Poštnina platana d ortooM » Cena Din I— lioiitmHl aoin Slcu. 239 17 fMibllanl, d pcncdcllck, 19. Dlitobca 1936 Ido I. KEeile okrog Madrida se zapirafo Burgos, 19. oktobra, o. Po zadnjih zmagah na- j cionalistov jo jasno, da je Madrid zdaj v kleščah, ! ki se vse bolj zapirajo. Edini izhod iz teh klešč, ki I so jih storile nacionalistične čete, je po železnici iz Madrida čez Anjuez v Alicante in Valcncijo. Toda nacionalistične čete so imele v svojem programu kot svojo prvo naslednjo točko zavzetje Aran-jueza, s čimer so bele klešče okrog Madrida sklenjene in zaprte. Železnica, hi drži čez to mesto na obalo je bila tudi edina zveza Madrida z Barcelono, seveda z velikim ovinkom ob pomorski obali med Valencijo in Barcelono. Kakor hitro so nacionalisti razbili železniško križišče pri Aranjue-zu. je Madrid navezan samo še na letala. Prejšnjo zvezo Barcelone čez Saragoso in Siguenco so nacionalisti v zadnjih 14 dnevih trikrat presekali in tako odrezali prestolnico od Barcelone. Čete generala Varele so prodrle z juga že toliko, da so prerezale drugo obrambno črto, 'ki je potekala čez Naval Carnero. Prav tako so nacionalisti na vseh drugih bojiščih upostavili zveze med svojimi oddelki in zdaj strnjeno počasi prodirajo proti prestolnici ter se bližajo na jugu Bscorialu. Branilci Madrida imajo edino možnost za beg zdaj še po cesti, ki drži iz Madrida v Utiel in Valcncijo. Tam so klešče še odprte. Nacionalisti se z Madridom dobesedno igrajo, saj njihova letala že tedne in tedne brez vsakih ovir preletavajo mesto in mečejo nanj letake. Da pa ne nastopijo beli z brezobzirno silo, kar bi lahko, saj bi danes ie od Aranjueza lahko bombardirali naravnost Madrid, je razloge treba iskati v tem, da smatrajo Madrid tudi oni za srce in prestolnico Španije, ki je ne gre kar preprosto porušiti. Madrid hočejo prisiliti, da se jim bo brez boja vdal. Glavna sila belih in vsa njihova pozornost se je zdaj prestavila na bojišča okoli Madrida, prej je bila koncentrirana okrog mest na severu. Po zavzetju Iruna in San Sebastiana niso razen Ovie- da imeli nobene točke, okrog katere bi se izplačalo osredotočiti več sil. Oviedo je bilo treba rešiti, ker so se nacionalisti v njem držali tri mesece v strahovitih bojih. Na frontah Tenerila, 19. oktobra. General Molla je prevzel neposredno poveljstvo nad četami, ki prodirajo od severa proti Madridu. Njegova vojska je prodrla do vasi, ki so le še nekaj kilometrov oddaljene od El Escoriala. Kakor kaže bo pri Naval Carneru, ki leži ob cesti proti Madridu, v kratkem prišlo do novih hudih borb. Na južnem bojišču so izvršile vladne Čete izredno hud napad na postojanke upornikov pri Penaroji, a so bile odbite. Severno in severnovzliodno od Toleda so bile na bojišču izvršene zelo važne operacije, o katerih ni mogoče zvedeti nikakršnih podrobnosti. Kolone pod poveljstvom generala Varela 80 se odpravile iz Toleda in prodirale dalje v široki fronti ter tako dosegle cesto, ki veže Valmohado z lllescas in Castillejo, kjer se ta cesta združi z veliko državno cesto, ki vodi iz Toleda proti Madridu. Castillejo je le 33 km. oddaljen od Toleda in 37 od Madrida. Očividno so uporniki imeli namen zasesti železniški vozel, odkoder gre proga, ki je napeljana iz Madrida proti Valenciji. Svojega smotra v celoti niso dosegli, prodrli so v Castillejo do reke Tajo. Železniška proga pa leži na oni strani reke. Vsekakor bodo sedaj lahko železniški vozel z uspehom obstreljevali. Uporniki so naglo napredovali. Vladne čete so se le malo upirale in že snoči je imel Madrid prav za prav le še eno zvezo z Valencijo, to je cesto, ki je zgrajena proti vzhodu od Madrida preko Tarancona. Vladne čete razpolagajo sedaj le še z železniško progo, ki pelje proti Guenci v vzhodni Kastiliji. Vsekakor je- treba sedaj pričakovati, da bo Madrid že v kratkem obkoljen z vseh strani. Avstrifa spet pred reformami Dr. Schuschnigg napoveduje plebiscit v obliki avstrijske vladavine Dunaj, 19. oktobra. Včeraj je bil drugi dan velikega zborovanja avstrijske domovinske fronte. Na tem zborovanju so novi načelniki avstrijske mladinske politične organizacije prisegli v kanclerjeve roke. Dr. Schuschnigg je naslovil nanje lepe vzvišefie besede, naj skrbe za mladino, ki jim je isroeena, in za katero se žrtvuje vsa domovina. Avstrijska mladina pa naj sledi vzgledu dr. Dollfussa, ki je za domovino dal svoje življenje. V tistem delu govora, ki je bil namenjen delavcem -in delavski mladini, je kancler izjavil, da je razredni boj v Avstriji končan za zmeraj in da so za zmeraj zagotovljene tudi pravice avstrijskim delavcem. Najvažnejši del njegovega govora pa je bil tisti, v katerem je kancler napovedal, da se Avstri- ja ne bo vrgla v nove strankarske boje, marveč, da bo vlada izvedla plebiscit v teni, kakšna bo bodoča oblika avstrijske vladavine. Avstrijsko ljudstvo naj se samo izreče ta tisto obliko države, ki se mu zdi najbolj primerna in najboljša. Hkrati je kancler odločno zanikal, da hi dal Nemčiji kako obljubo o teiu, da se tako ljudstvo glasovanje v Avstriji ne bo vršilo. Za novega poveljnika avstrijske milice je bil imenovan feldmarSal Hiigert, poglavar koroške dežele. Podkancler Baar Barenfels je podal oslav-ko na to mesto. IIiilgert je v Avstriji zelo popularen že iz leta 1919., ko je poveljeval prostovoljcem na KoroSkem in ima velike zasluge, da smo Koroško Slovenci izgubili. Iz tega je razvidno, kakšno smer bodo nove mladinske organizacije imele na Koroškem. Stalin za odkrito pomoč španski vladi Berlin, 19. okt. o. Po uradnem poročilu iz Moskve je osrednji odbor španske komunistične s.ranke poslal brzojavko Stalinu, v kateri pravi, da upa špansko ljudstvo edino le na pomoč iz Rusije. Če bo ta pomoč prišla, potem ne bo uničen samo španski fašizem, marveč udarjen tudi mednarodni fašizem Na to brzojavko je Stalin odgovoril ▼ imenu osrednjega odbora ruske komunistične stranke, da delavci sovjetske Rusije vrše samo svoio proletarsko dolžnost, če pomagajo in po svojih močeh podpirajo Španske revolucionarni množice. Sovjetski delavci so si docela na jasnem, da pomeni rešitev Španije izpod jarma reakcionarjev nekaj velikega v skupni stvari vsega naprednega človeštva. c ?ena brzojavk med španskimi komunisti in StaMnom ie torej potrdila, da se je Moskva odkrito in jasno ter uradno zirekla za to, da smatra delo španskih komunistov in socialistov za skupno zadevo in skupno nalogo. Stalinova brzojavka priznava tudi, da je sovjetska Rusija do zdai pomagala španski rdeči vladi in ji bo pomagala še naprej. Vsi nastopi in besede sovjetskih diplomatov, zlasti londonskega poslanika Maiskega, glede ne-vmešavanja v španske zadeve in glede odbora za nevtralnost, so samo pesek v oči ter pretveza, da bi druge države, ki so naklonjene španskim nacionalistom, res ostale nevtralne, dočira bi Rusija nemoteno podpirala komunistične somišljenike. Zdaj ni nobenega dvoma več o tem, da se Moskva ne drži svoje obljube o nevtralnosti in o nevmeša-vanju, saj je Stalin sam to obveznost vrgel z bolj-ševiške države. Iz brzojavke se da tudi sklepati, da bodo boljševiki od prikrite podpore prešli kmalu k javni pomoči, ne da bi se ozirali na to, kakšne f#Uspešni" shodi dr. Kramerja v Srbiji Srbijand berejo dr. Kramerju levite radi Batfe Današnje »Jutro« poroča o dveh »uspelih« shodih .INS. Poročilo je uvrščeno med skromnejše vesti v »Jutru« čeprav gre na videz za triumf dr. Albert Kramerja v Srbiji, kamor je šel iskat lavorike. Na zborovanje bi moral priti tudi Peter Zivkovič, ki pa je bil po >Jutrura gospodarske stiske. Gimnazijska poslopja morajo v ua&i državi graditi banovine in-ne država in v teh težkih časih je naša banovina žrtvovala nad 8,000.000 Din, da se je zgradilo šolsko poslopje, ki ustreza zahtevam estetike in higijene v taki meri, Kakor bi bilo zgrajeno v času uaj-večje gospodarske prosperitete. Naša banovina je pri teni pač ravnala po načelu, da ji za vzgojo mladega naraščaja ni nobena žrtev prevelika. Potemtakem smem reči. da je slovenski narod, upravno organiziran