LETO I QLas Notranjska Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Cerknica AVGUST 1962 Sl. 8 Tako je uničena koruza med Martinjakom in Grahovim. Slika je posneta pet dni po nesreči Neurje nad našim i kraji V četrtek, 12. julija se je po močnem deževju spremenilo vre¬ me nad našimi kraji v pravo ne¬ urje. Padati so začela prva zrna toče in potem je sledila katastro¬ fa. Kot oreh debela toča je tolkla brez usmiljenja. Že po nekaj mi¬ nutah je bilo vse belo in kmetij¬ stvo na nekaterih področjih naše občine je zelo ogroženo. Skoda je precejšnja tudi na gospodarskih objektih, saj so po ogroženih kra jih pobite mnoge šipe. Samo v to¬ varni pohištva »Brest« v Marti¬ njaku cenijo škodo nad dva mili¬ jona dinarjev. Največje uničenje je povzročeno na njivskih površi¬ nah, saj je pridelek ponekod do¬ mala povsem uničen. Elementar¬ na nesreča je najhuje prizadela vasi Grahovo, Martinjak in Zero- vnico, v nekoliko manjši meri pa Lipsenj, Bloško polico in Bločice. Največjo škodo so utrpeli privatni kmetje omenjenih področij in KZ Cerknica, ki ima precejšnje kom¬ plekse zemlje v teh krajih. Polja so povsem oživela. Se celo v dež¬ ju, ko smo obiskali prizadete kra¬ je, smo videli, kako ljudje kosijo žita, orjejo zemljo in sadijo nove rastline. Slika polj je resnično ža¬ lostna. Vsi kmetje tožijo, da ima¬ jo največ težav s svežo krmo, predvsem za krmljenje prašičev. Večjo škodo bodo kmetje občutili šele jeseni, ko jim bo primanjko¬ valo potrebnih pridelkov. Da bi pregledali stanje in ugo¬ tovili škodo, je bilo potrebno zelo hitro ukrepati. Ze takoj dan po nesreči je ObLO Cerknica imeno¬ val posebno komisijo strokovnja¬ kov, ki je dva dni pregledovala in ocenjevala nastalo škodo. Po pr¬ vih ugotovitvah je samo škoda na njivskih površinah zasebnega sek¬ torja več desetmili jonska. Skoda zaenkrat niso ocenili tudi v sa¬ dovnjakih, ki jih je na tem teri¬ toriju okrog 20 ha. Ocenjevanje škode na sadovnjakih je razme¬ roma težavno, ker računajo, da bo toča vplivala verjetno tudi na ro¬ dovitnost drevja v prihodnjih le¬ tih. Ker so bili posevki KZ Cerk¬ nica zavarovani, je verjetno, da bodo dobili za elementarno nezgo¬ do tudi določeno odškodnino. Občinski odbor SZDL Cerknica je skupaj s predstavniki KZ Cerk¬ nica in ObLO sklical po vaseh se¬ stanke s kmetovavci, da bi s skupnimi močmi pričeli kar naj¬ hitreje ukrepati. Pri tem nudi več pomoči kmetovavcem tudi KZ Cerknica. Prav gotovo bodo morali tudi pri ObLO znižati dajatve iz kme¬ tijstva, hkrati pa je zaželeno, da pomagajo prizadetim krajem tudi prebivavci sosednjih vasi, da bi na ta način vsaj delno omilili ne¬ srečo. V rokah žanjic so se zasvetili srpi. Treba je reSiti vsaj korenje, ki raste pod žitom Dim GLAS NOTRANJSKE Kdaj bo na dnevnem redu voda? Ze dolga leta so komunalne naprave — cesta in vodovod — na našem področju med najvažnejšimi nerešenimi problemi. Medtem ko je protiprašna ureditev ceste postavila vprašanje cest nekoliko vstran, pa je z vodovodom drugače. Prav je, da se zato malo pobliže seznanimo vsaj z največjim vodnim omrežjem, ki obsega kraje, ležeče ob vodni magistrali Cerk¬ nica—Rakek. Mreža tega vodnega sistema je zgrajena že pred 40. leti. Povezuje 12 vasi z okrog 1070 gospodinj¬ stvi. Nad 5000 prebivavcev upo¬ rablja vodo iz tega omrežja. Ra¬ zen njih se seveda še hitreje mno¬ žijo nove sanitarije, kopalnice, pralnice, motorna vozila in drugi predmeti, ki so vsi med večjimi potrošniki vode. Tudi nekaterim gospodarskim organizacijam, kot so Brest in Gradišče iz Cerknice, je zagotovljena voda iz tega vo¬ dovoda. Ogromna potrošnja je na¬ rekovala novo delitev vode. Vsak dan od šestih zjutraj do pol de¬ vetih zvečer je odprta voda za kraje: Cerknica, Dolenja vas, Do¬ lenje Jezero, Zelše in Podskraj- nik. Razliko časa so namenili pol¬ nitvi rezervoarja na Rakeku, ki se napolni s 160 do 170 m vode. Vodo koristijo prebivavci Rakeka in okolice do izpraznitve. To traja približno od šeste do dvanajste ure, kar je odvisno od dneva po¬ trošnje. Kapaciteta vodnih naprav znaša v 24. urah 540 m vode, od te količine pa se jo izgubi po glavnem cevovodu okrog 30 % ali 162 m . Ta razlika je eden glav¬ nih krivcev negodovanja prebi¬ vavcev, ki ne morejo uporabljati vode ob vsakem času. Sedanji vodovod zelo kvarno vpliva na kvaliteto pitne vode. Ze leta 1960 je sanitarna inšpekcija OLO Ljubljana napravila analizo vode, ki se pretaka po 32 km dol¬ gih cevovodih in v svojih ugoto¬ vitvah zabeležila, da je potrebno čimprej pričeti s sanacijo starega vodovoda in razširitvijo vodnega omrežja z novimi zajetji. Voda je zaradi defektnih omrežij, neureje¬ nih zajeti jin rezervoarjev epide¬ miološko nevarna. Predstavniki vodne skupnosti iz Cerknice so ugotovili, da bi bila izguba vode znatno manjša, če bi po vaseh odstranili javne izlivke, ki jih je v desetih naseljih nad 30. Izlivki so največkrat odprti ob vsakem času in denar izginja pred očmi potrošnikov. Ena iz¬ med rešitev takega stanja so vo¬ domeri, vendar nastaja ob tem vprašanje plačnikov. Za pridobi¬ tev novih zalog vode in za ure¬ ditev estetskega izgleda okolic iz- livkov, ki so največkrat nehigie¬ nični, je rešitev v odstranitvi iz- livkov. Drugi ukrep za pridobitev no¬ vih količin vode je v namestitvi vodomerov pri vseh porabnikih vode. S tem, ko bi koristniki pla¬ čevali porabljeno količino vode, štednja prav gotovo ne bi izosta¬ la. Sedanje tarife gotovo ne smejo biti več dolgo v veljavi, ker po teh merilih niso kriti niti vsi stro¬ ški pri upravi vodne skupnosti v Cerknici. V nekaterih občinah imajo po- ’eg omenjenih meril obračunava¬ nja vode uvedene tudi posebne pri¬ spevke. Tako imajo v občini Ko¬ čevje v veljavi za vse potrošnike enkratni letni prispevek, s kate¬ rim zberejo letno preko 20 mli- jonov dinarjev. Rekonstrukcija vodnega sistema Cerknica—Rakek obsega zamenja¬ vo glavnega cevovoda. Preuredi¬ tev cevovoda v dolžini metra po¬ loženih cevi stane okrog 10.000 di¬ narjev. Vprašujemo se, kdo naj bo plačnik rekonstrukcje. Odgo¬ vor je seveda na dlani. Nihče drug kot potrošnik sam. Torej je rešitev v tem, da tudi pri nas uve¬ demo poseben prispevek, ki bo omogočil preureditev tako potreb¬ nega vodnega omrežja. Dovolj dolgo je stalo ob strani vprašanje preskrbe prebivavcev z zdravo pitno vodo. Mar ni čas, da enkrat glasno spregovorimo o teh vprašanjih na zborih volivcev in se odločimo za tako rešitev, ki se nam bo najprej obrestovala in dosegla svoj namen. Dim Dobri sklepi za prihodnost Svet za gradbeništvo in komu¬ nalne zadeve je na svoji seji raz¬ pravljal o reorganizaciji gradbe¬ ništva in komunalnih služb, ki ne ustrezajo današnjemu stanju. Raz¬ drobljenost komunalnih služb ni¬ kakor ne vodi k napredku in iz¬ boljšanju. Nesmiselno je imeti več komunalnih podjetij v občini, ker se s tem samo povečuje režija. Prav bi bilo, da se vse komunalne službe priključijo enemu podjetju, delajo pa naj kot samostojne eko¬ nomske enote. Če bi to povezalo gradbeno podjetje, bi tako dopol¬ nilo svojo dejavnost. Vsekakor pa je treba to proučiti. Zato je bil sprejet sklep, da se imenuje pet¬ članska komisija, ki bo analizira¬ la sedanje stanje in dala na pod¬ lagi zbranih podatkov perspektive za nadaljnji razvoj v gradbeni¬ štvu in komunalnih službah. Svet je tudi razpravljal o gradnji no¬ vega poštnega poslopja v Cerk¬ nici. Le-to je zelo potrebno zgra¬ diti, ker slabe telefonske zveze delno vplivajo na komercialni uspeh v posameznih panogah go¬ spodarstva. Sredstva za gradnjo objekta bo morala preskrbeti ko¬ muna. Treba je zbrati okrog 35 milijonov. V