NOVI TEDNIK CELJE 1978 MARCA 1978 — STEVTI.KA 12- LETO XXXII — CENA 4 DINARJE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Oh vsaki novi številki, ki jo pripravljamo, ae razveselimo številnih pisem, ki fl^ dobimo od vas, spoštovani bralci. Kolikor nam le dopušča prostor, skušamo uvrsti- ti vsa, žal pa morajo nekatera počakati teden ali dva. Ob tem pa naj vas opozorim, da se ob zelo konkretnih problemih najprej obrnete tja, kjer bodo zadevo lahko ne- posredno reševali. Tudi za to številko smo vam pripravili Obzornik, sredino pa smo namenili izle- tu »100 kmečkih žensk na morje«. Naj vam pri tem povem, da za maj pripravljamo dvo ali tridnevni izlet po Jugoslaviji, z nami pa bodo potovali potrošniki ene naj- večjih trgovin v Celju in naročniki — STARI IN NOVI. Zatorej v eni od prihodnjih, številk pričetek naše akcije s potrošniki m naročniki na izlet. MILAN SENICAR Tole pa je naša, že šesta stotnija. Posnetek je nastal ob obali, ko smo čakali na ladjo, da nas dobesedno popelje na mor- je, kjer smo v dveh urah imelU sonce, burjo in dež. A vse to ni motilo razpoloženja in svečanega trenutka, ko je iz stotih ubranih grl zadonela pesem »Zaplula je barčica .. .u. V ozadju je starodavni Rovinj, ki bo tako ostal vsem v prijetnem spo- minu, kot simbol prisrčnega prijateljstva, ki se je stkalo v dveh dneh našega Izleta. Foto: D. Medved POLITIČNI SISTEM RAZKORAK MtU VIZIJO IN SMRNOSTJO IZ RAZPRAVE MITJE RIBIČIČA V CELJU Ena od pomembnih značil- '^'isti priprav na kongresa ZKS in ZKJ je ta, da se ne pripravljajo le ko- ' nvorasti v okviru srvojih or- ganizacij, ampafk teče pre- ^ terjanje staliSč o kortgresnih ■ ^'Jkumentih tudi v vseh ' "^taiii^ družbenopolitičnih or- ' Siinizacijah. Prvič v zgodovi- ' partijskep;a gibanja v Ju- goslaviji pa predstavlja 1^ platformo kongresoTf delo \ ^nega avtorja, študija Edvar- ' Kardelja o smereh raz- ^'c>ja političnega sis^teona so- '^ii^Ustičnega samoupravljanja posta'a temeljna usmeri- ^ za delo komunistov na • ^'^»ngresih, kar nedvomno '. r^*e tudi na programsko • homogenost političnega vod- '- '''■va J',igos:avije. y^ )e med drugim pouda- rta ^ sklepni razpravi ^ i^zgovoru s političnim T^f^tvom celjske občine J^^^Ja Ribičič. predsednik v okviru četrtkovega delov- nega obiska v celjski obči- ni. Nadalje je izpostavil tri najvažnejša področja, ki jim bodo komtmisti na kongre- sih posvetili največjo pozor- nost. V prvi vrsti bodo razprav- ljali o nadaljnji izgradnji po- litičnega sistema, ki mora postati odraz samoupravnih socialističnih odnosorv, kot jih nakazujeta ustava in za- kon o združenem delu. V Jugoslaviji imamo jasno izo- blikovano sliko o razvoju političnega sistema in ob tem tudi vemo, kje so smotri preobrazbe delavskega raz- reda v osvobojeno človeštvo. Kljub temu pa je v našem sistemu še veliko starega in preživelega. Tako je še ved- no očiten razkorak med teo- retičnim modelom nažega političnega sistema in med vsakdanjo politično pra'kso. Istočasno smo daleč naprej v viziji raz\ioja političnega sistema in obenem Se na začetku ix>ti. Bitka za uve- ljavitev novih odnosov bo zato težka in dolgotrajna. In kot je poudaril Mitja Ribi- čič, bo ravno 11. kongres ZKJ pomenil strateško zbi- ranje sil za to bitko. Drugo pomembno področ- je razprav na kongresih bo gotovo področje delegatske- ga sistema in z njim pove- zanega vprašanja neposred- ne demo'K:racije. Pri tem bo veljala posebna pozornost- nadaljnjemu raCTOju krajev- nih skupnosti in poglablja^ nju krajevne samouprave, čemur bodo komunisti tudi v obdobju po obeh kongre- sih namenili velik del srvoje aktivnosti. In slednjič bodo kongresi osvetlili vrsto vprašanj, ki se nanašajo na področje subjektivnega faktorja, kot ga v svoji študiji imenuje Edvard Kardelj. Ob tem bo veljala še posebna pozor- nost komunistov vprašanju novih oblik in metod de- lovanja ZK, ki odgovarjajo sdstemu samoupravne sociali- stične demokracije. Razprava o teh vprašanjih bo zato eno najpomembnejših pod- ročij obeh kongresov, je svojo razpravo na razgovoru s člani širšega političnega aktiva celjske občine sklenil Mitja Ribičič. Predsednik republiške Icon- ference SZDL si je v sklo- pu delovnega obiska v celj- ski občini ogledal tovarno Libela, sestal se je s kultur- nimi delavci, pogovarjal pa se je tudi z vodstvi krajev- nih konferenc SZDL, ki so tovariša Ribičiča pričakali v novem kulturnem domu v krajevni skupnosti Pod gra- dom. Svoj delovni obisk je Mitja Ribičič zaključil z raz- govorom o usmerjenem izo- braževanju, ki je bil v Teh- niškem šolskem centru t Celju. DAMJANA STAMEJCIC KITAJCI PRI NAS USPEL OBISK POGLOBLJENO SODELOVANJE Nekaj tednov je na obistku v Jugoslaviji petnajstčlanska študijska delegacija Komuni- stične partije Kitajske. To je prva takšna delegacija pri nas po zadnjem obisku predsedni. ka Tita na Kitajskem. Med drugim so se gostje, ki jih vo- di namestnik načelnilca za mednarodne zveze OK KPK Li Yi Mang, ustavili za nekaj dni v Sloveniji ter obiskali tudi celjsko območje, kjer so se mudili v torek. Dopoldne so bili gostje velenjskih ko- munistov, kjer jih je v pro- storih TGO Gorenje (to so si kasneje, tudi ogledali) pozdra- vil v imenu 3147 članov ZK v velenjski občini sekretar Ob- činske konference Janez Mi- klavoio. O Gorenju je med drugim govoril tudi direktor Slavko Geratič. Pred odho- dom iz Velenja je Janez Mi. klavčič izročil vodji študijske kitajske delegacije 2ananjšano skulpturo Avgustinčičevega .spomenika Tita z željo, da bi pvot sodelovanja, ki jo je začel med obema deželama Tito, v nadaljevanju še utrdili tudi z obiskom njihovega vodje par- tije Kuo Fenga pri nas. Zdravioi med obema delega- cijama sta bili izrečeni na ko- silu, ki ga je pripravil sekre. tar Medobčinskega sveta ZKS Janez Zalirastnik s sodelavci. Po obLsltu Velenja so se go- stje odpeljali v žalsko občino in sicer na Polzelo, kjer so jih seznanili z dedovanjem, or- gani2iiraix>stjo in dosežki krar jevne skupnosti. O delu čla^ nov Zveze komunistov v žal. ski občini je govoril seifcretar Občinske konference Franc Jelen, navzoč pa je bil tudi predsednik komisije za med- narodne odnose pri Medob- činskem svetu ZKS Vlado Gol rišek. Obisk na celjskem ob- močju so gostje zaključili z ogledom napredne kmetije Ludvika Cizeja. Janez Zahrastnik je ob za- ključku obiska povedal: »V resnično veliko zadovoljstJvo nam je, da nas je obiskala ta delegacija, ki je prva te vrste pri nas in zato tudi sestav- ljena na resnično visokem nL voju partijskih in znanstvenih delavcev. To je normalna po- sledioa nadaljevanja stikov med obema državama po obi- sku predisednil^ Tita na Ki- tajskem in v pričakovanju obiske, njihovega voditelja Kuo Fenga pri nas. Gostje so bili z obiskom pri nas zadovoljni in so ob odliodu rekli, da »o se prišli k nam učit m da so se tudi veliko naučili. Vodja delegacije Li Yi Mang pa je zaželel delavTiim ljudem in komtmistom še veliko nadalj- njega ust-varjalnega dela.« TONE VRABL ŠENTJUR mim DELALI NAJVEČ DOHODKA V ALPOSU Oddelek za gospodarstvo in finance občine Šentjur je pred dnevi izdelal analizo usp>ešnosti poslovanja OZD in TOZD za preteklo leto. Ugotovitve kažejo, da so ▼ občini dobro gospodarili. Ce- lotni dohodek je leta 1977 ▼ gospodarstvu znašal 1,096,704 din oziroma 32,6 odstot. več kot leto poprej. Največji delež k celotnemu dohodku je prispevala indu- strija z 61,8 odstotka. Med posameznimi OZD pa je naj- več celotnega dohodka ustva- ril ALPOS. Porabljena sred- stva so znašala 842.287 din in so za 23,2 odstotka pora- sla glede na leto 1976. Mate- rialni stroški so bili 453.349 din, amortizacija po predpi- sani stopnji pa je bila višja kar za 66 odstotkov. Porast porabljenih sredstev je bil v iJrimerjavi s celot- nim dohodkom manjši, kar je seveda ugodno vplivalo na doseženi dohodek. Le-ta je t letu 1977 znašal 254.756 din in je porasel za 74,4 odstotka. Pri razdelitvi doseženega dio- hodka ugotavljajo v občini porast pogodbenih obvezno sti za 54,1 odstotka. Med de- javnostmi odpade največji delež dohodka za razdelitesr na indvistrijo. Čisti dohodek za osebna dohodke se je p>ovečal 2» 34,8 odstotka. Sredstva za re- produkcijo so pomembna postavka gospodarske aktiv- nosti in so se glede na leto 1976 povečaia za 123 odstot- kov. Ugodni rezultati gosp>odap- jenja so vplivali tudi na po- kazalce uspešnosti, produk- tivnost in akumulativnost, hkrati pa se je povečala budi ekonomičnost. Vsi ti podatki zgovorno po- vedo, da 90 v minulem leta T občini dobro gospodarili, M. P, 1. «tran — NOVI TEDNIK St. 12 — 23. marec 1978 ' USMERJENO IZOBRAŽE- VANJE: VIDNI REZULTATI Mitja Ribičič, predsed- nik BK SZDL je svoj obdsfc v CeHjiu sHcLeiml s pogovorom o problemoiu- M in raizvoiju usmerrjenaga iaoibiražeiviainjB v oeljsld ob- V prostorih TehniStoega Šolskega oentm, ki si ga je po Teagovoru Mitja Rd. bičič og!ledail, so ga v raz- pravi semaniM o nekate- rih Hna6ilnmti!h usmerje- nega i2)Oibra0e^'einjB v oeilij- ski oibčini. PriaadenrainjB za 6im hi. txejši raavoj iusmer-eoega i2XDibTaževajnja gredo v dveh amereih — v infor- imtiTOio in akdjEllio smer. Do sedaj je biLo več nare- jenega aa informirantje občainov o tismerjenam žaotoraževaintiiu. Še vedno premaLo pa so o teij obili- ti izobraževanja seznanje- ni učenci višjdh raereclov oemovnrih šol in prav tu bodo moraJi učite'!jii v prL hodnje več naoraiviti, sa|j ne gre samso za refcMmo sr9dnie??a šolstva, ampak za reformo celoitnega izo- braževalnega sistema. V Celju je že daJj časa v razpravi gradivo »Osnu- tek smeri racnroja usmer- jenega isiofbraževGinja v celjski regijd v letilh 1976 do 80«, s kateaim dloibiva usmeirjeino iE)Oibraiževan,ie vse bolj jasne obrise. Na raiagicvioiru so se do- taiknili tudi vpražainja usmeritve gimnaraje, saj se je skrna. javno razjpra- vo Laobliiikiovalo več pred- logov. Bden ijzmed nfiili JB na primea- ta, da bi se gimnazija priMijiučila Td^- niški šoli ali pa Pedago- škemu šolsibemu centru. Močno prisotno je bilo ttida vprašanje izobraževa- no« ob delu in vloga zdru. žeinega dela v usmerje- rfeem izobraževanjiu. M. P. V vsak dom NOVI TEDNIK CELJE TU SO VELIKI USPEHI DELEGATI O RAZVOJU ZADNJIH ŠTIRIH LET 7L& sflovo fcaff enaindvajiset točk dnevneiga reda, z zad- nje soje deilegatov vseti treii aborov celjsske oibčrjiske skup- &6iitie v tetj mandataii dobi, za seje, ki se bodo pričele v dvoranaih Nlarodnega doma danes, v četrtesk, 23. marca, ob osmih 2yutrH4. In vendaa* bo imela tudd ta seja sla-vnoetno obeležje. Tudi ziaraidl zalkiHiiučka prve- ga dedovnega obdobja dele- gatske skupščine, zairadi oce- ne družbenoettooffKttnskeiga In saimoiupravnega raizvoja obči- ne v zadnjali štirih letih, to- rej v času od 1974. do 1978. leta. In ne naasadnije zairadi števnnnih drugih točk, ki so prišle na dnevni red. Glavna pozornost bo po vseij prarrici veljala ijoročilu izvršnega sveta o dmžbeno- ekonomskem in samouprav- nem ra.zvajru občine v zad- njili štirih letih. Gre torej za oceno defla v času uve- ljavljanja prve delegatske skupščine in sploh delegat- skega sistema v naši samio- upravni soci^liist^Jčni pralcsi. Gre za oceno, ki opozarja, da je tudi to obdiabje pri- neslo pomembne reaultate v ra23voj-\i socialis točnih samo- ijpravnrh odn,osov. Pa tudi uspehi na materialneni in družbenem področju niso ba- la maliihnd. Nasprtotao, bifli so veliki in zjrcailo prizadevnosti delovnih Ijiuda. Drža ug;otovitev, da se Je celjsiko gospodarstvo v tem času ustaMlo, da je izjbolj.^a- Lo svoge mesto v republi- škem prostoru, saj se je celjski delež v stovenskem družbenem prodzvodu prdA^ v tem obdobju znova povečal na stopnjo nad pet odstot- kov. To kaže, da je Ceaje prebrodilo krizo v razvoju, da je reailnii družbeni prodz- vod naraiščal s povprečno stopnjo 6,5, da so se naložbe v osnovna sredstva poveče- vale vsako leto v povprečju za 16,5 % itd. IzvoB je po velikem vzponu 1974. leta pa- del, zaposlovanje pa je na- raščajo v povprečju po 3,5 %, kar je dokaj visoko. Pomembni m ta čas so re- zultati na področju pnvezo- van^ja in sodetlovan;a delov- nih organizacij, čeprav je treba hkrati reči, da uspehi vseh povezav le niiso takšna, kot smo jih predvidevan. V preteklih štirih letih je celjsko gospodairstvo dobilo števitoe nove objekte, ki so okrepili materiaHno osnovo združenega dela, hkrati pa postali temelj za nadaljnjo hitrejšo preobambo. Spisek pomembndlh objek- tov v tejn času zaijema kar devetnarave so sprejeli nekatere sklepe, ki bodo še konkretizirani In poslani vsem osnovnln» organizacijam ZK, s katerimi se obvezuje, da morajo komu- nisti v vseh sredinah razpravljati o doseženi stopnji obramb- nih priprav In uveljavljanju DS, da o tem razpravljajo tudi druge DPO in samoupravni organi in da spi"ejmejo pro- grame dela za realizacijo nalog, ki Jih predvideva program Sveta za IX), varnost In DS pri skupščini občine Celj". Ker je vprašanje obrambnih priprav in družbene samoza.ščite sestavni del dela In samoupravljanja, so sprejeli sklep, da v vseh tistih TO'ZD In KS, kjer-je stanje nezadovoljivo, do 1. maja letos ažurirajo in uresničijo dogovor.iene naloco i" da se zaostri politična in upravna odgovornost nosilcet nalog. VIKJ IKJlAJNf! ^2 — 23. marec 1978 NOVI TEDNIK — stran 3 PREDSEDNIKI OBČINSKIH SKUPŠČIN IN IS V vseh občinah našega območja so bile pred dnevj občinske kandidacijske konference. To so bile že drug« geje kandidacijskih konferenc, na katerih so delegati potrdili predloge kandidatov za nosilce vodilnih funkcij Y občinskih, republiških in zveznih delegatskih telesih. Pri tem so potrdili tudi kandidate za predsednike občinskih skupščin in predsednike izvršnih svetov skupščin občin. J02E M.\ROLT je predlagan za možnega kandidata za predsednika skupščine občine Celje. 2e v preteklem štiriletnem mandatnem obdobju je bil predsednik skup>- ščine, sicer pa v času svoje delovne aktivnosti oprav- ljal vrsto pomembnih funkcij. VENČ:ESL.\V Z.\LEZI,NA je kandidat za predsed- nika izvršnega sveta skupščine občine Celje. Je diplo- mirani pravnik in že doslej je opravljal v gospodar- skih organizacijah in družbenopolitičnih organizacijah odgovorne funkcije. V do-sedanji mandatni dobi je bil predsednik občinskega sveta ZSS v Celju. JOŽE RAJH je kandidat za predsednika skupščine občine Laško. Je strojni tehnik in vršilec dolžnosti di- rektorja TOZD Gračica .v okviru delovne organizacije TIM Laško. V preteklem mandatnem obdobju je bil predsednik zbora združenega dela v skupščini občine Laško. SREČKO BRILEJ je kandidat za predsednika iz- vršnega sveta skupščine občine Laško. Po poklicu je strojni tehnik, že doslej pa je v občini opravljal vr- sto odgovornih nalog. Že v zadnjih štirih letih je op- ravljal funkcijo predsednika izvršnega sveta laške ob- činske skupščine. FR.\NC BAS je kandidat za predsednika skupščine občine Slovenske Konjice. Je direktor kadrovske slu- žbe v delovTii organizaciji Konus, do nedavnega pa je uspešno opravljal fimkcijo sekretarja komiteja občin- ske konference v Slo^joiskih Konjic^. ^ MARIJA POLICAR je kandidat za predsednika i»- vršnega sveta skupščine občine Slovenske Konjice. Doslej je delala kot načelnik oddelka za notranje za- deve pri občinski skupščini, ob tem pa je bila vse- stransko aktivna v razhčnih organizacijah in telesih v občini. HINKO COP je kandidat za predsednika skupščine občine Mozirje. V svojem plodnem družbenopolitičnem delu je opravljal vrsto pomembnih funkcij, v zadnji mandatni dobi pa je bil podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Mozirje. ANTON VRHOVNIK je kandidat za predsednika izvršnega sveta skupščine občine Mo.^irje. že doslej je opravljal to odgovorno funkcijo, ob tem pa je bil vsestransko aktiven tudi v mnogih družbenopolitičnih organizacijah in drugih telesih. STANE LESNIKA je kandidat za predsednika skup- ščine občine Šentjur. Rojen je leta 1944, po poklicu pa je inženir kmetijstra. Doslej je opravljal funkcijo pred- sednika občin.ske konference SZDL Šentjur. LUDVIK M.VSTN.\K je kandidat za predsednika Izvršnega sveta skupščine občine Šentjur. Doslej le opravljal dolžnosti sekretarja občinske skupščine, bil pa je aktiven tudi v mnogih drugih organizacijah. DAKKO BIZJ.VK je kandidat za pred.sednika skup- ščine občine Šmarje pri Jelšah. Rojen je leta 1938, po pokUcu pa je prosvetni delavec. Doslej je opravljal mnoge družbenopolitične funkcije, nazadnje pa je bil sekretar ob(Mnske konference ZKS v Šmarju. FR.ANC >rL.\KAR je kandidat za predsednika sku- pščine občine Šmarje pri Jelšah. Že v prejšnjih letih je opravljal pomembne funkcije v skupščini občine Šmarje pri Jelšah, med drugim je bil tudi načelnik davčne uprave. Zadnja leta je Franc Mlak?.r že oprav- ljal fimkcijo predsednika izvršnega sveta. FR.\NJO KOIUV je kandidat za predsednika skup- ščine občine Velenje. Doslej je bil aktiven na mnogih področjih družbenopolitičnega življenja in dela, v zad- nji mandatni dobi pa je bil sekretar komiteja občinske konference ZKS Velenje. FRANJO KIJUN je kandidat za predsednika iTr vršnega sveta skupščine občine Velenje. To odgovorno fimkcijo je opravljal že v zadnjih štirih letih, prej pa je delal na mnogih družbenopolitičnih področjih. VL.-\DO GORI-^EK je kandidat za predsednika skup- ščine oljčine Žalec. Že doslej je štiri leta opravljal ▼ žalski občini to pomembno funkcijo, sicer pa je tudi vrsto prejšnjih let opravljal odgovorne družbenopoli- tične funkcije. JOŽJ-' JAN Je kandidat za predsednika izvr.šnega sveta skupščine občine Žalec. Je odgovoren dnižbeno- političen delavec, ki je tudi v dosedanjem štiriletnem mandatnem obdobju opravljal funkcijo predyednika izvršnega sveta in bil ob tem aktiven tudi na števUnih dxugih področjih. CELJSKI KOMUNISTI O DELEGATIH ŠE SO POMANJKLJIVOSTI v ponedeiljek je bila v Ce- lju seja občinske konference ZK, na kateri so komunisti v osrednji točki dnevnega reda razpravljali o nadalj- nijem razvoju delegatskega sistema. Uvodioma je ob tem govoril Boris Rosina, namest- nik sekretarja občinskega komiteja ZK, ki je kritično orisal štiri nivoje delegatskih odnosov, in sicer v temelj- nih organizacijah združenega dela, krajevTiih skupnostih, sa. moupravnih interesnih skup- nostih in širše v občini, re- gijii in republiki. Razpravijiail- ci pa so glede na izhodišča za razpravo konkretno osvet- lili nekatere pomanjkljivosti pri delu delegatov. Posebej velja izpostaviti razpravo, ki se je nanašala na delo dele- gatov za zbore uporabnikov skupščin interesnih skupno- sti. Ti še vedno niso zaživeli tako, kot bd moraili, so me- nili raizpravljalcd, čemur je v veliki meri krivo dejstvo, da prihatjaoo delegati premar k) oboroženi s podatki iz lastnih delovndih in življenj- skih sredin. Tako njihova be. seda nd enakovredna besedi izvaja;lcev in pa strokoivnih služb. Te 80 še vse preveč naravnane k izvajaicem In ne k delegatom, ki prihajaoo iz tozdov in krajevnih skup- nosti. Zato bo potrebno v celjski občina čimprej reor- ganizirati te službe v tem smislu, da bodo resnično v silužbi del^utov. In to ne sa- mo tistih delegatov, ki pri- hajajo v zbore i2wa(ialcev, ampak predvsem tistih, ki prihajaijo v zbore uporabru. kw. Na seji občinske konferen- ce so celjski komunisti oce- nili tudi politično aktivnost v pripra\'^ in ievedbi voli- tev, obravnavali pa so še predloge za člane organov ZKS in ZKJ. Na seji so spre- jeli tudi proračun občinske konference ZKS Celje za le. tošnje leto. D. S. SLOVENSKE KONJICE ^^^^ ^^^^^^^^ USPEŠNO GOSPODARSTVO 1977 Na nedavni občinski konie. renoi ZK v Slovenskih Konji- cah so ocenih gospodarjenje v konjiški občini za leto 1977, ki je bilo brez dvoma uspeš- no, že v uvodni besedi pred- sednika komisije za družbeno ekonoinske odnose Franca Bana, je bilo čutiti optimi- zem, ki so ga potrjevale tudi številne številke in drugi efcsaktni podatki. Pog'lejmo samo nekatere: Samo trije tozdi znotraj OZD so imeli v lanskem letu minimalno izgubo, ki je bila solidarnostno pokrita. S sta. rim besednjakom bi torej re- kli, da nobeno podjetj9 v ko- njiški občini v lanskem letu ni poslovalo z izgubo. Med najuspešnejšimi sta Comet in Unior, ki je uspel ustvariti v skladu amortizacije in pospe- šene amortizacije kar 6,5 mi- lijarde dinarjev. Konec mese- ca bo tudi referendum za in- tegracijo Kovinarja Vitanje in Uniorja, ki bi zgradil tudi no- vo tovarno v Vitanju. Izredno ugodna je izvozaia bilanca. V lanskem letu so v konjiški občini izvozih 2» 40 milijard, uvozili pa ie za 17. Med najuspešaiej šinil izvozni- ki je spet Uruor, Konus i>a je lani spremenil svojo dotlej negativno izvozno bilanco v pozitivno. Samo Unior je iz- vozil za 21 mihjard dinarjev. Poglejmo sedaj celoviteje gospodarsko sliko konjiške občme: dohodek so p>ovečali za 44,5 odstotka. V bodoče bodo več skrbi jx>svečali ter. oiahiemu gospodar.