v dravski banovini, v tem slučaju storil do svoje mladine svojo dolžnost v odlični meri. Sedaj pa je vrsta na vas, dragi dijaki, da tudi vi storite svojo dolžnost do svojega na- roda. Svoje dolžnosti do naroda pa ne morete lepše vršiti, nego če se vestno pripravljate za svoj bodoči poklic. Prihajali boste v te svetle prostore, v ta jasni grad in iskali boste v njem izobrazbe. Ali ste pa že kdaj slišali, kaj je največja Izobrazba? Morda se vam bo zdelo nekoliko nenavadno, ako vam povem, kaj je označil kot največjo izobrazbo eden največjih pedagogov sodobne Evrope Forster, ki se je mnogo bavil tudi s socialuimi in političnimi problemi. Forster je zapisal klasične besede: Hvaležnost je največja izobrazba. Vi, dragi dijaki, se boste izkazali slovenskemu narodu hvaležne s tem, da so boste na vso moč trudili, da bo v tem jasnem gradu prišlo obilno svetlobe v vaše glave in obilno toplote v vaša srca. živimo v dobi silnih socialnih pretresov. V teh pretresih je včasih tudi inteligenca mnogo pretrpela pod pezo širokih plasti naroda, ki se ni čutila z inteligenco eno, ker se inteligenca ni ču-. tila z njim eno, ker se inteligenca ni čutila samo kot del naroda in kot organ naroda, v službi narodne skupnosti. Eno stvar, dragi dijaki, dobro pomnite: tisto inteligenco, ki pojmuje svoje delo tako, kakor sem poprej omenil, tisto inteligeuco ima narod rad, jo spoštuje in uvažuje; med tako inteligenco in narodom ni prepada in taki inteligenci se tudi ni bati nikakih socialnih potresov. Naj bi torej izšlo iz te šole mnogo požrtvovalnih delavcev, ki bodo v življenju pokazali, da so si v tem. jasnem gradu nabrali za svojega duha obilico jasnosti in širokega obzorja, za svoje srce pa toplote in ljubezni. Naj bi se v tem jasnem gradu izoblikovale množice kremenitih značajev, vsikdar zvestih svojemu narodu, svoji državi in svojemu kralju! S temi besedami izročam ključe te nove zgradbe vam, gospod ravnatelj, s prošnjo in upanjem, da boste z božjo pomočjo znali to poslopje, zgrajeno z velikimi žrtvami našega naroda, čuvati in ohraniti tako, da bo vedno ostalo zares jasen grad, v katerem ne bo nikdar usahnil izvor svetlobe in toplote. Po govoru g. bana, ki je bil sprejet z navdušenim odobravanjem, je godba »Sloge« zaigrala državno himno. Četrtošolec Gorgonij Stant je nato pogumno in spretno deklamiral himno III. državne realne gimnazije, tekst prof. dr Lovrenčiča. Spregovoril je nato ravnatelj III drl realne gimnazije g. Kuno Hočevar, ki je očrtal zgodovino III. drž. realne gimnazije, ki je stara sedaj 30 let. $kof dr. Rožman blagoslovi poslopje Ob asistenci kanonikov dr. Opeke in dr. Žerjava je nato škof dr. Gregorij Rožman blagoslovil novo gimnazijsko poslopje. Škof je obšel vse prostore ter blagoslovil vsako učilnico posebej. Nato je graditelj g. Tomažič v družbi drugih obrtnikov, ki so sodelovali pri gradnji stavbe, povabil častne goste na malo zakusko, ki je bila prirejena v poslopju. Bogat plen kamniških orožnikov: Nevarnega vlomilca so vjeli drugič Kamnik, 18. oktobra. » . i *» • « * • • . • Naši javnosti bo gotovo še v spominu lov za elegantnim vlomilcem v Kamniku letos meseca avgusta, kjer j* bil tudi ujet in oddan za varne zapahe zaporov tukajšnjega sodišča. Nekaj dni na- io pa smo zopet črtali, da ie Iv Bezovšek v Gornjem gradu, kamor so ga prepeljali z zvezanimi rokami, pobegnil. Ves ta čas je ogrožal po Štajerski in Korošikit wi ptenM, kar mu je prišlo pod roke. V soboto je zvedelo kamniško orožništvo, da se Bezovšek klirfi v okolici Cme in Gozda. Takoj popoldne je odšla orožniška patirofa pod vodstvom naredniku Seljaka, kateremu sta biila dodeljena kaplarja Langenfus in Kovačič, ter se podala na nevarno službeno pot, da preseneti in nfame že dolgo zasledovanega nevarnega vlomilca Kamniški orožniki so spretno šli proti kozolcu, kjer je imel izbrano začasno bivališče na Gozdu obe. Nevlje. Kozolec sc nohaja v neposredni bližini posestva Alojzija Senožetnika na Gozdu ši 10. Orožniki so oprezno in z vso paz-Uivoslio obkolili kozolec, ga preiskali in res našli Bezovška ležečega v seniu. Oborožen ie bil s samokresom kalibra 6.35 mm, katerega ie takoj naperil proti orožnikom. TL so mu veleli, naj se vda. Po daljšem razmišljanju ie le odložil orožje in se predal orožnikom. To ie bilo okoilii pod 5. popoldne. Pričelo se je taikaj zasliševame. Tat je izpovedal, da je izvršil tatvino v Staingrobu 51 32 obč. Gornji grad. Nadalje je izvršil tatvino pri Rajier Ivanu v Bočni 53. Dokazoval je, da je ves ukradeni denar zapravil. Tvegal je tudi vlom v Mozirju v stanovanju Fr. Martinu, kjer ie odnesel 2 odeji, 12 rtuh, 2 para ženskih čevljev, 18 brisač, 6 preoblek za podglavnike, približno 20 žepnih robcev in več drugega blaga. Izjavil je, da je vse to še skrilo v senjaku oškodovanca. S samokresom ie grozil tudi Stigkc Jožefi iz Sv. Florjana okraj Gornji grad in zahteval denarja. Dvakrat je tudi ustrelil s samokresom za strah. Zatrjuje, da mu je takrat pomagal Kotnik Jože iz Nove Štifte — vulgo Sodovrt.kov. Vlomil je tudi v stanovanjc F e dr en Mariji v Podhumu obč. Bočna in prizna, da je ukradel 14.000 dinarjev, 2 avstrijska zlatnika po tO K, 1 zlatnik Marije Terezije, I srebrno moško uro, 1 daljnogled z usnjato šatuljo ter hranilno kuNŽruco na ime Fe-dran Ivana v vrednosti 76.178 Din. Od tega denarja ie zapravil 8000 Din. V Koprivnem na Koroškem so dobili pni njem še 6000 Din gotovine, srebrno uro in en zlrlnik. Dva zlatnika po 10 K pa je zapravi na Koroškem. Pokradel je dalje pri posestniku in gostilničarju Savinšek Ivanu v Novi Sliftii iin odnesel 3200 Din, t poročni prsk«, 2 srebrna 5 K kovanca in žepni nož. Bezovšek Janez je bil aretiran v sol>oik> 17. tega meseca ob pol 5. uri popoldne, bil takoj zaslišan in preiskan ter so naši pri njem: listnico, v kateri jc imel 8 kom. po 10C0 Din, v denarnici za drobiž je imel velik starinski zlatnik iz časa cesarja Fr. Jožefa II. v vrednosti nad 1000 Dhy samokres s precejšnjo količino rezervne municije, žepni nož, zlat prstan, nahrbtnik, v katerem je imel Hubertus plašč, dežnik, par čevljev in moško srajco. Pri nekem tukajšnjem urarju so dobili orožniki tudi uro, katero je oddal v popravilo ob priliki, ko se je pojavil v Kamniku in kjer je bil tudi ujet. Tako je vršil im dovršil zločinsko kariero nevaren oborožen zločinec, ki je bil strah- in trepet vsega gornjegrajskega in kamniškega okraja. Hvaležni smo našim vrlim orožnikom, da so spravfli za varno omrežje kamniškega sodnega zapora tička, ki je bil nevaren kjerkoli se je pojavil. Tudi na Gorenjskem zasledujejo podobnega zločinca, ki tudi z orožjem v roki strahuje mirne in poštene ljudi. Upamo, da ga bo roka pravice tudi kmalu dosegla. Župan občine Rakek razrešen Delavnice gore Maribor, 18. oktobra. Danes zjutraj ob 8.48 so sirene v delavnicah drž. železnic razgibale mariborsko in okoliško prebivalstvo, ki so naznanjale namišljen zračni napad na vse objekte drž. železnic na koroškem kolodvoru, na katere je sovražnik meta] vžignlne in rušilne bombe ter povzročil požar. Se predno se je prebivalstvo zavedlo, da gre za namišljen napad in požar. so že proti kraju nesreče hitele mariborske in okoliške gasilske čete s svojimi brizgalnami. Tudi vojaštvo je bilo v nekaj minutah na mestu, mariborski policisti in studenški orožniki pa so takoj obkrožili "goreče« objekte in skrbeli za vzoren red. Načrt današnje vaje, o kateri gasilske čete niso bile predhodno obveščene, je bil zamišljen takole: Ob S.48 prispejo nad objekte drž. žel. v bližini koroškega kolodvora sovražna letala in z vži-galmmi bombami povzročijo požar. Takoj ob prihodu sovražnih letal dajo sirene znak o napadu, gasilske čete pa naj ob tej priliki pokažejo svojo pripravljenost in izvežbanost. Pričetek in potek vaje je izpričal, da so gasilske čete kos težki nalogi, ki bi jo imele v primeru resničnega napada. Nekaj minut po znaku o požaru so že prihitele in stopile v akcijo. 