letošnjem letu bi bi¬ lo potrebnih 20 milijonov, da stavbo zgradimo do ostrešja, na¬ daljevali pa bi prihodnje leto. Podjetje PTT je pripravljeno pre¬ skrbeti vse potrebne tehnične na¬ prave za pošto. Vrednost teh na¬ prav bo znašala 40 milijonov. Vzporedno z gradnjo pošte v Cerknici bi s potrebnimi apara¬ turami opremili tudi vse pošte na našem področju in problem tele¬ fonskih zvez bi bil rešen. Svet je sprejel tudi sklep, da moramo izdelati urbanistične na¬ črte za vse večje kraje v občini'. Kjer načrtov nimajo, ne morejo graditi tako, kot si želimo. Vse gradbene načrte potrjujejo' organi v Ljubljani. Na potrditev le-teh pa je treba dolgo čakati. FRT Velike potrebe - premalo sredstev Letošnji dotok sredstev v pro¬ račun ljudskega odbora je v pr¬ vih šestih mesecih dosežen le 39- odstotno. Na splošno je bilo pla¬ nirano, da se bodo osebni dohodki zaposlenih dvignili do 30 %, le-ti se niso, zato je tudi dotok sred¬ stev manjši, ker se po najnovej¬ ših predpisih osebni dohodki ne smejo dvigati. Tudi dohodki od kmečkega prebivavstva ne dote- Treba je prijeti tudi za plug in zasaditi površine z novimi kulturami. Posnetek smo ujeli v Martinjaku kajo. Vzrok za to je iskati v sla¬ bih vremenskih prilikah, kmetje niso dobili pravočasno sečnih do¬ voljenj in tudi KZ niso imele do¬ volj sredstev za izplačila privat¬ nim kmečkim proizvajavcem. Predvidevamo zvišanje prometne¬ ga davka na naravna vina, kar bo vplivalo na dotok proračunskih sredstev. Nekatere postavke v proračunu bo potrebno še enkrat pregledati in zmanjšati tam, kjer ni nujnejših potreb. Zaradi nered¬ nega dotoka proračunskih sred¬ stev ljudski odbor ni mogel da¬ jati sredstev v obliki dotacij raz¬ nim društvom, organizacijam in ustanovam. V drugi polovici leta se bo to izboljšalo. FrT POTREBE PO TRŽNICAH Problem v vseh večjih krajih v občini je oskrba z zelenjavo i;n sadjem. Že dalj časa lahko opaža¬ mo prodajo teh artiklov ob cestah in po hišah, kjer prodajajo zaseb¬ ni trgovci brez vsake kontrole in v takih pogojih, ki ne odgovarjajo higieni. To problematiko je ob¬ ravnaval svet za blagovni promet in sprejel sklep, da je potrebno v Cerknici ustanoviti tržnico od¬ prtega tipa, kjer bodo prodajali sadje, zelenjavo in druge kmetij¬ ske pridelke. Na tak način bo omogočena prodaja tudi domačim proizvajavcem, ki do sedaj niso prodajali svojih pridelkov kljub temu, da so pridelali več, kot sa¬ mi potrebujejo. V taki obliki pro¬ daje bo prav gotovo vsak artikel, ki bo pripeljan na tržnico, boljši, kvalitetnejši in čistejši. Istočasno pa bo tržna inšpekcija lahko stal¬ no kontrolirala kvaliteto in izvor blaga. Želja vseh občanov je, da dobimo tržnico čimpreje, zato naj pristojni organi čimprej realizi¬ rajo svoje sklepe. frx GLAS NOTRANJSKE Korenina ob Grahovščici Neurje, ki je pretekli teden div¬ jalo' nad našimi kraji, me je pri¬ gnalo v Grahovo. Znanec mi je zaupal, da bi vedel 98-,letni Fran¬ ce Rok povedati kaj več tudi o podobnih dogodkih v preteklosti. Beseda ni konj, sem si dejal in jo mahnil nekaj korakov vstran z glavne ceste na domačijo 1 , pred katero je sedel krepak možak. Prav njemu je veljal moj obisk. Preko blata sem preskakoval ovi¬ re, 'ki jim je dež še bolj razgalil že tako velike rane. »Veste, take toče in hudiine ni bilo niti takrat, ko je bil še ranj- ki Rožanc za podžupana. Drevje je vse očesano, njive so gole in tudi hiš se ni izognila. Ko so za¬ čela padati kot oreh debela zrna toče, sem bil v sobi. Okna so bila odprta in ker se težko premikam, je bilo tudi po sobi naenkrat vse belo. Večkrat sem poklical do¬ mače, vendar se ni nihče oglasil. Ustrašili so se neurja in me pu¬ stili samega. Tudi tri šipe mi je uničilo. Srečo imamo, da so nam priskočili z najnujnejšim na po¬ moč- okoličani. Peso smo dobili prav s Kežljeka«. Tako je spre¬ govoril Kante oče, ko sva začela razgovor kar pri nesreči. Dolgih je 98 let, ki jih je France prepotoval po Ameriki, Rusiji in drugih deželah. Povsod je hodil za kruhom. Prešeren nasmeh mu zaigra na ustih, ko pove, kako je hodil šest zim po šest mesecev v Rusijo doge delat za sode. To so bili časi. Delali so od štirih zju¬ traj do osmih zvečer največkrat ob sami koruzi. Kadar nanese beseda na ribo¬ lov in lov, takoj opaziš, da je bil divji lov njegov konjiček. Besede tečejo- potem kot po' maslu. Kdo bi seštel vse ščuke, ki so bile plen vnetega ribiča. Kot za stavo so sejale krogle lovsko slavo* med jelenjad in srnjad. Med jatami rac oko veščega lovca ni zgrešilo Čuden gost v Dolenji vasi Res čuden posnetek kaj? Želva in mladi prebivavec Drago Švelc iz Dolenje vasi pri Cerknici. Sta se srečala povsem, slučajno? Kje neki. Bila sta vseskozi zelo dobra prijatelja. Dragov starejši brat Gvido jo je našel pred dnevi pri spravljanju sena ob cerkniškem soncu. Tudi »Dolnjevaščanka« je bila dolga okrog 20 cm s trdim trupom, ki je z lahkoto -kljuboval vsem tistim, ki so poskakovali po njej. Kako je prišla v Dolenjo vas, nam ni znano. Morda je ušla kakšnemu gojitelju grških kor- njač, ali pa si išče tudi želvin za¬ cilja. Gosje meso mu ni ugajalo, ker je bilo pretrdo, zato pa mu je pri srcu razgovor o labodih, ki jih je bilo nekoč na Cerkniškem jezeru dovolj tudi za divje lovce. Pravi, da je zelo cvetela trgovina z raki, ki so_ jih nosili peš prav na Tržaško. Še danes hrani poso¬ de, ki so mu v mladosti služile pri donosnih kupčijah. Spremenjena oblik a marž v trgovinah Dosedanje marže za vse vrste blaga so bile povprečne za celo podjetje. Pred 'kratkim pa so bile določene nove marže in sicer za vsako prodajalno, ki prodaja do¬ ločeno vrsto trgovskega blaga. Znotraj samih poslovalnic se lah- ho določi za določeno blago višjo maržo, za druga pa manjšo, po¬ vprečna marža pa ne sme prese¬ gati tiste višine, ki je določena v odloku. Cene trgovskemu blagu se ne bodo povečale, ostale bodo n.a isti višini kot leta 1961. Tržna inšpekcija bo to kontrolirala ob periodičnih obračunih posamez¬ nih poslovalnic, kršivce določb pa bo strogo kaznovala. FrT Moderen hlev na Uncu Zdaj poseda najstarejši Gra- hovčan pred hišo, kajti z nogami ima precej težav. Sicer pa ne opa¬ ziš, da je zavratna starost še kje načela to grčavo korenino. Od svojega tobaka se ne bi hotel lo¬ čiti, pa tudi kakšna kapljica mu potoku. Med p-rebivavcj Dolenje vasi je vzbujala zelo veliko zani¬ manje. Posebno mladež jo je z veseljem opazovala. Kako je tudi ne bi. Prvič v življenju so videli zares pravo grško kornjaoo, ki ži¬ vi pri nas v topli Dalmaciji. Do¬ seže okrog 20 cm velikosti, valje¬ nje jajc pa prepusti kar vročemu rod sonca ob naših vodah. Zares redkost. In, da ne bodo ljubitelji malih živalic prikrajšani, jo je lastnik Gvido spustil med zelenje pri jezu na Lokah v Dolenji vasi in ji zaželel še veliko srečnih let v okolici našega turističnega cen¬ tra. Kmetijska zadruga je dobila pr¬ vi moderen hlev na Uncu, ki je veljal 15 milijonov, stoji na za¬ družni ekonomiji in je povezan s senikom, gnojiščem in silosom. Vsi tl objekti so zgrajeni po naj¬ novejših projektih. Hlev je name¬ njen za pitanje mlade živine. MaD dobro* de. Škoda, da je bil čas pičlo od¬ merjen, kajti deževje bi prineslo še prenekatero besedo izpod osi¬ velih brk čilega očanca. Tako mu lahko zaželimo za njegov 98. rojst¬ ni dan, ki ga praznuje ta mesec, vso- srečo in še veliko let dobre volje. Dim Mladi bravci pozor! Kmalu boste prestopili šolski prag in v učilnicah bo zopet vse živo. Spet boste med tovariši s katerimi že leta gulite šolske klopi, med sovrstniki, ki so vam bili v grenkih in ve¬ selih trenutkih