SLOVEN Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta; 8 gld., za! rt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. reč na leto. Posamne Številke po 1 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo [in ekspedielja]|v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSkih ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 49. V Ljubljani, v četrtek 28. februvarija 1895. Letnilc XXIII Gabilo na naročbo. S I. marcem pričenja se nova naroČba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto Pol leta 15 gld. 8 „ Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „ Upravništvo ,,Slovenca". Češka šola na Dunaju. V Favoritih, v 10. okraju dunajskega mesta, vzdržujejo Cehi že dolgo časa zasebno šolo. Društvo KomenSkega nabira mej češkimi rodoljubi potrebno veliko svoto; po njem se tudi šola imenuje. Vsako leto dokazuje vodstvo te šole dunajskemu mestnemu zboru, da je v resnici potrebna; vsako leto redno prosi podpore, a vsako leto ji prošnjo mej bolj ali manj neotesano razpravo zavrnejo. Letos so se obrnili češki stariši na dolenjeavstrijski deželni šolski svet proseč, naj se podeli ti šoli pravica javnosti. Podpisanih je 519 starišev. Deželni šolski svet je v svoji skrbi za nemštvo prošnjo odbil in proti temu se je vložila pritožba pri ministerstvu za nauk in bogočastje. Te dni je ministerstvo tudi pritožbo zavrglo. Mej vzroki se bere tudi to-le: „V čl. 19. al. 8. drž. tem. zak. z dne 21. decembra 1867 o splošnih državljanskih pravicah določeno posebno ustanavljanje javnih učnih zavodov se more uporabljati le v tistih deželah brez drugih predpogojev, kjer je bivanje več narodnostij neovržno dokazano; kjer ni tega, je uporaba omenjene določbe odvisna odtod, da dejanjske razmere brezdvojbeno kažejo bivanje več narodnostij. To pa ne velja giede češke narodnosti na Dunaju; niti število vseh na Dunaju bivajočih udov te narodnosti ni v sorazmerju s številom vseh prebivalcev, niti ne kažejo razmere, v katerih biva ta narodnost na Dunaju, takih znakov, po katerih bi se dalo izpoznati, da na Dunaju, posebej v 10. okraju, prebiva češko ljudstvo, oziroma da je njegov jezik izmej v deželi navadnih jezikov." Ta določba je za vsacega Slovana žalosten dokaz, koliko veljamo. Zadnje štetje je na Dunaju pokazalo, da o b č u j e do 70.000 ljudij v češkem jeziku ; dejanjsko kaže njihovo bivanje božja služba v češkem jeziku, veliko čeških društev, število čeških vojakov pri dunajskih »Deutschmeistrlh" in dejstvo, ki ga vsak Dunajčan pozna, da se namreč vzlasti v 10. okraju čuje do mala samo češka govorica. To so menda vsaj dovolj jasni znaki, toda ti se ne smejo vedeti, sicer bi utegnili res Čehi dobiti svojo šolo. Pri tej določbi se spominjamo žalostnih bojev naše .Danice" za slovenskega jezika upravičenost na Dunaju. Tudi takrat se je branil »nemški značaj" dunajskega mesta in dolenjeavstrijske pokrajine. Dunaj, kateri povžije nebrojno delavskih sil vsega cesarstva, ki mu vstvarjajo njegovo bogastvo, ki bi moral biti domače mesto vsem avstrijskim narodnostim, si pod okriljem vlade brani svoj izključno nemški značaj. To ne more dobro vplivati. Vzlasti pa pri ti priliki opozarjamo na veliko nevarnost, ki preti naši državi vzlasti vsled načel, ki se kažejo v imenovani določbi. Posvetua oblast na Dunaju se namreč z vsemi