157 gasilcev članov gasilskih čet iz delavnic, kurilnice, Maribora. Studencev, Hoč, Bohove in iz Razvanja je prihitelo z 12 motornimi in 6 ročnimi brizgalnami in v najkrajšem času razvilo 3240 metrov cevi. Vodo so črpali iz rezervoarja, hidrantov, vodnih zalogovnikov lokomotiv in »z Drave. Ker je Drava precej oddaljena, eo morali iz nje vodo dovajati s pomočjo tako zvane verige, ker bi sicer bil pritisk vodnega curka preslab. Pri vaji so nastopile tudi ekipe z zaščitnimi oblekami proti iinperitu in gasilci s plinskimi maskami. Po oceni strokovnjakov, ki so brli navzočni, je vaja popolnoma uspela. Gasilci so na znak požara pravočasno prihiteli s svojo discipliniranostjo in izvežbanostjo bili kos nalogi, ki |im je bila pri vaji naložena. Po vaji se je vršil zbor vseh gasilcev s kratkim nagovorom poveljnika delavniške gas. čete in podstarešino gasilske župe Maribor mesto g. A. Kesslerja, ki je uspelo vajo tudi vodil. Nato je podal komandanta generalu Milenkoviču, ki je ves čas z zanimanjem sledil poteku vaj, poročilo. G general se je nato z lepim nagovorom gasilcem zahvalil za njihov trud in jim izrekel priznanje k lepi vaji. Vaji so prisostvovali upravnik delavnic inž. Vidic, zastopniki mariborskih gasilskih žup in drugi, ki so se vsi o vaji zelo pohvalno razili. Vrlim gasilcem priznanje, ker so pokazali, da br' znalr v primem resničnega napada čuvati življenje in premoženje Mariborčanov!' Rakek, 18. oktobra. Banska uprava je t vrsti drugih razrešitev zaradi nerednega poslovanja razrešila včeraj tudi nekaj članov občinskega odbora na Rakeku. Zaradi nerednosti v občinskem poslovanju je bil razrešen župan Franjo Tavčar in štirje občinski odborniki. Občina je bila dolga leta v rokah JNS, ki je v njej gospodarila tako, kakor v večini občin, kjer so bili njeni župani. Ni še dolgo, kar je bilo zaradi poneverb in nerednosti v občinskem poslovanju odstavljenih več odbornikov sosedne občine v Cerknici z županom vred, sedaj je prišel na vrsto tudi Rakek, kjer je vladala ista notranjska JNS-arska komanda kakor drugje. Z revolverjem in nožem nad voiiica V Mirni še vedno strašijo orjunci Iz Mirne nam poročajo: Volilna borba je pri nas v polnem teku in dosega že višek. Nasprotniki — umirajoči JNS-arji, polovci in Orjunci, ki so si prisvojili lepo doneči naziv »gospodarska lista«, delajo s polno paro, da bi lahko še nadalje negospodarsko upravljali občino. Pri svoji agitaciji se poslužujejo raznih trikov in laži, dobrodošla so jim celo Qsebna očitanja, ki sploh nimajo nikake zveze z volitvami. Ko uvidevajo, da bodo popolnoma propadli, uporabljajo v svoji ogorčenosti nekdanje orjunsko-batinaško metode. Dasiravno jim jc na jeziku vedno ljubezen d<> bližnjega, so 11. t. m. dejansko napadli nekega našega agilnega člana in nekdo izmed njih ga je obdelal celo z nožem in mu pretil t revolverjem. V resnici lep in kulturen čin! Vzamejo pa naj na znanje, da je doba orjunskih pretepaških metod minila! S svojimi nesramnimi in prostaškimi dejanji so »e pač pokazali v svoji pravi luči, tako da jih danes žigosajo lastni pristaši. Naši možje in fantje dobro vedo, da je treba že enkrat streti to samolastno, orjunsko postopanje. Imena kandidatov na listi JRZ z nosilcem g. Kašičem dajejo zadostno jamstvo za pošteno, vestno in nepristransko gospodarstvo na občini. Ka-šič je kmetski sin in dofcer gospodar in ni nobena mešanica gostilničarja, mesarja, tovarnarja itd. Dasiravno bodo naši možje prevzeli povsem zavoženo občinsko gospodarstvo, smo prepričani, da bodo sčasoma dosegli znižanje 120% občinske doklade, ki jo je povzročila današnja orjunska — gospodarska lista. Če bi tem »dobrim« gospodarjem še nadalje pustili vajeti v rokah, bi nam pri prihodnjem občinskem proračunu diktirali že 200 ali več odstotno doklado. V nedeljo, 17. L m., se je v Mirni vriilo javno zborovanje, ki je dobro in zadovoljivo uspelo. Nasprotniki so dobili par dobrih in poštenih lekcij, ki jih bodo še dolgo pomnili. Poglavitno lekcijo pa jim bomo diktirali 25. t. m., ko jim bomo prekrižali njihove nečastne račune in odvzeli priliko, da bi 5e nadalje varali naše poštene ljudi. Zato, možje in fantje, v nedeljo, 25. oktobra, vsi na to-1 išče kot en mož, pokažite, da ste res pravi Slovenci in volitve v resnici gospodarsko listo JKZ Kašiča Ivana 1 Taka je bila volilna svoboda leta 1933 Ljubljana, 19. oktobra. Dan za dnem dobivajo naši volilci v roke nove okrožnice, v katerih jih naši nasprotniki hočejo opozoriti na strašanski »teror«, pod katerim se ne more vršiti nol>ena volilna agitacija; okrožnice vedo povedati, da je državnim uslužbencem zagrožena najmanj smrt na vešalih, če ne bodo volili JliZ, vsem- in vsakomur, ki bi volil proti JRZ, pa je napovedano najhujše preganjanje. Čudno je res, da avtorji teh okrožnic verjamejo, da bodo s takim natolcevanjem pridobili samo enega volilca. Novi režim nam je dal toliko svobode, da vsak tudi proti režmu lahko pove — resnico. Toda, ker nasprotnikom ni do resnice, zato delajo podtalno. Iz podzemskih tiskarskih kovačnic bljuvajo med volilce laži, da bi s tem begali naše ljudstvo. čudno je res, da se morajo posluževati takega načina volilne borbe. Tudi mi smo že marsikaj objavili, s čemer smo dokazali, kako so nasprotniki izrabljali pri volitvah volilno svobodo. Toda vsebina vseh naših iznašanj je bila dokazana. Vedno smo povedali samo to in tako, kakor je bilo-. Ravno tako objavljamo danes n. pr. iz okrožnice, ki jo je pred volitvami leta 1933. izdal ban dravske banovine g. dr. Drago Marušič. Okrožnica je datirana z dnem 5. oktobra 1933, nosi označbo Pov.-Siužbeuo ter se glasi osebno na vse podrejene sreske načelnike, vodjo sreske izpostave v Škofji Loki, na vse upravitelje zavodov in ustanov v upravi kr. banske uprave ter na vse načelnike oddelkov banske uprave. Drugi del te okrožnice se glasi dobesedno: »Niti najmanj ne dvomim, da se vsi podrejeni uradniki in uslužbenci v polni meri zavedajo važnosti in pomena volitev v občinske zastope ter da bodo dne 15. oktobra t. 1. storili svojo državljansko dolžnost. Prepričan sem, da bodo tega dne polnoštevilno stopili na volišča ter tam glasno in jasno poklonili svoje zaupanje osebam, ki hočejo na čelu naših občin na temelju preizkušenih smernic državne politike sodelovati pri nadaljuem delu za srečnejšo in lepšo bodočnost kraljevine Jugoslavije. Vsem naslovom naročam, naj takoj in temeljito poučijo dodeljeno jim osebje o vsebini in važnosti te okrožnice, ki jo jc vsakemu usluilieucu-volilcu dati v podpis, daljo, da za 15. oktober t. I. pripravijo razpored službe tako, da bo slehernemu iislužboncu-volilcu omogočena volilna udeležba. Po izvršenih volitvah naj mi naslovi blagovolijo predložiti sezname onih nslužbeneev-vo’il-*ev> kateri se brez utemeljenega razloga niso udeležili volitev, kakor tudi onih, ki so pri volitvah glasovali za protirežimske kandidate. — Ban dr. Marušič, 1. r.c Časopisje v Knafljevi ulici strašno vzdihuje m obupuje nad volilno svobodo. To časopisje je^li sedaj na mah postalo največji: zaščitnik in zagovornik svobode. Sedaj je o tem lahko govorttt, ko rti nobenega nasilja; ko nam je režim svobodo že dal, se za njo pač ni težko boriti. Tedaj pa, ko so ljudje okrog teh listov bili pri državnem krmilu, se na svobodo niso spomnili. Take okrožnice, kakor so jih naši oblastveniki izdajali pod fašizmom JNS, bodo ostale JNS-arjem večen spomenik v muzeju zatiralcev svobode. Zato pa lahko našemu ljudstvu dobavljajo cele vagone raznih tajnih in lažnjivih plakatov, v katerih zavijajo oči ter kričijo po svobodi, ki jim je toliko na poti. Njihovih spomenikov te okrožnice ne bodo porušile... Donosen konirabantski posel Maribor, 18. oktobra. Jože! Medved, doma iz Topolščice v slovenjgraškem okraju, ki sedaj 6 svojo družino 6tanuje tik ob meji v Lokavici, ki spada v občino Prevalje, si je izbral donosen poklic. Specializiral se je na tihetapenje živme čez mejo in na prepeljevanie • tihotapcev in raznih sumljivih ljudi čez mejo. V Avstriji je baje imel svojega zaupnika, ki ga je sproti obvestil, če je kak avstrijski tihotapec hotel čez mejo na sklepanje tihotapskih poslov