najbližji. Že malce izpraznjene glave boste napolnili z novim, svežim znanjem. Počasi boste spravili mož¬ gane na stari tir in kolo znanja se bo začelo počasi vrteti. Toda na zarjavelih licih vam bodo še vedno žarele počitnice, tisti lepi dnevi, v katerih ste pozabili na vse, celo na tiste, ki so vam bili v šoli najbližji. Kako bi le mogli tako hitro pozabiti na tiste urice, ko ste skakali bosi, v samih kopalkah ob jezeru, morju, na športnih igriščih ali pa na tiste, ki ste jih prebili pri delu na polju, v gozdu... Skratka vse to mo¬ rate zaupati svojemu najbližjemu sosedu, pa če drugače ne gre, vsaj šepetaje med poukom. Verjemite, nikogar ne boste motili, če boste zaupali skrivnostna doživetja iz pasjih dni svojemu sosedu, zato tudi vas ne sme motiti predavateljev glas. Saj veste, poklicna dolžnost. No in v tem grmu tiči zajec. Tudi mi smo radovedni in zakaj ne bi svoje doživljaje pometali s svinčnikom na papir in zaupali svoje skrivnosti najprej našim bravcem. Vsi bomo tako zadovoljni, vi s honorarjem, mi pa seveda s prijetnim branjem. Torej želimo, da nam opišete prijetne ali pa tudi neprijetne doživljaje, ki ste jih doživeli med počitnicami. Da bodo sestavki napisani v prijetnem kramljanju in humorju, to zaupamo kar vam. Tudi naslov spisa vam kar napišemo, da si ne boste preveč pulili lase. Kar ta bo pravi: »Oh, te po¬ čitnice«. Vaš trud je seveda treba poplačati, zato bomo tri najboljše spise objavili in nagradili z 2000 in dvakrat po 1000 dinarji. Sestavki naj ne bodo daljši od tipkane strani. In še zadnji rok, do katerega bomo sprejemali spise: 20. avgust. Pa brez skrbi zaradi vaših podpisov. Na vašo željo bomo objavili prispevke tudi s psevdonimom, to je z izmišljenim imenom. Seveda ne smete pozabiti priložiti tudi pravi naslov, ker sicer ne boste prišli do zasluženega honorarja. Kar korajžno pobrskajte po svojih možganih. In veliko uspeha! Uredništvo Dim © ■r CftAfl NOTAANJS1B TOVARNE POHIŠTVA CERKNICA Informacije iz kolektiva za kolektiv Združevanje lesne in pohištvene industrije na Notranjskem Splošno stanje industrije v med¬ narodnem merilu kakor tudi v naši državi nam je jasno opisal v svojem ekspozeju tov. Tito. Med¬ narodni pogoji trgovinske izme¬ njave industrijskih artiklov so se od povojnega obdobja bistveno spremenili. Ne zadostuje več, da je izvoz našega industrijskega blaga močan samo z ozirom na velike količine. Najvažnejšo vlogo pri izvozu je pripisovati kvaliteti naših izdelkov. Razumljivo je, da bodo zaradi dobre kvalitete sle¬ dila vedno večja naročila. Naj¬ večja naloga proizvajavcev po¬ hištvenih in galanterijskih izdel¬ kov je dosegati v proizvodnji če¬ dalje boljše rezultate v kvalitetni izdelavi ter čim večje znižanje proizvodnih stroškov. Že v zadnji številki je »Glas Notranjske« omenjal potrebo po združevanju lesne industrije. Vzrokov za ta ukrep je več. Za¬ kon ekonomike in gospodarski faktorji na področju primarne in sekundarne predelave lesa nare¬ kujejo potrebo po bolj učinkovi¬ tih prijemih pri reševanju gospo¬ darskih problemov lesne in po¬ hištvene industrije. Dosedanja praksa je pokazala nekatere ne¬ pravilnosti. Te so: — neenotno nastopanje pohišt¬ vene industrije tako na domačem kot na tujem tržišču. Ker je iska¬ lo vsako podjetje Lesno-predelo- valne industrije preko izvoznih podjetij samostojno nova tržišča, je to vodilo do negativnih poja¬ vov posebno na zunanjem tržišču. Manjša podjetja so težko plasira¬ la svoje proizvode na tržišče. V mnogih primerih pa je prišlo do povsem nelojalne konkurence sa¬ mo zaradi tega, ker je imelo kako podjetje večje ugodnosti pri na¬ bavi surovin. Mnogokrat manjše podjetje ni moglo napraviti do¬ volj zahtevnih izdelkov. Proiz¬ vodnja lesnih artiklov ni mogla biti pravilno razdeljena po posa¬ meznih podjetjih. — Tudi po posameznih podjet¬ jih so se kazale kvarne posledice take gospodarske politike. Osnov¬ na proizvajalna sredstva, surovi¬ ne, stojni potenciali itd. niso bili pravilno razdeljeni. Med podjetji ni bilo prave povezave, medseboj¬ ne tehnične pomoči in skupnega reševanja najbolj perečih proble¬ mov. — Manjša podjetja so se borila z raznimi strokovnimi problemi. Tehnično usposobljenih moči je primanjkovalo. Znano pa je, da se mora sleherno podjetje stalno izpopolnjevati, iskati nove vire za povečanje in izboljšanje proiz¬ vodnje, za zmanjšanje izdelavnih časov, surovin in materialov. To zahtevajo neizprosna pravila eko¬ nomike na področju prav vsake industrije. Mnoga podjetja tega ne upoštevajo. Že staro pravilo pravi: »Kdor ne gre v korak s 'plošnim tonnienim napredkom v mednarodnem merilu, ta dolgo ne bo mogel uspešno kljubovati ved¬ no hujši konkurenci raznih pro¬ izvajavcev.« Vedeti moramo tudi to, da je razvoj tehnike na pod¬ ročju lesno-predelovalne industri¬ je zmeraj hitrejši. Pred vojno je bila izbira strojev zelo skromna. Imeli smo le najprimitivnejše stroje za najosnovnejše delovne operacije pri izdelavi lesnih izdel¬ kov. Po vojni pa je tempo razvoja različnih strojev in strojnih pri¬ pomočkov čedalje hitrejši. Skoro ni letnega velesejma ali kake dru¬ ge razstave lesne industrije brez novih tehničnih dosežkov, ki po¬ vzročajo pravo revolucjio v nači¬ nu tehnološke obdelave lesa. — Popolnoma ločeno poslova¬ nje lesno-industrijskih obratov je imelo še druge senčne strani. Ne¬ katera podjetja so plasirala na inozemsko tržišče artikle slabe kvalitete. Ravno taki primeri kva¬ rijo in zapirajo trg še ostalim proizvajalcem, katerih izdelki ustrezajo zahtevam inozemskega potrošnika. — Tudi proizvodni stroški ne¬ katerih proizvodov lesne indu¬ strije bi bili znatno manjš.i Če bi uredili krlišča hlodovine ter ren- tabilnejše žagarske obrate, bi pri¬ hranili cca 3—5000 din pri kubič¬ nem metru rezanega lesa. Samo poglejmo, kakšna škoda nastaja pri deponiranju hlodovine, kjer je les izpostavljen sončni pripeki, nevarnostim črvojedine samo za¬ radi nesodobne manipulacije hlo¬ dovine pred razrezom. Na Notranjskem proizvaja les¬ no embalažo in rezan les več ob¬ ratov; tako je proizvodnja raz¬ drobljena in tudi draga. Vpraša¬ mo se, ali more biti rentabilna proizvodnja rezanega lesa in em¬ balaže pri podjetju »Gaber« Stari trg s tako zastarelimi in odsluže¬ nimi strojnimi napravami. Takih primerov je še več ne samo pri primarni proizvodnji lesa temveč tudi pri izdelavi raznih galante¬ rijskih in drugih artiklov, ki tudi niso prilagojeni potrebam notra¬ njega, še bolj pa zunanjega trga. Zaradi omenjenih slabih strani individualnega nastopanja posa¬ meznih producentov lesno-prede- lovalne industrije na tržiščih, smo začeli proučevati nove metode in smernice proizvodnje lesnega sor- timenta. Na skupnih sejah ZK, SZDL, občinskega sindikalnega sveta, predstavnikov delovnih ko¬ lektivov smo sklenili združiti les- no-predelovalno industrijo No¬ tranjske. Ta ukrep narekujejo splošni zakoni ekonomike v go¬ spodarjenju s proizvajalnimi sred¬ stvi, katera morajo biti razdelje¬ na čimbolj racionalno, tako da je kvalitetni in kvantitetni rezultat proizvodnje čim boljši. Na ta na¬ čin bo naša lesna industrija na¬ stopala na zunanjem kot notra¬ njem trgu enotno. Tako bi se ce¬ lotno proizvodna program lahko smotrno porazdelil po posameznih poslovnih enotah, kjer bo možna specializacija izdelave artiklov po najnižjih cenah. Lesna industrija Notranjske sto¬ ji pred velikimi nalogami. Z zdru¬ žitvijo lesne industrije bomo bolj povezani med seboj in si bomo Sindikati po poslovnih enotah v našem podjetju so si med seboj napovedali tekmovanje v dosega¬ nju proizvodnih planskih