<5tvu, saj bodo v letošnjem lei.u name- nih okoli 90 milijard investi- cij v trgovino, gostinstvo in malo gospodarstvo. Spremin- jaU bodo tudi gospcxiarskD sti-ukturo. ki še ni dobra, in- ten73i\Tio pa bodo nadaljevali s stabUimcijsko politiko. Nje. neinu doslednemu izvajanju gre precej zaslug za gospodar- ske rezultate v letu 1977. Ustva- rila ga je tudi aktivnost druž- beno političnih dejavnikov v občini, normalna rast pro- dukta vnosta dela, bitka za pro- dor na tuja tržišča, saj je 80 odstotkov izvoza na konvertl- bdilnem tržišču, vedno bolj mikavne pa au tuda drži^ve v mavojai. Zanimivo je t», da je trend zaposlovanja v nekaterih pre- delih občine prekoračen in nad zapisano stopnjo v reso- luciji. Družbeno elconomski položaj delaTCev je vedno bolj stabilen in povsem zači"- tan po 2!akonu o združenem delu, ki ga bodo še dosledne, je izvajali. Smeleje naj bi šli tudi v nagrajevanje, saj so ponekod osebni dohodlii takš- ni, da ne odgovarjajo dejan- skim rezultatom gospodarje- nja. Opozorili so tudi na lo- ško področje, kjer bo treba intenzivneje razvijati gospo, darsko deja\Tiost, ker se ljud- je odseljujejo s tega območ- ja. Zia zaključek: občinska kon- ferenca ZK Slovenske Konjice je ocenila gospodarjenje v ob- čani kot zelo dobro, tudd po veliki zaslugi dobremu delu vodstvenih in strokovnih ka- drov v tozdih. To je tudi re- zultat dejanskega samouprav- nega življenja in dela, ki naj bi se v prihodnjem ob- dobju še bolj konkretno od- %'ijalo skozi prizmo zakona o združenem delu, uveljavlja, nju dohodkovnih odnosov, in- tegi-acij-skih procesov in dru- gih pozitivnih oblik samo- upiravnega sporazum.evanja. DRAC^ MEDVED BISTRICA OB SOTLI: PRIPRAVE MA KONGRESA v programu predkongresne dejavnosti so komunisti Bi- strice ob Sotli zapisaJi, da ;e treba vse čl;me ZK v do- mačem kraju jiasno seznaniti z vsebino Kardeljeve šttidijo Smeri razvoja poUtičnega sd- .stema sociailističnega aimou upravljanja, kair so pred ne- davnim tudd storili. študlv bo znašala okrog osemdeset milijonov d lar- jev, k temu pa je treba pri- šteti *e dobrih dvajset mi- lijonov, kii jdh bo prinesla montaža. To hkrati pomeni., da se lx> celotni prihodek letos povečal aa .štirideset odstotlcov. Imr je za okro^ štiri odstotke več kot pred- videva .srednjeročni program rajivoja te oi-gani^iacije zdni. ženega dela. Ste\aiO zaposle- nih se bo letos povečalo za Sest odstotkov. P^amembno mesto /javzenta letos v Signii izgradnja r»ove h&ie as, TOZD na Vraivskem. S<'danjB delmTti pogo.id v terj TOZD so rvaimreč neprianemi. Vrednost novega objekta, ki bo meril 7.50 kvadratnih me trov, bo znašala osem mili- jonov dinarjev, opremljen pa bo tudi ,5 potrebnim dvo- mastnim žerjaivom. V Si^mi predvidevajo, da bd proizvod, nja T novih prostorih stekla že priihodnje leto. Seveda, če bodo lahko pi-avočasnio ure- dili v.se potrelmo m prid:>bi- tev lokacije. Za to bo po- trebno seveda močtio angaži- ranje žalskega Zav^^da za na. 6rtovan:e. V primeru, da bi nastale kakšne posebne i.e*a- ve pn pridobitvi lokacije, bi bila investicija refflX) ogrože- na. To pa bi bilo .škoda. Dela na Vranskem je namreč do- volj. Dosti pove že podatek, da morajo samo v ietjošnjem letu izdelati 400 ton raane opreme za aluminijski kom- binat T Titogradu, k temu je treba prišteti f^e opremo 7A Slovenijaceste in še bi laliko naštevali. Temeljna or. ganizacija zjdmženega dela na Vranskem bo letos ustvarila iTdelke v skupni vrednosti nekaj manj kot 40 mi'lijonov dinarj-ev. Novo halo na Vran- skem bodo T^padili .s pcjmoč- i jo kreditov, sklada sikupnih rezerv pri žalski c>boin.skii skupili ni. bančnih sredstev, del bodo t obliki kreditov prispevali dobavitt^lji opreme, Sigrna pa bo v ob-ekt vložila dva in pcA milijona dinar;:ev lastnega denarja. JANEZ VEDUNIK STORE: LESENI MOST Po programu bi morali že lani zgraka^išnjih prebival- cev. Ko je OrtDčtnska komu. nahia skupnost zbirala po- nudbe za izvršitev del, bi morala samo za gradnjo novega betonskega mostu odšteti 3.2 milijona dinar- jev, za izvedbo signalno- vasmostnih naprav zaradi železsnLškega ozIithtki cest^ nega prehoda 12 milijo, na in končno za mkon- strukcijo dovo2aiih cest okoli 0,6 milijona dinar- jerv. V celoti torej okoli 5 mdlijoinov dinarjev. In ker so tudi organi Komunalne skujmosti me- nili, da bi bila ta nakržba v denarnem pogledu pre- huda, četo neutemeljena In neupravičena, so svtro- kovne službe pripravile nov načrt obnove tega mostu na isti lokaciji, vendar brez rekonstruk- cije do^Tcnih cest in iz- \^be signalno-va-mostnih naprav za pot.rebe ?.elez- nlce. Tako izvedena dela OKiroma obnova lesenega* mostu bo staila le 1,7 mi., lijona dinarjev. ■ Po tej iTj^^edbi bo leseni most čee Vogla^no v Opo- kS zadovoljevali potrebam m najmanj deset let, pre- ko njega pa bodo lahko vozili tudi tovornjaki z osno obremenitvijo 13 ton. Zadeva .je torej rešena — na cenejši način in vendar v obsegu, ki za- dostuje vsem pt)trebam lin zahte^-om! M. B. ZC CELJE — TOZD Zdravstveni dom Šentjur pri Celju objavlja prosto delo\Tio mesto PERICE — LIKARICE za štiri ure dnevno Deilo je honorarno za do- ločen čas. Javite se v 21D osebno ah pism.eno POGOVOR Z DELEGATOM ZA Vili. KONGRES ZKS FRANC GOLEŽ, KMET Z DIPLOMO TEHNIKA IZ PLETOVARIJ Obiskali .siiK) delegata «», 8. kongr^ ZKS Franca Go- leža. Fi-anc kmetu,ie na po- sestvu svojih star.šev v Ple- tovarju pri Dramljah. Pogovarjamo se v prostor- m kmečki hLšn, kjer se s tople kru.š.ne peči zadovolj- no oglaša Francetova 3-me- sečna Meta. Seveda be.seda najprej na- nese o delu in življeaiju na kmetiji. 7 ha obd^ovaLne s^e- mlje obsega kmetija in treba je krepko prijeti za delo. nam pove Franc in radi mu verjamemo. Nekaj mehani- zacije sicer je pri hiši, a marsikaj še manjka, da bi bilo delo lažje in hitrej.^e. Na domačem dvori.šču ra- ste nov hlev za .3.5 glav živi- ne. Tudi ta bo terjal .še ve- liko dela in denarja, preden bo na red. Marsikaj pK>stori Franc kar sam, a vsega seve- da ne zmore. . Najbolj nas začudi, ko zrve- mo, da ima Franc v žep«! tu- di diplomo strojnega tehni- ka. Ko je naredil kovinarsko šolo v štorah, se je zaposlil, nato pa ob delu še pridno študiral. Maturirai je leta 1976. Težko je bilo, pravi, ko je dopoldne hldne rm predavanja, a mu danes seveda še malo ni žal. Zaposlen je bil v celjski Libeli, kjer se je pravzaprav tudi začela njegova družbe- no-politična aktivnost. Leta 1972 je bil sprejet v vrste ZK. Zdaj deluje kot komu- nist pri OK ZK šentjiir, v komisiji za obveščanje. Kljub temu. da je Franc silno redkobeseden in pre- več skromen, se je z njim prijetno pogovarjati. Govori preudarno, a br^ ovinkov. Ne skriva želje, da bi bila mladina na vasi, p« ne samo v njegovi, bolj aktivna, da bi bilo med kmečkimi fanti in dekleti več članov ZK in da bi bili bolj povezani r osnovnih organizacijah ZSMS ali aktivih kmečke mladine. Zdaj je na vasi vse prev^ čutiti razdrobljenost med mladimi. To ne vo- membno je, da končno ure- de prehajanje takšnih zem- ljišč v last nekmetov, ne- smotrne zazidave, zlasti za vikende in podobno. Posledi- ca tega je drobitev zemlje in zmanjša.na produktivnost. Takšne objekte (mišljeni so vikendi) naj bi v bodoče gradili občani ali kdorkoli drug le na manj vrednih ze- mljiščih. Delovna skupina bo mora- la natanko opredeliti območ- ja, namenjena za zimski športni turizem, zdraviliški, kmečki in rekreacijski turi- zem itd. in temu primemo prilagoditi tipe stavb. M. S. §t. 12 — 23. marec 1978 NOVI TEDNIK — stran 5 ALI JE CELJE TURIST« I^ESTO ^ OSNOVNE RAZVOJNE USMERITVE CELJA SO DOLOČENE S SREDNJEROČNIM PLANOM v NOVEM TEDNIKU je jjilo xndn.)e čase objavljeniii yeč čia«kov. ki podcenjuje- jo dosedanji razvoj iin na- daljnje usmeritve gospodar- stva celjske občine, ter pro- bleanatiko -varstva okojja v Ceiju. To so nedvomno ti- ijta aktualna vprašanja, ki iivo zanimajo slcoraj vsa- kega občana in jim mora- mo posvečati kar največjo pozornost. Zato je prav, da se v 'razmišljanja o tem in isluuija najboljših rešitev vidjučuje tudi vaš list. To- da njjkateri članld, kot je npr. prispevek dipl. inž. Dra- ga Celia v NT štev. 11 z dne I«, marca 1978 niso pov- sem v sidadu s temi priza- devanji. Omenjeni prispevek preveč pavšalno, enostransko ia netočno ocenjuje doseda- nji gospodarski razvoj, od- pira nekatere stare dileme, tu smo jih razčistili in argu- mentirano zavrnili že pred leti, ko smo koncipirali po- litiko srednjeročnega razvo- ja občine ter ponuja neka- tere ravzojne usmeritve, ki so očitno v nasprotju z ne- katerimi določbami srednje- ročnega plana, dogovorjeno razvojno politiko, sklepi in stališča Občinske skui>ščlne, družbenopolitičnih organiza- cij in drugih samoupravnih organov občine in združene- ga dela. Da bi bili občani pravilno obveščeni o vpra- šan.jih,ki jih odpira tov. Ceh, je treba dati k njegovun ocenam nekaj pojasnil in bolj natančnih informacij. V omenjenem članku je navedena trditev, da je bil gospodarski razvoj Celja v minulem štiriletnem obdob- ju zelo »klavrn, neambicio- zen«. S tako negativno oce- no dosedanjega racsvoja celj- skega gospodarstva se seve- da ne moremo strinjati, ker je ntMKsnovana. Res je sicer, da z uresničevanjem nalog, ki smo si Jih zastavili nismo povs«'m zadovoljni, ker jih ne i7|MjlnJujemo tako kakor bi bilo treba in kakor smo »e dogovorili. Na>veČ smo zamudili leta 1978. ko so bl- |. li rezultati gospodarjenja precivj ikkI planom. V mi- nulem letu se je stanuje že popravilo. Ni pa še zadovo- ljivo, ker se nekatere TOZD in OZD ter panoge dejavno- sti, kljub intemzivnini stabi- lizacijskim naporom druž- beno političnih, samouprav- nih hi poslovodnih organov, ne morejo dovolj hitro In uspešno preusmeriti ter od- praviti vseh vzrokov slaliega gospodarjenja. Toda to ni samo celjska i>osebnost. S podobnimi problemi, se sre- čiijejo tudi drugod. Tega pa ne navajam kot opravičilo, temveč le kot ugotovitev stanja, ki ga mo- ramo in hočemo spreminja- ti. Ta proces .smo že začeli in kljub težavam ter neka- terim slabostim že dosegli pomembne in vzpodbudne re- zultate. Na venskimi ob- činami, v tem času pr«nak- nilo s 7. na 6. mesto. 2e ti in še mnogi drugi podatki, ki jili v tem sestav- ku ni mogoče navesti priča- jo, da so v citiranem član- ku navedene ocene preostre in precej neobjektivne. Neustrezni so tudi a»Ta- mentl, s katerimi tov. Ceh utemeljuje svoje trditve, ko navaja hitrejši razvoj sosed- njih občin in podatek, da je 1700 občanov iz Celja zaposle- nih izven občine. Pri tem pa pozablja, da se jlb štirikrat toUko vsak dan vozi tudi v Celje in da je taka dnevna migracija delavcev ob močno razvitem prometu normalen pojav in nas ne sme prav nič motiti, če se nočemo za pirati v občinske meje. Prav tako nas ne sme motiti tudi nekoliko višja stopnja gospo- darske rasti nekaterih sosed- njih občin, ker je čisto na- ravno, da morajo ob dogo- vorjeni politiki odpravljanja prevelikih razlik v regional- nem razvoju, manj razvite občine hitreje napredovati. Na podlagi svojih ocen nam tov. Ceh ponuja tudi svoje poglede, predloge in smeri razvoja celjske industrije. Vendar neustrezno in prepoz- no. Tako smer smo po dol- gih razpravah in pripravah | na srednjeročni plan že sa- moupravno določili in jo tudi že izva,iamo. Od tega ne bo- mo odstopali, ker smo trd- no prepričani, da se Celje lahko izogne stagnaciji in išče svojo perspektivo prav v odločnem prestruktulranju svoje industrije, v umerit vi na tehnološko bolj zahtevno proizvodnjo z visoko stopnjo obdelave, v proizvodnjo, Irf terja več znanja in vlsoko- kvallficiranih strokovnlli kad- rov in se bolj opira tudi na izsledke znanstveno razisko- valnega dela, v proizvodnjo, ki je visoko akumulativna, konkurenčna in usmerjena v izvoz, pa čeprav tov. Ceh mi- sli, da je taka usmeritev »smešna«. Prav zato tudi ne- nehno poudarjamo, da Je tre- ba kar največ pozornosti po-, svetiti izdelavi kvalitetnih raz. vojnih programov, investicij- skim naložbam, moderni- zaciji industrije, povečevanju produktivnosti in izboljševa- nju organizacije dela, izrabi oljstoječih proizvodnih zmog- livosti, boljši izrabi delovne- ga časa, surovin in energije ter zmanjševanju materialnih stroškov, da bi na tak na- čin dosegli boljše ekonomske in finančne rezultate gospo- darjenja, višji dohodek, či- sti dohodek In več sredstev za razširjeno reprodukci.jo, za osebne dohodke za skupno porabo in izboljšanje življenj- skih pogojev občanov. V nadaljnjem razvoju se seveda tudi ne smemo omeji- ti le na razvoj velike »bazne« industrije. Celju so sicer za- res potrebni veliki in močni nosilci razvoja posameznih panog kot je npr. kovinsko- predelovalna industrija, žele- zarstvo in strojna hidustrija, gradbeništvo in industrija, gradbenega materiala, pa tu- di trgovina in še kaj. Priza- devamo si, da bi se zato usjiofmbile in to funkcijo prevzele velike OZD, kot je EMO. Železarna, Ingrad, Aero in Kovinotehna. K njim pa bi lahko prišteli še Cinkar- no, ki bo morala svoje raz- vojne programe predhodno vsekakor uskladiti z določba- mi srednjeročnega plana o prestruktulranju industrije ter z določbami zakona o sa- naciji in varstvu okolja, in stališči, ki jih je o tem vpra- šanju sprejela občinska skup- ščina. V gospodarstvu Celja in njenem nadaljnem razvoju pa seveda veliko pomenijo tudi druge manjše OZD, ki jih ne bi smeli podcenjevati. Ne smemo namreč pozabiti, da smo pred leti, ko so se naj- večje OZD v Celju borile z velikimi težavami in »proiz- vajale« visoke izgube, prav »manjše OZD« s svojimi sred- stvi omilile težak položaj, v katerem se je znašlo Celje pn urejanju nekaterih, za delov- ne ljudi pomembnih vprašanj na področ,iu družbenih služb in življenjskega standarda. Prav zato bomo tudi v pri- hodnje nenehno spremljali in podpirali razvoj takih OZD, kot Je LIK Savinja, Libela. Klima, Opekama Ljubečna, Etol, Zlatarna, Toper, Metka in tudi take »malenkosti«, kot je Elektrosignal, Ključavničar in drugi. Razvoj malega go- spodarstva, je v resoluciji za 1. 1978 uvrščen celo med pri- oritetne naloge. Sicer pa mislim, da zdaj, ko smo še šele komaj dobro dogovorili in sporazumeli, kaj je treba v Celju storiti ter šele začeli izvajati dogovor- jeno politiko, ni nobene pot- rebe in koristi, da znova na- čenjamo stara vprašanja, ki smo jih po dolgih razpravah težko spravili z dnevnega re- da. Zdaj bi najbrž bilo bolj koristno, če bi se pogovarja- li o tem kako bomo v skla- du z načelom kontmuiranega in srečujočega planiranja do. govorjene programe in raz- vojne plane preverjali, dopol- njevali in skrbeli zato, da jih uresničimo. Prav z uresniče- vanjem dogovorjene politike in planov se bomo tudi naj- lažje in nr^Jboilj zanesljivo Izognili nevarnosti, da Celje ne bo postalo le »turistično mesto«, kjer bi »prodajali sjiominke in prirejali -vrtnar- ske razstave«. V tej zvezi pa je docela nesprejemljiva tudi stara di- lema, aU bomo tmcli »čLstI zrak ali industrijo.«, diiema ki so jo nekateri vsLJjeivaJl Celju že pred leti. Tudi gle- de tega smo se dogovorili, da bomo dosledno spoštovali ustrezne zakonske predpise in dogovore SR Slovenije ter politiko in stališča, Id jib je ob polni podpori družbenopo- litičnih organizacij in vedike večine občanov spre,Jela ob- činska skupščina. Zato bomo odločno ^trajali na izdelavi in uresničevanju sanacijskih programov, na uresničevanju določb družbenega dogovora o varstvu okoI.ja hi uresniče- vanju le takih razvojnih programov in investicijskih naložb. Id bodo upoštevale ne samo »želje«, temveč tudi upravičene zahteve »nas obča- nov, da bi delali in živeli v lepem in čistem okolju«. In hkrati maksimalno pospeše- vali svoj gospodarski razvoj. Osnovni cilji in poti takega gospodarskega razvoja in var- sitva okolja v Cel^u so torej že začrtane. Zdaj je torej čas, da opu- stimo dfvome, brezplodne raz- prave in nezaupanje v d(^o- vorjeno usmeritev, čas da združimo svoje moči in zač- nemo politiko, plane, progra- me, dogovore in stališča ,ki so jih v širokih demokratič- nih razpravah sprejeli in po- trdili delovni ljudje, tudi od- ločno uresničevati. PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE CEUE JOŽE M4ROLT RIMSKE TOPLICE DAN SAMOUPRAVLJANJA KRmČNO o DELU IN SAMOUPRAVI Pr-jd dnevi smo imeli na Osnovni šoli »Anton Aškerca v Rimskih Toplicah dan sa^ moupravljanja, na katerem ftno učenci pokazali, da se znanio sami, brez pomoči Učiteljev, pomenita o proble- niili, na katere smo nalete- li pri delu. Učenci smo pove- 'iaii svoja mnenja, nekatere 1^51 smo pohvalili, večinonm Pa .srno kritizirati. 