silami ustavlja, da ne bi tamošnji Cehi imeli svojih javnih božjih služeb. Sami si torej najemajo duhovnike, ki jim pridigujejo. V 10. okraju, koder jih je največ, niti tega ne morejo dobiti. Posledica je grozna verska zapuščenost in ž njo zvezana nravna propalost. Mali, doma pobožno vzgojeni češki dečko, katerih cele trume prihaja vsako leto na Dunaj, se tako naravnim potom sili v socijalno demokracijo. Svetih zakramentov ne prejema, božje besede ne sliši, ali je torej čuda, če pade? Vzlasti izpoved je tako nežna zadeva, da jo i izobraženec najrajše opravlja v materinem jeziku. Odtod izvira, da je na tisoče socijal. čeških delavcev na Dunaju, da je ravno mej njimi največ divjih zakonov, največ ljudij — pripravljenih za vse. Kar je protinaravuega, ima tudi protinaravne učinke. In duh, ki odseva iz omenjene ministerske določbe je — protinaraven, zato so pa posledice njegove nevarne naravnemu razvoju naše Avstrije in s tem tudi javnemu reda in blagostanju, ki je namen državi. Volilna pravica. (V deželnem zboru govoril poslaneo Klun.) (Konec.) Naj pa delavci že volijo neposredno, ali potem delavskih zbornic, gotovo dobe lastne zastopnike katerih število naj bi znašalo 21 ali 22 mož. Pri uas se po sedanjih razmerah še ni bati socijaluo demokratičnega zastopnika, ker socijaluo-demokratična agitacija še ni dosti razširjena. In ravno to velja tudi o nekaterih drugih deželah. Iz nekaterih drugih LISTE Volitev v Stari vasi. Berilo. Oj, kako vesel čas je čas volitve ! Komaj prisije zjutraj ljubo solnčece, že je mnogo pridnih nog po koncu, ki tekajo od volilca do volilca, in mnogo pridnih jezikov se giblje in poje slavo svojemu kandidatu, kateri jih je peslal. Kako že poje pesnik: „Gorje, volilee, ti, gorje, Če pridejo vsi ti nad to! Lej, otrok, onega moža, ki tam tako mogočno stopa po starovaškem trgu. Gorečnost sije mu iz očij in žari mu iz lic. Priden je že na vse jutro tako, da mu pot moči čelo. Pomaknil si je torej kučmo s čela. Bodi ti vzgled marljivosti, ljuba šolska mladina. Ali ga poznaš? To je imenitni gospod „PosIanc". Poslaniške časti sicer on nima, toda zel(S rad pomaga, da jo dosežejo drugi. Včasih pa je gospod Poslane res poslanec, kadar ga pošlje kam njegov višji. 0 tem pravijo nekateri, da prodaja na Dunaju, glavnem mestu Avstrije, šolske bukve, iz katerih se učiš, ljuba mladina, toliko lepega in dobrega. Tako koristi tebi, ljuba mladina, in svoji ljubljeni slovenski domovini, Gospod Poslane pa trdi, da je ta njegov višji naj-imenitniši na Dunaju. Sam prvi minister poprašuje ga vsako jutro, koj ko iz postelje vstane, kakšno je vreme v politiki. Le prav je, da posluša Stara vas tacega veščega vremenskega proroka, ki lahko naprej pove vse vetrove, po katerih treba obračati plašč, da se ne prehladimo. Samo če je tvoj plašč črn, potem ti oni gospod ne bode nikdar proroko-val vetrov, ker da se tak plašč po vetru obračati ne da. Zato pa je gospod Poslane tudi tako zelo nasproten jeduemu izmed obeh kandidatov, katera imajo Starovaščani. Ta kandidat ima črn plašč, on je „čmosuknjar", kakor z mogočnim glasom oznanja gospod Poslane. Tacih ni smeti voliti I Tudi v druge kraje, kjer se je bilo bati, da bodo volili črnosuknjarja, poslal je bil g. Poslanca njegov višji. Bil je v dveh krajih. V jednem nabral je za svojega kandidata, ki