nalog. Delavski sveti so namreč že spre¬ jeli gospodarski načrt podjetja, v katerem so si proizvajavci v okvi¬ ru podjetja sami naložili proiz¬ vodne naloge. Gospodarski pro¬ grami poslovnih enot so združeni v gospodarskem načrtu podjetja, na njihovi osnovi so izdelane kal¬ kulacije ekonomičnosti in renta- laže pomagali. Posamezni obrati bodo proizvajali artikle, ki so naj¬ bolj primerni za njihov strojni potencial, tehnološke postopke ih tehnično vodilni kader. Speciali¬ zacija izdelave artkilov ter med¬ sebojna pomoč je najbolj učinko¬ vito sredstvo za dosego proizvod¬ nih uspehov. Tudi slabo proučena delovna Sila predstavlja v podjetjih problem, ki ga bomo reševali samo z na¬ črtnim strokovnim izobraževa¬ njem ter priučevanjerh na določe¬ nih delovnih mestih. Najbolj uspešne so se pokazale do sedaj krajše strokovne diskusije nepo¬ sredno na delovnih mestih, po¬ sebno pri delu ob raznih strojnih napravah in strojnih pripomoč¬ kih. Največ j e težave so pri izbi¬ ri vrste izdelkov. Tržišče tudi ni dovolj raziskano. Raziskovanje tržišča bo veliko lažje, ako bo na¬ ša lesna industrija nastopala enot¬ no. Le tako bodo dosegli delovni kolektivi posameznih obratov z vztrajnim delom in prizadeva¬ njem še lepše rezultate kot do se¬ daj. I. F- bilnosti poslovanja, kakor tudi plana delitve dohodka. Delovni kolektivi podjetja so si torej z osnutkom in sprejetjem gospodarskega načrta naložili ve¬ like proizvodne naloge, vendar le doseganje planov zagotavlja ren¬ tabilnost podjetju in zvišanje osebnih prejemkov delavca do vi¬ šine, ki je za obstoj potrebna. Ker se mora sindikat boriti za izboljšanje življenjskih pogojev delovnega človeka, bo svojo de- Tekmovanje v doseganju planov OLAS NOTRANJSKE -© javnost še bolj usmerjal tja, kjer je ključ za doseganje pogojev za povečanje proizvodnje. S tekmovanjem med ekonom¬ skimi in poslovnimi enotami se je sindikat še aktivneje vključil v proizvodni proces in tako močno podprl akcije organov upravlja¬ nja. Pohvale in denarne nagrade najboljšim ekonomskih in poslov¬ nim enotam močno spodbujajo kolektive k večji storilnosti. Ra¬ zen tega zahteva tekmovalni si¬ stem natančne analize o gibanju proizvodnje, njenem obsegu in stroških. Delavec pri stroju bo lahko ugotovil, kdaj lahko vpliva na odpravljanje raznih zastojev v proizvodnji. Tekmovavne komisi¬ je pri sindikatu bodo poskrbele, da bodo vse napake pravočasno odpravljene. Organizacija tekmovanja: Tekmovanje sindikatov Bresta v doseganju in preseganju proiz¬ vodnih planov bo zajemalo: 1. Tekmovanje med ekonom¬ skimi enotami; 2. tekmovanje med poslovnimi enotami; Merilo tekmovanja med EE bo: 1. proizvodnost — količinsko doseganje proizvodnje v odnosu na delovno silo; 2. rentabilnost; 3. kvaliteta izdelkov. Nagrajena bo tista EE, ki bo v navedenih pogojih dosegla največ nad povprečjem skupnosti EE v poslovni enoti. Višino denarne nagrade bo v odnosu na število delovne sile v EE določil DS poslovne enote. Pri izvajanju bodo sindikati skupno z delavskimi sveti določili stalne oblike nagrajevanja. Višina na¬ grad bo nihala v skladu z višino presežka in v odnosu na število delovne sile po določeni lestvici. S' prejeto nagrado bo EE lahko poljubno razpolagala. V UO sindikalnih podružnic bo delovala posebna tekmovalna ko¬ misija. Strokovne službe v pod¬ jetju so dolžne preskrbeti komi¬ sijam točne podatke in analize o gibanju proizvodnje. Te podatke bi potem predsedniki EE posre¬ dovali delovnim zborom EE na proizvodnih sestankih, ki bodo vsakih 10 dni. Po potrebi pa tudi tedensko. Tu bomo zbirali mne¬ nja, predloge in zahteve delovne¬ ga kolektiva in ugotavljali vzro¬ ke morebitnega nedoseganja pla¬ nov. Tekmovalna komisija bo anali¬ zirala, če so vse napake pravo¬ časno odpravljene, oziroma če se njihovi sklepi pravočasno in do¬ volj progresivno izvajajo. Če ne bi hoteli sodelovati, bo sindikat zahteval, da skličejo izredne seje DS, ki bi vprašanje proučili in krivce kaznovali. Enkrat v mesecu bo sindikalni odbor podružnice razpravljal o tekmovanju. Pregledal bo uspehe posameznih EE v preteklem me¬ secu in na osnovi zaključnih po¬ datkov podelil nagrado najboljši ekonomski enoti. V poslovnih enotah, kjer je več kot pet EE, bosta nagrajeni dve EE. Tekmovanje med FE bo pote¬ kalo enako kot med ekonomskimi enotami: 1. mesečni pregled uspehov; 2. mesečne nagrade bodo le v obliki priznanja in pohvale, de¬ narno nagrado pa bodo podelili le najboljši PE v letu; 3. Merilo za tekmovanje bo ra¬ zen proizvodnosti še prodaja in izvoz. Pohvale in nagrade sindikalnim podružnicah poslovnih enot bo na podlagi natančnih podatkov, ki jih morajo pravočasno preskrbeti strokovne službe, podelil sindikat Bresta. Ta bo tudi stalno obve¬ ščal sindikalne podružnice o uspe¬ hih PE in operativno spremljal delo tekmovalnih komisij po EE. Nedvomno tako akcijo sindika¬ ta ocenimo lahko kot pozitivno-. Tako bomo dosegli večjo pro¬ duktivnost, uspešno razvijali na¬ še gospodarstvo in dvignili druž¬ beni standard. V2 MLADINEC, KI SI KONČAL OSEMLETNO SOLSKO OB¬ VEZNOST, ALI SI SE ODLOČIL, KAM BOS SEL SEDAJ? V NAŠEM PODJETJU TE SPREJMEMO. PODJETJE BO SKRBELO ZA TVOJ NADALJNJI RAZVOJ. ČE BOS IMEL INTERES IN NAGNJENJE ZA LESNO STROKO, TE BO PODJETJE POSLALO NA TEČAJ ALI POKLICNO SOLO, tako da IMAŠ možnost PRIDOBITI POKLIC ZA DOLOČENO PODROČJE DE¬ LA V LESNI STROKI. CE IMAŠ ŽELJO OSTATI V DOMAČEM KRAJU PREMISLI! Pogonski servis v podjetju »Brest« sprejme več STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV v redno delovno razmerje Zainteresirani kandidati naj pismeno vlože prijave, ali naj se osebno zglase pri upravi Pogonskega servisa v Cerknici Počastitev Dneva borca v »Brestu« V počastitev 4. julija — Dneva borcev je sindikalni odbor pod¬ jetja »Brest« Cerknica organiziral sprejem članov ZB podjetja in sicer v torek, dne 3. 7. 1962 v pro¬ storih delavske restavracije to¬ varne pohištva Cerknica. Tega srečanja se je udeležilo okrog 100 članov ZB. V zelo pri¬ jetnem vzdušju so se borci pogo¬ varjali in obujali spomine na tež¬ ke dni ljudske revolucije, o do¬ življajih med borbo, o življenju in delu borcev v sedanjem obdob¬ ju. O življenju borcev v podjetju so se pogovarjali s predstavniki sindikata in organov upravljanja. Predsednik sindikata podjetja je v pozdravnem govoru dal prizna¬ nje borcem za zasluge, ki jih ima- Skrb za vzgojo operativnega kadra Poslovanje in gospodarjenje vsakega podjetja je odvisno od sposobnega strokovnega kadra, ki zna pravočasno in dosledno reše¬ vati nastalo problematiko. V na¬ šem podjetju čutimo, da je pre¬ obremenjen operativno strokovni kader, saj je le-ta odgovoren tudi za 80 delavcev v oddelku. Mnogim oddelkovodjem manjka strokovne¬ ga znanja, predvsem pa ne znajo delati z ljudmi. Zato se je naše podjetje odločilo, da bo pošiljalo mlajše inštruktorje — oddelko- vodje in sposobne delavce v šolo za industrijske delovodje. Sedaj obiskuje šolo za industrij¬ ske delovodje lesne stroke 6 de¬ lavcev iz podjetja. Tako bomo do¬ bili dober operativni kader. V le¬ tošnjem letu je UO podjetja po¬ trdil plan štipendiranja kadrov in mislimo poslati še 15 delavcev iz podjetja v šolo za industrijske delovodje lesne stroke. Sola za industrijske delovodje lesne stroke traja dve leti. V šoli ljudje dobijo precej teoretičnega in praktičnega znanja, kar jim pomaga pri uspešnem delu v pro¬ izvodnji. Taka oblika izobraževanja za¬ poslenih ljudi je primerna, ker je v programu šole zelo veliko prak¬ tičnega dela. Slušatelj šole po za¬ ključnem letniku pride na prakso v podjetje. Prakso