Te dni je zadel neki z ljudmi, konji in vozovi napolnjen plav pri Mohači na Ogerskem na neko ladijo in se razbil. Koliko ljudij je potonilo, se še ni moglo dognati.
—   Kitajska cesarica, bivša regentinja, letos praznuje svojo šesdesetlemico. Po vsej državi že nabirajo uradniki doneske za dostojno proslavljenje tega znamenitega dne. Dosedaj so nabrali že 20 milijonov taelov. to je 40 milijonov goldinarjev v ta namen, ali to še ne zadostuje.
—   Torpedovka se je potopila. V Spezii na Laškem je zadela neka torpedovka v oklopnico in se vsled tega potopila. Pomorščaki so se rešili. Nesreče je kriva nespretnost poveljnikova.
—    Proti štrajkovcem na Kitajskem postopajo jako energično. V Pekingu je nedavno več delavcev zaradi prenizke plače ustavilo delo. Oblastvo je kolovodje obsodilo na smrt, druge štrajkujoče delavce pa pregnala v nezdrave kraje, kjer vsako leto vlada mrzlica.
247
—   Nesreča na morji. Minoli teden se je blizu West-porta v Angliji potopila ladija, na kateri je bilo 110 irskih delavcev.  Skoro vsi delavci in pomorščaki so potonili.
—   Deputacija, ki zlate žlice krade. V Srbiji je navada, da se da gostom na majhnih krožnikih kaj „sladkega". To je kaka sladcica, katere se vzame le jedna žličica Zadnje čase je prišlo kralju Aleksandru mnogo deputacij častitat, da je odpravil ustavo. Jedna deputacija menda šege ni dobro razumela in je vzela žlice seboj. Ko je odposlanstvo odšlo, so zapazili, da ni žlic, šli so za deputacijo in res našli žlice pri teh lojalnih državljanih. Kralj od tega časa neče vsprejeti nobene naprednjaške deputacije. Temu dogodku se ni čuditi, ker te deputacije zbero policijski prefekti iz raznih manelukov, kateri niso Da najboljšem glasu, iz ljudij. ki se dado za vse porabiti, samo za kaj  koristnega ne
—   Visoka starost. Nedavno je v Saratovu na Euskem živeč Francoz N. Savin slavil svoj 127. rojstveni dan. Porodil se je v aprilu 1768. letu v Parizu. Njegov oče je bil polkovnik v gardi takratnega francoskega kralja Ludovika XV. Savin se ;'e udeležil vojske Napoleonove proti Eusiji. Leta 1812. vjeli so ga kozaki na Berezini. Po končani vojski ostal je Savin v Saratovu kot učitelj francoščine.
—   Mraz in vročina. Po poročilih iz Ischla so dne 11. t. m. ondu okrog bile vse gore s snegom pokrite. Bilo je jedva 6° C. gorkote. Ljudje so kar morali obleči v zimsko oblačilo. V Novem Yorku v Ameriki je pa bilo baš ta dan nenavadno vroče,  bilo je 32° po Celziju.
—   Mesto pogorelo. Požar je uničil tretjino mesta Paname v SredDJi Ameriki. Več tisoč ljudij je brez strehe Škode je nad 3 milijone dolarjev.
248