seveda nima črne suknje, 101 glas, v drugem pa 56 glasov. Koliko glasov je to skupaj, ljuba šolska mladina ? Kaj ne, da 157? Ko pa se ja gospod Poslane na povratku iz svojega poslanstva peljal ravno čez starovaški most in je videl tod nekaj volilcev, zakričal jim je: „200 glasov peljem s sabo !" On ni znal računati. Učite se pridno, ljuba deca, računstva! Veljaven mož je gospod Poslane. Pohlevno ga pozdravljajo sam oče župan. Tudi oče župan ne marajo kandidata s črno sukn|o. Tak je samo za kmete, katerih še ne upogne vsak veter, kar pri meščanih baje že dolgo ui več v modi. Napredovati pa mora tudi Stara vas. Sicer pa so nekateri meščani, ko so videli, da celo gospod Poslane ne zna dobro računati, hoteli od očeta župana zahtevati, da jim pokažejo, znajo li dobro računati ali ne. Pa to so le siineži! Poglej, ljubi otrok, tam po stenah so prilepljeni veliki lepaki. Na njih tiskano bereš, kako škodljiv je kandidat s črno sukn o. Nadal|e obljubljajo se na teh lepakih Starovaščauom, če bodo izvolili kandidata, ki nima črne suknie, zvezde z neba. Sedaj, ko so ga res izvolili, bodo morali ostati lepo doma, sicer bi utegnila katera zvezd, ki bodo sedaj brez dvojbe začele gosto padati izpod neba, ubiti katerega izmed njih. In to bi bilo žalostno. Ti lepaki se blestijo v mavričnih hojah. To skoro gotovo simboličuo pomeuja politično barvo kandidatovo, katerega priporočalo Ali veš, ljubi otrok, kaj pomenja beseda simbolično ? Simbolično je, Če je volilee dolžan kakih sto goldinarjev in se ga nekoliko privije ravno pred vo-litvijo. Ako pa potem pride postrežljiv človek in plafia Is' % bodo pa gotovo socijaluo - demokratični zastopniki prišli na Dunaj. Pa naj se drže katerihkoli načel, to je gotovo, da bodo pomnoževali skupino konsument-nih krogov, mest in trgovinskih zbornic , ki so že zdaj prav zdatno zastopani v državnem zboru, ker imajo 139 poslancev. Nasprotno so pa kmečke občine jako prikrajšane, ne samo po številu svojih poslancev, katerih je samo 129, ampak tudi po indi-rektnem izvrševanji volilne pravice in po čudni so-stavi volilnih okrajev. Sedanje razmerje postane pa še neugodnejše za kmečke občine, ako po novih mandatih število konsumeutnih zastopnikov od 139 poskoči na 160, število kmečkih poslancev pa ostane nespremenjeno. Da se toraj ohrani vsaj sedanje razmerje, in vsaj nekoliko popravijo krivice sedanjega volilnega reda, je prav in pravično, da se pomnoži število kmečkih zastopnikov vsaj za toliko mandatov, kolikor se jih podeli delavcem. V tem slučaji bode treba na novo vrediti volilne okraje, kar bode dajalo priliko, razdeliti jih primernejše in pravičnejše, kakor so zdaj. Glede direktnih volitev v kmečkih občin ni dosti omenjati; vsled enakosti vseh državljanov ne gre, razlike delati med njimi pri izvrševanji volilne pravice in meščanom in tržanom priznavati direktno volilno pravico, kmetijskim davkoplačevalcem pa ne. Ali to je mogoče le pod tem pogojem, da vse občine volijo doma in se volilci ne gonijo v druge, dostikrat morda zelo oddaljene volilne kraje. Vsi živo čutimo, kako sitno in krivično je bilo prej, ko so morali tudi mestni volilci iz Kamnika hoditi v Tržič, iz Loke v Kranj, iz Ribnice v Kočevje, itd.; ne le da so imeli veliko troškov, ampak bili so tudi glede končnega izida jako prikrajšaui, ker so se mogli