pa mora vršiti po natančno predpisanem progra¬ mu šole. Spoznati mora proizvod¬ njo in organizacijo podjetja. Slu¬ šatelji med prakso pišejo dnev¬ nik in rešujejo naložene naloge, ki jih morajo po 1 zaključni praksi predložiti šoli. Podjetje hoče imeti strokovno sposoben operativni kader, ker je odvisno od tega kadra dobro po¬ slovanje podjetja. Delovodski kader v podjetju mora biti predvsem organizator proizvodnje. Za strokovno obvla¬ danje določenega področja v od¬ delku ali v ekonomski enoti, naj bi bili odgovorni specializirani de¬ lavci po določenih področjih de¬ la, ki bi lahko razbremenili in¬ štruktorje. V republiškem merilu pripravljajo poklicne šole. Misli¬ mo, da bomo kmalu dobili to¬ vrstni strokovni kader. Z rešitvijo tega problema bo rešen marsikateri problem, zlasti pa bodo ekonomske enote dobile kvalitetnejšo delovno silo. M. S. Kako dela in živi mladina Že samo bežen sprehod skozi posamezne obrate podjetja Brest bo zapustil vtis, da na delovnih mestih prevladuje mladina. Ve¬ mo tudi, da je tam, kjer živi in dela mladina, po delovnem času vedno veselo. Idej je vedno to¬ liko, da primanjkuje prostora in da v letu ni dovolj nedelj in praznikov, da bi vse to lahko postavili v letni koledar. Dela¬ mo in smejemo se torej z veli¬ kim poletom in mladostnim za¬ nosom. Upam, da sem uspel pričarati sliko, kako naj bi mladina delala in lahko samo zaključim, da kaj takega v Cerknici še ni bilo. Po drugi strani pa tudi ne smemo trditi, da mladina popolnoma nič ne dela. Vendar pri vsakem delu (oz. akciji) vidimo samo neka¬ tere, tako da se izgubi občutek masovnosti in organiziranosti. Mišljenje, da mladinska organi¬ zacija ne more uspešno delati zato, ker se jih mnogo vozi z av¬ tobusi in ker so drugi zaposleni v popoldanskem času še doma, moramo takoj zavreči kot neute¬ meljeno. V Cerknici in Dolenji vasi imamo samski dom, v kate¬ rem živi približno 50 mladincev, ki živijo v skrbnem brezdelju in jih je zelo malo med njimi, ki bi sodelovali v skupnih akcijah. Po nedavnih mladinskih kon¬ ferencah po naših poslovnih eno¬ tah je bilo čutiti, da mladina hoče delati, če je vodstvo aktiva iznajdljivo in daje vzgled vsem ostalim. Ni dovolj, da napišemo samo program dela, ki se zgubi nekje med prahom naših tovarn. jo tako pri delu kakor tudi pri upravljanju, saj imajo ravno oni mnogo zaslug za tako vidne re¬ zultate pri razvoju našega pod¬ jetja. V spomin na to srečanje je sin¬ dikat poklonil vsakemu članu ZB knjigi Naši Španci in Vražji vrtec s posvetilom. Na koncu so vsi borci izrazili željo, da bi se taka srečanja or¬ ganizirala vsako leto, saj je tako srečanje priznanje oziroma izraz pozornosti generaciji, katera je dala ogromne žrtve in napore za nov družbeni red, v katerem je življenje delovnega človeka res vredno življenja. K J PODKOMITE LMS ZA LOŠKO DOLINO Občinski komite Cerknica je te dni ustanovil v Starem trgu pod- komite LMS za področje Loške doline. Namen ustanovitve pod- komiteja je, da bi mladinsko živ¬ ljenje na tem področju kar naj¬ bolj poživili, koordinirali delt. med mladinskimi aktivi, kakor tudi ustanovili nove mladinske aktive, kjer so dani pogoji. Tako je podkomite LM že zahteval programe od vseh mladinskih ak¬ tivov na področju Loške doline in gotovil, da bi lahko ustanovili mladinske aktive: trgovsko pod¬ jetje »Ulaka«, gostinsko podjetje in KZ Loška dolina skupaj in Gozdni obrat in lovišče Snežnik pa skupaj. Vodstvo aktiva mora biti odgo¬ vorno za izvajanje tega progra¬ ma. Iz postavljenih programov pa čutimo, da bo treba zaintere¬ sirati mladino ne samo za za¬ bavo, ampak tudi za idejno-oo- litično in drugo izobraževalno področje. Za sedaj bi lahko mo¬ goče kot izjemo navedli mla¬ dinski aktiv na »Iverki«, ki se je zavezal, da bo organiziral štiri predavanja s področja delavske¬ ga samoupravljanja in dela sindi¬ kata. Zavedati se moramo tega, da samo delo v tovarni za mladinca še ne sme biti prvo in zadnje, ker bo v takem primeru zaostal in ne bo sposoben slediti hitre¬ mu razvoju našega gospodarstva in sploh vsega življenja. Kot tak tudi ne bo sposoben aktivno so¬ delovati v našem gospodarskem življenju kot član delavskega sve¬ ta ali upravnega odbora, ko mu bo delovni kolektiv zaupal to ča- © GLAS NOTRANJSKI II KCIEKIIVA «K.€WIN€F > l./t§TIMJt~ «L©t iiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii; iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Obširni program sindikalne organizacije ^'mdTv 109 *" Komaj dva meseca je minilo od občnega zbora sindikalne organi¬ zacije podjetja. Program dela pa je bil na podlagi poročila in raz¬ prave dokončno sestavljen šele pred nedavnim in dostavljen v pretres centralnemu sindikalnemu odboru. Tako predvideva program dela vrsto pomembnosti zlasti v današnjem razvoju in sistemu go¬ spodarjenja. Do sedaj lahko ugotovimo, da je bila premajhna povezava med obratnimi sindikalnimi odbori, preveč so bili prepuščeni sami se- V razdobju 6. mesecev, to je od 1. januarja do 30. junija 1962 je izplačanih kot nadomestilo za bolezni do 7 dni 1,071.232 din. V tem času je izgubljenih 2012 dni in če vzamemo, da ima vsak dan 8 delovnih ur, torej 16.096 delov¬ nih ur. Zanimiv podatek, koliko je izplačal zavod za socialno za¬ varovanje za bolezni nad 7 dni v prvem polletju članom našega kolektiva. Boleznine znašajo 3 mi¬ lijone 412.734 din za 5767 dni, pre¬ računane v ure (delovni dan 8 ur) znese 46.136 delovnih ur. Poleg tega je podjetje utrpelo škodo zaradi nesreč pri delu in sicer: za lahke nesreče (za lahko smatramo nesrečo, katere posledi¬ ce ne trajajo več kot 7 dni) skup¬ no 136 dni ali 1088 delovnih ur, za težke nesreče (za težko sma¬ tramo nesrečo, katere posledice trajajo več kot 7 dni) 276 dni ali 2208 delovnih ur. Ker po izraču¬ nu (izračun se vrši po posebnem ključu) močno presegamo dajatve za razne boleznine, nam zavod za socialno zavarovanje posebej za¬ računava dodatni prispevek. Ta prispevek se je v razdobju od 1. januarja do 30. junija gibal v višini 4 %, obračunava pa se od Bravci pišejo Odpadke, ki nastanejo pri izdel¬ kih iz plastične mase, zažgemo, ker jih ožgane ali umazane ne moremo znova uporabiti. Vsi ve¬ mo, da je plastična masa hitro vnetljiva, zato jo ne smemo za¬ žgati blizu obrata, ker bi že majh¬ na neprevidnost lahko povzročila veliko škodo. Ker teče nedaleč od obrata voda, zažgemo odpadke po navadi tamkaj. Bilo je nekega junijskega dne. bi. Zato bodo v bodoče vabili na seje centralnega DS tudi predsed¬ nike obratnih sindikalnih odbo¬ rov, sej OSO pa se bodo udeleže¬ vali tudi člani centralnega sindi¬ kalnega odbora. Vsekakor pa bo potrebno več harmonije, boljših medsebojnih odnosov in sodelova¬ nja med EE, razna nesoglasja pa naj bi sproti reševali. Ravno tako bo potrebno stalno spremljati EE z ozirom na rast osebnih dohod¬ kov, kajti za dosego večjih oseb¬ nih dohodkov bo potrebna večja storilnost. čistih osebnih dohodkov (brez bo¬ leznin in dodatkov za ločeno živ¬ ljenje). Mesečno smo morali od¬ vajati dodatni socialni prispevek od 355.083 din do 726.896 din. Skupna vrednost izrednega pri¬ spevka pa znaša za prvo polletje 2,944.962 din, kar je precejšnja vsota. Ce bomo plačevali tako vi¬ soke zneske do konca leta, bo od¬ vedenih, cca 6 milijonov din po¬ sebnega prispevka. O tem je potrebno resno pre¬ misliti in ukreniti vse potrebno, da dodatni prispevek zmanjšamo na minimum, ali pa se sploh uki¬ ne. O tem naj razpravljajo organi podjetja — razpravlja naj kolek¬ tiv. Priporočamo organom uprav¬ ljanja, da ugotovijo, kaj bi bilo potrebno ukreniti, da