2e zjutraj so se delegati ^ predsedniki posameznih razredov sestah na bonferen- ^ »jiske skupnositi. Na začetku dela smo raz- pravljali o samoupravi v de- ^vnih organizacijah. Ob tej priložrvostd je Franci žohar prebral poročilo o delovanju in razvoju Pivovame Laško, ki je v zadnjih letih prido- bila izjemen ugled na do- mačem in tujem tržišču. v nadaljevanju so predsed- niki razrednih skupnosti po- ročaU o delu posameznega razreda, o delu v krožkih, pionirski hranilnici in o sa- moupravljanju. Pori>čila so bila kritična, zlasti dobro pa je bilo poročilo predstavni- kov 8. a razreda. V tretji točki dnevnega re- da smo se učenci predvsem pogovarjali o naši aek) za^ nemarjeni šolski okolici, ki je v zadnjem času bolj po- dobna smetišču, kakor ze- lenicam. Sklepa nismo spre- jeli, ker ga morajo sprejeti učenci, ne pa predsedniki. Zatem smo predvsem go- vorili o krožkih, disciplini In samoupravljanju. Ugotovili smo, da nekateri krožiti pro- p>adajo zaradi nemarnosti učencev, da dis<;upLina ne us- treza, oziroma da ni podobna učrencem na osnovna šoli in da tudi samoupravljanje ni dobro. Učenci so vedno sa- mo tiliO, ker se bojijo učite- ljev. Po končani konferenci so delegati OKimma predsed- niki posredovali teme s šol- ske skupnositi m učence v razrednih skujmostih. Tudi tu so se ix>govarjaii o teko- čih vprašan^jih in izdvojili določene sklepe. Po končanem delu v raz- rednih skupnostih smo učen- ci odšli v interesne dejavno- sti. Delovali so naslednji krožki: matematični, literar- ni, športni, čebelarski, šfthov- ski, pravljični, vrtnarski, fi- lmski ia so se strinjali, da mora več za usmerjeno izobraževanje, ki ga je lani novembra iz- dal svet osmih občin. Tudi na ta osnutek so dali na seji več prip>omb glede njegove vsebine. Prisotni na seji pa so se strinjali, da mora več za usmerjeno izobraževanje narediti združeno delo, ka- kor tudi Skupnost za za- poslovanje in Gospodarska zbornica. Treba je namreč opredeliti dolgoročne kadrov- ske potrebe v občini in re- giji. Čimprej je treba nare- diti celovit program, ki bo osnova za raz\'oj posamez- nih centrov usmerjenega izo- braževanja. Predvsem zdru- ženo delo je tisto, ki mora predvideti nove profile ka- drov, po drugi strani pa je zadnji čas, da se tudi šolstvo prilagodi združenemu delu. Z reformo šolstva je treba presekati blokade preteklo- sti in graditi na današnjih in dalekoročnih potrebah ka- drov. Realno se je treba ozreti tudi na razvoj višjega in vi- sokega šolstva v Celju in na izobraževanje ob delu. Posa- mezni centri usmerjenega izobraževanja se morajo bolj odpreti združenemu delu in se z njim dogovarjati o re- alnih potrebah. Pri uvel j avl j a.n ju usmerje- nega izobraževa.nja na našem območju moramo biti bolj pogumTii in izhajati iz jas- no opredeljenih programov zanj. M. P. SPOMINSiCA PLOŠČA Prihodnje leto bo minilo šestdeset let, odkar se je pričel pouk v novi gimnazijski stavbi v Celju. V njej je bila tudi prva matura letnika 1919/20 pod predsed- stvom takratnega gimnazijskega ravnatelja, zdaj že po- kojnega prof. Jeršinoviča. Gimnazijska zgradba je bila skorajda dozidana tik pred prvo svetovno vojno. Med vojno so dela končali, toda v šoli je bila vojaška bolnišnica. Zemljišče za gimnazijo je občini daroval znani celj- ski Nemec, ki si je ob podaritvi izgovoril pogoj, da v tej stavbi ne bodo nikoli poučevali slovenščino. Račun brez krčmarja! To se je kmalu pokazalo! Narodna za- vest, odločnost in borbenost slovenskega naroda so vse te germanske poteze onemogočile. Z razpadom av- stroogrske monarhije in z odločnim dejanjem generala Maistra in njegovih borcev -— prostovoljcev, je prišlo tudi Celje v Jugoslavijo. In tako so bili zagotovljeni pogoji za slovenski pouk v novi gimnaziji. Tako se je šolsko leto 1919/20 pričelo že v novih prostorih in poleti 1920. leta so izšli iz gimnazije prvi maturanti. Bilo nas je osemnajst, od teh nas živi še šest. Vsi profesorji so že davno umrli. Celjski slovenski dijaki so bili vedno narodno zaved- ni, delavni in napredni. Pred prvo svetovno vojno so se zbirali okrog stotnika Rudolfa Maistra v tajnem sha- jališču v takratni Zvezni tiskarni, zdaj v Kocbekovi ulici. Zapišemo naj, da je eden tedanjih maturantov, Mil- ko žgajner, postal žrtev ustašev v Bosni. Tu je bil namreč med partizani. Njegovo ime bo vklesano poleg drugih padlih v narodnoosvobodilni vojni v spominski plošči, ki jo namerava vodstvo celjske gimnazije od- kriti prihodnje leto v avh ginmazijskega poslopja. DR. ERVIN MEJAK LAŠKO OBRAČUN JUBILEJA ZA 750 LET — ŠTIRINAJST RAZLIČNIH PRIREDITEV I*red nedavndm je odbor *a proslavitev 750-letnlce La- hkega imel sklepno sejo. Ana- lizi rah so uspeh svojca de- lovanija tn z njiim vseh orga- nizacij ter društev v Laškem. Res je, da je lansko leto bilo izredno bogato s prireditva- mi, sa« so prazjnovaM hkrati partijske in Titove jubileje, toda prireditev, ki so sodile v progT'am 750-letnice, ki so bile javno oglaševtoe na stil- no eoTOtnih lepaikih, je bdlo v Laiškem 14. Prireditve so se začele s krajevnim pramikom apriila, nadaljevale s športnimi pri. reditvami v mesecu mlado- sti, pri čecner je zelo po- membno vlogo odigralo dru- štvo »Partizan«. Laško je bi- lo gostitelj državnih prvakov v gimnastiki, prvenstva v ka- rateju, košarkarskega tumir- jia jKlraviliških mest. Ob teh je bik) še precej uspelih Sportnili priireditev v sodelo- vanj« domačah društev in »ekcij. Člansko repubUšiko prven- «t»vo T šahu Je Lafikemu prL neslo sloves dobrega organi- ■atorja, aato m mu obetajo še takšne podobne prireditve v prihodnje Zvrstile so se tudi mnoge kulturne p^rireditve, tako v okviru občinskega praznika, ki so ga občani praznovali prav v mestu jubilantu, kot tudi ob drugih priložnostih. Omeniti je treba republiški posvet slovenskih zgodovinar- jev na temo »Laško in nje- gov j.ubilej«, nadalje razstavo »Kni-:ga skotzji čas«, ko^.cert godbe, gostovanje celjskega gledališča, nastop folklornega ansambla »Marolt« iz Ljub- Tfme in še vrsto drugih kul- turnih dogodkov. V okvir prireditev je sodrla tudi vsakoletna turističnoTa. bavna prireditev »Pivo in cvetje«. V jubilejnem letu so pjote- kale tudi mnoge druge akci- je, urejievanje in asfaltiranje uKc, obnova pročelij, ureje- vanje javnih nasadov, reldam- nih j)anx>jev, cvetličnili kon. tejnerjev. Hortikultumo dru- štvo se je trudilo svoje me- sto v j.ubdlejnem letu še zte- sti okdnčati s cvetjem. Skoiraj vse delovne organi- Kcije ao po svojfih zmožno. stih sodelovale pri kritju stroškov, ki jih je tako ju- bilejno leto terjalo. Ker bo na koncu, ko bo narejen tu- di finančni obračim, gotovo nekaj ostanka dohodka, se JB odbor odločil ta denar nameniti kot začetno vsoto za fond za obnoi',^itev starega gradu v Laškem. Seveda niso v jubi.lejnem letu bile iEvedea-ie vse naloge. Tako ni bil lani odprt laški muzej, kar se bo zgodilo še ta mesec, ni izšel zbornik — zaradi objektivnih težav, ni bil obnovljen in urejen glav- ni trg, kar pa ravno v tem času s polno paro delajo. Jubilej Laškega je angaži- raa veliko krajianov, pred- vsem pa društva tn organiza- cije. Pomembno je tudi, da so številne prireditve bile vselej zelo lepo obiskane in da je očitek Laščanom, da jih ne spraviš na prireditev, bila zanikana. Bilo bi Jjelo prav, če bi lanskoletni družabni utrip v Laškem skušali obdržati tudi v prihodnje, kajti poživeti družbeno in društveno življe- nje mesta ter njegove oko- Hce, je bU eden poglavitnih ciljev. JURE KR.\.'50\'EC DELAVSKA UNIVERZA ŽALEC vpisuje za šolsko leto 1978/79 v naslednje oddelke višjih šol za odrasle: 1. Višja agronomska šola 2. Višja upravna šola 3. Višja varnostna šola Vse zainteresirane kandidate obveščamo, da se mo- rajo zaradi evidenčnega vpisa prijaviti najkasneje do 7. 4. 1978 na Delavski univerzi Žalec, kjer bodo prejeli tudi potrebne formularje za vpis in ostale informacije. CELJE OD TU DAUE PO LUTKARSKEM SREČANJU Kadar koli se Celjani ogre- jemo za neko širšo manife- stacijo in jo v dobri veri in z vsemi močmi tudi organizi- ramo, imamo običajno v mi- slih tudi dolgoročnejše posle- dice te prireditve. In tako je tudi prav, sicer bi lahko ob vloženih finančnih sredstvih zabeležili le trenutni kultur- ni dogodek. Prav to se je do- gajalo ob organizaciji letoš- nje zaključne prireditve slo- venskih lutkarjefv. Res je, da smo zabeležili izjemen obisk predstav (v treh dneh pre- ko 3.600), res je, da smo tri dni živeli z lutkami (organi- zatorji še neokliko dlje), toč- no je tudi, da smo prav zdaj opremili nekaj izložb v tem znamenju, prav tako je tudi res, da so se slovenski lut- karji (profesionalni in ama- terski) počutili kot doma — res pa je tudi, da so morali organizatorji (ZKO in ZPM) vloižti veliko truda v oranje ledine, ki je bila dokaj »ka- mnita« in nikoli »preorana«. Organizator je ve glavne mo- či so bile usmerjene v obisk. Želel je, da bi bile dvorane polne, kajti (tako je tudi v gledališču!) lutkovna predsta- va je sestavljena iz dveh de- lov: oderskih izvajalcev in gledalcev; če manjka eno, gledališča ni. Posrečilo se jim je oboje v splošno zado- voljstvo vseh! Ko zdaj gleda- mo na prireditev, se nam zdi povsem normalno, saj vemo, da je »kulturna žeja« naj- mlajših že dolgo prisotna (ob pomanjkanju pionirskih in mladinskih predstav), toda vse le ni tako. Koliko ponu- janj, razprav, dogovorov (vča- sih tudi nerazumevanja) je bilo treba! Na šolo sd morah tudi po petkrat (da telefon- skih razgovorov niti ne šte- jemo!) in prepričevati neka- tere šolnike, da je lutkarstvo vendar prvo srečanje mladih z gledališčem in da je prav, če v svojem weekendskem času žrtvujemo nekaj ur za najmlajše. To sicer ne sme- mo posploševati, toda to se je dogajalo zdaj, ko govorimo o celovitejši estetski vzgoji mladega rodu, ko si vendarle želimo naj ne bo šola zgolj »sevis za pridobivanje sploš- nega znanjj^?!« že uvodoma smo zapisaljl da si želimo kulturno priri| ditev s pozitivnimi posledica.? mi. Zatorej bomo morali bodoče: I — organizirati vsa dosedj nja prizadevanja in jih str( kovno voditi ter usmerjati Zvezi kulturnih organizaci (OŠ, VVZ) — Kulturna skupnost Cel, bo morala uvrstiti v pro ram stalno lutkovno gleda! šče (Pionirski dom, SLG) 4; (poklicno ali polpoklicno?f) — vsako leto bo Zveza kul turnih organizacij organiziri la občinsko srečanje lutkoi nih skupin; — dati vso moralno in mi terialno podporo delu lutka^ ske skupine na Pedagoškeiji centru, kajti od tod lalAo pričakujemo največ ; — Temeljna izobraževali« in vzgojno varstvena interej na skupnost bo morala tft meljito razpravljati o gledali ški vzgoji — s posebnim pou. darkom na lutkarstvu; VIII. SREČANJE SLOVEN- SKIH LUTKARJEV je torej za nami. Zadovoljni smo, pa tudi ne ...! Zadovoljni smo i uspehom ob organizaciji, saj dobivamo od povsod pohvle in zahvale; zadovoljni smo tudi, da nam je uspelo ani- mirati in navdušiti skupino na Pedagoškem centru (bila je med najuspešnejšimi, zato je bila predlagana na zakljut, no srečanje »Naša beseda 78« ki bo letos v Primorju); ni» mo pa povsem zadovoljni s stanjem lutkarstva na ostalih zavodih. Kljub vsemu pa se kažejo prvi odmevi navdu- šenja za to zvrst dejavnosti, čeprav smo pogrešali na »de- lovnih srečanjih — lutkarskih kažipotih« (le-ti so spremlja- li SREČANJE) naše vzgojiti Ije in učitelje. Ob koncu naj še zapis« mo, da so nekateri pa vei darle veliko prispevali k do- bri organizaciji: Pionirski dom, Zve^za prijateljev mladi- ne, KUD »Zarja« Trnovlje ii strokovna služba ZKO. Oli podpori družbenopolitični! organizacij nam bodo podobi ne akcije prav gotovo uspevi le. ŠTEFAN ZVIŽE CELJE U KM CEST V LOKALNEM OMREŽJU Iz\'ršilnd odbor Občinske komunalne skupnosti v Celju Je pripravii predlog progia. ma m.odenn[izacije lokalnih cest v letošnjem letu. Gre za pobudo, po kateri bi naj le- tos modemi2drali vse tiste lokalne ceste, ki potekajo skoz?: strnjena naselja. Nada- lje gre za dva cestna odseka, ki pomenita pomembno po- vezavo celjske občine s .šen. t jursko in konjiško občino. In ne nazadnje, gre za zače- tek modema2acije in sanaci- je prometnih in drugih po- vršin v krajevnih skupnostih, tei jfih je nakazal tudi pro. gram republiške hortikultur- ne akcije »Horti;kultura 80« v CJelju. V tem okviru ima poleg starega mestnega jedra posebno mesto krajevna skup- nost Dolgo polje. Po predlogu, o katerem bo tekla beseda na skupščini kamuna.lne skupnosti, nai bi modemiziraili v celoti 11,3 km lokalnih cest. Ta načrt zaje- ma cestne odseke: Lokrovec —Loče 1 km. Pristava—Bovše 2^ kan, Pristava—Beeiavica 1 km, Šmartno—Vojnik 1,5 krt Store—Svetina 2 km, Socka- Vitanje 1.5 km, žepina—Bia govna 1,2 km in PrankoloV —Lipa 0,S km. Za vsa ta deJ je predvidenih 17,455.000 d narjev. Poleg tega je v predlog' predvidenih 5,331.000 din » stroške nelcaterih sanacijskil oziroma ureditvenih del. P tem gre za revitalizacij mestnega parka, za uredite sredi.šč naselij štore. Vojnih Dobrna itd. s sanacijo zel' nih površin in postavitvi.' elementov tako imenovan mest.ne opreme, za uredite oziiroma sanacijo okolja krajevni skupnosti Dol g d P Ije, in končno za uredite poti na območju novega pa- ka »Sončni park« na Lavi- V celoti gre torej za ti črt, ki zahteva 22.786.000 d narjev strošikov. Ker pa "I činska komimalna skupno* skupaij s pri.spevki občan« zia ta dela mma dovodj sr«* stev, bo m re^Aiko naj^ posojilo. M J i2 — 23. marec 1978 NOVI TEDNHC — »tran T 2ALSKA DELEGATSKA VPRAŠANJA llŠKI SO ZA VRTCE PAZLIČNA ODŠKODNINA ZA GOZDOVE - UPRAVIČENO rJa zadmtjri sect abčinsike jjjupščine v Žatou so delegubi jg^taivili voC zaintrmvih' vpra- jg^. Delegacijo krajevne jjtupnosti ie Zaloa je na pri- jper zanimalo, ziaikaj se od- jj(Xxinina pri ocenj,8\'anj-u goadov na trasi plinovoda in ^jnovoda poi različnih ce- nilcih giblje od 1,10 do osem dinarjev aa kvadraitni meter. Oddelek 2a urbanizem, grad. 1^ in komunalne zadeve je j^govoril, da je sestavni del (^kodnine tudd odškodnina gi nakup novega gozdnega ^ernlj^'*- Za. to zemljišče je treba upoštevati vrednost ka- tastrsikega dohodka pašnika. Pri ocenjevanju odškodnin oa trasi plinovoda in dal„no- vc>da je ta vrednost znašala od devetdeset par do deset dinarjev. Poleg te odškodnl- oe so prizadeti lastniki do- bili tudi odškodnino za ure. itev novega gozdnega nasa- da ter odškodnino zaradi predčasnega poseka starega goBda. Povprečna odškodn-na 2» kvadratni meter gozdnega Kfmljišča znaša v povprečju tako štiri dinarje. Da bi biio katero izmed gozdnih zom- Ijiišč ocenjeno po osem di- narjev na premjoženjsko prav- ni službi, ki se ukvarja s problematiko odšikodinin, ne vedo! Delegaoijo polzellske tovar- ne nogavic je zanimalo dvo- je! AiM pri raEporeditvi viška sredstev iz občinsike izobra- ževalne stoupnosti Ujpoštevajo, program izvajanja celodnev- nega šolanja in za kakšne potrebe bodo porabili višek srerlstev prt občrinski skupno- sti otroškega varstva. Pove- dala je treba, da je občinska i2X3braževalna skupnost za- ključila lansko poslo-/no leto s 3,820.000 dinarji več kot je bila dovoljena poraba. Višek bodo namenili za izgradnjo novih šolskih prostorov. Ta denar se ne vključuje v re- den program SIiS. Denar bo- do namenili za dograditev šolskih prostorov pri celo- dnevni osnovni šoOii v I*re- boMu (3 milijone dinarjev) ter za šolo v Petrovčah (820.000 dinarj,ev). V Prebol- du je treba zagotoviti dovolj prostorov za njihovo celo- dnevno osnovno šolo, prav tako tudd v Petrovčah in po- tem postopoma še na drugih osnovndjh šolah v občini. 2,300.000 dinarjev, kol'Jk)oc zaoaSa višek občinske skup- nosti otroškega varstva, bo. do razporedili za gradnjo treh vrtcev. Milijon dinarjev bodo prispevali za vrtec t Levcu, 800,000 dinarjev za vr- tec v Preboldu ter 500,000 dfi- harjev za vrtec v 2^bukovicl. Ob pomanjkanju referendimi- skih sredstev, pomenijo ti viški praw gotovo dobrodošel delež. Ce drugega ne, bodo vsaj nekoliiko prispe\rali k te- mu, da bodio z gradnjami sploh lahko pričali. Pa še nekaj besed o pred. logu delegacije krajevne skup- nosti Petrovče. Predla.gali so, naj bi zaradi preusmeritve prometa s Slovenike prek Arje vasi avtobusno postajo postavili pred križišče. Pred- vsem zaradi šoloobveznih otrok. Na Cestnem podjetju so p>ovedali, da morajo biti postaje locirane izven križišč. JANEZ VEDENIK PROFESORICI JULRI MARINIC V SLOVO Ljudje se kaj radi raz- draženo odzovemo, kadar kdo napravi kaj napak, brez pomisleka pa sprej- memo i>se, kar je dobre- ga, kot da tako mora biti. In šele ko to izgu. bimo, se zdrznemo: kaj nismo bili premalo po- zorni, kaj nismo samo sprejemali in dajali pre- malo ali nič?! Tako nam je zdaj, ob nepričakovani smrti Julke Marinič, pro- fesorice celjske gimnazije. Njena življenjska pot se je začela v Destemiku pri Ptuju 15. febr. 1920. leta in je vodila skozi mari- borsko klasično gimnazi. jo, ki ji je dala temeljito humanistično vzgojo in smisel za sistematično de- lo, v Ljubljano na študij zgodovine — obče in na- rodne — ter geografije kot pomožnega predmeta. Med okupacijo je morala študij prekiniti in se za- posliti, da bi mogla ži- veti daleč od doma. V okupirani Ljubljani je bi. la terenska sodelavka OF. Po osvoboditvi je študij nadaljevala, vmes pa se je dvakrat udeležila de- lovne akcije. Nameravala se je posvetiti delu v ar- hivu, zato je po študiju na ljubljanski filozofski fakulteti obiskovala v Du- brovniku 7-mesečni tečaj za arhivarje, ki ga je or. ganiziral Zgodovinski in- štitut Jugoslovanske aka- demije znanosti in umet- nosti. V jeseni 1950. leta je tako nastopila službo v Osrednjem državnem arhivu v Ljubljani. S svo- jo natančnostjo in teme. Ijitostjo bi bila nedvomno postala dober arhivar, a gnalo jo je med mlade ljudi in zato je že po sla- bem letu — sept. 1951 — prišla učit na celjsko gim- nazijo, da bi v njej ostala do konca. Bolj malo je učiteljev, ki bi znali tako prisluh- niti mlademu človeku, ki bi znali ob nerazsodnem izbruhu potlačiti upravi- čeno nejevoljo, ki bi zna- li biti uvidevni, a bi hkra- ti odločno izrekli grajo, kadar bi bilo potrebno. Takega človeka so dijaki začutili v njej in znali to ceniti: kolikokrat so že odrasli ljudje pristopili k njej. da ji stisnejo roko in jo prijateljsko pozdra- vijo. To pa je zadoščenje za človeka, ki je bil za I pedagoško delo res pokli- can. In koliko je dajala svojim kolegom — tistim, ki so prišli na zavod sko- raj hkrasti z njo, in tistim iz najmlajše generacije gimnazijskih učiteljev. Njeno delo na šoli pa ni bilo le učno in vzgoj- no. Sama velika ljubitelji- ca glasbe in petja je po- magala pri delu gimnazij- skega pevskega zbora; de- lala je pri organizaciji mladinskega pevskega fe- stivala; noben maturant- ski ples ni potekal brez njene velike pomoči; kot vodja zgodovinskega arhi- va je skrbela za strokov- no izpopolnjevanje zgodo- vinarjev na šoli; redno je sestavljala šolsko kroniko za letno poročilo; njen zvonki glas se je vrsto let oglašal po šolskem zvočniku — zdaj je utih- nil. Vse delo je opravlja- la tiho. brez hrupa; o sebi in svojih tegobah ni go- vorila, ni tožila in je tudi tiho, brez tožbe odšla od nas. Soli dajejo pečat ljudje — velike pedagoške oseb- nosti, in taka osebnost je bila pokojna profesorica Julka Marinič. Njeno slo- vo od šole in življenja nas navdaja s spoznanjem, da dobijo vse vrednote, inte- lektualne in druge, pravo vsebino in vrednost le, če jih ožarja topla človeč- nost. SAMOPRI- SPEVEK V LASKI OBCINI- KOLIKO JE NATEKLO? s samoprispevkom, izgla- sovanim z referendumom, naj bi se od 1. januarja 1977 do 31. decembra 1981 zbralo okoli 31 milijonov in 600.000 dinarjev — novih seveda. Po podatkih finančne službe se je v lanskem letu nateklo na račun samoprispevka 6 mili- jonov in 123.000 dinarjev, kar je ena petina v petih letih predvidenih sredstev. Zaen- krat ni nobenih bistvenih od- stopanj, niti navzdol, niti na- vzgor in rečemo lahko, da zbiranje prispevkov iz samo- prisi>evka v redu poteka. In kakšna je delitev? Dve tretjini od zbranih sredstev po odloku o samo- prispevku pripada fondu za izgradnjo šolsldh objektov, V ta namen je bilo zbranih ne- kaj čez 4 milijone dinarjev, od česar je bilo za dokončno zgraditev trakta osnovne šole v Radečah porabl.jeno milijon in pol dinarjev. Di*ugi denar na tem računu se zbira za gradn.)o prizidka osnovne šo- le v La.