domači volilci volitve vdeležiti vsi, tujih pa je moralo mnogo ostati doma. To bi se godilo tudi sedaj pri kmečkih občinah, ako bi jih hoteli siliti, da naj svo|o direktno volilno pravico izvršujejo v kakem sredisnem volilnem kraji. To bi ne bila zanje nobena olajšava, marveč velika otežava, mnogo bi jih ostalo doma, zaradi slabega vremena, zaprtega pota, zamude dela, potnih troškov, itd., dobiček pa bi imeli oni, ki so v dotičnem kraju doma. Ako se toraj vpelje direktna volilna pravica, vršiti se mora v vsaki občini doma. To so toraj načela, katerih smo se vsi slovenski in z nami vred tudi vsi nemški konservativni poslanci držali pri pretresauji volilne premembe v volilnem odseku državnega zbora. 2e 1. 1893 smo bili razun tega nasvetovali, da naj se o premembi volilnega reda za državni zbor vprašajo deželni zbori za njihovo mnenje, ker je ta reč v najtesnejši zvezi z deželnim volilnim redom in ker deželni zbori najbolj poznajo razmere svojih dežel, ki so dostikrat jako različne med seboj. Ali takrat ta naš nasvet ni obveljal, in tudi pri zadnjem pretresanji te zadeve se na te naše želje niso ozirali. Deželnim zborom pa ni treba šele čakati, da jih državni zbor vpraša za njihovo mnenje, ampak za privitega volilca tistih sto goldinarjev in je vo-lilec zopet prost, to je potem tudi simbolično. Bodi postrežljiv! Tudi gospod Poslane je prav postrežljiv gospod. Lej, tam prihajajo volilci. Beveži se neradi trudijo s pisanjem, pa imajo prazne listke. Gospod Poslane, ki ima doma dosti pisanja zmožnih podložnih, ne pošlje morebiti po koga izmed teh, on kar sam izpolni volilni listek za ubozega volilca. To je postrežljivost, ljubi otrok. Gospod Poslane zapisuje sicer na te listke vedno le ime svojega kandidata, ali postrežljiv je pa le. Vsako delo dobi plačilo. Volitev je končana in izvoljen je kandidat, ki nima črne suknje. Toda oni s črno suknjo stal je hrabro v viharju in držal v vis zastavo svojega naroda. Mnogi volilec, ki je videl plapolati to zastavo, rekel si je tiho: »Ta ni moj mož", in volil je onega, ki ni imel črne suknje. To pa je veselilo gospoda Poslanca. Glas je glas, ljubi otroci. Zvečer pa so gospod Poslane in njegovi sovo-lilci slavili zmago v kazini. Ali veš, kaj je kazina, drago dete? Prešeren nam je to ime dobro razložil, ali ta razlaga je v verzih. Ti, ljubi otrok, zapomni si samo to, da je kazina kraj, kjer se zbirajo sedaj tudi — Slovenci !| Honny soit, qui mal y pense. po § 9. deželnega reda smejo tudi sami od sebe pretresati take zadeve. Prav je toraj, da tudi naš zbor povzdigne svoj glas in pove, kaka prememba volilnega reda bi bila primerna našim razmeram, ker se državnim poslancem jako polajšuje njih odgovornost, ako vidijo, da so v tem tako važnem vprašanju v soglasju z deželnim zastopom. Predlogi, kakor jih gospod poročevalec v imenu volilnega odseka priporoča, strinjajo se z načeli, kakor sem jih razvijal v svojem govoru, zato prosim visoko zbornico, da naj soglasno pritrdi tem nasvetom, ki po soglasnem sklepu zadobe še veliko večjo veljavo. Politični pregled. V Ljubljani, 28. februvarja. Državni »bor. (Brzojavno poročilo.) Pri razgovoru o hudodelstvih in prestopkih glede volitev in delovanja javnih zastopov govori Pacak, češ da je liberalna stranka sedaj najreakcijonarnejša. Ce bi se uasvetovana določila