m kupčij. Medved je vsakega takega tihotapca pričakoval na dogovorjenem mestu na avstrijski strani in ga vsikdar varno prepeljal čez mejo. Sam priznava, da so se mu taki po3li vedno izplačali, ker je za vsak tak posel dobil 40 Din. Pri takih opravkih pa 6e seveda ni mogel popolnoma izogniti vsem nevarnostim, ki so zvezane s takimi in sličnimi pohodi čez mejo. Zgodilo se mu je, da so ga opazili avstrijski finančni organi, ko je na avstrijsko stran pripeljal lepega konja. Avstrijski financar je oddal nanj kakih 20 strelov, vendar ga je le lažje ranil in se je Medvedu zato posrečilo pobegniti, konja so mu pa Avstrijci zaplenili. Oblasti so Medveda že dolgo sumile, da se bavi s prepovedanimi tihotapskimi posli, vendar mu tega niso mogli dokazati. Sedaj na, ko dejansko sam priznava, bodo oblasti nanj tako pritisnile, da bo konec njegovih nočnih pohodov čez mejo. Zopet 6 občin v slovenskih rokah Ljubljana, 19. oktobra. Včeraj so bile občinske volitve v sedmih občinah šmarskega okraja. V tem okraju je bila volilna borba tem zanimivejša, ker je tod zelo razpredeno gibanje, ki ga spravljajo pod firmo mačkovstva. Na opozicijskih listah so se združili vsi nasprotniki JRZ, a se jim je samo v eni občini posrečilo, da so jo dobili v svoje roke, a še tam z majhno razliko glasov. V občini Slivnica je od 751 volilnih upravičencev volilo 411 volilcev ali 55%. Lista JRZ z nosilcem Josipom Jagodicem je dobila 312 glasov in 17 odbornikov, opozicijska lista z Francom Mast-nekom pa 99 glasov in 1 odbornika. V občini Kostrivnica je 37 volilnih upravičencev. Glasovalo jih je 19& ali 51.5% Vložena je bila samo lista JRZ z nosilcem Alojzijem Butfom, kr je dobila vseh 18 mandatov Pri Sv. Petru na Medvedjem selu je 277 volilnih upravičencev, od katerih je glasovalo 213 volilcev, t. j. 76.25%. Lista JRZ z nosilcem Simonom Debeljakom je prejela 172 glasov in 17 odbornikov, opozicijska lista z nosilcem Janezom Tverlinom pa 41 glasov in 1 odbornika. V občini Zibika. Volilnih upravičencev je 381, glasovalo jih je 801 (ali 79%). Lista JRZ z nosilcem Rokom Planinškom je dobila 154 glasov in 15 odbornikov, združena opozicija z nosileem Josipom Gobecom pa 147 glasov in 3 odbornike. V občini Žusein je 318 volilnih upravičencev. Glasovalo jih je 228 ati 75%. Prva 'ista JRZ z nosileem Antonom Peničem je dobila 156 glasov in 16 odbornikov, druga lista JRZ s nosilcem Francetom Drobnetom pa 72 glasov in dva odbornika. V občini Sv. Stefan je 299 volilnih upravičencev. Od teb jih je glasovalo 192 ali (>4%. Vloženi sta bili dve listi JRZ. Prva lista, oiicielna JRZ, z nosilcem Karlom Pungerškom je dobila 122 glasov in 16 odbornikov, druga z Jožefom Bračkom na čelu pa je dobila 70 glasov in 2 odl>ornika. V občini Pristava je 479 volilcev, od katerih je volilo 350 upravičencev ali 73% JRZ (Jožef Debeljak) je dobila 142 glasov, opozicijska pa 208. Iz Cerkncce Cerknica, 17. oktobra. Požar. V četrtek zjutraj je okrog 3 začelo biti plat zvona. Ljud>, ki so letos, hvalabogu, bili rešeni strahu pred ognjem, so hitro vstali m hiteli j proti pogorišču. Gorel je namreč velik Zgončev čebelnjak, ki je postavljen »za vrtovi*. Zgorelo je 90 polnih pan ev, le iz nekaterih je lastnik že vzel med. Gasilci, domačini kot Dolenjevasci, niso imeli pravzapray nobenega dela, ker je bil ves čebelnjak predan na milost in nemilost ognjenega elementa. Filmi, ki jih velja videti... ali ne videti »Nasmeh sre?e« (kino Union) je film lahke vrste, z vaeb.no iz amerikanskega časnikarskega življenja. Takih in podobnih zgodbic, ki nam pre-] dočujejo plitkost in brzino araerikanskega življenja, ima videl; mnogo v filmih amerikanske produkcije, kateri se je pridružila s tem tudi produkcija Ufe. Dasi je zgodba dokaj neverjetna in za lase privlečena, jo dela užitno nekaj situacijske komike in nastop igralcev (Lilian Harvey in Willi Frifsch), ki jih obiskovalci kinematografov dobro poznajo in čislajo. Film je za kratek oddih in nič več. S »carstvom lutk« je kino Matica začel po nekaj dobrih filmih dajati tudi duna sko komedijo, ki ! se pa žilavo drži meja starejših filmov in ne more ven iz družabnih škandalov in škandalčkov, med katerimi odmevajo dunajski valčki. Konča se pa seveda srečno po kratkih ovinkih in nekaj osladnih Salrh, ki film kvarijo, čeprav nekaterim obis’ o-valcem tako ustrezajo. Menda vlečeta bolj imeni Magde Schneider in Paula Horbigerja, kakor pa film, ki je najbrže ne zadnja varijonta dun,rske lahke in plitve komedije. Prav lahko in brez škode pa bi se izognil Ljubljane. Ljubljana danes Koledar Danes, ponedeljek, 19. oktobra: Peter Alk. Jutri: 20. oktobra: Janez K. • Šotno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrše-va cesta 41; mr. Trnkoezy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. a Praktičen tečaj češkega jezika za Sifiro javnost. Kakor vsako leto, bo tudi letos priredila J.-C. liga v Ljubljani praktičen tečaj češkega jezika za širšo javnost, ki se ga lahko udeleži vsak interesent. Pouk bo brezplačen. Vpisovanje bo v četrt e k, dne 22. t. m. v šentjakobski meščanski šo- li od 18—19 ure. — Predsedstvo J.-č. lige v Ljubljani. Vpisovanje v 12 urni praktični tečaj z vajami j na živem otroku o negi in prehrani ter v*g°i' do- . jenčka za odraslo žensko se prične dne 26. oktobra 1936. Tečaji so brezplačni in se vršijo dvakrat tedensko po 2 uri, in sicer eden ob ponedeljkih in četrtkih, drugi ob torkih in petkih od 4 do 6 ure pop. Zatem so večerni tečaji od 8 do pol 10 ure. Vsi tečaji so v zavodu za zaščito dece (Dečji dom kraljice Marije). Prijave se sprejemajo vsak dan v dopoldanskih urah tudi po telefonu. Predstojnik zavoda. Društvo slovenskih likovnih umetnikov sporoča da želi tovarna Bata osnutkov za reklamo tudi od’ naših strokovnjakov; kdor bi želel priti v stik s tem podjetjem, naj čimprej pošlje nekaj svojih dosedanjih del Fr. Goršetu, Gosposvetska cesta 13, ki jih bo oddal na pristojno mesto. Rezervne častnike, poročnike razen sanitetnih, ki živijo v Ljubljani ali bližnji okolici, pozivamo, da se zglase zaradi važnih iniormacij v torek, dne 20. L m. med 17 do pol JL8 v sobi Pododbora združenja rezervnih oficirjev v Ljubljani, Zvezda, II. nad. — Uprava. Kako organizmi nadomeščajo izgubljene dele I. in II. Prvi del obravnava regeneracijo kot splošen biološki pojav in zakonitosti, ki s« PT1 pojavljajo pri rastlinah in nižjih, ztvahh^Razl.^ med rastlinami in živalmi. Praktična pojava (okulacija). Drugi del govori o r®S®“®racij pri višjh živalih in o regeneraciji kot znanstven metodi. Pri predavanju se bo predavatelj oziral v prvi vrsti na dela domačih znanstvenikov na tem polju. Predavanje je obenem nekaka splosna biološka priprava za predavanje primarija dr. B. Lavriča o transplantaciji tkiva pri človeku ki se bo vršilo 3. novembra t. I. Barvne slike: I. del 20. oktobra, II. del 27. Oktobra ob 20 uri v dvorani Delavske zbornice. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani DRAMA Začetek ob 20 ur! Ponedeljek, 19. oktobra: Tudi Lela bo nosila klobuk. Red B. Tprek, 20. oktobra: zaprto. Spsda, 21. oktobra: Konjeniška patrola. Izven. Cetrtei, 22. oktobra: Za narodov blagor. Red Cenil .bltpk. • • . > . „ Petek, 23. oktobra: ob 15 ur»: Prva legija. Dijaška predstava. Cene od 5 do 14 din. Izven. OPERA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 19. oktobra: zaprto. Torek, 20. oktobra: Matija Gubec. Red B. Sreda, 21. oktobra: Ples v maskah. Red Sreda Četrtek, 22. oktobra: Dvojno knjigovodstvo. Red A. Petek, 23. oktobra: zaprto. Ptuj Ptuj, 18. oktobra. Občinske volitve v ptujskem okraju. V ptujskem okraju se vršijo v nedeljo, 25. t, m. volitve v 14 občinah. V štirih občinah, in sicer Breg, Rogoznica, Grajena in Slovenja vas, so volitve zaradi priključitve delov teh občin k mestu Ptuju odložene na poznejši čas. Vloženih j« 33 kandidatnih list. Gibanje prebivalstva v Ptuju. V m. četrtletju je bilo gibanje prebivalstva sledeče: V območju mestne župnije se je rodilo 17 otrok, umrlo 28 oseb, poročila pa sta se dva para. V območju župnije sv. Petra in Pavla se je rodilo 47 otrok, umrlo je 28 oseb, porok pa je bilo 10. Vaje za obrambo mesta Ptuja pred sovražnimi letalskimi napadi. V času od 17.