šk»m, katere gradnja naj bl se začela letos. Za izgradnjo zdravstvenega doma v laškem so prispevale krajevne skupnosti I.aško, Re- čica, Marljagradec, Vrh in Breze 290.271 dinarjev od pol odstotka namen,jenega za ko- munalne potrebe krajevnih skupnosti. Zato omen.)ene krajevne skupnosti ne bodo imele celega pol odstotka za svoje i>otrebe, kot ostale. Koliko se je torej nabralo krajevnim skupnostim? Radeče 441,000, I.3Ško 404,000, Rimske Toplice 211.000, Zidani most 130.000, Marljagradec 120.000. Rečica 01.000. .Tiirklošter 64.000, Se- draž Gl.OOO. .Tagn.1enica 51.000, Vrhovo 49.000, Breze 43.000, S\dbino 38.000 m Vrh 35.000. J. KR. MK CELJE ŠE LETOS LUTKOVNA SEKCIJA Za oeljiSki Mladlinski klub smo lahko pred leta rekli, da je postal zibiriališče mladih, center, kjer so lahko mlaidi raz\':iijala svoje interese hi se ttidi zabsuvsii. Toda sčasoma je Idub zašel v krizo. Glarma dejavnost se jis čutila le v disko plesih, ki pa so bili mnogm trn v peti. Tako so prišle na dan naijnaizličnejše obsodbe, od katerih jih je bi- la večina neupravičenih, ven- dar so madeži ostali. Tem se je pridružilo še tožko financ, no stanje, saj ni bilo moč dobiti denarja za normalno delo. Tako Je klub skoraj prenehal delovati in mnogo mladih je govorilo, da se ni- majo kam podati, da zanje nihče ne najde raznimevanja itd. Novembra lani je deto v klubu ponovno zaživelo. Z Izdelanim aikoijskim progra- mom so si zastavili obširno in kvalitetno področje dela, ki pa ga bo potrebno ttidi realizirati. Mniaidinski klub za- jema vso strukturo mlod-h iiz celjske občine, namen de- lovanja pa je, da se v njego. vih prostorih mlaidinec vklju- či v sam program defla, se izobražuje, aktivno sodeluje na področju kulture, ide';no- poiatičnega dela, v športu, splošnem ljudskem odporu, na področju m!;?.dinskih de- lovnili akcij, .sodeluje pri or- ganizaoiju tn izvedbi raznih manifestacij, proslaiv ter pri izdelavi klubskega Biltena. V delo kluba so vključeni mladinci vseh srednjiih šol, brigadirji, delavska mladina. In prav bi bik), ko bi k delu pristopili tudi učenci osnov, nih šol (7. in 8. raiared), zakaj tudi med njimi bi se našli taki, ki bi samo delovali na posameznih področjih, am- pak bi bili sposobni prevzeti nekatere zadolžitve. Nekaj časa je bil klub po- vsem zaprt, sedaj pa je od- prt ob dopoldnevih. Vendar to ni pravo zbirališče mla- dih. Ko bo v marcu klub zo. pet odprt ves dan, se bo ver. jetno marsikaj spremenilo. »Za tako imenovano glasbe- no dcijiaivnast se dogovarjamo z rekreaoijslffim centrom Go- lovec. Prve prireditve v zgor- nji dvorani hale smo ž« prL pravili. Trudimo se, da bi bile te prireditve na dostoj- ni ravni. Bile naj bi vsak pe- tek in soboto. Poleg plesa bomo na vsaki prireditvi predstavila gosta večera. To bodo naši znani celjski šport- niki, kulturni delavci, racale skupine in drugi. Upamo, da bodo mladi s tem zadovoij- ni!« j« dejal uprarvnik Mla- dinskega kluba Matjaž Jer- šin. In kaj imate trenutno t načrtu? »V okviru kluba se sflcuipina (3dprti krog (skupina za glasbeno, likovno, literarno umetnost in aktualne prob- leme) pripraivlja na Našo be- sedo '73, ki bo predvidoma v začetku aiprUa v SLG v Celjti. Pripravljamo pa se tudi rai izdajo intomega Biltena, pr- va številka naj bi izšla prad prireditvijo Naša beseda 78. In še nekai,i! Tudli letos se jie Mladinski klub prijavil (kot že več let zaipored) za tek. movanje za najboljši klub 78. Želimo prikazati aktivnost in delovanje kluba oelti Sloveni- jli. Letos bo sklepna priredi- t€Jv za izbiro najlboljš.ega Mm- ba v Novi (jorlci, in sicer jUr nija.« In še ena zsandmivost, to. krat za najmlajše! V otkviru kluba bodo še letos ustano- vili lutkovno sekoijo, seveda z namenom, da bi tudi v Ce- lju spodbuddlM to dejavnost, ki je žie adaivnaj zamrla, ot- rokom pa ponovno približali nJGbov sivet dcandšljije. DARJA dLANČNIK V vsak dom NOVI TEDNIK Trgovska delovna organizacija »SAVINJSKI MAGAZIN« ŽALEC, Šlandrov trg 35 objavlja LICITACIJO za prodajo naslednjih OS: — tovornjak TAM, nosilnost 2 toni v voznem stanjtt — kamp prikolico BRAKO — In nekatera druga rabljena OS. Licitacija bo dne 27. 3. 1978 ob 10. uri na dvorišču stavbe Slandrov trg 35. Informacije in ogled je možen vsak dan od 6. do 10. ure v komerciahiem oddelku DO prithčje desno. ŽALEC: 200 PLANINCEV NA STOL Več kot dvesto planincev iz žalske občine se je v sobo- to in nedeljo odpravilo na tradicionalni pohod na Stol. Zimski pohod na Stol je množična manifestacija v spomin in počastitev borbe jeseniške čete 20. februarja 1942 z nem- škim okupatorjem. Letošnji pohod pa je bil vključen tudi v praznovanje 200-letnice prvega vzpona na Triglav. Osred- nja govornika na proslavi sta bila član pred-sodstva SRS Tone Bole in predsednik PZS dr. Miha Potočnik. Sicer pa velja omeniti še to, da je v petek, soboto in nedeljo bilo na Stolu okrog 4OO0 planincev iz vse Slovenije. -__________ MIIAN SUSAK 8. stran — NOVr TEDNIK St. 12 — 23. marec 197» MITJA RIBIČIČ V CELJU OPTIMISTIČNO ZA CE PRISRČEN POGOVOR S KULTURNIMI DELAVCI Predsednik republiške kon- ference SZDL Mitja Ribičič se je minidi teden ob svojem obisku v Celju, sešel v Po- krajinskem muzeju tudi s celjskimi kulturnima delavci, kjer so ga v prisrčnem pogo- voru seznanili s problemi, na- logami, pa tudi uspehi svoje- ga deda. Uvodno besedo je podal predsednik izvršnega odbora kulturne skupnosti občine Ce- lje Stane Mrvič, v 'kateri je zajel bistvene prvine kultur- nega programa in prizadeva- nja za najširše podružblja- nje kulture. Govoril je o vključevanju kulturne ustvar- jalnosti v širši prostor, o pri- zadevanjih za realizacijo za- stavljenega srednjeročnega in dojKjinilnega programa, opo- zoril pa je na težave, ki se še najbolj kažejo na kadrovskem p>odročju in pri investicijah. Materialni položaj kulture po- časi raste, čeprav še vedno šepa razširjena reprodidcc^ia tn opremljenost. Čutiti je Se veliko pomanjkanje ustrez- nih prostorov za kulturno de- javnost. Med bistvene naloge v bo- doče še naprej sodi podružb- Ijanje kulture, frontno orga- nizirano, naslednji mesec pa bomo v Celju pričeli s stalno akcijo, seminarjem z naslo- vom »Človek, delo, kultiu-a. V razpravi je v nadaljeva- nju pogovora sodeloval Ivan Seničar in zalo nazorno osvet- lil miselnost, ki še na precej ozek in tog način opredelju- je pojem uporabnika v kultu- ri, saj ga mnogokrat podce- njujemo, denar pa terjamo samo od njega. Anka Ašker- čeva je opozorila na nesodelo- vanje v regiji in dejala, da bi morali najM sdstemske rešit- ve, da bi odpravila sedanje stanje. Dane Debič je precej nazorno govoril o planiranju v kulturi, Igor Lampret pa je osvetlil problematiko gledali- šča, predvsem pa odpiranje te ustanove, sodelovanje z za- grebškim gledališčem ITD, menjavo repertoarja z drugi- mi gledališči. Božena Mlakar je načela zanimivo temo o širjenju kulture na šolah, vlo- gi učitelja pri tem delu in opozorila, da bi tu morali še marsikaj storiti, da pa vsi jx>grešajo boljšo infoirnira- nost, Slavko Pezdir je sku- šal podati definicijo organiza- torja kulturnega življenja, Do- ra Rovere iz Aera pa je re- kla, da so pri njih ugotovili, da je dosedanji način dela organizatarjev neustrezen in so zato ustanovili odbor za kulturo, kjer skrbi vsak za svoje področje kulturnega de- la. O amaterski kulturi je govorili Viri Majcen in razgr- nil široko paleto delovanja amaterskih društev in zveze kot celote v sklopnu kultxime skupnosti Celja. Čutiti je bilo, da je osred- nja tema pogovora, predsed- niku republiške konference SZDL zatožifci tiste sile, ki so podrle pred leti začete pogo- vore o sodelovanju v regiji. Ta problem je lepo osvetlil prof. Vlado Novak, podprl pa ga je tudi prof. Anton Aš- kerc, ki je opozoril na zme- šnjavo in nedodelanosti na področju meril in standardov v kulturi. Jože Volland, predsednik občinske konference SZDL Celje pa je pozval kulturne delavce k poglabljanju samo- upravnih odnosov in konkret- ne dogovore pri medseboj- nem izmenjavanju progra- mov v občinah in rekel, da tudi sistemska rešitev ne bi bUa ptovsem rešitev, saj bo takšnih obhk vedno manj in sd mora vsaka dejavnost izboriti svoje mesto na dolo- čenem prostoru s svojim pro- gramom dela. Mitja Ribičič, ki Je dve uri intenzivno sprejemal vse In- formacije s kulturnega pod- ročja celjske občine, je za- ključil svoje misli z optimiz- mom, češ, da v celjski občini ni strahu, da bd nazadovala kultura tako po svoji pro- gramski vsebini, kot p>o orga- nizacijski, torej samouprav- ni plati. Poudaril je, da je Celje že mnogokrat dokazalo kaj zna, posebno v zadnjih letih je Čutiti njegovo ekspan- zijo tudi na kulturnem pod- ročju. To je zelo nazorno pri- merjal s svojim obiskom iste- ga dne na političnem aktivu in v tovarni Libela, kjer se Je v obeh sredinah zadržal po eno uro, v Pokrajinskem mu- zeju s kulturnimi delavci pa kar dve uri. MEDVED S pogovora v Pokrajinskem muzeju NAŠA BESEDA 78 Mladinsko in pionirsko kulturno gibanje je v zadnjih nekaj letih do- kaj živahno. Zveza socialistične mla- dine (organizator) in Zveza kulturnih organizacij (strokovni del) pa nista povsem zadovoljni. Vsaka prireditev mora imeti svojo stalno rast, v tem primeru pa smo že na zadnjih raz- govorih ugotovili, da se udeležuje sre- čanj veliko premalo pionirskih skupin, da je težko najti nove oblike »znanih celjskih refeitalov« in da sploh ni pio- nirskih ali mladinskih gledaliških predstav. O tem se bomo morali te- meljito pogovoriti v pionirskih in mladinskih kulturnih društvih. Priprave za letošnjo Našo besedo potekajo v znamenju mladinskih re- citacijskih in plesno-baletnih skupin. Največja prizadevanja smo opazili na Pedagoškem šolskem centru od koder smo sprejeli prijave treh skupin. Ne- kateri tudi napačno pojmujejo to pri- reditev. Naša beseda mora postati ce- lotno kulturno prizadevanje mladih, najboljši dosežki pa bi morali posta- ti programska zasnova za neke vrste zaključno srečanje, kjer bi se pred- stavili kot nove oblike proslav, lite- rarnih večerov, gledaliških predstav, morda tudi kombinacije gledaliških dosežkov in lutkovne dejavnosti ipd. Zal nam to le počasi uspeva, morda Je za to kriva tudi popačena misel- nost o tej prireditvi, saj smo že veli- kokrat opazili tudi »prestižni« element udeležbe. Nekatere šole vlagajo prav v to obliko delovanja precejšna sred- stva, ne glede na umetniški rezultat, nato pa razočarane odnehajo. Svojih mladih sodelavcev tudi niso naučili sprejemati kritičnih pogovorov o last- nih dosežkih, niti ne znajo vredno- titi druge. Tudi to Je sestavnil del gle- dališke vzgoje! Za, letošnjo revijo smo dobili na- slednje prijave: Center za balet in rit- miko Celje, Zdravstveni šolski center Celje,' Ekonomski šolski center Celje, Tehniška šola Celje, Gledališka skupi- na MKUD Pedagoškega šolskega cent- ra Celje, Dijaški domovi Celje, Skupi- na za kreativni ples Pedagoškega šol- skega centra Celje — dve skupini. Skupina »Odprti krog« pri Mladin- skem klubu Celje, Prva osnovna šola Celje, Gimnazija Celje, Melik Vojko — samostojni nastop in Osnovna šo- la »Veljka Vlahoviča« Celje. To so samo skupine, ki bodo na- stopile na občinskem srečanju. Zal pa moramo ugotoviti, da v drugih ob- činah ta dejavnost občutno stagnira. Na zadnjem sestanku v Slov. Konji- cah ni bilo niti enega predstavnika ZSMS ali ZKO — razen iz C^ja. Po- novno lahko trdimo, da bo moralo prav Celje nositi breme organizacije medobčinskega srečanja, če bomo že- leli ostati med vodilnimi v Sloveniji. Kaj torej delajo Občinske konference ZSMS, saj imajo v svojih programih kulturna prizadevanja, da o medobčin- skem dogovoru sploh ne govorimo?! Kje je vloga medobčinske organizaci- je mladine? Morda zdaj ni čas (zavo- ljo ponovne časovne stiske), da o tem razpravljamo (zdaj je treba or- ganizirati), o tem pa se bomo mo- rali temeljito pogovoriti do prihodnje- ga leta. Pričakujemo, da bo letošnja »NA- ŠA BESEDA« (govorimo za občino) dokaj kakovostna, predvsem smo ve- seli, da Je zaživela plesno-baletna de- javnost. Ob prireditvi bo tudi razsta- va najboljših likovnih del z osnovnih in srednjih šol. Z veseljem bi po- zdravili tudi kakšno skupino iz delov- ne organizacije ali krajevne skupno- sti! ŠTEFAN ZVIZEJ LIKOVNI SALON PIŠE: ALENKA SALESIN Akademska slikarka Irena Spendl se s svojo razstavo likovnih del prvič predstav- lja v domačem kraju Celju. Njena razvojna pot se je za- čela na Akademiji za Likov- no umetnost v Ljubljani. Le- ta 1973 Je diplomirala pri profesorju Maksimu Sedeju. študij Je nadaljevala na dvo- letni specialki za slikarstvo pri profesorju Kiaru Mešku in Zoranu Didku. Program- ska usmeritev likovnega ust- varjanja je bila pri Ireni že od vsega začetka jasno ob- likovana. Problem barve in svetlobe, kot prvino njene- ga slikarstva, je osvojila že zgodaj. Barvna komponenta ji je bistvo, s pomočjo kate- re je dosegla tudi svojstven svetlobni učinek. Barvna po- vršina se harmonično, ali v nasprotujoči si težnji temno- svetlega vklaplja v končni vi- zualni učinek. Na njenih slikah se red- kokdaj kaj dogaja. Zožena te- matika, ki je navezana naj- več na interier, je ne ovira, da bi prek nje izrazila širo- ke lestvice lastnih hotenj in občutij. S hitrimi in široki- mi potezami čopiča oblikuje vsak posamezni predmet, pa čeprav tako nepomemben, da dobi svoje mesto v celoti. Enostavna risba, čistost bar- ve, včasih spete v kontrast, včasih v mehko prelivanje, ali s svetlobnimi partijami dislociran prostor, nam v raz- mišljajočem stanju da kon- kreten pomen slike. Notranji prostor, lahko rečem samo del prostora, atelje aU soba. pri čemer Je skoraj vedno poudarjeno okno, ki Je z lah- kotno zaveso zastrto, a vea darle pronica skozenj dnevna luč, nam oko zavede v ne- skončnost narave, vzbuja nam občutek intimnosti, delček našega življenja. Irena je t tem nasprotju znmanjega ui notranjega izbrala srednjo pot. In prav ta nevtralnost pri likovni upodobitvi je nje- na vrlina. Razvojna pot likovnei^a ust varjanja Irene špendlove še zdaleč ni končana. Njene zmožnosti dobivajo vse širšo veljavo tako na tehnološkem, kot na oblikovno-tematskem področju. Od stvarnega sveta postopoma prehaja, pri čemer je predmet še vedno nosiled lastnih vrednot. i 25 LET DELA HARMONIKARJEV IZŠLA JE TUDI BROŠURA — 408 NASTOPOV v petek bo dvorana Na- rodnega doma napohijena do zadnjega kotička. Vstopnice so že zdaj razprodane! Ta večer bo v Celju kulturni do- godek, ki sodi me tiste, ki pustijo tudi dolgoročnejše po- sledice, gre za Jubilejni na- stop celjskih harmonikarjev. Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« se lahko ponaša z eno najprizadevnejših glas- benih sekcij. Ob tej priložnosti so izdali tudi jubilejno brošuro v ka- teri je predsednik ZKO in direktor Glasbene šole Vid Marčen zapisal: Prenekatera melodija Je drsela po čmo- belih tipkah harmonik števil- nih učencev, ki so se zvrstili v 25 letih delovanja harmo- nikarske sekcije DPD »Svo- boda« Celje. Minila Je četrti- na stoletja napornega, priza- devnega, a hkrati nepozab- nega in lepih trenutkov pol- nega dela ob instrumentu, ki dobiva vse večjo popularnost. ob instrumentu, ki je z iz- polnitvijo tehnike igranja, kot tudi literature, prerasel iz ljudskega v koncertni in- strument. Z njegovo tehniko, nadaljuje Vid Marčen, in iz- razno močjo pa Je hkrati moč izvajati skladbe klasič- ne glasbe, saj v novejšem ča- su temu instrumentu niso tu- je številne klavirske skladbe znanih mojstrov. Vsi, ki poznamo in ceni- mo trud ter prizadevnost pe- dagogov kot tudi številnih ge- neracij, ki so se T teh letih vrstile, vemo, da je njihovo delo sestavni del kulturnih prizadevanj v celjski občini, kot tudi v širši družbeni skupnosti. Zavedamo se, da je glasba in njena vrednost pri bogativi duhovne kulture posameznika tembolj po- membna, ko spoznavamo, da materialne dobrine ne mo- rejo zadostiti vseh potreb de- lovnega človeka. Je zaključil predsednik ZKO v svoji irvod ni besedi. številke, ki so vezane n delo sekcije so zgovorne: 401 nastopov, 25 parad, in 70.31 p>oslušalcev. Res, enkratno Sekcija Je v teh letih zaj< mala 446 harmonikarjev. O! tem ne smemo prezreti veliJ delež Oskarja Leskovška. Kd je to? O nJem C^eljanom t potrebno posebej govoriti Zkiaj vodi orkester Albert Zt vršnik, katek čas, vendar zel uspešno. K Jubileju Jim čestitaiO vsi, ki smo ali pa bomo tiK v prihodnje še sodelovali! ŠTEFAN ZVIZE gt. 12 — 23. marec 1978 NOVI TEDNIK — stran 9 JAVNA RADIJSKA ODDAJA V KOZJEM PRI JETKI" NA OBISKU VESELO IN ZABAVNO KOT VEDNO — POMOČ DOMAČINOV Bučmo je bilo v nedeljo dopoldne v Ko2yem, buč- no in slavnostno, celo v nekakšno skrivnostnost se je zavil trg pod Bohor. jem, pod katerim so že v ranem dopolxinevu vzne- mirjeno korakali v praž- nje oblečeni možje, za katere smo kaj kmalu iz- vedeli, da so pevci zna- nega kozjanskega pevske, ga zbora. Proti deseti pa se je vse na mah razjasnilo: v kiar nekoliko majhno koz- jansko fci.nodvorano se je nateplo ljudi iz vseh kon- cev, ko sta v uvodnih be- sedah Mitja m Dominika ugotovila, da Kozje nd biLo še nikoli tako znano kot je sedaj tn da je na- predek naredil kraj še lepši. »No, mogoče je že res, ■ da je bil lerp tudi tiste \ dni, ko so na gričkih sta- li gradovi,« sta sipaJa be- \ sede med poslušalce, »lep ' kot jutranja zarja. Torej, . natančneje povedano, v ti- stih dneh, ko se je p>o Koajem še sprehajal slo- viti kozjanski zmaj in hrustal po njivah kolera- bo in ko so se Kozjana vsega skupaj naveličal, so ga za rep potonili z njDjv in ga na vrat na nos vtaknili v kozjanski grb. Tam prežvekuje še da. nes.« S šalo in pesmijo, t zborom izpod Bohorja ■pod vodstvom Andreja Kelemine se je začela na- ša prva radijska odjdaja na Kozjanskem in v šmar- ski občini ter druga v le- tošnjem letu. Novinar Milenko Stra- šek je kmalu zatem po. skrbel, da smo izvedeli vse o Kozem. Z direk- torjem OZD Metlca iz Ce- lja, dipl. ing. Zvonctom Dežnakoni sta se pogovar- jala o težavah in uspeliih te znane delovne organi- zacije in skupaj ugotoivila, da je Metka prebrodila raznovrstne prepreke, na- sprotno, da se o njej če- dalje več piše in govori in da tudi priznanja niiso več redkost in da njene izdelke radi vidijo na tr- žišču. Povemo naj še, da je bila Metka polcrovitelj naše oddaje. V podobnem stilu je potekal tudi po- govor z vodjem TOZD Metka — Konfekcija Koz- je, Veljkom Kolarjem, fcl je povedal, da je njdhov izdelek Idila, posteljno perilo, dobil na letošnjem sejmu Moda 78 veliko priznanje, zlatega zmaja, z nečim podobnim pa je prišel iz Beograda pred dnevi tiidi direktor Zvone Dežnak. Da bi Kozje sipoznali do kraja, je svoje povedal še predsednik krajevne skup. nosti Jože Pirš in raz^- ndl pred nas pisanrO pa- leto piroblemov, vmes pa so vneto prepevali in igrali fantje ansambla Borisa Terglava in Ainfor, ki so spremljale pevko Branko Kraner iz Mari- bora. V KoBje je prišel tudi Franjo Bobinac, ki je Kozjancem zapel dve pes- mi. Kozjanci so ploskali, v dvorani je bilo vzdušje več kot prijetno. Nikakor ne smemo po. zabiti tudi domačih izva- jalcev, ki so nam kar krepko p>amagali pri iz- vedbi programa. Jožica Dvoršak je v une- nltno zastavljeni Uterami besedi predstavila svoj domači kraj, kaj zmorejo pa so pokaaaile tudi čla- nice domačega, šolskega literarnega krožka Vesna Kodrič, Marija Motoh in Silva Kos. Največ aplavza je seve. da požel ansambel Borisa Terglava, nič manj pa po- slušalci v dvorani in pri radijskih sprejemnikih ni- so bili navdu.šeni nad »frajtonarico« učenca os- mega razreda osnoviie šo- le v Koajem, Francija Rajgla. Ra7,umil,jivo je, da je po. slušalstvo močno dvignila na noge tudi nagradna igra (in pa nagrade, da- rilo Metke iz Kozjega). V Kozjem je bilo v ne- deljo več kot prijetno in ko smo se pozneje pogo- varjali s KoKjand, smo nemalokrat naUeteli na mnenje, da bi bilo prav, če bi v Kozje še prL^^U ali pa vsaj v bližino, da kraju takšnih prireditev manjka in da smo jim a javno radijsko oddajo, ki jo je ljubeznivo omogoči- la OZD Metka iz Celja, več kot ustregU. Zaključimo stavek z be. sedami, s katerimi sta se tako lahkotio poigravala Mit'a in Dominika: »Zgodovina se je znala ix>igravati s tem prijet- nim trgom pod Bohorjem in mu dodeljevala vloge, ki so mu odgovarjale ali p>a ne. Nemalokrat ga je vrtoglavo dvignila, da je potem padel v pozabo. Danes je Kozje upravno sjedišče Koesjanskega.« Direktor OZD l>(etka Ce- lje, dipl. ing. Z/one Dei- nak Vodja TOZD Konfekcije Kozje, Veljko Kolar S kitaro in priljubljenimi pesmicami je v Kozje »prt- vandral« tudi Franjo Bobinac. Ansambi^l liorisa Terglava je »razmigal« Kozjane ... MOZIRJE O KADRIH SEJA OBČ. KONFERENCE ZKS Razprava o uresničevanju srednjeročnega načrta razvo- ja mozirske občine v prvih dveh letih tega obdobja, na zadnji seji občinske konfe- rence Zveze komimistov, v petek, 17. tega meseca, je bila nadaljevanje tistega de- la, ki ga je občinska konfe- renca Zveze komunistov za- stavila že pred časom. 