vspre;ela, bi se zamašila usta časopisju vzlasti opozicijonalnemu tako, da je to, kar se zdaj godi, le igrača. Mladočehi se bojujejo le proti centralizmu. Te vrste prestopki naj bi se kaznovali le izjemoma z zaporom, ker ;so politični. Pacak predlaga konečno, naj se vrne zakon odseku. Govorili so še SI a vik, Slama, ki je ministru dokazoval, da ga je zaradi njegovega političnega mišljenja že večkrat pri imenovanju prezrl. S c h e i-cher povdarja, da je bila duhovščina nepriljubljena, dokler je molčala k vsem silovitostim. Več določil 4. oddelka je nejasnih. Pri § 109 predlaga govornik, naj bi bili pri volitvah podkupljeni brez kazni, če to pravočasno gosposki naznanijo. Minister je zagovarjal predlogo. Posl. Slami je odgovarjal, da sta res dva za njim bila imenovana za drž. pravduika namestnike, a to se zgodi večkrat izven vrste, ker je za to službo treba posebne zmožnosti. Ce bi bil rekel Slami: »Odložite svoj mandat!" to bi bila korupcija. Slama naj pravi volivcem, kar mu drago, to miuistra ne briga. Plener odgovarja Steiu\venderjevi interpelaciji: Stiriodstotno obresto-vanje se je zato izbralo, ker se tako glasi zakonito dovoljenje, če bi bih čakali novega dovoljenja, bi se bil zamudil ugoden čas. Papirji, ki se nizko obrestujejo, bi se mnogo pod pari morali plačati, dolg v zlatu bi pa narastel Da se zmanjša obrestua mera, je treba mnogo razmotrivanja. S tem, da se je sedaj izbrala štiriodstotna mera, se ni vstanovil za kesneje noben predsodek. Narava posojila pa zahteva, da se je rabila bančna družba. — Kapitalisti so s tem odgovorom lahko zadovoljni. — Prihodnja seja bo v petek. Proračunski odsek. Poročevalec Kozlovski se je potegnil za d.urniste, naj se jim zveča plača. Dr. Bareuther je poudarjal, naj se finančnim stražnikom zboljša stanje iu naj imajo tiste ugodnosti, koder hočejo stopiti v zakon, kakor žandarji. Dr. Menger se je posebno pritoževal, da se je v mnogih okrajih popolnoma neopravišeno zvečal dohodninski davek, in se v nekaterih slučajih podvojil, ali celo potrojil. Tudi licence za prodajo tobaka so se po gostilnah iu kavarnah neprimerno povečale, n. pr. v Heinzendorfu z 2 gld. na 35 gld., nekje drugod z 12 gld. na 70 gld. Mnogo davkoplačevalcev so te izpremembe hudo zadele. Dr. Pininski je priporočal vladi, naj se ozira na sklep gališkega zbora in naj zmanjša svoto, ki jo dobiva iz zemljiškega davka, ko se bo pregledoval kataster. Tudi avstrijski kmetje imajo svojo krizo in vendar so v primeri k drugim državam čudovito krotki. Neobhodno je potrebno, da se pri davkih bolj ozira na kmete. Dr. Gregorčič je zagovarjal, naj se na Goriškem zmanjša zemljiški davek, posl. KI u n je povdarjal, da bi tudi iz Kranjskega lahko navajal mnogo slučajev, kn se je na-ravnostni davek neopravičeno zvečal in se v tem oziru zlaga z dr. Mengerjem, da bi se kaj ta-cega ne smelo več goditi. Finančni minister je v svojih odgovorih obetal, da bo davčnim uradnikom skušal zboljšati plačo. — Fin. ministerstvo ni zauka-zalo, da bi se moral zvečati davek; v več slučajih so se pritožbe ugodno rešile; velikrat je bilo pa zvečanje upravičeno. — O zmanjšanju davčne svote iz zemljišč se bo govorilo, ko se dovrši pregledovanje zemljiškega katastra. Kozlovski je konečno še jedenkrat opozarjal ministra, da je zemljiški davek v Avstriji naj višji