—20. t. m. se vršijo vaje ja obrambo mosta pred sovražnimi letalskimi napadi in sicer ena dnevna in ena nočna vaja. Znaki, ki se bodo uporabljali pri vežbah, so razvidni iz razglaaa na občinski deski. — Pri nočni vaji se bodo uporabljali isti znaki kot pri dnevni ter se bo pri znaku alarm dal še znak z gasilskim rogom in ugasnile vse luči po ulicah in v stanovanjih za čas 5 minut. — Prebivalstvo se mora za časa veibe skriti v stanovanja in zakleniti ter zapreti vsa okna, pri nočni vaji pa spustiti tudi roloje ozir. zavese. Prosto gibanje prebivalstva za časa vežbe je dovoljeno samo osebam, ki imajo plinske maske. — Mestno poglavarstvo poziva prebivalstvo, da se brezpogojno pokorava odredbam službujočih organov. Ha Dravskem polju «c zopet gorelo Ptuj, 18. oktobra. Včeraj okrog 3 zjutraj se je nenadoma zasvetilo nebo nad ob državni cesti stoječo Vasjo Skor-ba, občina Slovenja vas. Pri posestniku Jerneju Kolariču je izbruhnil požar in zbudil prebivalstvo iz globokega spanja. Goreti je začelo gospodarsko poslopje in se je ogenj razširil z bliskovito naglico na starsovatrsko hišo, ki je y hipu vsa v pla-menu. Kolariču in njegovi družini z otroci vred je preiila nevarnost, da postanejo žrtev ognjenega elementa. Rešili so se v zadnjem hrpu skozi okno. ^*r i« bilo tako gospodarsko poslopje kakor hiša « >sa in s slamo krita, je zgorelo vse do tal s pohištvom obleka in drugimi poljskimi pridelki vred. Živino so sosedje sicer rešili, pač pa je postalo žrtev požara eno tele, ena svinja m perutnina. — Ogenj se je razširil na sosednje gospodarsko poslopje poses‘nice Neže Zelezinger. Tudi tej je gospodarsko poslopje zgorelo do tal z vsemi pol skimi pidelki vred Medtem so prihiteli na kraj požara gasilci iz Ptuja, Hajdine in Gerečjevasi, ki se jim je posrečilo požar omejiti in ogenj pogasiti. Skoda je precejšna m je precenjena pri Kolariču nekaj nad 50.000 Din, pri Neži Zelezinger-jevi pa na 15.000 Din. Kako je nastal požar še ni pojasnjeno, sumi se pa, da je bil zaneten od zlobne roke. Rogaška Slatina - naše glasbeno središče ¥ poletju Ljubljana, 17. oktobra. Rogaška Slatina je zbirališče mednarodnega občinstva. Vsa velika mednarodna zdravilišča imajo poskrbljena za umetniško glasbo. Tako se je tudi zdraviliška uprava v Rogaški Slatini odločila in povabila pred petimi leti Podzvezo godbenikov Kraljevine Jugoslavije, da organizira zdraviliški orkester za poletne mesece. Umetniško vodstvo je bilo poverjeno dirigentu ljubljanske opere A, Nef-fatu, ki je od tedaj vršil to nalogo vsa leto razen sezone 1935, ko je vodil orkester v. Šušteršič s pomočjo J. Rahe. Že prvo leto so se vršili poleg dnevnih koncertov za sprehajalce tudi večerni z izbranim koncertnim sporedom. To se je atopnjevalo od leta do leta bodisi z ozirom na kakovost izvedbe, bodisi z ozirom na število prireditev.' Poslednja leta so za te prireditve pomnoževali orkester z godbeniki iz Dobrne. V letošnji sezoni je spored obsegal izključno koncertna dela. Primarna pažnja je bila posvečena domači tvorbi. Izvajana so bila sledeča slovenska dela: M. Bravničar — Kralj Matjaž, uvertura — Divertissement za godalni orkester in klavir — Plesna suita za godalni orkester; J. Jeraj — Tri narodne za godalni orkester; S. Osterc — Religioso za godalni orkester; U. Prevoršek — Concerto grosso za godalni orkester. V načrtu je postopna izvedba vseh slovenskih orkestralnih del. Ji Poleg A. Nelfata so dirigiraji te koncerte tudi M. Polič, ravnatelj ljubljanske opere in U. Prevoršek. To obširno delo naj bi se z leti večalo, tako da bi v poletni sezoni vsakega leta nastopili vsi naši važnejši umetniki. Na spored naj bi prišla vsa novejša domača dela. Izvršitev teh prireditev predvsem v gmotnem in organizacijskem oziru je velika zasluga zdraviliške uprave v Rogaški Slatini, ki daje izvajalcem hrano in stanovanje po režijski ceni. Koncerti so brez vstopnine. Tako je sestavljanje sporedov odvisno le od glasbenega hotenja izvajalcev, kar gre v prid kakovosti glasbenih prireditev. Letos sta bili vprizorjeni tudi dve operni predstavi (Traviata in Madame Butterfly), Id jih je dirigiral A. Neffat. Peli so člani ljubljanske opere, orkestralni del pa je izvajal zdraviliški orkester. Prireditvi sta se vršili v dvorani zdraviliškega zvočnega kina. V bodoče so nameravane take prireditve na prostem, da bodo dostopne večjemu krogu poslušalstva iz vse zdraviliške okolice. Tako gledamo v bodočnost Rogaške Slatine, ki naj bi bila poleg zbirališča mednarodnega občinstva tudi letovišče naše glasbe v poletni sezoni. Za dosedanje napredovanje v tem smislu gre zasluga predvsem Podzvezi godbenikov KJ, upravi ; zdravilišča in dirigentu A. Neffatu, ki složno sodelujejo. H. R. Vzorno" delo občinske uprave v Račah II Rače, 18. oktobra. Ko dosega volilna agitacija vseh opozicional-eev, kmetsko-delavsko-obrtnih, gospodarsko neopredeljenih, nepolitičnih in drugih kandidatov in politikov, je gotovo primerno, da pregledamo »plo-donosno delovanje« občinske uprave in v juliju odstavljenega župana v teku zadnih let. Od 0. do 8. februarja t. 1. se je vršila revizija s strani banske uprave, ki je ugotovila sledeče zanimivosti, ki jih prinašamo, da se ne bodo opravičevali prizadeti tu in tam, da so odstavljen občinski funkcionarji kar za prazen nič »rajžali«: 1. Denar za živinske liste, premoženjska spričevala in podobne tiskovine se je ohranil izven blagajne, v pisalniku, brez v.ednosti blagajnika; 2. manjka več izvirnih trgovskih računov, zlasti ob nakupu daril za revne otrese lansko leto; 3. župan ni vedno podpisoval aktov, ki jih je občina odpošiljala, celo odtis štampiljke je ponekod manjkal; 4. župan si Je vračal potne stroške tudi za seje županske zveze, čeprav to ni bilo v interesu ali kaki zvezi z občinskim poslovanjem: 5. župan je dvignil septembra 1935 500 din za postelje občinskih slug, ki jih pa ni nikjer, niti naročenih ne; 7. dolgo časa je isti zadrževal lovsko zakupnino v večji višini; 7. isti je dvignil subvencijo, ki jo je nakazala banska uprava vasi Prepolje za nakup sejalnega stroja, in je ni (pravočasno) oddal naprej; 8. župan ni vršil pregledov blagajne, kar je razvidno iz knjig; 9. občina je naročila dva vagona kornze, ki se je razprodajala brez sklepa občinske uprave; delo je prevzel tajnik g. Kerin. Prebitek 1000 din ni izkazan; 10. tajnika in slugi niso sprejeti s sklepom občinskega odbora, poleg tega tajnika nimate predpisane izobrazbe; lt. napake in nedostatki zadnje revizije »e niso jiopravljeni; 12. župan je prekoračil proračunski kredit. Poudarjamo k takim primerom, da sl občina ne more primanjkljaja po navadi vrniti, ker je bilo premnogo županov preko glave zadolženih in bi torej vsako izterjevanje bilo brezuspešno. Ko so pred nami volitve, pri katerih se bi oddani glas tudi upošteval, si ne bomo izbirali več ljudi, ki ne uživajo več našega zaupanja. Ne njih, ne njihoVih prijateljev ne, zakaj vsi v en rog trobijo. Naša občina mora biti v poštenih, zanesljivih, solidnih in spretnih rokah in mi vemo, koga se take roke ne držijo. Prepričani smo, da bodo na- 1 vedene ugotovitve vzeli volilci prav resno. SK Ljubljana : SSK 0:3 (0:2) Ljubljana 18. oktobra. Vetrovno, toda izredno lepo jesensko vreme in poslednji dobri rezultati ljubljanskega moštva so izvabili na igrišče Primorja nad 3000 gledalcev, od katerih jih je po tekmi dobra tretjina na tihem brez dvoma prrsegla, da jih za dogleden čas zlepa nebo več ob taki priliki na izpregled.'Težak poraz, ki ga je danes domače moštvo brez potrebe pretrpelo, bo brez dvema marsikateremu našemu lokalnemu, idealistično razpoloženemu kibicu prinesel nemirnp noč brez spanca, ob mraku, ko se bo BSK vozil z dvema točkama več proti Belgradu. Nekaj minut po tretji uri so se sodniku g. Ka-pu iz Sarajeva javili Belgračani v-naslednji, trenutno najmočnejši sestavi: Glaser, Stajič, Petrovič, Arsenijevič