2e ja- nuarja letos je namreč ko- mite občinske konference ZK OF>ozoril na nekatera nesklad- ja med resolucijo o letošnjih nalogah in srednjeročnim nar črtom. Zadnja razprava na seji konference pa je ugotovila, da v izpolnjevanju srednje- ročnih nalog v občini zaosta- jajo. To celo na nekaterih bistvenih p>ostavkah gosp>o- darskega razvoja. V prvih dveh letih srednjeročnega načrta, se pravi v 1976. tn 1977. letu, so naredili manj, kot so predvidevali. Zato bodo naslednja tri leta ter- jala več naporov. In ne sa- mo to. Ni naključje, če so se na tej seji in nekaj dni pozne- je na seji izvršnega sveta občinske skupščine, kjer je prav tako tekla beseda o iz- polnjevanju srednjeročnega plana občine, najdl.je usta- vljali pri kadrih. Ne na- čelno, ne toliko o nujnosti po sprejemu družbenega do- govora o kadrovski politiki, kot veliko bolj o tem, da so v občini na področju kadrov- ske funkcije premalo nare- dili, oziroma valiko razprav- IjaU pa malo ali nič uresni- čili. Kadrovski problem je v mozirski občini pereč in od- prt. Zlasti gre za sp>oznanje, da je mnoge slabosti v iz- ix>lnjevanju nalog srednje- ročnega plana iskati tudi t neodgovornosti nekaterih ljudi na vodilnih položajih v združenem delu in drugje. Premalo je osebne odgovor- nosti. Zato je razumljivo, da so zahtevali oceno stanja tn ^ nalog, v tem tudi odgovor na vprašanje, zakaj mnogi stro- kovni kadri bežijo iz obči- ne. Ne gre pri tem za posle- dico geografske lege, more- bitne zemljepisne zaprtosti občine, marveč za druge raz- loge. Da je temu tako potr- jujejo kadri v zdravstvu, kjer jih je dovolj, kjer so dobro organizirani in kjer dobro delajo. Tu primanjk- ljaja ni. Zato so razlogi za beg gospodarskih kadrov drugje. Kje? Komunisti so na seji svoje občinske konference med drugim terjali, da oceno sta- nja in izpolnjevanja nalog srednjeročnega načrta napra- vijo vsi, v vseh enotah zdru- ženega dela in drugod. Skle- pi teh razprav pa morajo biti obvezujoči za vse! In končno so na zadnji se- ji občinske konference Zve- ze komunistov v Mozirju po- trdili kandidatno Usto za člane Centralnega komiteja Zveze komimistov Slovenije. MB LAŠKO: PBI POBRATENIH V TRSTErJIKU Osnovna šola »Primoža Trubarja« Laško je pobratena z osnovno šolo »Miodrag Cajetinac-Cajka« v Trstcniku. Do pobratenja je prišlo tudi med občinama in to zalo, ker so bili med drugo svetovno vojno mnogi Laščani izseljeni v Srbijo, v Trstenik. Zdaj si šoli izmenjata vsako leto delegaciji štirih učen- cev in dveh učiteljev. In to za dan šole. Dne drugega marca smo se z mariborskega letališča najprej odpeljali v Beograd, od tam pa z avtobusom v Vmjačko Banjo, kjer so nas pričakah naši gostitelji in nas nato odpeljali v Trstenik. Tretjega marca je bil dan njihove šole. Prisostvovali smo pogovoru učencev pri ravnatelju šole. Nato smo si ogledali kulturni program. Popoldne smo preživeli z učenci- gostitelji. Ogledali smo si zanimivosti Trsteniita in okolice. V soboto, 4. marca, smo se z gostitelji odpeljali v Vmja- čko Banjo, kjer smo videU izvire termalne vode. Po kosilu nas je vodila pot nazaj domov. Slovo od naših gostiteljev je bilo težko. Vsi smo se po- slavljali s težkim srcem in si zagotavljali, da si bomo do- pisovali. Saj smo se v teh dneh spoprijateljiU in se odlo- čili še za tesnejše stike med šolama. Vsi smo zelo hvaležni učencem in učiteljem, saj so nas res lepo sprejeU in po- gostili. Tega potovanja ne bom nikoli pozabila. Doživela sem veliko lepega. Posebno to, da smo si kot bratje. SONJA J.VZBEC OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RiNKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD HM KDAJ REŠITEV? Hišni svet Zidanškova S t Celju nam je poslal pismo, ki ga v uvodnem delu posredu- jemo v celoti. Takole se glasi: »Poskušali vam bomo osve- tiiti primer, ki nam »žre« živ- ce, zdravje. človeoiKust in za- upanje v pristojne upravne in samoupravne orgar». in ki nwi z nam znanimi rasipolož- ijivntmi prav^mmi sredstvi, kljub deklariranim usta^Tiim in zakonskim določilom, ne moremo do živega. Najbolj žalostno pri vsem rem pa je, da je pov"Aroaitelj vsega gorja ena oseba. Obrtnik, ki drži v .šahu vse staiK/valce. dii .-io le-ti prknoraiii trpeti njegovo po- četje. Tisti. M bi n>u morali stopiti na prste, pa tega ne store. Iz prikMonega gradiva lah. h» vidite, da kljub šitevilnim pritožbam, urgeitcam in zah- tevam nisim) iispeli prav V ru- černer. razen izikazanega .so- enjstovaJija t odgovorih na pritožbe, ki žal ne sp-remeni dejanskega stanija. Pristoji>i organi vkiijo edi- no rešitev v preselitvi dejav- nosti, do katere, kot vse ka- že, je še daleč, nam pa posle- dic, ki jih je pustilo na nas ra/vnanje, ki smo ga bili tn smo ga priče, ne more nihče odpraviti. Odveč bi bilo karkoli do- dati, saj .stvari govore siime zase in upamo, da ste sd iz pri- ! toženega gradiva lahko ustva. rih jasno predstavo o našem nevzdržnem sUuiju. Namen tega pisanja je, da bi s primernim čJajikom se- znaziili o tem javnost in nam pomajali. saj ne vemo, na ko- ga naj se še obrnemo, čas pa teče, teče . . .« ■ Tako pismo. Poleg njega pa je kopija dopisa, ki ga je hiš- ni svet 10. oktobra 1973. leta naslovil na Inštpekcijo dela Skupščine občine Celje. V njem v sedmjh todkah nava- jajo tiste točke obrtnikovega dela, s katerimi stanovalci na. .so in ne nK>rejo biti zadovolj- ni. Sicer pa ta dopis zaklju- čujejo z besedami: »Zavedaino se, da vsako delo zahteva svoj pix>stoT in po- vzroča določen hrup, vendar v mejah dovoljenega. Smatra- mo, da pa nismo dolžni pre. naišati tega v »aki meii. Ze ta- ko v srari hiša ni CLstega udob- ja. k)C>t je drugje normalno. Vpra.š.ujenK> se, ali je pravii- rvo. da Vjudje. ki naj bi ucsivali mJjuiJo delo morajo od doma. da najdejo svoj mir. Ne misli- mo pretiravati, ve«ndar sma- ) trajno, da taicšm narava de- I la. kot jo opravlja M.i!ha Knez, ne sodi v taiko stix)gi sitano- vanjski predel. 6s pa že. pa ne v uilcšnem obsegtt. Tudi vsa dogovarjanja in prošnje pri twv. Knezu niso naletele na razumevanje. 2^to se obračamo na naslov v upa- nju, da bomo upoštevam. V kolikor bodo poitrebne kakšne meritve (ropot, vibiaoije). smo pripravljeni buva 38. V tej vlo- gi so med drugim rH^sali: »Ker občinski sodnik za prekrške v Celju v zveei z navedeno zadevo ni ukrepal, se obračamo m višji instanč- ni organ. Minili' bosta dve le. ti, odkar se pra\'damo in išče- mo svoje pravice pri pristoj- nih organih ol>čine Celje, ven- dar razen obvestil in izkaza- nega razumevanja, fcl na ža. Uisit !•» spremeni dejanskega stanja, nismo dosegli ničesar. Naj prikažemo dejansko sta- nje, ki vam bo iz priloženega gradiva še razvidnejiše: Obrtnik Knez Mihael s svo- jo dejavnostjo, usmerjeno v .stvabno ključavničar.stvo tež- jih proizvodov, ki je locirana v dvoriščnih prostorih Zidan- ško\'e 3, s hrupom, ki je da- leč nad mejo dov-oljenega, rav- nan,jem s plinskimi jeklenka- mi, z leprodukcijskim in od- padiiim materialom, nastavlje- nim na dvorišču ter parkira, nimi voalM, onemogoča nor- malno bivanje oziroma življe- nje v stanovanjskih prostoaih Zidanškove 3. Zartejn v svoji pritožba na- vajajo nfsniosne razmere za- radl hrupa, nadalje, da so zd- dorvi razjpokani, tla v stanova- njih .so se anižala za okoM pet oentimetrov. Posledice se ka- žejo budi v psihičnem počut- ju stanovalcev (povečana živč- na napetost, agresivnost, ta. dircrvost. . .>. Obrtnik oprav- lja deja^Tiost od 6. do 22. ure, i večkrat oelo do 34. ure. S i hlapi, ki se širijo zaradi laki- l ranja in barvanja 2ast,ruplja in ogroža zdravje stanovalcerv. Ravnanje s pliskimi jeklenka- mi je skia(,j,rK) predrzno ki neodgovorno zatadi napačrie- ga nakladanja in razkladanja. Repn^Kiukcijski in odpadna material je nastavljen na dvo. j rišču. ki si ga obrtnik last-i v tolikšni meri. da je starioval- oem uporaba dvorL^ia po- vsem onem«::)gočena. R>leg osebnih avtomobilov parkira na dvoriišču tudi polum)m,)ak. Odveč je priponiniti, da sta- novalcem parkiranje njihovih avtomobilov sploh ni m<:^oče. In nadalje: »Lahiko .si mislite, da je na- še ogorčenje tako veliko, kot je omajano zaupanje v pai. stojne oi-gane, pri katerih smo iskali pomoč, to je takoj- šen konkreten pristop k reše- vanju zadeve .,. Ker je stanje nevzdržno, zahtevamo takoj .šn j o lu-edbo postopka zoper obrtnika Knez Mihaela zaradi kršitve dolo- čil zvezne in republiške usta- ve, zakona o varstvu pred hrupom v nara\^lem in bival- nem okolju, pravilnika o pro- tipožarni variKisti ter ra^^^a- nju z eksplozivnimi snovmi ter določil odloka o hišnem redu. Prav tako zahtevamo po\'mitev nastale .šikbi .stanovajt,!*, ki ga nujno potrebuje m svojo dru- žino. Tudi jaz sem nesrečndca, pa ne ziii-adi sCanovan.ja, mar- več zaradi zsdravljen,ja mb. Zdramveni domovi t Šent- jurju, štorah in tudi v Celju me (xlklaj\ja.io. 6eš, počakaj- te, zdaj vas ne moremo vzeti. Tako me pošilMo od enega do drugega zdravstvenega do. ma. od vrat do vrat. Nikjer ne najdem zaželene usluge. Prosim odgOTOme osebe za javni odgovor? DR.\GIGA HOJNEK, Nova vas 2S, Šentjur URED\I.<^TVO: Pišete nain o primeru, ki nam je tuj in Ka katerega menimo, da Ra v naši praksi ni več. Toda. če .sodimo po vaših besedah, je nekaj narobe. Ka.f? Tudi sami <*e spra.šuj*'nio. raka j vas ne .sprejine.fo v eni ali drugi zo- bo-/dravstveni ordinaciji? Ker gre ra .Javno pismo in natančen naslov pri7adete, prosimo |>risto.hio Temeljno orj^anizaci.jo združenega dela Zdravstvenega centra, da ne- posredno odgovori prizadeti, t tedniku i»a morda pojasni, zakaj je prišlo do tega pri- mera. KAM NAJ POTRKAM? Tudi jaz ^m vaša redna bralka. Oglašam se tokrat prvič. K pisanju me je spod. budilo pismo enega vaših bralcev z naslovom »Kam naj še potrkam?« Zal, je danes že tako, da nekaiteri trkamo na vsa mo- goča vrata pa nam nič ne po- maga. Tudd jaz sem mati samohranilka in sem že ve- likokrat prosila za stanova- nje pa mi ga do d-anes še nd uspelo dobiti. Vse bi bilo lepo in prav, ko bi videla, da dobijo stanovanje res sa. mo tisti, ki živijo v slabših razmerah, kot jaz. Toda na- sprotno. Poznam veliko takš- nili primerov, ki so imeli do- bro stanovanje, pa -So dobili še boljšega od solidarnost- nega sklada. Zanima me, po kakšni poti so uspeli dobiti ta stanovanja in na katera vrata so potrkali? Naj napišem še to, da so moji mesečni prejemki tako nizki, da izpolnjujem cenzus za solidarnostno stanovanje. Zdaj živim z deset let starim sinom v podstrešni sobi brez okna. Soba ima komaj 10 kvadratnih metrov. Tudi me. ni je težko bivati v takšnem stanovanju. Toda, kaj mo- rem? Ze pred nekaj časa sem se sprijaznila z usodo, da bom morala preživeti ves čas v svoji podstrešni sobi. Ni- kar mi ne odgovarjajte, da imamo pri nas za reševanje takih primerov Center za so- cialno delo in stanovanjsko skupnost. Od Centra za so. cialno delo imam priporo. čUo za stanovanje, vendar mi to do danes ni pomagalo. Tovarišu Franju. ki je pdsal prejšnje pismo, pa svetujem, naj se pomiri z usodo in čaka, ker vsako trkanje na vrata in razburjanje nič ne pomaga. Samo njemu in otrokom bo še bolj šlcodo- valo. K. D. UREDNIŠTVO: Pismo ni anonimno. Pa je škoda, da nočete biti podpi.sani. Škoda tudi zaradi primerov, ki jili poznate, pa jih ne navajate bolj ali povsem konkretno. Tako bi prišli zadevi hitreje do dna, do bistva. Kot ste želeli, ne bomo pi- sali, katere organe imamo za reševanje takšnih prime- rov. Toda, navzlic temu me. nimo, da je prva stopnica ▼ delovni sredini, kjer združn. jete delo. In potem seveda pri skladu za solidarnostno stanovanje. In še to — tudi solidarnost- nih stanovanj ni na pretek. Ce ste vložili prošnjo za tak- šno stanovanje in če so vam jo zavrnili, imate kot človek vso pra\ico, da izveste, zakaj vašega primera niso rešili že zdaj. Morda vam bodo pove- dali, kdaj lahko pričakujete rešitev vprašan.ja. Ne samo morda, to so vam dolžni po- vedati. ZLATI »DA« V VELENJU — Zadnjo soboto sla t i rekla zlati življenjski »da« ob 50-letnici skupnega ži\ VAC i« Velenja. Zdajšnja slavljenca sta se poročila tn Ivan, hi .j<' upoko,ieiu rudar, imata dva otroka • vnukov in štiri pravnuke. Ivan K(»vač .je delal v Ji rlato Je kopal v rudnikih y Trbovljah, Koč-evju. Las je delo je dobil tudi odUkovan.ie tovariša Tita. Zena skupno rivl.7en.je: hTreba je vedno dosti delati, jesti čno rakonoa I r^ula in Ivan Kovač iz Velenja! IIADi0 CELJE SPORED OD 23. DO 29. 3. Četrtek, 23. S.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldan.-,ka sre- čanja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 1.5.4.5 Obvestila, 16.00 Poročila, I6.O3 Čestitke in pozdravi, 16.30 V 21VO — KAJENJE — D.\ ALI NE? (vmes ob 17.00 Kronika), 17.4,5 Zabavni globus, 18.00 Zaključek sporeda. Petek, 24. 3.: 8.10 Poročila, 8.1.5 V ŽIVO: Nagrad- na Igra za poslušalce, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16..5 Zabavni globus, 17.00 Kn^nika, 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 17.30 Kulturni feljton, 17.45 Domači ansambli. 18.00 Zaključek sporeda. Sobota, 25.3.: 8.10 Poročila. 8.15 V ŽIVO — PRE- NOS rZ BL.\<'X)VNIC1': T. 9.00 Zaključek dopoldanske- ga sporeda. 15.45 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čes- titke in pozdravi, 17.00 Kronika. 17.15 Zabavni globus, 17.30 Filmski sprehodi, 17.45 Coctail melodij, 18.00 Za- ključek sporeda. Nedelja, 36. 3.: 10.05 Poročila, 10.15 Obvestila, 10..30 Mladi mladim, 11,00 Med prijatelji, 11,30 Predstavljamo vam, 11.45 Zabavni globus, 12.00 Čestitke in pozdravi, 13.00 Literarna oddaja, 13.15 Feljton, 13.30 Kmetijska oddaja, 14.00 Zaključek sporeda. Ponedeljek. 27. 3.: 8.10 Poročila, 8.15 V ŽIVO — ]VIL.\DINSKE DRI/)VNE .IKCIJE, 0.00 Zaključek do- poldanskega sporeda. 15.45 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.50 Zabavni globus, 17.00 Kronika. 17.1.5 Nove plošče, 17.30 športni pregled, IS.OO Zaključek sporeda. Torek, 28. 3.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldan.ska sre- čanja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Ob- vestila, 16.00 Poročila, 16.a5 Čestitke in po/dravi, 16.50 Zabavni globus,17.00 Kronika, 17.15 Lestx'ica narodno- zabavnih melodij, 17.30 Reportaža, 17.45 Domači zbori, 18.00 Zaključek sporeda. Sreda, 29. 3.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska sre- čanja, 9.00 Zaključek dopoldanskega .sporeda. 15.45 Ob- vestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.50 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Vedri zvoki, 17..30 Aktualno, 17.45 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD 6t. 12 — 23. marec 1978 NOV! TEDNIK — »tran f1 AVTOPREVOZNICA TATJANA ŽENSKA Z OSEMTONSKm PRUAmJEM TATJANA ANTLOGA S TOVORNJAKOM V SVET Pri7jiam, da sem marsiče- sa rajeui. vijeeino pa sem malce neumno pogledai v ljuba svet, ko sem izvedel, da v Celju živi dekle, ki jo ceste vodijo sirom po Slo- veniji, še pogosteje pa po dnjtgih republi'kah. Tatjana Antloga ni niti trgovski pot- nik, ruti novinar, pač pa av- toprevotznik. oziroma avto- prevoznica, 6e hočem Mti natančen. Sama vozi osem- tonskega mercede^ po na- ših cestah. No in ko sem iz- vedel to, sem tako neumno pogledal, kot prej kdaj le še pri matematiki v osnov- ni šoli in gimiiaziji. Kmalu po tistem ko sem izvedel za Tatjano sva se srečala in priznati moram, da sem bil spet presenečen. Pri2inati moram, da sem si jo predstavljal pjopolnoma drugače. Zdelo se mi je namreč, da bi morala biti bolj moški tip, širokih ra^ men____ Takoj naj povem, da je Tatjana ženska v pra- vem pomenu besede. Nežna, en.k;ratna postava... Ce bi mi kdo prej povedal, da vo- ffl Tatjana osemtonca in mi jo pokazal, bi verjetno mi- sUI, da je malce br-br, kot se Lemu pravi: No, s Tatjano sva .se do- menila, da grem z njo na vožnjo v Osijek in Beli Manastir m na pKrti je tudi nastal ta rejKKitažni zapis. OB ENS URI ZJUTRAJ NA POT Ker je Tatjana šla na pot *e ob eni un zjutraj, sem prespal pri njej doma. Prvič Sem se srečal a njenimi star- ci, bratom in njegovo dru- žino in prLsnati moram, da tako prijetne ljudi človek le redkokdaj sreča. Ko smo '^ejjetali tja poano v noč, * mi je nenadoma zazsdelo. ^>t da se poznamo že mno- 8o let. Tja do enajsle ure 'zvečer se je zavlekel naš razgovor, po^em pa je bilo ^ vrati dveumo spanje. Vstati ob eni uri zjutraj je dokaj nenavadna in še bolj neprijetna zadevščina. Ob takem času sam vstal le en- krat v življenju in še to ta- krat, ko sem služil domovi- ni in me je iz čudovitih sanj popeljala v resničnost tista temno modra lučka, ki j oznanja »iizbuno«. Sicer pa . se ob eni uri zjutraj kveč- jemu kdaj še vračam do- mov in odpravljam v po- steljo. Ce bi me Ustega dne videla moja mama, kako z veseljem sem vstal in brez vseh problemov ter prepri- čevanj, bi verjetno mislila, da s sinom ni vse t naj- lepšem redu. Okrog tretje ure zjutraj sva s Tatjano že vozila po Zagrebu, klepetala ter tu in tam pokadila kakšno cigare- to. Jaz pa sem vmes še kdaj pa kdaj malce zakm- kal, čeprav sem si zatardino obljubil, da se bom držal m nikakor ne bom dopustil, da zgodaj zjutraj spim! V Nov- ski sva šla v bife na kavo. p>otem pa sva nadaljevala najino pot proti Osijeku. Tat- jana pa mi je pripovedova- la o svojih zanimivih dogo- divščinah. 2e dobri dve leu vozi tovornjak in precej ne- prijetnosti je že doživela, se več pa lepih stvari. Stvari zaradi katerih, še ni pomi- sila, da bi prnehala s svo- jim sedanjim pijkliceni. HOČEMO ŠOFERJA Najbolj teežiko je bilo prve mesece. Ljudje so jo. ka- morkoli je ae prišla, zveda- vo ogledovah, padale so pri- pombe na račun žen^, tu in tam je morala slišati kakš- no krepko na račun ženske emancipacije, priznati pa je treba, da je vedno, kamor- koli pride, v središču po- zornosti. Fantje v skladiščih radi klepetajo z njo, vabijo jo na kaivico. ji ponudijo ci- gareto, končni rezultat pa je ta. da ji pomagajo, ko- likor se le da. Resnici na ljubo je treba zapisati, da mnogokrat raztovori tovor- njak prej kot pa kakšen predstavnik močnejšega spo- la. Na Hrvaškem so jo ne- koč ustavili miUčruki, pre- gledali tovornjak, njo pa odipeljali na postajo milice, šele telefonski pogoTOr s Celjem jih je prepričal, da je Tatjana zares a^/toprevoz- nica. Miličniki jo sedaj !e še prijazno pozdiravi,jo, se ji nasmelmejo in z dvignjeno roko kje pozdravijo. Zani- miv je dogodek, ko je nekoč niso pustili v neko tovarno, vratar pa je zahteval, da mo- ra zaipeljatd tovornjak na tovarniško dvorišče »vozač, a ne ova Ijepa djevojka«. Ko mu je Tatjana le uspela dopovedati, za kaj gre, je pripomnil, da je svet že popolnoma znorel. PETKRATNO ŠTETJE S TATJANO Ob osmi uri zjutraj siva s Tatjano že prišla v Osijek. Še četrt ure ni minilo, pa je že razložila tovoi-. Ko sem opazoval vrle fante, s kakš- nim veseljem raztovarjajo avto, md naenkrat ni bik) jasno, zakaj pravijo, kako nizka produktivnost vlada pri nas. Še z večjim vese- ljem pa so se F>otem vrteli okrog simpatične šoferke, enega izmed fantov; mislim. da je bil poslovodja v trgo- vini, pa sem potem slišal kako je rekel: »£y curo, pa da sam anao, ko Če nam dostaviti robu, naručio bih je dvaput toliko! Tako bi se subra opet vidjeli.« Mene pa je ošvrknil s pogledom kot razredničarka v osnovni šo- li! Pa še skok v Beli Mana- stir tik ob madžarski meji. Tu sva se zadražla najdlje časa. V skladišču so namreč kar petkrat preštevali lonce in »šprickanigle« iz celjskega Ema. Vsakič so možakarji prišli do drugačne številke. Ali je bUo loncev preveč, ali pa jih je bilo premalo. Le toliko jih m nikdar bilo, kot bi jih mora'o biti. Potem so skupaj s Tatjano, ki seveda odgovarja za ves tovor, vse skupaj še trikrat prešteli in glej ga zlomka, Tatjana je pripeljala natanko toliko loncev in »šprickangel« kot je bilo treba, v.se bolj se nrri je dozdevalo, da je fan- tom kar prijetno preštevati lonce v alcladišču, če je z njimi takšno dekle, kot je celjska avtoprevoznioa. Med vsem tem direndajem mi je zmanjkalo cigaret, kot se te- mu reče, in skočil sem v bližnji sjiack bar Piave no- či, ki bi zaradi mene lahko bil tudi snack bar Plave oči. V trenutkii, ko sem vstopil, je namreč nekdo s svojim očesom s takšnim sunkom udaril v p>est svojega sta- ne v^ikega kolega za šankom, da sem za hip pomislil, da sem zašel v ka/kšon kinema- tograf m pozabil plačati vstopnico. Cigaret nusem kupil, ker jih niso imeli! 