na svetu indatri četrtine dohodkov poljedelcem pober6 hipotekami dolgovi. Zato naj vlada ne prezre nevarnostij, če bi se mirni, konservativni poljedelci, ki so bili doslej državi steber, silili protisocijalnim agitatorjem v roke. Nemški državni »bor. Pri razpravljanju o proračunu učnega ministerstva je pokazal učni minister kaj jasno svojo ljubezen do matere Germa-nije. Prepričeval je Poljake, ki so zahtevali poljske šole v gornji Sleziji, da jih more le nemštvo rešiti socijalne demokracije in jim ohraniti vero! Ako bi uvedel v šolo poljščino, pospeševal bi le velikopoljsko agitacijo in socijalno demokracijo. Seveda poslanci niso bili tako lahkoverni; ko je minister dopovedoval, da ravna po želji duhovščine in starišev, ako zatira poljščino, sprejeli so Poljaki njegove besede celo s sikanjem. Pa ne le Poljaki, tudi pošteni nemški poslanci so obsojali ministrov govor. Nemško vprašanje. Norvežani tudi nočejo ostati v sedanji razviti dobi brez svojega lastnega vprašanja. V svoji državi hočejo namreč izvesti že tolikrat nameravano popolno neodvisnost od Švedske, v kateri imajo skupuega kralja. Tako daleč je že prišlo, da se mora ta pogajati z raznimi strankarskimi voditelji. Vsa pogajanja so bila dozdaj zastonj. Norvežani zahtevajo še vedno, naj se za Norveško osnuje posebno ministerstvo zunanjih stvarij in posebni Norveški konzulati. Skoraj gotovo bodo to tudi dosegli, toda pridi že kar hoče, jedno se je dokazalo, da je namreč norveški kralj komaj senca svojega dostojanstva in da mu je ostalo le še ime. Politično pomenljivo je to gibanje zato, ker 6e s tem žalibog zelo slabi mouarhična ideja in se pripravlja pot prekucijskim nakanam. Et nune, reges, intelligite ! Novi ruski minister »unanjih stvarij je Edvard pl. Staal, dosedanji ruski poslanik v Londonu. Bojen 1. 1823., je nastopil diplomatiško službo 1. 1845. Služboval je v Carjemgradu, v Bukareštu, v Atenah, v Stuttgartu in sedaj devet let že v Londonu. O njem pišejo, da je popolnoma Giersovih načel. Razmere med Petrogradom in Londonom se bodo morda sedaj precei zboljšale. Giolitti je vendarle prišel v Rim, da se prične preiskava proti njemu. Govori se, da se je preje sporazumel s Crispijem in mu celo obljubil, da se bo pri prihodnjih volitvah njegova stranka ozirala nanj. Budeča nit javne skvarjenosti se bo tedaj tajno še vedno dalje predla. Odmevi iz volilne borbe. n. Iz Metlike, dne 25. februvarja. Kakor neka britka ironija so se mi videle besede, katere je čital predsednik volilne komisije, predno se je začela volitev. Vsak volilec naj bi volil prosto, po svojem prepričanji! Ali prostosti Metli-čanje ne poznajo. Pri agitaciji so strašili ljudi, da hočejo duhovni tlako nazaj, a pokazalo se je, da živi veliko Metličanov skoro v hujšem robstvu, kakor je bila tlaka. Da so volili vsi volilci po svojem prepričanji, bi bil dobil prof. Zupan vsaj polovico glasov, tako pa je zmagala sila. Policaj Barbič, ki pravi, da se bo po smrti spremenil v kavrana in da mu za zadnjo popotnico ni treba druzega, kakor za en »groš" kruha, je oblastno govoril po Hribu : »Kdor ne bo volil Višnikarja, tega bomo dali takoj Slancu v roke, kedar poteče »beksel". »Beksel" in Slanec pa več premoreta, kakor regiment Turkov. V Kri-ževsko vas, ki tudi pripada mestni občini, sta šla oznanovat vero v Višnikarja