Stevovič, Lehner, Tirnanovič, Vujadinovič, Moša, šurdonja, Glišovič. Kmalu za njimi so se vsuli izpod tribune beli domačini kot sledi: Logar, Jug, Bertoncelj, Kukanja, Pupo, Bon-celj, Janežič, Zavrl, (Jež, Makovec, Zemljič. BSK je takoj od kraja pokazal zobe in roge. 2e prve poteze so odločno pojasnile, da je moštvo državnega prvaka čvrsto odločno pobrati obe piki. Domači na jezo vseh dobromislečih pritiska-če v pridno plavajo. Ščepec dokončne zmede prinese še nepričakovani Surdonjin gol, ki ga je pod tribuno udobno sedeči g. Boško Simonovič vedrega obličja vknjižil kot 1:0 ^a BSK. Plavi gospodarijo na terenu, domači si le redko izdelajo pohlevno šanso, ki se jim pa vselej izmuzne kot polžka riba. V 26. minuti uide Glišovič in tolče 2:0. V drugem pol-j času se od začetka zdi, da se je domače moštvo | za silo uredilo in umirilo. Toda ta optična prevara i traja le dobrih deset minut in ne obrodi sadu. I Končni nore postavi Jug, ki se mu je od pete odbil Mošin prosti strel ter ob Logarju vtretjič in zadnjič švignil čez prepovedano črto. še nekaj minut in sodnikova piščalka je potadila rizultat 3:0 kot dokončan. Stil Ljubljane in BSKove igre: Ljubljana je danes spet poskusila srečo z nekakšnim defenzivnim W sistemom in potegnila zvezi nazaj k hal-fom. Pri današnjem nasprotniku je ta sistem, ki se je že po uvodnih potezah sprevrgel v nesistem, na celi črti izjalovil in postavil nerodno vprašanje, kaj naj bi se ob našem slabem napadalnem ma-terijaiu v bodoče sploh še novega poskusilo proti BSK; morda bi vendarle napadalni kvintet v poravnani liniji boljše uspel? Toda to vprašanje zadeva že neposredna v nallinijo, katere člani so danes delali ves čas vsak na svojo pest, na srečo poskušali vzeti nasprotniku žogo in jo poslati kar tako nekam naprej, nekam proti Glaserjevi kapelici, da bo le za nekaj časa daleč preč od domačih pe-natov. Napad, trije na redko posejani možje, ki so le redko začutili, da se nekje za njimi gibljeta dve zvezi, je po svoji nesposobnosti in ob solidni obrambi ter haHih plavega moštva predstavljal Sizifa, ki vali skalo v breg. Današnja igra Ljubljane je nosila pečat brezglave igre na naključje in je bila, kar se stila tiče, začuda podobna igri Primorja, ko je bilo še v plenicah. BSK si je ix> vsem videzu v Zagrebu dobro ogledal šibke plati Ljubljanine igre in njenega moštva. Ker ima v svojih vrstah — lahko rečemo —-od prvega do zadnjega poedince, ki se znajo točno postavljati in žogo tudi virtuozno obdrže ter precizno oddajajo, je z dolgimi pasovi na krila in s spretnim, kratkim podajanjem v trin, katero sta s filigransko natančnostjo podprla še stranska halfa. ki 9ta razširila parceio svojega delokroga (posebno Lehner!) proti sredi, kmalu zmedel Ljubljanine vrste, tako zgodaj, da si še od vkoreninjcne panične treme ni mogla opomoči. Dolgi pasovi, včasih za pet minut spretno varirani s kratkimi, so naj- prej zbegali obe naši zvezi, ki sta vedeli, da bi se morali vesti kot neke vrste halfa, nato pa še oba naša stranska halfa, ki ata ozkosrčno čuvala le nasprotni krili f>o finih BSKovih manevrih ves čas k temu primorana. V sredi je zato zijal od belih nezaseden prostor, v katerem Pupo (zvezi sta samo kolebali med svojo ofenzivno in defenzivno nalogo ter z obupnimi poskusi prestrezali redke žoge, ki sta jih pošiljali običajno na napačen naslov) ni megel sam parirati izbornega BSKovega tria. Od branilcev naprej so bile domače vrste ob krasnem podajanju plavih neredko podobne mačku, ki gre z očmi za klobaso, katero mu nekdo pred nosom izmika. Po dobrih desetih minutah je BSK zvito sforsiral igro v širino, e katero je, ker za razred boljše obvlada podajanje in oddajanje, domačim onemogočil, da bi mogli žoge resno striči in si do konca igre z običajnimi oddihi vred, zagotovil funkcijo izkušenega gospodarja na terenu. S tem, da je igro v holfiniji in v napadu razvlekel v širino, je preprečil njenemu moštvu, da bi z zbitimi vrstami pazila bolj na trio in rajši šele v polkrogu šestnajsterca po obeh belih pazila na krila. Halbu ki bi morata dalje proti sredi, da bi začutila Pupota, sta se rigorozno držala outverije, napad, ki bi bil v poravnani liniji (ne dobesedno poravnani!) nasprotnemu golu nevarnejši in za pomoč bližnji, pa je |>o brezkoristnem cepljenju ostal popolnoma hrom. Vsem taktičnim dvoumnostim Ljubljanine igre pa je posadila krono na glavo še nerazložljiva trema, ki je odvzela nekaterim nogam proti BSKu ta stalna, phnična trema? BSK je mogoče tolči, kakor je mogoče tolči Jugoslavijo in druge klube. V bodoče mč več rešpekta in strahu: To naj bi se moštvo Ljubljane za naslednjo tekmo ž njim trdno zapisalo v srce! Cernu bi igrali proti vsem drugim klubom z voljo in s svojim resničnim, pravim znanjem, proti BSKu fia s strahom in jx>-nižno s klobuki v rokah? Upajmo, da je moštvo Ljubljane proti BSK danes zadnjič povsem odpovedalo. Posamezniki: BSK: Kakor je bil BSK v celoti (po zaslugi Ljubljaninega moštva, ki je to dovolilo) danes neverjetno homogen, tako so ob zbeganih domačih poedincih tudi posamezni BSKovi igralci štrleli iznad belih. Glaser je branil v veliki maniri, toda z nekaterimi pobalinsko potuhnjenimi surovostmi. Beka sta se odlično postavljala, krepko čistila in medsebojno pametno podpirala, -- ker nista imela hudega posla. Boljši je bil mali Petkovič. V halfiniji je bil Stevovič proti svoji naravi začuda pohleven, po igri v polju pa tudi precej povprečen. Zdi se da je Lehner jmd svojo običajno formo; škoda, da ni imel botjšega krila, ker bi se to dejstva najbrž pokazalo v močnejši luči. Mikica Arsenijevič je stari grešnik, ki v svoji ofenzivni gorečnosti vedno prepušča po svoji neprevidnosti nastale nevarne vrzeli bekovi ubvidevnosti in odgovornosti. testo prav daleč tja v polje. Gliiovič in Tirnanič ata bila ob slabih halfih (domačih seveda!) dobri krili. Poslednji pa je naravnost zoprno surov. Sodnik ga je proti koncu pravilno vrgel iz igre. Surdonja hiter, tehničar, strelec; danes najboljši BSKov mož v napadu. Moša, stari lisjak; danes začuda agilen (kdo bi si mislil, da zna še teči!). Vujadinovič nič jxisebnega; dober tehničar, na šestnajstercu pa odločno premehak. Pri vsej terenski nadmočnbsti je BSK bolj po naključju kot f>o kombinatorni skupni akciji prišel do golov: dokaz, da ta njegov for ni smrtnonevaren, Čeprav je v polju radi večje rutine in zavidne vigranosti hud na pogled. Ljubljana: Logar v golu nervozen. Beka v naletih in udarcih prav dobra, v postavljanju pa često precej iz koncepta, dasi marsikdaj ne po svoji krivdi. Vendar ostane ekonomično postavljanje in vzajemna igra bekov pri nas zazdaj še punctum sa-licus. Pupo prvi polčas nič posebnega, drugi pol- Od tu in tam Potres je dožila Ljubljana in delno tudi Slovenija včeraj rano zjutraj ob 4. urt, 10 minut in 33 sekund. Sunek je bil dokaj močan, ljudi se je polastil strah, nekateri so pričakovali še hujšega sunka. člani _ .... so zborovali (e dni v Zagrebu, da »o si izbrali novega predsednika v osebi Adama Pribičeviča. Včeraj dopoldne so se udeležili spominske svečanosti v čast pokojnega Svetozarja Pribičeviča, katere se je udeležil tudi dr. Vladko Maček. D. Milan Kostič je ob lej priliki prebral poslednje sporočilo pokojnega Pribičeviča, ki ga je naslovil sodelavcem in vsem pristašem. V tem sjx>ročilu jx>trjuje svoje dosedanje delo v družbi s St j epom Radičem za pravice hrvatskega naroda, naglaša evoje najgloblje demokratsko prepričanje in željo, da na ten poteh vztrajajo njegovi nasledniki (udi v bodoče. Pri komemoraciji pa je govoril tudi dr. Vladko Maček, Razpoka v JNS zija vedno bolj. Uzunoviču je sledilo že osem senatorjev, ki so odložili svoja mesta v glavnem odboru 6tranke in izstopili iz kluba senatorjev JNS. Med temi senatorji se nahajajo tudi Kosta Titnotijevič, Svetozar Tomič, Ivan Hribar in dr. Miroslav Ploj. Zaradi tega so se iz-gledi, da bi si JNS v senatu izbojevala predsednika senata, zmanjšali na najmanjše. Kdo bo prav za prav kandidat JNS za predsednika, še ni