1 S SPANJEM NI TEŽAV Domov sva .se vrača'a čez I Podravino. Najin klepet se je seveda spat največ vrtel okrog Tatj-aninega poklica. Najbolj presenečen sem bil, ko sem izvedel, da mnogo- krat ne zatisne očesa niti po d\a ali tri dni skupaj. Tatjani se zdi to nekaj pov- sem razumljivega :n nima nikakršnih problerrvjv z ne- prespanostjo. Kaj pa ne?)gode na poti? Doslej ra mnela še niti ene jpiromeita:« nesreče. Ko sem jo gledal, kako vozi tovor- njak, se mi je to konec kon- cev zdelo popolnoma razum- ljivo. Priznati moram, da tako izkušenega in dobrega šoferja kot je Tatjana, člo- vek ne sreča vsak dan. Ko sva med potjo ustavila pri nefkem motelu in ko je iiB- stopila, se mi je nenadoma zazdelo, kot da Tatjani ne- kaj manjka, če ne sedi za volanom svojega osemtanca. Seveda le za trenutek. Takoj potem ko sva srebala kavl^ ci, se mi je spet zazdelo ne- mogoče, da bi lahko takšno deOde bdla avtoprevoezaiica. Potem pa mi je le povedala eno izmed temnih strani svojega poklica. Najtežje je. ko se ji kje sredi poti po- kvari avtomobil ali poči gu- ma. Res je, da zna večino okvar popraviti kar sama, da ji mn^ogokrat priskoči na pomoč vozinik kakšrkoga dru- gega tovornjaka, res pa Je tudi, da je za pomoč že ne- kajkrat telefonirala domo»v očetu ali p>a bratu. Ta dva potem pripeljeta za njo ter ji p>omagata. Nefkoč pa ji je rezervno gumo pripeljala od doma celo njena mama. VRNITEV DOMOV IN SPET NA POT Zvei^r sva se s Tatjano vrnila v Celje. Jaz umijen. Tatjana pa niti mailo. Na- slednjega dne zjutraj je bi- lo na vrsti nalaganje avto- mobila, doma jo je čakaJo kosilo, še pred večerjo pa pot v Basno. Dva dni je bi- la na poU. Med cem se je že vrnila, si vzela prosfidan, odšla na smučanje na Gol- te, naslednji dan pa svet na pot. Kdo ve kam. Ampak to za Tatjano ni pomennb no. Delo, ki ga sedaj oprav- lja, ji je priraslo k srcu in zaenkrat še ne razmišlja o čem drugem. In če .sem či- sto iskren, potem moram priznati, da bi s Tatiano šel .še na pot. Že zato, ker le prijetna sogovnm'ca. ker se človeik, ki je z njo ra p-t^ lahko prijetno ?:a"j:vvn, n« nazadnje pa tudi ^ato. Ket zna s čudovitimi be.^o !rnii opisovati k^aje in i:x>k"'>.: ne kjer se vozi. I SRDCNO POT. TATJANA! JANEZ v:rzA^ii<, 12. strm — NOVI TEDNIK St. t2 — 23. marec 1978 KOVINOTEHNA - TEHNOMERCATOR, TOZO jonva r. VSi imŽENSh m i Šesti izlet 100 kmečkih žensk prvič na morje je popolnoma uspel. Najmlajša udeleženka Dragica Brilej iz Goiobinjeka pri Planini — Ro^ tine in Jožefa Zorko iz Orešja nad Laškim — Enotna misel vseh: % 100 takšnih kmečkih žensk, ki morja še niso videle! Pred odhodom na letošnji izlet smo se zbrali pred Slovenskim ljudskim gledališčem. Kak- gni so bili vtisi pred pno potjo na morje je novinarki Mateji Podjed (levo) povedala Štelka Itobršek Iz Planine. Drugi postanek na poti do dvodnevne rezidence Rovinja smo opravili kar v gostišču s simboličnim in pri,1etnlm naslovom »j§ansa«. Oba harmonikarja Heri Kuzma (levo) in Zdravko Stropnik sla že imela veliko dela z razposajeno in dobro razpoloženo žensko stot- nljo. Vsak Je pred gostiščem ».*^nsa« iskal svojo »šanso« in to t čimboljšem počutju. Uspeli Je viden na obrazih! »Brezposelen« listi petkov veter v hotelu Eden (kar pomeni raj) ni ostal niti direktor ho- tela Herman. Tudi tokrat je s svojimi deIo\Ttimi tovariši poskrbel, da je bilo vse v naj- lei>šem redu in smo ob ^ovesu rekli — bomo še prišli! Je le luštno vsaj enkrat na leto biti v raju ... PetiiOT popoldanski čas so kmečke žene izkoristile za krajši izlet v Pulo, kjer so si ogle- dale tudi znamenito pulsko areno. Nekdo je pripomnil, da je idaj VMg nekaj pametnega T areni... Kakor ae vzame.. Je aiedii odgovor BILE SO Z NAMI šesti izilet »100 kmečkih žensk prvič na morju« v or- ganizaciji Novega tednika in Radia Celje ter pod pokrovi- teljstvom KOVINOTEHNA — TEHNOMERCATOR, TOZD maloprodaja »T« Celje je za nami. Zal smo jih v osrčje našega Jadrana, samo za dva dni, popeljali samo 100 i2aned L300 prijavljenih. Kdo vse je sodeloval pri le- tošnjem kratkem, a prisrč- nem popotovanju na morje, v Rovinj, v našo »staro bazo«, hotel BDEN? Na pot smo šli vsi obuti in oiblečeni, vendar tudi takšni, ne bi prišU t Rovinj, če se oe bd peljali z IZLETNIKa VIMA avtobusoma, s kateri- ma sta vso pot (tudi ponoči T Rovinju na družabnem ve- čeru) več kot samo odlično upravljala šoferja Riidi Leš- nik in Marjan Tumšek. In še to: Izletnikova avto- busa sta bila naročena za od- hod v Rovinj v petek zjutraj ob 7.20, pripeljala pa sta ob — 7.10! Odlično! Ko bi tako vedno bilo! S cvetjem so naše iziletnice oikitili člani kolektiva Hme- zad, toad Vinarstvo Medlog. Pripravili so tudi šopek za najstarej.šo udeleženko izleta! Dodajmo: tudi oni so bili toč- ni ter so tako dali svoj pri- spevek k naši humani akciji! Vsem smo na srčno stran pripeli lične značke, ki jih je kot lani pripravil JANKO ME- LANSEK iz Žalca! Čeprav so bile potovalne torbe naših izletnic polne vseh dobrot, od bonbonov do keksov in klobas ter dišečih stvari v steklenicah, pa jim je še kako prav prišel sendvič, izdelan v CENTRU Celje ter tek<3čina, podarjena iz MER- XA Celje. Celotnemu ceremonialu se je pridružila tudi KERAMIC NA INDUSTRIJA LIBOJE, ki je za vsako udeleženko izleta prispevala lep (kot so vsi nje- ni) izdelek, na krožniku pa ni bilo hrane, ampak značka pokrovitelja izleta »T«! žen- ske so to čuvale bolj, kot vse ostalo! F*ravijo, da »naxodnaš dokaze hrani..m S harmoniko, petjem in vsem ostalim sta po obeh avtobusih ter na morebitnih krajših postankih »ropotala« (nadvse prijetno!) ZDRAVKO STROPNIK in HERI KUZ- MA! Za zdravje vseh je skrbela VL.\STA BLAZNIK, medicin- ska sestra Lz Zilravstvenega doma v Celju. Poleg interven- cije pri Janezu je imela še eno manjšo. Bilo pa ni nikjer nič hudega, saj smo se vsi vrnili zdraM in brez težjih posledic za kasnejše dni. In če smo že v naslovu za- pdsali »bili so x namiK, mo- ramo zapisati tudi nas, ki smo bili z njuni: za čimboljše počutje vseh (tudi gostov v hotelu EDEN) so zlasti skrbeli VALTER LE- BEN, BOJAN BATISTIC, DR.\GO MEDVED, SINJO JEZERNIK (»petka« za nje- ga in »T«), JANEZ VEDENIK, MILENKO STRAŠBK in MI LAN SENIČAR, iz Rovinja pa je za Radio Celje tn zdaj tu- di za Novi tednik poročal TONE VRABL. P. S.: da smo bih lahko resTiično dobre volje po son- cu in dežju, po snegu ter ob čudovito dišečem morju med rožmarinom in oljkami ter itd., gre zasluga in priznanje tudi ansamblu VIKIJA AŠICA (z njim so igrali še Alojz Pavlic, Ivan Korošec, Jože Leskpš^ in Tone Videč, pela pa sta Marija Velasko in Cvetko Konec! Z njirm je bdi tudi Maksimilijan Korošec z nagradami iz GORENJA!) tz Celja! Sicea- pa tako: ŽE ŠESTIČ JE BILO LEPO NA NAŠEM IZLETU ZA 100 KMEČKIH ŽENSK, KI ŠE NISO OKUSILE SLANOSTI MORJA, ZAKAJ NE BI BILO TAKO TUDI NA SET>MEM IZLETU PRIHODNJE LE- TO!!! ČAS JE VSE PREHITRO MINEVAL In smo jih spet peljali. Sto kmečkih žena na morje. V Rovinj, v puljski amfitea- ter, v muzej na Crveni otok, z barkačo, ki jo je premetava- lo morje, daj e bilo joj, z Iz- letnikovimi avtobusi, s pomoč- jo Tehnomercatorja, v hotel Bden, ob bučni spremljali Ašičevih fantov in harmoni- karjev, peljala smo jih med dežjem in snegom ter dobro voljo. Nič, čisto nič ni kalilo razpoloženja. Moida le pi- sma, ki so šele po žrebanju prihajala v uredništvo. »Sem zvesta naročnica in tudi bralka Novega tednika in ste me zelo prizadeh. Bila sem stoodstotna, da bom z vami ix>tovala, ko ste po ra- diu objavili moje pismo. Na žalost nisem bila izržebana. Vam in sto ženam želim vese- lo zabavo in srečno vožnjo. Vas pozdravlja zelo ŽKlostna Anka Drofenik!« Grenkoba diha iz teh pi- sem. Ni še vseh dni konec. Morda se vidimo naslednje leto, Anka in druge? Le redlcokdaj je moč uživa- ti toliko zadovoljstva in sreče, kot na takšnem potovanju. Nenehna pesem je viharila av- tobus, pesem brez pesmaric, pesem iz srca, pesem, ki le redkokdaj privre iz srca. Le redkokdaj je moč sode- k>va(tl v takšni Javrri oddaji. Ne moremo si predstavljati in prijateljem. Tako je nasU kot Je bila tista v hotelu Ed< v soboto zvečer, med žensk mi tridesetih, štiridesetih i vse tja do osemdesetih let I Najstarejša udeleženka le^ Jan iz Dobja pri Draml.j3* Je bila sploh najslarej.ša " njih izletih. Vožnjo in vS< vsem pa Je bila na vso tO^ njej ponudila priložnost ^ gt. 12 — 23. marec 1978 NOVI TEDNIK — stran 13 fliUOPRODAJA „r - NT IN RC In iiiai , Najstarejša udeleženka 86-letna Marija Stojan Iz Dobja — tni dan sta na izletu praznovali Micka Poijanec iz Rogaške Sla- kratno, vendar neponovljivo, kajti tudi na sedmi izlet bo šlo i, da ne bi vsaka od udeleženk poslala pozdrave domačim »va gneča pred kioskom. \^^[^ je bila Marija Sto- t "opolnila 86 let. Tako r ^ vseh naših dosetla- L "obro prenašala, prcd- Lr*. «U se je končno tudi e čez. Natanko do 86-letne larije Stojan, ki je dejala, ne bi imela nič proti, če i zaplesala. Ej, koliko takš- nih in drugačnih Izjav smo slišali v teh prekratkih dveh dneh, ki jih je večino požrla vožnja. Plesali smo, da se je hotel tresel. Tako so nas sprejeli taidi povsod., kjer se je ustavila no- ga naših žensk. Ljubeznivo, pirijaano, pozorno. Ko smo se vračali, sta bila avtobusa prepvoLna. Kot da se je Crveni otok s svojim zele- njem preselil med te štiri ste- ne pločevine. 2ene so pesto- vale Tehnomercatorjevo dari- lo, ličen okrasni krožnik, sti- skale k sebi lovorjeve vejice, nežno dišeči rožmarin in kdo bi še vedel kakšno rastlinje. In kaj bi počenjale na po- vratku drugega, kot se F>ogo- varjale, kako bd bilo, če bi se naslednje letos spet videle. Na žalost, vsi morajo priti na vrsio, tako je prav, tako je pošteno. Morda pa bodo le še prišle. Ko bomo odšli na morje desetič in morda takrat z desetimi avtobusi. Nasvidenje Rovinj, nasvide- nje I*u1a! (OB)MORSKE Na letošnjem izletu je bilo tudli veliko takšnih izJetnic, ki zelo rade prepevajo. V avto- busu se je med drugimi zlasti izkazala ZOFUA ZELIC, 48, H! Osredka pri Šentjurju. Ima takšno »štimco«, da bi lahko pela še kje drugje, ne samo T avtobusu. Nova pevka se je ponudila tudi Vikiju -A.Š1ČU in to DRA- GICA BRILEJ, 23, iz Golobi- njeka pri Planini. Peila je z A^ičevim ansamblom in pev- cema. Vse skupaj je bilo do- kaj posrečeno, zlasti pa še ži- vaimo! Odkrivamo nove talen- te! Tokrat j« bil hotel EDEN skoraj F>oln gostov, ki so zrve- čer tudi prisostwvali našemu družabnemu večeru. Pa je nekdo pripomnil: »To je pa res v redu hoted, ko takole ix)«krbi za svoje goste, da jim nd dolgčas!« Pa smo ga popravili: za raz- polOTenje smo ix>skrbeli mi z gostoljubnim privoljenjem up- rave hotela. Važno pa je to, da smo bih piav vsi zadovolj- m! XXX Vsako leto popeljemo vse udeleženke tudi z ladjico do bližnjega otoka. Medtem ko jih je prejšnja leta precej os- talo na kopnem (zaradi var- nosti?) pa sta letos samo dve. V redakcijo pa že dobiva- mo prve kartice, ki nam jih pišejo naše izletnice in se za- hvaljujejo za vse, kar smo fim lepega dali. O tem pa bomo spregovorili v prih kovno razmišlja o naivi na- sploh, jo analizira in išče v njej mesto za slikarja Tisni- karja. In ga ne najde. »če ga danes imenujemo ,naivec', je to zavoljo naše v statistiko zagledane komod- nosti. Jutri, ki prihaja, mu bo pravičnejši. Prisodil mu bo ime iskrene, samosvoje imietniške osebnosti. Brez vsakih zvrstnih pridevkov. Zakaj biti umetnik, samo umetnik in nič več. je naj- večje odličje, tei ge mora zanj potegovati človeško bitje. Ti- snikarju pripada ta čast z vso pravico.« je zaključil swo. je misli avtor monografije o Tisnikarju. TO NI MONOGRAFIJA SMRTI Tako se je izrazil na tiskov- ni konferenci v Slovenj Grad- cu avtor druge Tisnikarjeve monografije, Nebojša Toma- ševič. Svojo, misel je podkre- pil z besedami, da je Tisni- karju smrt samo issgovor — povod za slikanje, kajti nje- gove slike so pesem o življe- nju tistim, ki ostanemo in tega kar ostaja. Ta ugotovitev je bila avtorju osnova za tekst novejše Tisnikarjeve monografije, ki bo izšla v skupni nakladi 30000 i2rvodov v devetih jezikih, v dvanaj- stih državah in je stala čez 700 milijonov din. VSAKDO SAM STOJI Kar pomeni v literaturi Si- ciljanec, Salvatore Quasimo- do, ki je dobil Nobelovo na- grado, za pesniško delo, ki s klasično ognjevitostjo izra- ža tragične življenjske občut- ke našega časa, to zame pred- stavlja v likovni umetnosti slikar Jože Tisnikar. J>ajmo besedo' najprej prvemu: Vsakdo sam stoji na srcu zemlje, s sončnim žarkom prebodfen: in je takoj večer. »V tej kratki pesmi je vsa- tragika človeške eksistence, vendar brez primesi obupa. In to je Ouasimodova po- sebnost. Ta tragika je prev- sem v zavesti o pravem ob- segu naše usode, v kateri je prav toliko spoznavne resig nacije (vsakdo sam stoji) kot zanosa ob izjemnosti te uso- de (na srcu zemlje) in poseb- ne radosti, ki je hkrati bole- čina (s senčnim žarkom pre- hoden), vse to pa izzveni v pomiritvi (in je takoj večer), kl je hipen premik iz negib- i u v gibanje (stoji — je j-jj) in konec. To je Člo- vek in njegova usoda, bl lah- ko zapisali, ali: to je vsakdo izmed nas in življenje vsa- kogar,« je zapisal v Sipremni besedi o avtorju v knjigi No- belovci — Salvatore Quasi- modo, p>esnik Ciril Zlobec, ki je pesmi izbral in prevedel v slovenščino. Prav ob tej (^uasimodovi pesmi sem dobila asociacijo na eno izmed Tisnikarjevih slik izpred dvanajstih let, na- slikana pa je bila že nekaj let prej. Predstavljala je sku- pino starostno in spolno raz- ličnih ljudi, postavljenih v isti prostor, torej tudi čas. In vsak obraz je izžareval ču- stvo misli, ki jo je Quasimo- do opisal z besedo. Jože Tis- nikar 3 sliko. Citirana pesmica je nasta- la na začetku pesnikove ust- varjalne poti. In kasneje? Salvatore v pesmi, .Skoraj madrigal" In človek, ki se nama tiho bliža, ne skriva več zahrbtno noža v roki, temveč geranijin cvet. In Jože Tisnikar s slika- mi: Jezdeca, Nikoli vojne. Sprevod, Po kataklizmi, po- stavlja preJd naše oči. da bi bilo že videnje! — enako opo- zorilo: strah pred katastro- fo! Jože Tisnikar v besedi: »Vsaka prenasičenost lahko pripelje do katastrofe. Z ljud- mi je kot z insekti, ki se lah- ko nagloma dvignejo.« Pogost motiv s katerim se Jože spoprijema je Bog .na razpelu. Ampak to ni Bog kakršnega so upodabljali že slavni stari mojstri in slikar- ji naše dobe, vključno s Spancem Dalijem. Njihov Bog je bil več ali manj lep, spokojnt^a izraza, naslikane- ga ali oblikovanega z vsemi anatomskimi pravilnostmi. Ne, Tisnikarjev ,Bog' je dru- gačen. Tisnikar je prvi slikar v zgodovini umetjiosti, ki J« tega .boga* pohabil. Zdaj mu je odvzel roko, potem nogo, drugič nas gleda samo z enim edinim zdravim oče- som. Da. Tisnikarjev bog, ni več Bog v starem pomenu besede. Ljudje, ali smo se že prepoznali? Vsak izmed nas, da, prav ti, on in jaz aH Tisnikar smo na tem .presto- lu' življenja — vendar brea pravega obličja, ker ga Je ve- čina izmed nas že izgubila in si kupila ali prisvojila in na- dela — masko, ki prosi:' ČLOVEK, ustavi se ob čloi- veku! Torej je Jože poseg^ čeprav podzavestno tudi v k<>' renino vere in tako apeliraj na nas, zdajšnje in kasnejSe rodove, da bi ljudje zopet postali: ČLOVEK; kajti člt so volitve, referendum, se preverjajo vsi. Lahko reče- mo, da je 3 četrtine članov ZK dielav-nih in uspešnih. NOVI TEDNIK: Republiški In zvezni kongres bosta go- tovo zaostrila vprašanje ka- rierizma v ZK. Pričakujemo lahko ostrejše stališče tudi do pojiivov. ko -SO posamez- niki v imenu ZK, .skriti za njeno avtoriteto, uveljavljali tudi siwnovol,io? .Ie nevarnost za osip, če se bodo ta vpra- šanja zaostrila? CVETO KNEZ: Lahko tr- dim, da števik) takih, ki bi z legitimacijo ZK 2Kudovolje- vall neke osebne interese in koristi nd balo vediko. Med največjiim delom naših čla- nov prevladuje spoznanje, da pomeni biti dlan ZK biti aktivnejši, odgovornejši, de- lar/n©^. NOVI TEDNIK: le ZK v občini Laško ide.ino dovolj oborožena, da .se bo po kon- gresih spopadla .s po.}avl, kl jih bo.sta sloven.skl in zvezni kongres izpostavila kot nega- tivne CVETO KNEZ: Mislim, da .smo idejno zreli, da z riznii- riu nagativnicxsitmi Se temelji- tejRe prelonmno po kongre- sih. Misl'im, da zaostritev okoli nekataniih. prinoLpielnih vprašanj ne bo povziTočila vočieoa osipa. Kjier pa se bo U> 2godi!lo, bosta na iapraa- njeno niesto sbopila vsaj dva, predana, sfposobna in dela- voljna nova člana. NOVI TEDNIK: Ena Izmed »malverzacU« v ZK ,Je upo. raba partl.jske avtoritete, da bl član ZK imel vselej in » vsakem primeru prav? CVETO KNEZ: Tu je se- veda več problemov. Vendar se tudi v tem pogleidu pre- mikamo k boljšim metodam tn vsebini dela v vefliki ve- čini članstva. Komunisti sa zavedajo vse bolj, da so uspe^. če so aktiivnd kot tjuid^e, kot. raramašljajoči. pnre- udamd družbeni delavci. Uspešni so, če so takšni 2!no- traj obstoječega samouprav- nega poUtiičnega življentja. Mahanje s partijsko avtori- teto jie značilno aa idejno m politično manij osveščene in prepričane posamemilce. manj za organizacije kot celote. Tega le vse mani, alasM fu» v delu komunistov po kra- jevnih skupnostih, kjer je plurailistični znača) ra.še družbe mn'>gio bolj izirazit. JURE KRASOVEC SOTtE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - »flenjske občinske skupščine Sll.A («7) in IVAN (74) tvO- irja v Trbovljah, lišula »na In hčerko .Štefko, sedem I, 9 mesecev in 12 dni. Črno «nu. Raši In Velenju. Za svo- ' je povedala recept za dolgo, raja in »e imeti radi« Pa .sre.: LOJZE OJSTER.-^EKi 1 NAŠ iCRMt ZAGRAO: ŽIVAHNA DEJAVNOST Ob obnovi kulturnega doma v Zag- radu so veliko razmišljali tudi o bo- dočem delu Delavsko prosvetnega dru- štva »Svoboda«. Vrsto let smo na občnih zborih ugotavljali, da jih ovi- rajo pri delu neurejene razmere; obi- čajno pa se zgodi, da tam, kjer ni pogojeiv. je tudi telo intenzivnejše in obogateno z veliko mero entuziazma. V tem primeru temu ni tako! Z obno- vo prostorov je tudi kulturno delo zaživelo polnokrvnejše in pridobivana kakovosti. Tu deluje moški pevski zbor pod vodstvom Emila Lenarčiča, recitacij- ska in gledali.ška skupina. Vsi politič- ni in kulturni dogodki v Krajevni skup- nosti Pod gradom so namenjeni nji- hovim občanom in njim primerno tu- di sestavljajo programe v kcKjrdinacij- ski komisiji za prireditve in prosla- ve. Dogovorijo se za nosilce in izva- jalce, občani pa običajno napolnijo dvorano do zadnjega kotička. Imamo občutek, da je urejen prostor prvi po- goj za ponovno vračanje ljudi iz svo- jih udobnih stanovanj. Pripravili so novoletno prireditev, se vključili v skupno akcijo proslav- ljanja ob Kulturnem prazniku, pripra- vili proslavo za 8. marec ter gostova- li tudi T Laškem. Tesno sodelujejo tudi s pevskim zborom iz Dobrne. To pa je tudi logična posledica, saj oba zbora vodi Emil Lenarčič. Zveza kul- turnih organizacij si želi samo .še in- tenzivne'.