bi se rešili obveznosti plačevanja dodatnega socialnega prispevka. Člane kolektiva, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih me¬ stih pošilja podjetje na okreva¬ nje. Tako bo do septembra mese¬ ca odšlo na okrevanje 25 članov. Obširni program dela sindikal¬ ne organizacije bomo prav goto¬ vo uresničili ob sodelovanju in pomoči vseh članov kolektiva. Deževalo je. Neka delavka iz na¬ šega obrata je odnesla odpadke 5 m daleč od obrata in jih zažga¬ la. Poleg ognja je bil kup desak. Sreča je bila, da ni pihal veter in pa dež je rahlo rosil. Pri seži¬ ganju je dva metra visok plamen objemal veje bližnjih dreves. Stranka, ki stanuje v bližini, je prva opazila ogenj in hitro obve¬ stila vratarje in oddelkovodje, ki so ogenj takoj pogasili. Spričo decentralizacije delav¬ skega samoupravljanja je še po¬ sebno važno obveščanje. Zato bo potrebno organizrati službe tako, da bodo mesečno dostavljale sin¬ dikalni organizaciji poročila o gi¬ banju proizvodnje in gospodarje¬ nju v podjetju, da bo le-ta vsaj mesečno seznanjala svoje član¬ stvo po ekonomskih in obračun¬ skih enotah. Sindikalna organiza¬ cija bo tesno sodeloval tudi z iz¬ obraževalnim centrom p>odjetja, posebno pri sestavi programa iz¬ obraževanja za sezono 1962-63. Do sedaj se je celotni sindikalni odbor ukvarjal z dobavo ozimni¬ ce, kulturnim delom itd. Te pa so sedaj prevzele posamezne komisi¬ je in odbori pri centralnem sin¬ dikalnem odboru. Odbor za letovanje ima pre¬ gled nad poslovanjem počitniške¬ ga doma in organizira poleg 10- dnevnega letovanja tudi enodnev¬ ne izlete vsakih 10 dni. Na ta na¬ čin se cena prevoznih stroškov izletnikov, kakor tudi članov ko¬ lektiva, ki letujejo, precej zniža¬ jo. Komisija za pripravo ozimnice bo v jesenskih mesecih dobavila za člane kolektiva sadje in zele¬ njavo. Te dni pa so člani kolek¬ tiva že dobili 100 ton premoga. Dramska skupina bo v povezavi z aktivom LMS uprizorila v zim¬ ski sezoni tudi dve igri. S prehodom v drugo polletje 1962 se oziramo po uspehih, ki so bili doseženi in se vprašujemo, kaj bi še lahko dosegli, če ne bi bilo težav, ki so vplivale na pro¬ izvodnjo. Kljub vsem zastojem zaradi električne energije, bolezni in te¬ žav z materialom za proizvodnjo, z delovno silo in z nepopolnim izkoriščanjem strojnega parka, je bil dosežen dokaj dober uspeh. Plan realizacije za leto 1962, ki Nehote sem se spomnila tudi na dogodek pred pol leta, ko so v ve¬ ži začele tleti cunje. Nihče ni vzel tega resno — mislili so, da tli cigaretni ogorek, pa bi lahko prišlo do požara. Vsak delavec ali delavka bi se morala zavedati ve¬ like odgovornosti pred skupnostjo in pomisliti, da obrat plastike v Pudobu reže kruh 89 ljudem. Kovinoplastiki Lož Že nekaj dni visijo po obratih mali lični zabojčki z odprtino in napisom »Moji predlogi«. Posta¬ vili smo jih na splošno željo ko¬ lektiva, saj 'ima vsak delovni člo¬ vek pravico, da pove svoje miš¬ ljenje in predlaga spremembe v podjetju. Ta način izražanja splošnega mnenja so uvedli že v mnogih podjetjih in povsod po¬ ročajo, da so s tem izboljšali de¬ lovno storilnost, kakor tudi teh¬ nološki postopek izdelave in or¬ ganizacijo proizvodnje. Mnogi so mislili, da je delavec neuk in da zato ne more dajati pametnih predlogov, vendar vi¬ dimo, da delavec najbolj pozna svoj stroj in tudi ve, kje so skrite rezerve časa pri delovnih opera¬ cijah. Želja delovnega kolektiva pa je, da bi bil vsak pameten predlog nagrajen. To bi dvignilo delovno zavest in vplivalo na vsa¬ kogar, da pove svoje mnenje, to bi se gotovo odražalo v izboljša¬ nju proizvodnje pri opravljanju nepravilnosti pri delitvi osebne¬ ga dohodka in raznih trenj med kolektivom. Seveda pa ne bi smeli dajati pikre, neresne jn neumestne pred¬ loge in pripombe, kar bi povzro¬ čilo, da bi postali zabojčki le ka¬ men spotike. je bil dokaj realno postavljen, je bil prekoračen v prvem polletju za cca 6,4%. Proizvodnja okovja je dosegla plan v prvem polletju le 94 %, predelava plastičnih mas pa je prekoračila proizvodni plan za 14,3 %. To je odraz stalnega izpopolnjevanja organizacije in tehničnih izboljšav. S popravkom plana, ki ga je sprejel CDS, se je celotni proiz¬ vodni plan povečal za 18,4 % in je dosežen v prvem polletju 90 % uspeh. Iz vsega tega vidimo, da bo po¬ trebno v drugem polletju dvigniti storilnost in popraviti vse zamu¬ jeno. PRACTIKA »Ti, Janez, v današnji številki pa ni nobene slike iz Kovinopla¬ stike, saj smo vendar kupili »Practiko« za osemdeset jurjev« »Veš Tone, to je pa zato, ker smo preveč praktični in čakamo, da bo enkrat pozimi cel film po¬ slikan in šele potem ga bomo lah¬ ko razvili«. Zakaj dodatni socialni prispevek? Marsikaterega člana bo zanimalo, koliko in zakaj je podjetje plačalo rednih prispevkov zi bolezni in koliko je socialni pri¬ spevek. Lahko bi prišlo do požara Uspeh prvega polletja BREST — TOVARNE POHIŠTVA PRVA POMOČ Nuditi prvo pomoč, pomeni po¬ magati človeku, ki je v življenj¬ ski nevarnosti. Do tega pride na dva načina: 1. Telesne poškodbe, ki so po¬ sledica nesreč. 2. Nagla obolenja. V obeh primerih moramo hitro pomagati. Največkrat pri nezgodi bolnik močno krvavi, si zlomi kost, rani ali pa si izpahne kak ud. Od tega, kako nudimo pone¬ srečencu prvo pomoč, je odvisen ves nadaljnji potek zdravljenja. Cesto pa tudi življenje delavca. Da bi poškodovanemu delavcu čimprej in čim uspešnejše nudili prvo pomoč, nameravamo v pod¬ jetju »Brest« izpopolniti že po¬ stavljene omarice, v nekatere ob¬ rate in delavnice pa jih postaviti na novo. Prav tako nameravamo usposo¬ biti nekaj delavcev na tečaju za prvo pomoč. V tem tečaju bodo delavci spoznali, kako pomagati pri zadušitvi, krvavitvah, naglih obolenjih, ranah, zlomu kosti, po¬ škodbah z električnim tokom itd. Če hočemo, da je naše delo res uspešno, moramo vedeti ne samo »kako« temveč tudi »zakaj« pride do poškodbe, zato bodo tečajniki spoznali tudi zgradbo človeškega telesa. Predno nudimo prvo po¬ moč, moramo spoznati tudi, v kakšnem stanju je poškodovanec ali bolnik. Tečaj se bo pričel v je¬ seni, ko bodo končani dopusti. Do takrat pa upam, da bomo uredili tudi glede zaposlenosti tečajnikov, kajti tečaj bo moral po pravilih RK trajati 60 ur. Zavedati se moramo, da je ena osnovnih nalog pomagati človeku, ko je ek) moči najbolj Eotreben in tako doseči tudi boljšo proizvod¬ njo. FB GLAS NOTRANJSKI Vozil po zemlji sem naši... Ko sem ga obiskal, je počival v senci. Pri srcu ga je nekaj tiščalo. Gospodar je odšel po zdravilo k bencinski črpalki na Rakek. Ta čas sem izkoristil in poprosil najstarejšega obča¬ na in verjetno tudi najstarejšega Slovenca za intervju. Ve, da so ljudje našega kova sitni in, da kmalu ne odnehajo, zato je brez oklevanja začel: »Rojen sem daleč od mojega bivališča, v Ameriki. Takrat so pisali leto 1928. Svoje dni sem bil zelo eleganten in cenjen. Dali so mi ime Ford. Zaradi mojih odlik in sposobnosti so pozneje dali moje ime vsem sorodnikom. Se danes je moj rod žilav in ko¬ renit. Posebno mladi so se raz¬ množili in postali pravi gizdalini. Ko so me pripeljali v Cerknico, sem izbral za lastnika Antona Zgonca. Ker je bil izdelovavec brezalkoholnih pijač, sem mu brez skrbi zaupal kariero. Se da¬ nes sva velika prijatelja. Ljudje naju dobro poznajo in zato sem morda dobil vzdevek »Zgončeva limuzina«. Pri tolikih letih vaši sovrstniki niso kaj prida in se le s težavo premikajo. Kako je pa kaj pri vas? »Navzdol se poženem tudi čez 60 km na uro, po ravnem sem za¬ dovoljen kar s 50. Pri 100 km me nažeja za 25 litrov močnega. Pa ne mislite, da sem že kaj oslabel. -Ej Seveda sem jih. Kar 450.000 sem jih naštel in le enkrat me je za¬ neslo' v generalno popravilo.