odločeno. Ali dr. Tomažič ali pa Jovo Banjanin. fzstopiv-ši JNS senatorji predlogov v JNS ne bodo podpirali, najbrže tudi vladnih ne, ter bodo tako ostali ob strani. Delovni klub senatorjev, ki podpira vlado, pa je soglasno postavil kandidaturo dr. Želi-mirja Mažuraniča. Več kot gotovo je tudi, da bo »Jutro« tudi ta dejstva označilo kot intrigo nasprotnikov in zapelo spet hripavo pesem v trdnih in nepreglednih vrstah »jugoslovanskih velenacijona-listov«. V okolici Zenice se je dogodil strašen zločin, ko je sin zadavil svojo mater. Stara čuta je bila reva in se začela baviti z raznimi čarovnijami. Kmalu je zaslovela v okolici kot čarovna zdravnica, ki je znala kuhati zdravila in čarati. Zaradi tega so se jo kmetje začeli bati in na to mrziti. Njen sin pa je zaradi tega največ trpel. Ni mogel razumeti niti si razložiti, kako more mati skrivnostno izginiti in se še bolj skrivnostno povrniti. Zato se je izselil Iz hiše in Šel bivat v gozd. Ko pa so kmetje nekega dne sredi noči opazili njegovo mater na fKJkopališČu, je v sinu zavrelo. Potrkal je na vrata materine hiše, stopil v njo in planil nad mater. Nato jo je zadavil. Po zločinu pa se Je vsedcl pred hišo in vso noč prepeval. Tramvaj v Zagrebu še vedno počiva, na mesto njih so stopili v delo avtobusi iz vse okolice Zagreba. Prilika Je opogumila tudi lastnike avtotak-sijev, ki »o jiostavilt posebne vozove s katerimi pre-peljavajo ljudi za Izredno nizke cene. Mestna hranilnica je zato odgovorila vsem tramvajskim uslužbencem. Zagrebški odvetniki to imeli občni zbor, na katerem so radostuo pozdravili neodvisnost sodnikov. Zagrebški velesejen je včeraj odprl svoja vrata. Letošnje razstave so poživili, prostor sam ole|>-šali, postavili so tudi nove paviljone. Med inozemci so močno zastopani Nemci, za njim pa pa Francozi. Oboji so fiostaviU avoje lastne paviljone- ** Sodišče v Sabeu Je obsodile aa pet let ječe župana varnanske občine, ker je ponarejal listine in tako za velike svote ogoljufal občino. Kasaeijsko sodišče v Belgradu se je bavllo na pritožbo Milivoja Boškoviča proti razsodbi okrožnega sodišča ponovno z afero o falzifieiranju kovancev, z afero, ki Jo poznamo pod imenom »afera kovnica d- d.< Kasaeijsko sodišče Je znižalo Boško-viču kazen na dvanajst let, doSim jo je njegovemu sodelavcu v celoti potrdilo. Sarajevske gledališče ima med vsemi gledališči v Jugoslaviji posebno »tališče in rekord. Edino je, ki ne samo, da nima dolgov, temveč zaključuje svoje letno obračane celo s prebitki. Nevarnega tat« je sarajevska policija prav sin-čajno dobita v roke. Mož je ukradel delavcem na cesti Sarajevo— Ilidža skoro 14 tisoč dinarjev. Skrival »e je po Sarajevu, vendar je policaj ponoči mimogrede opazil, kako se je neka senca pred njim udrla v zemljo. Pozval je neznanca in ga prijel. Tat je hotel policaja podkupiti, da bi ga izpustil na svobodo, pa mu ni uspelo. V njem so spoznali na polieiij nepoboljšljivega prijatelja tuje lastnine. Belgrajska carinska direkcija je izdala odločbo, po kateri se kaznujejo udeleženci v veliki tihotapski aferi Bodi in Novakovič za skoro 33 milijonov Din kazni. Zaplenjene so biie preproge, ki so se nahajale še v rokah prizadetih. Preiskava je ugotovila, da je ta družba brez carine uvozila v Jugoslavijo skoro 2500 pierzijskih preprog. Tako je dokončno rešena ta afera s strani carinskih oblasti, čeprav je bilo več vplivnih ljudi na delu, da bi zadevo prikrili in poslali v pozabljenje. Kako se ta velika kazen razdeli med posamezne krivce, pa carinske oblasti nočejo jrovedati. Konjsko afero, ki ima zraven še tihotapski značaj, imajo v Čakovcu. Nekateri trgovci z živino so pošiljali konje v Avstrijo in jih označevali na deklaracijah kot klavno žival. Pa se je med izvozniki našel nekdo, ki je oblastem prijavil, da so skoro vsi konji še vedno ejx>sobni za vse vožnje. Carina pa pozna veliko razliko med obema vrstama konj pri izvozu v tujo državo. V Mariboru so pregledali te konje in so res ugotovili, da so bile navedbe prijav neresnične. Ko so pa izvozniki zvedeli za prijavo, so se vtihotapili med konje ter jim porezali grivo in repe. Stanje ▼ nogometnem državnem prvenstvu je po včerajšnjih tekmah tak-le: Slavija (S) Gradjanski BSK Bask Mubljana Hajduk Jugoslavija Slavija O. Hašk' Concordija Ljubljana bo v nedeljo odigrala še tekmo s Ha-škom, nakar bo tabela za prvih pet kol popolna. čas odličen, toda osamljen. V duelih s Stevanovičem vedno knockout-zmagovalec. Kukanja presenetljivo šibek, drugi polčas tudi Bonceli — po dolgem času. Makovec in Zavrl pridna, toda nerodna, zaverovana v svoj akcijski rajon, brez pregleda igre, sicer pa morda — jxv svojih skromnih močeh v tako zvanem »foru« edina, ki sta dala iz sebe neokrnjeni meri to, kar res znata. Zemljič je preveč dribljal, neprecizno centriral, Janežič poskušal — kot navadno — pa ga je half kmalu pogruntat. Jež je razočaral, ne samo z igro, ampak tudi z brezbrižnostjo. Upamo, da se bo moštvo proti Hašku jvo-kazalo v lepši hiči. v Tekme z BSKom jasno ne moremo izbrati za to, da bi čez Ljubljano napravila križ. Vederetno! 5 4 1 0 14:5 9 5 3 1 1 13:4 7 5 3 & 2 11:4 6 5 2 2 •1 9:9 6 4 2 1 1 5:4 5 5 2 0 3 7:6 4 5- 2 O 3 9:8 4 5 2- 0 3 6:12 4 5 1 1 3 5:11 8 5 0 0 5 1:17 O noval za vrhovnega poveljnika Ukrajini. Tam je dal prepričujoče mojstrstvu. Pokazal je, kako ziu . septembra je Politični urad v Moskvi po-dolgo sejo organizaciji rdeče špansko-fran-armade. Maršal VoroSilov, ki je poveljeval Kominterna snuje rdečo armado na Sredozemlju Na septemberskem sestanku vodstva Kominterne so sprejeli nova načela in nove smernice glede revolucionarnega dela v Evropi. Moskva je ugotovila da nastopanje Ljudske fronte ni prineslo takih uspehov, kakršnih so si od tega stvora pri Kominterni obetali. Zato morajo opustiti taktiko Ljudskih front in preiti, s direktno revolucijonarno akcijo povsod, kjer so razmere vsaj malo zrele zato Začeti se mora razdobje oboroženih vstaj v splošni revoluciji sveta. Posebno nalogo v tem razdobju bo igrala francoska vlada Leona Bluma, kjer se socialistični elementi naravnost duše v vsebolj nasilnem objemu komunizma. Ta druščina socialistov in komunistov v Franciji je dozdaj rodila čudne sadove: razvrednotenje franka, draginjo, stavke. Rodila je še bolj nesmiselne stvari. Kljub slabemu zunanjepolitičnemu položaju Francije, ki zahteva čim tesnejšo združitev vseh francoskih rodoljubnih sil, se vendar vse politično delo francoske vlade razvija v smislu preganjanja nacionalnih sil in skupin. Vlada vsa zborovanja nacionalistov, naj pripadajo tej ali oni skupini, prepoveduje. Pod rdečo zastavo pa se lahko zbirajo in demonstrirajo proii francoski državi, proti vojski, proti redu zrevolucionirane in sestradane množice. Komunistične in anarhistične demonstracije, ki so naperjene proti armadi, se vrše pod varstvom policije in pod varstvom vojaških oddelkov samih. To so politični nesmisli, ki bi privedli do samomora sleherno vlado na svetu, ne samo Blumovo. Toda Kominterna, ki Francijo razkraja nazno-traj, pripravlja nevarnost zanjo tudi od zunaj, in to s pomočjo Francozov in francoskih sredstev samih. Ta nevarnost je boljševiška Katalonija. Komun-lerna se je po polomu levičarskih tolp v ostali Španiji namenila, da si ohrani vsaj tisti sad, ki se ji zdi najbolj zrel in edino zrel. To je Katalonija, dežela v oblasti anarhistov in komunističnih razkolnikov Trockijevega kora. Sovjetska Katalonija, ki jo je treba organizirati na sedanjih anarhističnih krvavih i>odlagah, mora po načrtu Kominterne postati delovna podlaga in orožarna za rdečo armado, ki bo delovala ne le na Pirenejskem polotoku temveč tudi izven njega; najprej seveda onstran Pirenejev — v Franciji- Rdeča sredozemska armada ni zgolj prazna utvara in bojazen v preplašenih proti moskovskih glavah, temveč je resnica, o kateri je mogoče navesti čisto natančne in zanesljive podatke in o kateri se da dokazati, da je naperjena predvsem proti Franciji. Vojni svet v Moskvi 25. svetil coske velikim sovjetskim manevrom v okolici