še in kakovostnejše delo na gledališkem področju. ŠTEFAN 2VI2EJ ŽALEC: O OBRAMBNIH PRIPRAVAH v pOTiedeljek bo v Zalcu skupna seja vseh treh zborov občinske skupščine, na kateri bodo najprej podali poročilo o stanju obrambnih priprav na območ- ju občine ter sklepali o predlogu odlo- ka o ustanovitvi občinskega štaba za teritorialno obrambo. Izredno živahna bo verjetno razprava o izvajanju pro- grama vlaganj za uresničevanje progra- ma izgi-adnje določenih objektov dniž- benih dejavnosti. Sprejeli bodo tudi program vlaganj za letošnje leto. Po končani seji v.seh treh zborov bo še skupna seja zbora kraje\'nih skup- nosti in zbora združenega dela. Na njej bodo podali poročilo o delu in proble- matiki zavoda za načrtovanje iz Žalca, govorili bodo o ustanovitvi stavbne ze- mljiške skupnosti v občini ter o spre- membah in dopolnitvah odloka o dav- kih občanov. Ob koncu .seje bo beseda tekla še o zazidalnih načrtih stanovanj- ske soseske v Rakovljah ter za vikend naselje Dominik Založe. J. V. ŠMARJE PRI JRLSAH: SEMINAR ZA ZK V torek je bila v Žalcu seja pred- sedstva občinskega sveta Zveze sindi- katov, na kateri so govorili o prvih po- datkih o poslovanju v temeljnih orga- nizacijah združenega dela in delovnih organizacijah po zaključnih računih za lansko leto. V nadaljevanju seje so izo- blikovah še prečiščena besedila stališč sindikatov občine Žalec o tistih določi- lih sindikalne liste, ki opredeljujejo druge osebne dohodke, osebne prejem- ke in sklad skupne porabe. Ob koncu so ocenili še uspešno opravljene občne zbore osnovnih organizacij Z.SS v žal- ski občind. J. V. LESICNO: PREMALO DENARJA CFasilsko dru,štvo v Lesičnem sk-upaj s kultuitio prosvetnim društvom in kra- je\Tno skupnostjo že nekaj let z velikim naporom gradi objekt, kjer naj bi rvašli prostor vsi, ki so danes utesnjeni ali pa brez njega: gasilci, kulturniki, vr- tec, krajevna skupnost pa še kdo. Po vsej verjetnosti bodo še letos dokončno rešili vprašanje telovadnice, s tem pa tudi osrednje dvorane v tem vaškem domu v pravem pomenu besede. Se le- tos bodo uredili tudi nekatere spremlja- joče prostore, za vrtec pa, ki ga v Le- sičnem hudo potrebujejo, bo rvajbrž zmanjkalo denarja. V letošnjem letu bodo skušali urediti tudi pix>sfore za gasilni dom. MST NOVA CESTA V prog^am^^ gradenj novih cest v velenjski občini v letošnjem letu je tudi pričetek de! na gradnji ceste Šoš- tanj — Gorenje in to skozi naselje Lo- kovico. Tako se lxxio izognili močnim in ne- varnim ovinkom na sedanii ce.<5ti. ZORKO KOTNIK ŠMARTNO OB PAKI: VEC TELEFONOV Podjetje za PIT promet bo letos razširilo krajevno avtomatično telefon- sko centralo v šmartnem ob Paki od sto na stošestdeser priključkov. To je prav in lepo. Toda, ljudje v kra.fu me- nijo, da bi morali telefonske priključ- ke dobiti predvsem tisti, ki jih v res- nici potrebujejo. Vedeti je treba, da je pod okriljem pošte v šmartnem ob Pa- ki tudi krajevna skupnost Gorenje in de! Letuša. Na te bi ne smeli pozabiti! ZORKO KOTNIK DOBRNA: OBČNI ZBOR TD Danes, v četrtek, 23. marca ob 18. uri, se bo v dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni pričel redni občni zbor do- mačega turističnega društva. Gre za or- ganizacijo, ki ima okoli 180 članov in ki ima za seboj že 22 let uspešnega dela. Sicer pa je to društvo, ki je tesno navezano na dejavnost zdravilišča in ki skupaj s kraje\tio skupnostjo rešuje številne krajevne probleme. V njegovo dejavnost sodi v zadnjem času tudi skrb za pospeševanje kmečkega turiz- ma. . MB SINDIKATI O POSLOVANJU Samoupravna organiziranost, hitrejši gospodarski razvoj domače občine, ka- drovska politika, splošna in skupna poraba, v-zgoja in izobraževanje pa zdravstvo, kultura in še mnoga druga vprašanja dana,šnjega dne so zanimala pred nedavnim mlade, novosprejete ko- muniste na seminarju, ki se je zaključil z okroglo mizo v hotelu Donat v Rogaški Slatini. Mladi so z zanimanjem prislu- hnili zlasti besedam o vlogi Zveze ko- munistov in sindikata v združenem de- lu, saj je bila večina udeležencev semi- narja prav iz te sredine. Seveda je odveč vedno znova poudar- jati, da je takšnih oblik izobraževanja še vedno premalo, kar dovolj nazorno kaže tudi odziv mladih in pa končno tudi sodelovanje na .seminarjih. MST MšmJmmm KAJ SE V kozjem: Oni dan, ko smo bili z javno radijsko oddajo v Kozjem, smo povprašali krajane, kaj .še pogrešajo v svojem kraju, kaj bi še bilo treba spremeniti, da bi bilo bolje. Kozje se iz dneva v dan razvija, pa je zato brez dv-oma tudi potreb iz dneva v d'^m več. IVAN KA.JBA iz Kozje- ga: >-Mirno lahko rečem, da je premalo zabave za mlade, a mUidi bi najbrž tako rekli v vsakem dru- gem kraju. Mislim, da je največji problem v Kzrz- jem trenutno zdravstvena služba in lekarna, ki je še nimamo, pa bi jo nuj- no potrebovali. Novi zdravstveni dom bo kma- lu gotov in od njega veliko pričakujemo.« PEPCA BELINC iz Koz- jega; »V Kozjem v večji meri pogrešamo t\idi sta- novanja. Kraj se razvija, tudi industrijsko in vsak vpraša za stanovanje. Ce bi jih imeli dovolj, bi v večji meri uspeli zadržati mlade ljudi. Vsaj še 50 bi jih lahko imeli. Potrebo- vali bi jih tudi za upoko- jene«, ki bi v Kozjem itak rabili svoj dom.« ALOJZ RAJGEU z Ve- temika: »Problemov je več, med njimi pa je prav gotovo tudi občuten pro- blem gostinstva, ki je nek- daj bilo v Kozjem bolje urejeno. Zdajšnje Izletni- kovo gostišče pa slabo de- la, tudi drugi ljudje tako pravijo. Slaba je hrana, slaba je pt)strežba, najbrž takole ne bomo mogli ra- zvijati turizma pri nas.« IVAN BO.ŠTJANCIC, podsreda: »Mi najbolj ob- čutimo slabe prometne zveze, daleč .se moramo voziti na delo, s Šmarjem, torej z našim občinskim središčem pa imamo zve- zo le dvakrat dnevno. Vi- deli bomo, kako bo z novo cesto in sploh našim vključevanjem v spomin- ski park Kumrove<; — Ko- zjansko.« JOŽE KAJBA iz Viršta- nja: »še marsikaj bo tre- ba spremeniti, na vsak na- čm pa moramo biti bolje pripravljeni na čase, ki se nam bližajo. Tam je turi- stični razvoj, ki ga bodo prinesle ceste, mi pa še miamo zelo malo, kar bo- mo turistom lahko nudili. Želimo si tudi še več kul- turnih prireditev.« Odgovori so najbrž dovolj zgovorni, da ne potrebu- jejo nobenega komentarja več. Veliko bo še treba na- rediti, a če pogledamo, kaj je storjenega že zdaj, po- tem tudi bojazni ni za jutrišnji dan. 16. stran — NOVI TEDNIK St. 12 — 23. marec 1978 11 Nekega dopoldne v septembru je prišel mladi Dvor- nik mimo Zvonika. Ko je videl, da so duri odprte in se iz dimnika kadi, je stopil v hišo. Marta, ki je bila v kuhinji, je cula korake in hotela gledat, kdo pride. V preprosti, pa čedni delovni obleki je bila skorajda prav tako lepa kakor v nedelm. Ko je zagledala mladega moža, je zardela in vsa zmedena rekla: »Tevž? Dober dan! Ah st k nam prišel?« »Pravzaprav ne,« je odvrnil. »Pot me je pripeljala mi- mo, jKL sem malo pogledal k vam. Kje so vaši ljudje?« »V travniku so vsi. Popoldne bomo otavo vozili, zato moram prej skuhati.« »Ali imaš kaj časa zame? Nekaj bi te prosil.« »Seveda,« je potrdila in ga peljala v družinsko sobo. »Ve:sebnega za povedati, kaj ne?« »Prav danes bi ti rad nekaj povedal,« je menil plaho. »Marta ali mt hočeš napraviti veselje?« »Rada. Ce le morem« »Tedaj sprejmi ta spominek, da boš imela kaj od mene.« Iz žepa je privlekel škatlico in ji jo dal. Radovedno jo je odprla in zagledala zlato i^erižico in zlat križec na njej. »Moj bog, to je vendar strašno drago!« se je pre- strašila. »Nisem je kupil od očetovega; s svojim denarjem sem jo« ji je pojasnil. »Nekaj sem si pri vojakih prihranil, nekaj pa sem pri strelskih tekmah dobil« »Kaj tako dragocenega ne smem ogovor z mladim gospodarjem pa je potekal takole: Zakaj ste se odločili za de- lo na kmetiji? »Sem edini sin in ker sta se moji sestri odločili za na- daljnje šolanje, sem ostal do- ma. Nisem mogel pustiti sa- mih staršev, pa tudi njunega dolgoletnega truda, ki sta ga vložila v kmetijo md je bilo žal, da propade.« Kakšni so vaši načrti? »Osnove o kmeto\'anju sem pridobil na kmetijski šoli v Šentjurju, veliko izkušenj pa pri svojih starših. Kaj kmalu sem spoznal, da je treba kme- tovati s pametjo. Imamo de- vet hektarov obdelovalne zem- lje in nekaj gozda, nimamo pa dovolj ljudi. Zato sem se odločil, da preidem na živi- norejo! še vedno pa bomo obdelovali 1,5 ha hmelja. Že lani smo pričeli z gradnjo novega hleva na odplakovanje za 40 glav goveje živine. S pomočjo fcooperacijske enote v Šempetru in pospeševalcev KK Hmezad Žalec smo letos s hlevom ta.ko daleč, da smo lahko živino vselili. Z načrti pa je takole. Kakšnih večjih naložb ne bo, saj je treba od- plačati kredit, rad pa bi, da bi hlev popolnoma dokončal, tako da bo delo v njem kar najbolje steklo in upam, da tudi uspeh ne bo izostal.« Prostega časa verjetno ni- mate na pretek, pa vendar, kako ga Izkoristite? Sem delegat za kmete pri Skupščini občine Žalec, član upravnega odbora društva ab- solventov kmetijske šole v Šentjurju za območje Savinj- ske dohne. To društvo prireja strokov- ne ekskurzije in predavanja, ki so nam v pomoč pri kmt tovanju. V kolikor mi še osta- ja prostega časa, ga porabim kot član pevskega zbora v Šempetru. Zelo rad namreč tudi pojem«. Na sliki.- Nande Kunst v no. vem hlevu med krmljenjem živine. Tekst in foto: T. TAVČAR STROJNA SKUPNOST RAZGOVOR Z IVANOM SERDONERJEM Na območju žalske občine so kmetje organizirani v šte- vilne strojne skupnosti, naj- več pa jih je za obiranje hme- lja. Ena od takšnih je tudi v Zgornjih Grušovljah, njen predsednik pa je Ivan Ser- doner. I>a bi kaj več iz\'ede- U o odnosih v takšni skupno- sti smo z tovarišem Serdo- nerjem spregovorili nekaj be- sed. Od kdaj obstaja vaša stro> na skupnost tn kdo je dal po- budo zanjo? »Naša strojna skupnost je bila ustanovljena 1973 leta, p>obudo pa smo da- h kmetje sami. Pri tem smo naleteli na rasaimevanje prt KK Hmezad Žalec, kooperaci- ja Šempeter, kjer smo dobili tudi kredit.« Koliko hmeljarjev je vklju- čenih in kako poteka delo? »Vključenih nas je osem hme. Ijarjev in sicer: Ivan Jan, Prane Glušič, Ferdo Kunst, Anton Ocvirk, Jože črepinšek, Terezija Gačnik, Ivan Udrih In jaz. Vsako leto pripravimo plan obiranja hmelja, tako da smo glede na količino sadik približno naenkrat gotovi z obiranjem. Prvo leto je bilo sicer nekaj težav, sedaj pa se dobro razumemo«. Katero obiranje, .strojno ali ročno, je po vašem mnenju cenejše? »Seveda je cenejše strojno obiranje. Pri tem pa moramo upoštevati, da je iz- I>ad precej večja kot pri roč- nem obiranju. Je pa danes t». ko, da tiuii če bi ročno obi. ranje bilo cenejše, ne bi mog- li izbirati, saj obiralcev ni več mogoče dobiti.« Kakšna je bodočnost kme- Ijarjenja? »Cena hmelja bd morala biti višja, da bi z njo lahko pokrivali stroške pride- lave in da bi nam za naše de- lo .?e kal ostalo. Tako pa mi- .slim. da vedno vidnejše mesto v kmetijstvu Savinjske doUne zavzem.a živinoreja.« Tekst in foto: T. TAVČAR ŠOŠTANJ: OB G01T0VANJU v okviru petkovega kulturnega večera, ki jih večkrat organizira Kulturni center Velenje, je konec preteklega ted- na v domu kulture nastopil moški pevski zbor Kajuh iz Velenja. Dvajsetčlanski pevski zbor, ki ga vodi pevovodja Zmago Frankovič, je nastopil z narodnimi, umetnimi m partizanskimi pesmimi, ki so navdušile poslušale^. Žal j6 udeležbo odpovedal šaleški oktet, tako da je koncert tra- jal le pol ure. Ker ni bilo nikogar od organizatorjev, se zbranemu občinstvu tudi nihče nI opravičil. Čeprav kultur- nih prireditev v Šoštanju ni veliko, tak odnos do nastopa- jočih, še bolj pa do prisotnega občinstva, prav gotovo ni na mestu. V prihodnje bo ob taki organizaciji verjetno tež- ko privabiti občinstvo, saj Je polurni program vsekakor premalo za prireditev. Namesto predstavnika Kulturnega centra, se je pevske- mu zboru za njegovo izvajanje zahvalil predsednik krajevna skupnosti Šoštanj Miloš Volk, ki je poudaril, da je treba takšne prireditve bolje organizirati, predvsem pa občinstvo- pravočasno obvestiti. V. K. t«, stran — NOVI TEDNIK St. 12 — 23. mareci97. Komisija za delovna razmerja pri Delovni skupnosti skupnih služb Podjetja za PTT promet Celje objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. referenta za delovna razmerja in kadre v splošnem sektorju 2. več finančnih knjigovodij v gospo- skem sektorju Poleg splošnih pogojev, Id jih določata zakon in Sa- moupravni sporazum o združevanju dela delavcev v DSSS, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: pravnik ali višji upravrd delavec in 4 leta delovnih izkušenj pod 2.: ekonomski tehnik, 2 leti delovnih izkušenj in strokovni izpit. Kandidati naj svoje vloge z dokazili pošljejo Komi- siji za delovna razmerja pri Delovni skupnosti sku- pnih služb Podjetja za PTT promet Celje, Titov trg 9, najkasneje v 15 dneh od dneva objave. Socialistična republika Slovenije Republiški sekretariat za notranje zadeve — Uprava javne varnosti v Celju objavlja naslednja prosta dela in opravila: 1. VEČ KRIMINALISTOV 2. ŠEF ODSEKA ZA ZVEZE 3. SERVISNI TEHNIK ZVEZ 4. RAČUNOVODSKI DELAVEC BLAGAJNIK POGOJI: pod L: višja izobrazba pravne, upravne ali ekonom- ske smeri pod 2.: višja izobrazba elektrotehniške smeri in 3 leta delovnih izkušenj pod 3.: 4-letna srednja šola elektrotehniške smeri in 1 leto delovnih izkušenj pod 4.: ekonomska srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj. Za vsa delovna mesta se zahteva moralno politična neoporečnost. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi na Upravo javne varnosti v Ce- lju, Gregorčičeva ulica 5. I Odbor za' medsebojna razmerja delavcev v VVZ občina Laško objavlja prosto delovno mesto: ADMINISTRATOR — TAJNIK POGOJI: a) srednja strokovna izobrazba administrativne smeri ter 2 leti delovnih izkušenj b) dvoletna administrativna šola in 5 let delovnih izkušenj C) poskusna doba 3 mesece od nastopa dela. V VSAK DOM NOJVL TEDNIK NA ROB IZVAJANJU SAMOPRISPEVKA PREMAJHEN DOTOK PREDVIDENEGA DENARJA Dejstvo je, da referendum- ski program, ki so si ga za- stavili v žalski občini pred tremi leti, ne bo realiziran. V zvezi s tem je v občini seveda slišati razna negodo- vanja, kar je po svoje tudi razumljivo, saj bi ljudje ra- di imeli tisto, za kar so gla- sovali in prispevajo del svo- jih dohodkov. Po drugi stra- ni pa je razumljivo, zakaj program ne bo v celoti re- aliziran. 2Ia to je več vzro- kov. Mnogo je organizacij združenega dela, ki ne izpol- njujejo družbenega dogovo- ra in ne plačujejo svojih ob- veznosti, ali pa jih neredno. Tu je že pomemben izpad načrtovanega denarja. Samo- upravne interesne skupnosti, z izjemo skupnosti otroškega varstva in zdravstvene skup- nosti ter delno izobraževalne skupnosti, tudi ne prispeva- jo dogovorjene vsote denar- ja. K temu je treba prišteti znane vzroke, pK)javilo se je nekaj novih stvari, za katere ob referendumu še niso ve- -deli. Mislimo na primer ra celodnevno osnovno šolo, ki prav gotovo zahteva precej več denarja, kot so ga prvot- no načrtovaU za osnovno šol- stvo. Za stoodstotno izpolni- tev referendumskega progra- ma so načrtovali 190 milijo- nov dinarjev. Za njegovo uresničitev bi danes potre- bovali že 300 milijonov. Ob vsem tem je vsak komentar seveda odveč. Ko so se prejšnji teden se- stali člani odbora za uresni- čevanje programa izgradnje določenih objektov družbe- nih dejavnosti, so poudari- li, da bodo referendumski denar letos namenili za naj- bolj p>otrebne stvari v občini, torej za šolstvo, otroško varstvo, zdravstvo in za kra- jevne skupnosti. V celoti se bo treba odreči komunalnim delom. Najvažnejša dela s tega p>odročja bo morala re- ševati samoupravna komu- nalna interesna skupnost, V celoti bo treba opustiti ime- novani B program. Večino denarja bodo namenili za iz- gradnjo prepotrebnega žal- skega osnovnošolskega cen- tra, prav pa je, da so pri gradnji tega objekta mislili tudi za nekaj let •- naprej. Brez dvoma Žalec p>otrebuje sodoben in moderen tovrstni objekt. Ko so v nadaljeva- nju seje govorili o letošnjem programu vlaganj, je bik) največ besed glede gradnje novega vrtca v Preboldu. Se- danje razmere v vrtcu so milo rečeno obupne. Starši v Preboldu hočejo, da z gra- dnjo vrtca pričnejo letos, le- tošnji program pa predvide- va le priprave na gradnjo. Po vsej verjetnosti bo tudi tako. Seveda, če ne bodo na- Mi nobene druge rešitve. . Naj bo tako ah diugače, včasih se nam dozdeva, da je bil referendumski pro- gram vseeno pireširoko za- stavljen. Preveč optimistično. V Žalcu so se že pričele pri- prave na nov referendum. Novi program bo moral biti bolj skromen in realen, tre- ba bo misliti na marsikaj in ob vsem tem upoštevati do- sedanje izkušnje. Tudi sla- be! JANEZ VEDENIK KADROVSKI SPREMEIVIBI Od sredine tega mesoc^ sta nastaM v vodstvu Celj. slcega gostinskega podj©. tja in pri elcspozitu^ri N^. rodne banke v Celju ka, drovski spremembi. Dose- danji direktor delovne ar. ganizacije Celjskega ga. stinskega podjetja Tone Ocvirk, je namreč prevzel funkcijo vodje ekspoaitu. re Narodne banke t Ce^ lju, njegovo mesto t stinskem podjetju pa j« kot vršiilec dolžnosti spre- jel Peter Meštrov, ki jie doslej vodili temeljno or- ganizacijo Celjskega go. sttnskega podjetja t La. škem. LETOS JESENI GOSTINSKO- TURISTIČNE PRIREDITVE Po programu, ki velja že nekaj let, bi morale biti letos na začetku aprila v Celju tradicionalne gostinsko turistične prireditve. Toda, ko so se pred dnevi sestali člani odbon za njihovo pripravo, so ugotovili, da v organizaciji kasnijo, Zato so se odločili, da jih bodo tokrat izjemoma prestavlB na jesensko obdobje. V tej zvezi sta se uveljavili zlasti dve mnenji. Nekateri so se zavzemali, da naj bi bile te prireditve v času celj- skega sejma, torej ob koncu septembra, drugI pa so spet menili, da je primeren čas tudi v prvi polovici novembra. Ne glede na to so sklenili, da bodo tudi letos pripra. vili več zanimivih razstav, tako kulinarično, razstavo po- grinjkov, slaščic, zatem prospektov in drugega propagand- nega gradiva itd. Morda bodo pripravili tudi poskušnjo pL jač, dali prostor za cvetlične aranžmaje in podobno. -mb »HMEZAD« Kmetijska preskrba Celje Celje, Stanetova 29, razpisuje delovno mesto PRODAJALCA Pogoj: dovršena šola za prodajalce ali srednja kmetijska šola. Nastop je možen takoj ali po dogovoru. TRGOVSKO POMOČNICO v stalno delovno razmerje ter krojaško pomočnico za doiOčen Čas sprejme N!K KONFEKCIJA — Celje, Tomšičev trg 2 Nastop službe 1. 4. 1978. Delavski svet Zavoda za medicin- sko rehabilitacijo — zdravilišče Laško razpisuje naslednje ŠTIPENDIJE: — 2;a študij na višji šoli za zdravstvene delavce — smer fizioterapija (2 šti- pendiji) — za srednjo ekonomske šolo — smer turizem (2 štipendiji) Prošnje pošljite na obraz- cu 1,65 DZS, h kateremu priložite overovljen prepis aii fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziro- ma poročilo o opravljenih izpitih. Prošnje sprejema splošni sektor zdravilišča Laško do vključno 7. 4. 1978. — marec 1978 NOVI TEDNIK — stran 19 KOVINOTEHNA — TEHNOMERCATOR. TOZD MALOPRODAJA T Pred bližajočim se dne- vom T, ki je 27. marca, smo stx>pill v veleblagov- nico T in po\'prašali kup- ce, kaj sodijo o vsebini ponudbe, raznolikosti, za- loženosti posameznih od- delkov in seveda tudi o odnosu do kupcev. V prvem nadstropju na oddelku PLETENINE smo o tem povpra,šaili ŠTEF- KO ARH in IDO VUKO- VIC, ki sta povedali, da sta s ponudbo zadovoljni in da je izbira veKka. Po. membno je tudi to, da so proda-alke vselej prijazne. »Ce na primer želiva do- ločen airtikel, ki ga tre- nutno ni mogoče dobiti, prodajalke ta artikel- ta- koj narooi'0 in ga lahko dobiiva že čez tri ali štiri dni. Zelo ugodno je tudi to, da kupec lahko zame- nja kupljeno blago brez problemov, če mu le.to ne ustreza. Želeli bi, da bi bile tudi v drugih pro- dajalnah tako prijazne I>rodajalke kot v T saij še nisva naleteli na slab odnos, četudi s^fa stalni odjemalki v T-« Kaj priporočate T pri izboljša-nju ponudbe? »Na ženski konrekciji bi priporočali večje šte- viJke zsa nekoliko močnej- Se postave.