apostola bivši čevljar in sedaj imeniten gostilničar Fleischmann, in klepar Jutraš, oba mestna očeta, ki se odlikujeta s tem, da cerkve nikdar od znotraj ne vidita. Imela sta s seboj črnilo in pero ter sta hitro spreobrnila celo vas, iz vzemši dva moža. Prišla sta tudi v neko hišo, kjer je volilni listek ležal na mizi, a gospodarja ni bilo v sobi. V svesti si svojega visokega poslanja zapišeta brez gospodarjeve vednosti na volilni listek: „Gospod sodnik Višnikar". Lepa apostola to! Ali v čast in slavo Križevčanov bodi povedano, da vkljub temu niso volili Višnikarja;;razven enega ali dveh mož, dasi so jim pretili, da bodo zgubili marsikako pravico, ki jo vživajo po milosti metliških očetov, in dasi so jim obetali to ali ono. Pa vrnimo se nazaj v Metliko. Grozno so bile priprave za bitko! Iu kako bi tudi ne bile! Saj se je imelo odločili, bo li še sijalo Sukljejevo solnce tako ljubezujivo na Dolenjsko ali nič več. Ves terraine so razdelili mej več vojskovodij. Trgovec Baimer je imel braniti Pnžeg varos, Drage in Stakorsko ulico, gostilničar Furlan Strnišče, mestni tajnik iu cerkveni klmčar (cirkme-šter), Gangel je pa prevzel mestni tr* ter -i pridržal nekako vrhovno poveljstvo. Na Hribu, v .Majlandu" in »Benetkah" pa so imeli največ opravili policaji. Gorje tistemu, o katerem so zvedeli, da je za Zupana ! Poprej mu niso dali miru, dokler ni spremenil svojega mnenja — ali kaj pravim , da bi kdo spremenil svoje mnenje I — dokler ni zoper svoje mnenje prisegel na Višnikarjev prapor. Temu so dejali : „Ce ne voliš z nami, te potem več ne bomo hoteli spoznati za svojega someščana", drugemu: „Roka roko umiva; če ne boš ti z nami, pa tudi mi ne bomo s teboj", tretjemu: „Ce boš kaj potreboval, ne boš šel v proštijo, ampak boš k nam prišel", četrtemu: „Ce ne boš na naši strani, pa ne boš smel v maškare", itd. Posojilnica je seveda jako strašila. Pa tudi obljub niso štedili mestni očetje. Gostilničarjem so dejali: .Poslali ti bomo toliko in toliko volilcev". D>ema kmetoma iz Zvirkovega vrha, ki sta bila odločna nasprotnika, so obljubili, da bosta odslej ob tržnih dneh smela zastonj postavljati svoje reči na mestni trg, in — odšla sta v Višnikarjev tabor. Stanovitnejše može so klicali v mestno pisarno, da so jim ondi podpisali Višnikarja na volilni list. Modrejši možje so tako le modrovali: .Duhovni hočejo zopet tlako nazaj in palico v šolo; pa mi ne damo pretepati svoje dece in je ne damo". Roma locuta. Toda pustimo te grozne priprave za boj in oglejmo si boj sam. Ura je odbila devet in pred mestno hišo se zbirajo možje-volilci. Tam vidiš prihajati može iz Požega, tam iz StrnišČa, iz Drag, tam zopet iz druzega dela našega slavnega mesta. Kdor je le koli-kanj sumljiv, mora pokazati listek; nekaterim, ki se branijo, ga hočejo s silo iztrgati iz rok. Še celo v volilni dvorani poskuša mal mož s sivo br.tdo svojo srečo ; pa pristopi duhovnik in ga opomni, da tu ni prostor za agitacijo, in mož odide z dolgim nosom. Volilni boj se začne in kmalu so oddani glasovi. Možje se zbero zopet pred mestno hišo. da počakajo izida volitve. Med čakanjem pa se g.vori marsikaka beseda, resna in smešna. Mej drugim pn-vedo nekateri .odlični" meščani duhovniku, ki stoii med njimi, da naj ostnue v cerkvi, a mesto naj pusti njim. Potem začno hvaliti nemščino, kal