Moskve, je bil nujno poklican v Moskvo. Trojica Kunosinen. Kolarov in Manuilski, ki nadomestuje Dimitrova, ki še zmeraj spremlja bolnega diktatorja Stalina na Krimu — je predstavljala tajništvo Kominterne. Prisoten je bil ti di načelnik tajnega političnega oddelka Kominterne in vodja GPUJežov. Manuei — Moizes Rot-enberg, sovjetski poslanik v Madridu, je poslal za to sejo pisano poročilo o položaju v Španiji Poseben del tega poročila so tvorili podatki o razgovorih, ki iih je Rosen-j berg imel takoj po svojem prihodu v Španijo s predsednikom katalonske vlade Companysom in z ■ Oorkinom, predsednikom POUM (Partido obrero i unido marxista.) Sklep te seje je bil, da je neobhodno potrebno, | da se takoj osnuje in oboroži resnična rdeča armada, ki se bo znala in mogla proti nacionalistom boriti. Armado, ki ne bo izročena na milost in nemilost naključju, ki bo organizirana in kar je važnejše, preskrbljena s hrano in orožjem. Prva posledica tega sklepa je bil prihod dveh ! sovjetskih parnikov »Neve< in »Kubanat v Barcelono. Parnika sta vozila topove, puške, strojnice, i streljivo, dinamit. V ladijskih listinah je bilo na-! vedno, da vozita sovjetska parnika živež. Prihod ' teh dveh parnikov je močno povzdignil sovjetski ugled celo v očeh katalonskih anarhistov. Zaradi dinamita, seveda ... Rdeči generali Največje važnosti in usodnega pomena za Evropo in njeno varnost pa je bilo pri tem moskovskem sestanku nekaj drugega. Na mesto takoime-novanega sovjetskega generalnega konzula v Barceloni so imenovali Vladimirja Antonova Ovse-jenka. Ovsejenko bo vršil pri katalonskem anarhističnem vojnem odboru vlogo vojaškega svetovalca. Ovsejenko bo tako dejanski organizator in vrhovni poveljnik katalonske rdeče vojske. Da je Moskva izbrala njega, je. značilno: gre pri ten) zato, da revolucijonarno gibanje in delovanje v Zahodni Evropi potisnejo naprej, mu dajo oboroženo zaslombo in tako izzovejo v najbližji bo-| dočnosti resne in usodne dogodke. Kdo ie Antonio Ovsejenko? Antonov Ovsejenko je bivši častnik ruske carske vojske. 1907 je osnoval revolucionarno zaroto v Novo Aleksandrovskem. Zaradi tega je moral pobegniti v inozemstvo in je živel dolgo v Franciji. iiied svetovno vojno se je z velikim številom drugih revolucionarjev vrnil v Petrograd in ustanovil 1917. tam prvo rdečo gardo. Lenin ga je za- .......... .-----------:i- _.i- cenii in ga jnie- rdeče vojske v dokaze o svojem ravnati z ljud- Tu bodo leta 1&40 na tokijski olimpijadi gledali jadralce in veslače. Novo poslopje _ narodne skupščine Sedaj je končno le dograjeno, čeprav ne do vseh podrobnosti, novo poslopje, v katerem se bo bojevala borba med poslanci in senatorji. Prostori v tej skupščini so zaenkrat razdeljeni takole: V prvem nadstropju bo JRZ imela dve klubski dvorani in dva manjša prostora v pročelju poslop|a na Aleksandrovo ulico. Poleg tega kluba so v severnem delu poslopja prostori kluba neoprede.jenih poslancev. Na severni strani na Briandovo ulico imajo prostore Seljački klub, Jugoslovanski klub in Jugoslovanski radikalni klub. Na fronti proti Kosovski ulici v južnem vogalu poslopja se nahaja delovni klub, poleg njega pa trije prostori kluba Jugoslovanske nacionalne stranke. Na južnem vogalu na Aleksandrovo ulico je v prvem nadstropju salon za diplomate, v središču prvega nadstropja so pa prostori kluba novinarjev s šestimi telefonskimi kabinami z oddelkom za domači in za tuji tisk. V levem krilu ie manjša dvorana za finančni odbor. V prvem nadstropju na Kosovsko ulico se nahaja še knjižnica, dalje prostori' za upravni odbor, pošto in telefonsko centralo. V pritličju se za vestibulom nadaljuje velika avla za razgovore, v pročelju na Aleksandrovo uli-lico, na desni od vhoda, so pa prostori predsedstva vlade in na levi od vhoda prostori tajnika in treh iku Sovjetski zastopnik v Londonu, Kagan, ki je tam zagrozil, da se Rusija ne bo več držala pogodbe o nevmešavanju. skimi množicami. Iz razrvanih in anarhičnih sestradanih tolp po Ukrajini je v kratkem ustvaril organizirano silo, ki se je bila sposobna vojskovati in sicer redno se vojskovati. Naredil je naravnost čudežno delo: uvedel je red in disciplini v najbolj obupnv) zmedo obupanih pustolovcev, roparjev, anarhistov in podivjanih kmetov, ki so se tedaj zbirali pod rdečo zastavo. Celo neštete tolpe ukrajinskih razbojnikov so se nazadnje podvrgle njegovemu poveljstvu in so pustile, da je iz njih ustvaril oddelek redne rdeče vojske. Nič manj kakor njegovih sposobnosti pa niso cenili njegove krutosti. Še dolga leta so po Ukrajini govorili o njegovem salonskem vagonu, ki je stal na 7. tiru na postaji v Harkovu. Pred njim je ,/ajal dan za dnem streljati sumljivce v množicah. Njegove vojaške karijere je bilo konec z državljansko vojno; moskovski oblnstniki so menili, da ni dobro, da bi takega človeka imeli v vojski v mirnem času. Zadnje čase je bil generalni prokurator Ve-likoruske sovjetske republike. S tega visokega mesta so aa poklicali v Barcelono, da bi tam, kot tako važen človek vršil neznatno službo sovjetskega generalnega konzula ... Ovsefenkove zveze Brez ozira na burno in zaslužno revolucijonarno preteklost pa je Ovsejenkova moč zlasti v tesnih zvezah, ki jih že izpred vojne ima s pariškimi anarho-sindikalističnimi krogi v Parizu. Te njegove zveze niso samo ideološke, njegovi stiki s proslulimi francoskiim anarhisti so živi in dejanski, 0 tem bi veliko lahko povedala pariška policiji; če bi seveda hote'a in smela. Po drugi strani vemo, da POUM — Združeno delavsko marksistično stranko, ki je članica IV. —-irockijanske — internacionale, v Barceloni vodi Andreu Nin, imenovan katalonski Lenin, bivši večletni osebni tajnik Leva Trockega, poročen z rusko Judinjo, odposlanec Trockega v Franciji in v Španiji, zdaj komisar za pravosodje — razumni: krivosodje! — v Kataloniji. Ovsejenko je bil svoje čase v Dobrih zvezah s Trockim in z njegovo desnico Ninom. Leta 1926 se je sicer Trockemu odpovedal, ni pa nikdar nastopal proti njemu in njegovim. Zato je on najbolj usposobljen in prvi ter od sedanjih moskovskih tiranov edini poklican, da udari v Katalonijo plat zvona za zbor III. in IV. internacionale pod eno, rdečo zastavo. (Konec jutri.) predsednika naroane sKupstmc, poieg njega pa splošni oddelek, blagajna in tehnični odsek. Na desni od velike avle za razgovore, poleg velike skupščinske dvorane, so prostori ministrskega sveta, na levi od avle pa prostori za tri manjše odbore. V podzemljti, na Kosovsko ulico, ima prostore orožništvo, tu je buffet, stenografski urad, ki je s posebnim hodnikom direktno zvezan s središčem velike skupščinske dvorane, kjer stoje stenografske mize. Buffet ima svoje prostore v pritličju in prvem nadstropju, ki je z .njima zvezan z dvigali. V podzemlju, na Briandovo ulico, so spravljeni eko-nomat in administracija. Vse kaže, da to ni kakšna majhna^zgradba in da je niso gradili brez vzroka celo vreto let ter da tudi ni stala malo denarja. Radio Programi Radio Ljubljana Ponedeljek. 19. oktobra: li.00 Valukova ura (plošče) — 12.45 Vreme. poročila — 13.00 Cas, sporod, obvestila — 13.15 Rusko 7/borovske pesmi (ploSfie) — 14.00 Vreme, boresa — 18.00 Zdravniška uia: O iraku (g. dr. Anton Brecelj) — 18.30 Lahka glasba na dveb klavirjih (plošče) — 18.40 Kulturna kronika: Slovenska narodna pesem (g. Fr. Marolt) — 19.00 Ces, vreme, po-roAila, sporod, obvestila — 19.30 Nac. ura: Karlovško narodno vseučilišče (prof. BraSkovlfi te Zagreba) — 10.50 Zanimivosti — 20.00 Magistrov Šramel kvartet — 21.00 Plošče — 21.15 Koncert LjubU. komornega kvarteta — 22.00 Cim, vreme, poročila, spored — 22.15 Plesna glasba. Sodelujejo: g. Mirko Premete n Raddo-Jazz. Drugi programi Ponedeljek, 19 oktobra: Belprad 1: 20.00 G ioni a-nova opera «Andr6 Chenier«. — Belgradl!: 20.00 Trgatev v Vršcu (Tok ta). — Zagreb: 20.00 Prenos te opore. — Dunaj: 19.25 Rossinijeva opera »Seviljski brivec« — 22.20 Zabavni konoort — 2S.45 Plesna glasba. — Budim-fuitai tNMO ,Metov oratorij: Legenda o. «v. Er' (14 Briiilja) - M.OO Pl