« Imate trenutno kakšne težave? »Izgleda, da ljudem moja fizi¬ ognomija ne ugaja. Zaradi teh pomislekov imam težave pri re¬ gistraciji. Celo modernizirati sem se moral s tistimi lučmi od stra¬ ni, pa tudi ročni brisač stekla je spravil gospodar v arhiv. Danes da človek vse preveč na zuna¬ njost, na srce vsakdo pozabi. To je pri meni še odlično.« Pri vratih se je pokazal 56-let- ni gospodar Anton Zgonc. Vedel sem, da je s tem konec najinega razgovora. Zadnje vprašanje je veljalo torej gospodarju. Ste zadovoljni s Fordom? »Sem in še kako. Delal je vse¬ skozi in se do danes ni mnogo spremenil. Vozi še vedno s polno paro in se zato še ne nameravam posloviti od njega.« Nisem ju več motil. Zdravilo je prišlo in dela ne smemo zane¬ marjati. Dim Z gospodarjem A. Zgoncem se najbolj razumeta. Dolgoletno prija¬ teljstvo ju je napravilo nerazdružljiva Na svoja ramena naložim tudi po 2000 kg bremena.« Kje ste bili med vojno? »Že pred letom 1941 sem bil ujetnik. Prav v Senovo so me od¬ vlekli. Gospodar nj pozabil na¬ me. Od tam me je kar s konji od¬ vlekel do Ljubljane, naprej do doma sva bila pa že hitrejša. Z doma sem odšel v partizane. V Steberku sem zopet postal plen Nemcev. Gospodar me je pozneje našel na Vrhniki pri Ljubljani in lahko si mislite, snidenje je bilo veselo.« Kakšno delo ste opravljali na svobodi? »Križaril sem okrog Snežnika, Žužemberka in Kočevskega ter prevažal izkopance. Pozneje sem vozil mleko in seveda gospodar¬ jeve izdelke, na katere sem bil vselej ponosen. Vedno sem bil pripravljen na vsako vožnjo. Upo¬ rabljali so me za ribarjenje, lov in celo 40 pionirjev prometa sem vzgojil pri prvem tečaju šoferjev piri nas,« Vidim, da ste dosti potovali. Ste morda beležili kilometre? Padalski tečaj pri ljudski tehniki V zadnjem času postaja ljudska tehnika med najbolj aktivnimi društvi v občini. Težave sprosto- ri in denarnimi sredstvi so veči¬ noma prebrodili. Imajo še veliko načrtov in njihovo dosedanje delo je porok, da jih bodo uresničili. Predstavnik društva Slavko Štrukelj z Rakeka je povedal, da nameravajo ob sodelovanju pilot¬ ske šole v Postojni organizirati padalski tečaj. Zaželeno je, da bi se prijavilo za tečaj čimveč mla¬ dine. Postojnska pilotska šola je pripravljena pomagati, da bi ta pri nas še mlada panoga dobila kar največ privržencev. Predsed¬ nik Slavko Štrukelj je vodstvo društva se trudi, da bi dobili pro¬ stor za športno letališče na Cerk¬ niškem jezeru, kjer bi lahko or¬ ganizirali tečaje. Za začetek na¬ meravajo prirediti letalski miting, kjer bi sodelovali klubi iz cele Slovenije. MaD 0 34-letni Ford ima vedno dovolj občudovavcev med domačini. Kar poglejte! Tudi v garaži nima miru Telesna vzgoja in šole V primerjavi s športno dejav¬ nostjo pred vojno in prva leta po vojni je športno delo danes manj živahno. Kljub bogati tradiciji na¬ predka nismo opazili. Čeprav je ravno šport med tistimi področji, ki potrebujejo denarne podpore, sedanje pomanjkanje denarja ne bi smelo biti edino opravičilo za upadanje športnega življenja. Vendar položaja ne smemo gle¬ dati prečmo, ker je tako tudi v večini drugih občin. Za vsako društvo je značilno, da doživlja vzpone in padce. Žal pa moramo ugotoviti, da nekate¬ ra društva pri nas niti zaživeti ne morejo, vsaj tako ne, kot priča¬ kujemo. Cerkniško društvo se trudi za vsestranski razvoj telesne kulture. Pripravili so plavalni tečaj na Cerkniškem jezeru pod vodstvom inštruktorja Tomaža Skuka. Obi¬ skovalo ga je okrog 25 mladincev, ŠE LETOS BO REŠENIH 600 PROŠENJ Na referatu za delo se je v le¬ tošnjem letu nabralo 600 prošenj za uveljavitev delovne dobe. Ko¬ misija ima polne roke dela, ker je včasih potrebno zasliševati tudi do 30 prič za uveljavitev delovne dobe posameznim osebam. Največ prošenj vlagajo aktivisti in ude¬ leženci NOB, le-ti pa bodo pred¬ vidoma že v letošnjem letu vsi dobili odločbe o priznanju delov¬ ne dobe. Ta problem bo v prihod¬ njem obdobju odpadel, ker so skoraj vsi upravičenci vložili prošnjo za priznanje delovne do¬ be. Komisija se bo morala v pri¬ hodnje večkrat sestajati, če hoče hitro rešiti zahteve prosivcev. FrT PRESKRBA S KRUHOM BO BOLJŠA Svet za blagovni promet je na svoji seji, kateri so prisostvovali tudi predstavniki podjetij: valjčni mlin Cerknica in pekarije Stari trg, sprejeli sklep, da se združita ti dve podjetji. Združeno podjetje bo lahko zadovoljilo potrebe ob¬ čanov po kruhu. Sedanje stanje pa je nevzdržno. Valjčni mlin prodaja moko trgovini, le-ta pa pekariji. Pri taki obliki poslova¬ nja ne moremo pričakovati bolj¬ ših rezultatov, zato je sklep sve¬ ta popolnoma utemeljen. Prizadeti kolektivi so že razpravljali o združitvi in se z njo strinjajo. FRT ki so pokazali veliko zanimanje za to vrsto športa. Športnemu društvu iz Rakeka se obetajo boljši časi, ko ba adap¬ tirana telovadnica v bivših pro¬ storih Kovino-servisa. Nogometno moštvo dosega z ozirom na zame¬ njavo igravcev zadovoljive rezul¬ tate. Kegljači pa bodo čim prej potrebovali dvostezno kegljišče. Telesno-vzgojno društvo v Sta¬ rem trgu je zopet zaživelo. Upa¬ mo, da bodo začeto delo tudi uspešno nadaljevali. Športna društva životarijo tam, kjer niso povezana s šolo. Ko go¬ vorimo, da sta dve uri tedensko, ki sta predpisani za telovadbo', od¬ ločno premalo, ne pomislimo', da bi lahko v društvih vse to 1 poceni nadoknadili. Dokler ne bodo šole organizirano napotile mladino v športna društva, toliko časa tudi ne bo množičnosti. Ce pa ni mno¬ žičnosti, tudi ni kvalitete. Samo medicinsko ugotavljanje, da je naša mladina podpovprečno raz¬ vita, še nikakor ni prineslo izbolj¬ šav. In končno si sami priznaj¬ mo: pomanjkanje denarja ne mo¬ re opravičiti tega položaja. Imamo telovadnice, igrišča, športne naprave in še marsikaj — vse to je veljalo težke milijone. Imamo pa tudi — slabo razvito maldino. MaD KLUBSKO ŽIVLJENJE NA RA¬ KEKU Potrebo po klubskem. življenju smo na Rakeku čutili že dalj časa. Mladinski aktiv se je tega pro¬ blema nedavno lotil in priznati je treba, da je uspel. Sedaj se mladina enkrat tedensko v veli¬ kem številu zbira v klubski sobi, kjer imajo televizor in gramofon. Potrebno bi bilo pritegniti k delu še glasbeno šolo in kulturno pro¬ svetno društvo in tako bi postal program pestrejši. MaD »GLAS NOTRANJSKE« izhaja mesečno — Izdaja ga Obč. odbor SZDL Cerknica — Ureja ured. odbor — Glavni in odgovorni urednik: Danilo Mlinar — Člani uredništva: Slavko Berglez, Franc Tavzelj, Dane Mazi, Milan Strle in Anton Koščak — Tehnični urednik: Janko Novak — Korek¬ tor: Sonja Verbec — Tisk: CZP »Kočevski tisk« Kočevje — Letna naročnina 240 din — Rokopisov in risb ne vračamo © GLAS NOTRANJSKI Turistična transverzala Avto-moto društvo Ljublja¬ na je organiziralo turistično transverzalo z namenom, da bi čim več članov ali turistov ob¬ iskalo 12 različnih krajev v Slo¬ veniji, ki še niso tako znani. Vsak, ki se odloči, da bo obiskal vseh 12 krajev, ki jih predvideva transverzala, mora v obiskanem kraju dobiti poseben žig kot do¬ kaz, da je resnično bil v tistem kraju. Ko turist obišče vse kra¬ je, predloži žigosano potrdilo av- tomoto društvu v Ljubljani. Pr¬ vih 50 članov bo prejelo spo¬ minske plakete, ostali pa spo¬ minske diplome. V turistično transverzalo je vključen tudi Stari trg. V pisarni turističnega društva Loška doli¬ na (pri Tomcu) bo dobil vsak turist poseben žig, istočasno ga bodo seznanili z znamenitostmi kot so: spomenik na Ulaki, grad Snežnik, izvir Obrha, Križna ja¬ ma itd. Do sedaj je dobilo žig v Sta- KINO CERKNICA: 2. 8. italijan¬ ski film »Pekel v mestu« ob 20.30 uri; 4. 8. amer. barvni film »Vikingi« ob 20.30 uri; 5. 8. ameriški barvni film »Trnjulči- ca« ob 15. uri; 5. 8. am. barvni film »Vikingi« ob 18. in 20.30; 9. 8. italijanski film »Mladi možje« ob 20.30 uri; 11. 8. indij, barvni film »Kraljica Janija«, ob 20.30 uri; 12. 8. indijski barv. film »Kraljica Janija« ob 15. uri; 12. 8. ob 18. in 20.30 uri ameriški film »Gigi«; 16. 8. ob 20.30 uri jugosl. film »Martin v oblakih«; 18. 8. ob 20.30 uri sovjetski barvni film »Tihi Don I. del«; 19. 9. ob 15. uri sovjet¬ ski film »Tihi Don — I. del«; 19. 9. ob 18. in 20.30 uri italij. barvni film »Škandal na plaži«; 23. 8. ob 20.30 uri jugoslovanski film »Viza zla«; 25. 8. ob 20.30 uri sovjetski barvni film »Tihi Don« — XI. del; 26. 8. ob 18. in 20.30 uri francoski film »Afera rem trgu že precej turistov zlasti ob nedeljah in praznikih. Tekmovanje bo trajalo do je¬ seni 1963. leta. S. B. Mladinci na taborjenju Tudi letos je organizirano ta¬ borjenje obveznikov predvojaške vzgoje občin Cerknica in Ribnica. Ti mladinci taborijo v Ravnah na Blokah, kjer so za to posebej ure¬ jeni prostori. Taborjenje je orga¬ nizirano v treh izmenah, traja 14 dni, v vsaki izmeni pa je 50 mla¬ dincev. Poleg svojega obveznega programa imajo na programu še razne kulturne in športne prire¬ ditve. Redno imajo politična pre¬ davanja in spoznavajo se tudi z dogodki doma in po svetu. Preda¬ vatelji so rezervni oficirji, orga¬ nizator taborjenja pa sta organi¬ zaciji ZROP Cerknica in Ribnica. FRT Nine«; 26. 8. ob 15. uri sovjetski barvni film »Tihi Don« — II.. del; 30. 8. ob 20.30 uri indijski film »Večna želja«. STARI TRG: 4. 8. japonski film »Poslednje žene Sajpana«; 4.-5. 8. jugoslov. barvni cinem. film »Nevihta«; 8. 8. nem. film »Ne¬ dokončana zgodba«; 11.—12, 8. ameriški barvni cinem. film. »Plesalke«; 15. 8. francoski film »Veliki poglavar«; 18.—19. 3. ameriški vojni barvni cinem. film »Obračun na Atlantiku«; 22. 8. ameriški film »Tetovirana roža«; 25.-26. 8. ameriški wa- stem barvni cinmaskop. film »Visoki tujec«; 29. 8. španski, film — drama »Smrt kolesarja«. Predstave: v sredno in soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 15. in 20. uri, vsako soboto in nedeljo po¬ leg filma filmske novice, vsako sredo pa kratek zabavni ali po¬ učen film. Na 1114 m visoki planini Slivnica nad Cerknico je še vedno vse po starem. Slika prikazuje upogjnene hrbte prostovoljcev z lanske de¬ lovne akcije pri planinski koči Taborniki na Goričici ■Društvo prijateljev mladine je is sodelovanjem učiteljstva osnov¬ ne šole v Cerknici organiziralo taborjenje na Goričici ob Cerkni¬ škem jezeru. V ponedeljek, 16. ju¬ lija je kljub oblakom, dežju in mrazu, ki nas v letošnjem poletju prepogosto obiskujejo, na Goričici zraslo majhno naselje. V prvi iz¬ meni tabori 15 mladincev, mla¬ dink in pionirjev pod vodstvom 'tov. Konrada Kneza in tov. Ma¬ tilde Mele. Mislimo organizirati ;se dve izmeni. Med njimi je prav prijetno. Čeprav nimajo še izku¬ šenj, saj letos taborijo prvič, so si taborišče prav prijetno uredili. Od 1. do 15. avgusta pa bo od¬ šlo na taborjenje v Bohinj šest mladincev iz osnovne šole Cerk¬ nica, kjer bodo udeleženci v prak¬ si spoznali taborniško življenje in delo, obenem pa bo taborjenje tu¬ di tečaj, ki bo vzgojil vodnike za našo taborniško organizacijo. Ta- bornino 2000 din bo plačalo naše društvo prijateljev mladine. SV Vodoravno: 1. Škocjan, 7. skal¬ pel, 13. Beara, 14. Tone, 15. Mo, 16. n% 18. hrabrost, 20. kot, 21. .out, 23. pe, ■ 24. tuna, 25. arak, 27. Izak, 29. Cerar, 30. pridelovati, 33. •vreča, 35., c ima, 36. Elan, 38. Geti. 40. Sb, 42. ing, 43.. Una, 44. marti- rij, 48. rai, 49. st, 50. čeri, 51. Ne- per, 53. Tenedos, 54. epizoda. .Navpično: L Senoa Avgust, 4. jard, 8. kosa, 12. Lotaringija, 39. tearo iin 41. kipi. Tokrat sta nam pomagala pri žrebanju kar dva reševavca Tone Rešitev križanke j Bavdek iz Begunj in Janez Otoni- - ,čar iz Cerknice. Vsak od njiju je izvlekel po dva srečneža. Nagrade £ ista razdelila takole: xj 1. 1500 din prejme Joža Zalar, S Martinjak 24; 2. 1000 din dobi Majda Jernej¬ ih čič, Unec 43; ■£ j 3. in 4. nagrado po 500 din pa . prejmeta Zofka Braniselj, Škofja g Loka, Partizanska, Blok II in Jo- “ ža Premrov, Rakek, Gasilska ce¬ sta 1L Iskreno čestitamo! Bilo je v pozni jeseni leta 1943. Naša brigada je bila na področju Begunj in Cerknice ter napadala sovražno postojanko Rakek. Nekoč sva s komandantom ba¬ taljona Tigrom v temni noči na stari cesti nad Rakekom vkopala dve protitankovski mini, proti tankom, ki so hoteli prodreti do naših položajev. Mini sva skrbno zamaskirala z listjem in živalski¬ mi odpadki, da bi ne bilo sum¬ ljivo. Zadrževali smo se v vasi Topol pri Begunjah na seniku nasproti štaba bataljona. Po skromni ve¬ čerji smo se tistega dne odpravili spat na senik in ravno dobro za¬ spali, ko me je zbudil komandir čete, naj se nemudoma javim ko¬ mandantu bataljona Tigru. Joj, kako težko je bilo zapustiti meh¬ ko ležišče, ko so tovariši še slad¬ ko spali. Hitro sem bil priprav¬ ljen. Vzel sem puško in bomben in šel proti razsvetljeni hiši, kjgr: je bil štab bataljona. Potrkal sem,, tedaj se je oglasil ostri glas. ko- - mandanta: »Naprej!« Po pozdra¬ vu me je vprašal: »Tovariš, si.bil', ti z menoj, ko sva na Stari cesti: zakopala protitankovski mini?«- Pritrdil sem. Sledilo je povelje: »Komandir čete naj ti da- borce- in mine morajo biti do ene, ure- čez polnoč tukaj, če ne, veš. kaji te čaka.« Dobro sem vedel, da za. neizvršeno delo kaznujejo s stre¬ lom v čelo. Strumno sem pozdra¬ vil in rekel: »Razumem.« Koman¬ dir mi je dal dva borca. Vsi trije smo se odpravili proti Selščku in> Begunjam. Po temni kolovozni poti smo šli proti kraju, kjer so bile zakopane mine. Že ko smo zapustili Begunje, sta tovariša za¬ ostala rekoč: »Kar pojdi naprej, saj moraš ti opraviti nalogo.« Ker nista hotela na moje prigovarja¬ nje naprej, sem vzel puško v des¬ no in bombo v levo roko ter na¬ daljeval pot po temni, z leščev- jem obraščeni poti. Kmalu sem ■opazil, da eden od tovarišev leze za menoj, drugega pa ni bilo ne videti ne slišati. Pred seboj sem zagledal obrise kapelice in takoj krenil na desno stran poti, da sem se približal ka¬ pelici z vrha. Tam so bile pogosto zasede in je marsikateri partizan. prav tu izgubil svoje življenje. Pot do cilja pa je bila sedaj še težavnejša in nevarnejša, ker sem se moral plaziti po trebuhu do- minskega polja. Samo še 180 me¬ trov sem imel do cilja, ko je iz' utrdbe zaregljala strojnica in se¬ jala smrtonosne krogle levo in desno. Končno sen- se le pripla¬ zil do kraja, kjer so bile zakopan? mine in prvo mino takoj našel. Z bajonetom sem jo izkopal. Ko sem jo polagal na hrbet, se mi je približal eden <£>d tovarišev. Oba sva nato iskala .še drugo mino, kljub sikanju krogel iz sovražni- Itovlh strojnic. Po četrturnem is¬ kanju sva našla tudi drugo mino. Izkopala sva jo in se z osem kilo¬ gramov težko mino plazila proti kapelici. Tam sva našla tretjega partizana, ki se je zbal toče so¬ vražnih krogel. Takoj je pogra¬ bil mojo mino in si jo naprtil na rame. Skupaj smo se vračali pro¬ ti Topolu. Ko smo se bližali Selščku, sta me oba tovariša začela prositi, naj ju ne zatožim zaradi nepo¬ slušnosti, ker bi bila kaznovana. Moral sem jima obljubiti, da ne bom nikomur nič rekel, nato sta se oddahnila. Ura je odbila eno čez polnoč, ko smo se bližali vasi Topol z na- do, da se bomo sedaj naspali. To-