« K pogovoru smo priteg- nih tudi MARU.ŠKO MED- VED, ki je izmenovodja na oddeiku PLETENINE. Povedala nam je nasled- nje: »Dostikrat se zgodi, da pri nas določeni artik. M gredo tako dobro v prodajo, da hitro poidejo številke ali pa sploh arti- kel. V tem primeru pri grosistu naročim dodatno zalogo allii za stranko, ki to izrecno želi ali pa zato, da ie ponudba boljša.« Tudi TONIKA SKOL- NIK, ki je poslovodja od- delka in je bila tega dne prvič v službi po 1,3 me- secih boloranja, je pove. dala, da hitro razprodajo posamezne artikle m jim večkrat zmanjka določe- nih artiklov hitreje kot drugod — zlasti večjih številk. Tudi NADA BOŽIČ, ki naikupuje v glavnem v T, je z nakupi zelo za- dovoljna in je pohvalila ljubeznivost prodajalk na vseh oddelkih. »Menim, da je ponudba iaredno pestra in da je velika prednost Velebla- govnice 'tudi v tem, da Milko dobiš vse kar po. trebuješ na enem mestu.« Kaij sodite o ukinitvi parkirnih prc^torov pred Vefleblagovnico? Nada Božič Nada Uranjek Štefka Arh in Id;j \ ukovič »Najraje hodim peš, za- to me ne moti, da ni v bližini Veleblagovnice T parkirnega prostora, sicer pa je Celje tako majhno, da res ni problem stopiti peš do T-ja. Pri vseh več- jih nakupih pa ti ktiplje. no blago dostavijo do avta ali tudi na dom.« Kakšno je vaše mnenje o oddelku PREHRANA? »Tudi samopostrežba je zelo dobro založena, še zlasti delikatesa. Stalno kupujem na oddelku PRE- HRANE meso, ker je naj- boljša izbira. Ce pa ni lepe izbire, prodajalci to tudi povedo, kar je dosti boljše, kot da doma ugo- toviš, da si kupil mačka v žaklju.« NADA URANJEK je de- jala: »V T je vedno nekaj novega. Lepo. je raizporejeno po oddelldh in po p>olicah, da je pre- gledno, zato sem z izbiro tn načinom izbire, ki je samopostrežen, zelo zado- voljna. Slišim, da je 7- letnica T, zato jim naj ob Bp 'unioz^z PlTTT-id bi se še vnaprej tako tru. dili in da bi prodajalke še bolj pomagale pri iz- biri, ter se trudili za čim lepši in boljši asortiman.« Torej ni kaj kritizirati? »No, verjetno bi se našlo kaj, saj je na oddelku PREHRANE izbira še ved- no premajhna, zlasti pri- manjkuje mesa in sveže zelenjave, vendar je sedaj pač čas. ko ni zelenjave.« Za zaključek naj pred- stavimo še HELENO ER. JAVEC, ki je poslovodki- nja na oddelku STEKLO- PORCELAN in ki želi, da bi bil v letošnjem letu bolj sproščen uvoz, saj domače tovarne ne more- jo zadostiti potrebam po- trošnika in tudi kvaliteta in dekorji se ne morejo primerjati marsikdaj z uvoženimi. V lanskem le. tu je bila izbira slabša ravno zaradi tega, ker je bila omejitev uvoza. »Trudimo se, da kar v največji meri zadovoljimo potrošnika, upošte\'Rmo njegove želje, da je dobra založenost, da imamo ved- no nove stva.Ti in s tem ugodimo TOem potrebam«. Morda bo kdo rekel, da ni vse tako kot je napi- sano v gomjiih vrsticah, vendar se moramo ob tem vedno zavedati ttidi dejstva, da smo vsi samo ljudje in da imamo zato tudi kdaj slabe trenutke, a v T si prizadevajo, da je takih trenutkov čiimmanj in taiko naj bo tAidi vnaprej. E. P. Odbor za medsebojna razmerja delovne organizacije TRGOVSKO PODJETJE VINO Šmartno ob Paki na podlagi sklepa 16. redne seje objavlja za delovno enoto skladišče v Šmartnem ob Paki prosta dela tn naloge: sedem transportnih delavcev na terenu POGOJI: poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnje- vati še naslednje pogoje, in sicer: — končana osnovna šola — fizična zmožnost dvigovanja in prenašanja bre- men — poskusno delo 60 dni od sklenitve delovnega raz- . merja. Pismene prijave sprejema odbor za medsebojna raz- merja v roku 15 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo o izboru pismeno obveščeni v roku 15 dni po zaključku objavnega roka. TOVARNA IZOLACIJSKEGA MATERIALA — LAŠKO Naša delovna organizacija doživlja svoj raz- voj tudi na osnovi sodelovanja z občani, ki z osebnim delom in svojimi sredstvi opravlja- jo gospodarsko dejjivnost. Tokrat vabimo PREVOZNIKE, lastnike tovornjakov « najmanj 40 kub. m. prostornine za prevažanje gradbenega styropora in embalaže na področju Slo- venije, Istre in Zahodne Hrvatske. Vse, ki vas naša ponudba zanima, vabimo, da se Oglasite pri nas v prodajni službi — sektor distri- bucije, kjer se bomo podrobneje pogovorili o sode- lovanju (lahko tudi po telefonu (063 ) 730-700 — in- terna 84) — »TIM« LAŠKO. TOVARNA OBUTVE PEKO TRŽIČ, n. sol. o., TOZD MREŽA objavlja ; za svojo prodajalno v Žalcu, Slandrov trg 25,; prosta dela in naloge pomočnika Pogoji za sprejem: — KV prodajalec s tremi meseci delovnih izkušenj — poskusno delo dva meseca Prijave z dokazili sprejema Tovarna obutve PEKO Tržič, Ste Marie aux Mineš 4, do 31. 3. 1978. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku 30 dni po preteku razglasnega roka. | Komisija za sprejem in odpust delavcev pri OBRTNEM PODJETJU »KREATOR« CELJE objavlja naslednja prosta mesta del in opravil: 1. deset šivilj ali krojačev za serijsko proizvodnjo ženskih kril 2. vezilje za strojno vezenje POGOJI: pod 1.: opravljen izpit za šiviljo — krojača ali PK delavec v konfekciji z enoletno prakso v težki ali lahki konfekciji pod 2.: opravljen izpit iz strojnega vezenja ali PK delavec z enoletno prakso v strojnem vezenju. Delavci bodo po preteku preizkusne dobe sprejeti za nedoločen čas. , Razpis velja do 31. 3. 1978. Prošnje pošljite na naslov: Komisija za medsebojna razmerja »KREATOR« Celje, Cankarjeva l/II. Zdravstveni center Celje — Delovna skupnost skupnih služb oglaša naslednja delovna opravila in naloge: vodja materialnega knjigovodstva Pogoj: srednja ekonomska šola, dve leti delovnih izkušenj in trimesečno poskusno delo dipl. gradbeni inženir ali gradbeni inženir za opravljanje gradbenega nadzora nad izvajanjem investicij v Zdravstvenem centru Celje Pogoj: tri leta delovnih izkušenj in trimesečno po^ skusno delo referenta za samoupravne interesne skupnosti Pogoj: višja ali srednja šola ekonomske ali uprav- ne smeri, eno leto delovnih izkušenj in trimesečno poskusno delo dva kadrovska referenta Pogoj: srednja ekonomska ali upravno administra- tivna šola z enoletnimi deiovnimi izkušnjami in tri- mesečno poskusno delo finančnega knjigovodja TOZD za nadomeščanje za določen čas Pogoji: srednja strokovna izobrazba z delovnimi iz- kušnjami s tega področja. V poštev pride tudi dela- vec, ki je že upokojen. pravnega referenta Pogoj: višja šola pravne ali upravne smeri z enolet- nimi delovnimi izkušnjami in trimesečno poskusno dobo. Prijave pošljite na Zdravstveni center Celje — DSSS, Kersnikova ulica 1. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. O izbiri bo- do kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku razpis- nega roka. V VSAK DOM NOVI TEDNIK 20. stran — NOVI TEDNIK St. 12 — 23. marec PIŠE DR. MILAN BEKČIČ NOSECNGSTJO Z nosečnostjo se začme velika pre- izkušnja za ženski organizem. Pre- cej žena občuti v nosečnosti slabosti, zgodaj se pojavijo želodčne težave, posebno zjutraj, upira se jed, uživa- nje hrane, nekatere pa sili na bruha- nje. Te težave Imajo svoj vzrok v duševnosti in praviloma minejo pro- ti koncu treftjega meseca. Proti temu se izogibamo na ta način, da zjutraj na tešče zaužijemo nekaj keksov. No- seča maternica pritiska na sečni me- hur, zaradi tega morajo nosečnice po- gosto na vodo. Od začetka četrtega meseca ta motnja navadno preneha in se ponovi ob koncu nosečnosti. To še ne pomeni, da je sečni mehur vnet. V nosečnosti je treba paziti na ka- kovost in količino hrane. Precej se pritožujejo, da jih peče zgaga. Opusti- ti je treba uživanje maščob in zači- njenih jedi, v hrani mora biti dovolj beljakovin in vitaminov, dovolj kalci- ja, fosforja tn železa, ker jih plod potrebuje za svojo izgradnjo. Ne pri- poročamo uživanje alkohola, kajenje je v nosečnosti prepovedano. Kar za- deva kohčine hrane, je najbolje, da uživa toliko hrane, da organizem ne prikrajšamo za nujno potrebne belja- kovine, vitamine in rudninske snovi in so potrebni ukrepi za preprečeva- nje debelosti. Nosečnica lahko dobi 9 do 11 kg, in sicer od četrtega mese- ca naprej. Zaradi zdravja ni pripo- ročljivo, da se ženska preveč zredi, to lahko povzroči bolečine v križu in v nogah, otekanje nog tn preobreme- nitev srca in ledvic. Shujševalnih kur -se med nosečnostjo ne smemo lotiti. Nosečnice so pogosto zaprte, iztreb- ljanje se da urediti s prehrano, naj uživajo veliko zelene solate, zelenjave, na tešče en ali dva kozarca mrzle vode, pri zajtrku črni kruh namesto belega, sadne sokove namesto marme- lade, zvečer najbolje pomagajo suhe slive ali jabolka. Srce opravlja v nosečnosti težje delo, krvni pritisk je v nosečnosti praviloma nespremenjen. Krvni obtok v nogah zastaja, v drugI polovici no- sečnosti zELTadi pritiska noseče mater- nice na vene v medenični votlini. Pa- ziti moramo, da z oblačiU in podve- zami ne zaviramo krvnega obtoka. Ce so krčne žile velike, si je treba po- magati z eflestičnimi povoji ali noga- vicami. Proti krčem v nogah poma- gajo hoja, masaža in ogrevanje. Otek- line na nogah, Če čez noč ne izginejo, niso nevarne, vendar ob obisku v po- svetovalnici OF>ozorimo zdravnika. Pra- viloma vsaj enkrat na mesec naj gre nosečnica v posvetovalnico za noseče žene. Preventivni ukrepi in zdravlje- nje je potrebno, če se ugotovijo ne- pravilnosti in nevarni iK)Javi kot so: krvavitve, otekline, glavoboli, bolečine v trebuhu, temperatura in mrzlica, ne- naden izUv vode iz nožnice — raz- pok mehurja. Posebno prve tri me- sece nosečnosti se izogibamo nalezlji- vih bolezni, posebno da, nosečnica ne oboli za rdečkami, ker ta bolezen pu- sti hude posledice na otroku. Enako se je treba v tem času izo- gibati zdravil, ki po najnovejših spo- ročilih povzročajo prirojene anomali- je na otroku, in sicer zdravila: aspi- rin, streptomicin in hloromicetin, te- traciklinski preparati — teramicin in vibramicin. preparati kortizona, seda- tivi in narkotiki. Nobena nosečnica brez dovoljenja zdravnika, ki sprem- lja nosečnost v i>osvetovalnici. naj raj- ši teh zdravil ne jemlje. Omenjene nevšečnosti ■ pogosto ne pomenijo nevarnosti za nosečnost, vendar ne smemo odlašati z obiskom v posvetovaLmci. ALPINISTIČNI KOTIČEK S TORKOM SE JE KONČALA KOLEDARSKA ZIMA S torkom se je končala koledarska zima. V naših Al- pah o kakšni pomladi seve- da še nI govora, razmere v stenah so precej slabše kot na začetku zime in tudi pla- zovi še niso vsi v dolini. In prav glede plazov si še dol- go ne bodo povsem na jas- nem ne planinci in alpinisti, ne opa?xr/alne službe. Pri nas, kjer je opaaovanje plar zov šele v povojih, vedo še največ o njih domačini, pred- vsem kmetje, ki živijo v iz- postavi j eruh dolinah rn jih ta beli strah spremlja že od prvih let napi^j. Vsako zimo plazovi na novo presenečajo, ker se prožijo brea voznega reda in kjer bi jih glede na debelino snega najmanj pri- čakovali. To lahko o^jazujemo na koncu Logarske doline in nad Okrešdjem. kjer je vsako zimo nekaj novega. Letx3snja zima je bila »srednja«, brea enkratne debele snežne ode- je. Padavine so se vrstile skoraj teden za tednom in je sedanja vLšina snega (na Okrešlju 250 cm) sestavlje- na iz približno 15 plasti. Ve- likega vsakoletnega plazu, ki pride s pobočij Brane v Lo- garsko dolino prav do cest- nega zavoja, letos sploh nI bUo. Okrepi j ski plaz izpod Turške gore je šel zelo zgo- daj tn je sedaj gladek, »se- seden«, brez običajnih repov in plaznic. DebeUna na »sla- lomišču« je približno 10 m in bo smuka verjetno dobra še junija. Nepričakovan pa je letos močan plaz, ki je v ravni črti pobral bukovje in ma- cesne izpod Mrzle gore proti izviru Savinje. Kdor je va- jen zasneženega terena od zgornje brvi proti izviru, bo letos komaj spoznal, kje ho- di, saj je plaz s svojo viši- no ta del zelo spremenil. Trd in za vzpone varen sneg pred 10 dnevi je zopet odjužen, p>adlo je do 40 cm novega, zato obstoja ponov- na neočasi. Topli obroki med delom naj bodo zdravstveno in ka- lorično polnovredni, pestri In vedno sveže pripravljeni. Raz- delujejo naj se praviloma v primerno urejenih dn top- lih jedilnicah. Kalorična vred. nost obroka naj bo okoli 900 kalorij, od tega naj bo kruha največ za četrtino. Glavne ugotovitve, ki so bi- le zbrane iz jedilnikov in la- boratorijskih preizkusov ma- lic, so naslednje: — jedilniki malic so dovolj pestri, hrana se pripravlja sveža In je dovolj okusna; — kalorična vrednost posa- meznega obroka je znašala od 750 do 1700 kalorij, naj- pogosteje od 900 do 1000 ka- lorij. — Na kruh odpade od 25 do 60 odstotkov vse kalorič- ne vrednosti obrokov. Pri ob- rokih z majhno kalorično vrednostjo, je bila udeležba kruha največja. In še to: pri kakovosti in količini malic marsikje pre- malo upoštevajo telesni na- por in druge večje obreme- nitve pri delu. saj so bile vrednosti obrokov ugotovlje- ne v delovnih organizacijah s fizično manj napornim de- lom. Iz vprašalnikov, ki so jih izpolnili delavci in delavke, zasledimo samo nekaj zani- mivih podatkov: — vsi pričnejo z delom ob 6. uri, izmene ob 14. in 22. uri. — Zaradi odhoda na delo zjutraj morajo vstati večino- ma med 5. in pol šesto uro, nekateri pa že ob 4. uri. — Zajtrkuje samo četrtina povprašanih. ker na hitro po- pita skodelica čaja ali kave ni zajtrk. — Večini je prvi obrok hra- ne malica med delom. — Po končanem delu ko- sijo večinoma doma med pol- tretjo in p>olčetrto uro po- poldne, nekateri pa tudi pre- cej pozneje. Nekateri združi- jo kosilo in večerjo v en ob- rok. — Med živili v domači pre- hrani so navedeni predvsem testenine, meso. kruh, krom- pir, mesni izdelki, mlevski izdelki in stročnice. Bolj skromna je uporaba zelenja- ve in sadja ter mleka in mle- čnih izdelkov. Majhna je tudi uporaba sadnih sokov, vpra- šanje o alkoholnih pijačah pa je bilo namenoma izpuščeno. Nav^rižja med pravili pra- vilne prehrane in dejanskim stanjem so precejšnja, zaradi tega je tudi delež bolezni pre- bavil v splošnem obolevanju prebivalcev velik. Po številu primerov so že na tretjem ali četrtem mestu. Nastajajo zaradi ureditve delovnega ča- sa, predolgih presledkov med obroki hrane, zaradi založe- nosti ali pomanjkanja neka- terih živil v prometu, zaradi cen nekaterih živil — kruh in testenine imajo skoraj enako kalorično vrednost nemast- ne govedine, cena mesa je pa vsaj petkrat višja. Mor- da tudi ne vemo dovolj o pravilni prehrani. Upoštevati moramo ,da potrebujejo otro- ci in stari ljudje precej dru- gačno vrsto in razpored hra- ne kot odrasli pri svojem po- klicnem delu. Na križpotja naše prehrane pridemo pri vprašanju, kako zagotoviti vsem prebivalcem najbolj ustrezno hrano glede na njihovo starost, delo, zdravje, vzgojne in socialne prilike in potrebe. Pomemb- no vprašanje pri tem se gla- si: domača ali družbena pre- hrana, ali tako da se obe ob- liki smotrno povezujeta in dopolnjujeta? Odgovor je odvisen od dol- ge vrste osebnih in stvarnih dejavnikov, da seveda še ni mogoč. Verje>tno bo prevlada- la kombinirana oblika. Pri tej bo seveda večji delež od- padel na družbeno prehrano. O teh vprašanjih se že veli- ko razpravlja in načrtujejo rešitve. V.se to pa zahteva svoj čas in gmotna denarna vlaganja. Za sedaj je treba dopolnje- vati že dosežene rešitve in uspehe. Topli obroki med de- lom in šolske malice so ve- lik, »zlata vreden dosežek«, prav tako naglo širjenje ot- roškega varstva ter varstva starih ljudi. Vse to moramo še razširiti, pri tem pa skrbe- ti, da ne bodo vprašanja pre hriine prebivalcev primemo re.šena samo ▼ delovnih or- ganizacijah in le v mestih In večjih naseljih, temveč čim- bolj enakomerno po vsej na- ši pokrajini. PRIPOROČA Obisk v Veleblagovnici T na oddelku \ tenine, kjer je lepa izbira spomladansi! bluzic in moških ter ženskih jopic vseh k! zlasti pa še modernih nežnih barv. Na od4 ku metraže pa lahko dobite potiskan io|q! bombaž s spomladanskimi cvetličnimi vJ ci in tudi kitajsko svilo. ^ JI 12 — 23. marec 1978 NOVI TEDNIK — stran 21 ROKOMET DRAGOCENA TOČKA CELJSKI ROKOMETAŠI PRIJETNO PRESENETILI Celjski roki>melaši so ix> jlcibeli /m prijetno presene- ^je v XIII. kolu ZRL. gredi Niša so vodilni ekipi ^ščipnili dragoceno t<.>čko in 96 vniili v Celje z rezul- tatom 3<;:26 (10:i:<». Začetek je bil spodbuden za Celjane, vodstvo so krepko držali v svojih rokah. V 20. minuti ^ vodil; že z 11:6 in šele v 47. min. .so domačini ujeli Celjane. Omeniti velja, da sta zagrebška s(xinika Jurič in Jakopovič močno oškodo- rala Celjane, saj sta že v 38. inin. izrekla Bojoviču disci- plinsko kazen do zaključka tekme. Odsotnost ključnega igralca Celja se je močno poznala tako v obrambi, kot napadu. Kljub temu so celj- ski rokometaši vzdržali do konca. Od 47. do 58. minute sta se moštvi menjavali v vodstvu, večkrat je bil rezul- tat izenačen (15:15, 17:17, 24:24), na kar so domačini minuto in 40 sekund pred koncem bili v vodstvu 2fi:'24. Ko je že vse kazalo na po- raz gostov, sta Vukoje ^ Ivezič dosegla dva učinkovi- ta gola in izenačila. Trener Slobodan Miškovič je ob prihodu v Celje s tega tež- kega go.stovanja med dru- gim dejal: »železničarja smo pred 4.000 gledalci nadigrali na njihovem tei-enu. Vso fek- mo smo igrali odlično. Sma- tram, da so domačini neu- pravičeno osvojili točko. Po- hvaliti moram celotno mo- štvo, .še posebej pa Iveziča, Vukoja, VI. Bojoviča, Tomi- ča, Mrovljeta in Anderluha.« In .še beseda Vukoja, enega najboljših igralcev Aero- Celje; »Zadovoljni smo s toč- ko, čeprav bi lahko osvojili dbe. Sodnika sta nas močno oškodovala, še predvsem za- radi neupravičene izključitve našega ključnega igralca Vlada Bojoviča. Točka proti kandidatu za naslov prvaka pa je vsekakor zlata vredna.« Ivezič je dal kar 7 golov iz igre, Anderluh prav tako 7, od tega 2 iz .sedme rca, Vu- koje 6, V. Bojovič 3 (2 iz 7-m). Mrovlje 2 in Praznik enega. V soboto bodo Celjani v XIV. kolu nastopili ob 18. uri v dvorani CtoIovcc proti Proleterju iz Zrenjanina. K. JUG KOŠARKA ZMAGALE KOŠARKARICE Po .s^imih zapoiednih ama. fah so celjski košarkarji v prvenstvu II. ZiKL — zahod doživeli poraz. V Dubrovni- ku proti Jug\i niso uspeli. Domov .so se vrnili z mini- malnim porazom 99:104 (45:44». Trener Zmago .Saga- din: »V I. p>alčasu .sano bili stalno v vodstvni, največ s 6 koši prednosti in ta del igre .smo tudi zaključili v našo korist. V nadaljevanju je bila igra enakovredna vse tja do 37. min. V tem času smo izgubili oba branika — Trobi:ša in Rozmana, izgubili nekaj žc^ in domačini so nam ušli za nekaj košev. Bi- la je to fair tekma. Z igro »vojega moštva .sem zadovo- ljen. Domačini so striktno pokrivali Polanca, saj so ig- rali t obrambi oono 0:4, ene- ga igralca pa .so vselej prile- pili Polancu. S takšnim na- činom igre so želeli onemo- ročiti na.šega najuspešnejše- ga igralca in ga spraviti z grobimi prekrški tudi iz rav- notežja. Tokrat sta odlično zaigrala Pipan in Sabolčki, ki sta dosegla tudi .30 oe. 20 ko.šev, Polanec m Gole sta dala po 17 košev, T. Sagadin 9, Trobiš 4 in Kuljad 2. Skratka — odločala je tudi športnii sreča, ki je bila v za.dnjih dveh minutah na strani gostov.« V prihodnjem kolu čaka Celjane doma tež- ko srečanje s TIM — Mari- bor, ki bo prestižnega znača- ja in bo odločalo o razvrstit- vi moštev pri vrhu tabele. C!eljani so v Mariboru izgu- bili srečanje v I. delu prven- stva vsega za točko ... Cel Janke so igrale proti (jo- renjski, kjer so presenetlji- vo zmagale v gosteh po po- daljšku s 49:47. Uspešne strelke — D. Borovšek 15, M. Borovšek 10, Bela 10, Rozman 8, Naraks 5 in Božič 1. Cel Janke so se sedaj povz- pele za 2 mesti tn so trenut- no pete v SKL. Z zmago so dokazale, da le niso n8j.slab- .še v republiki! V .soboto bo- do igrale doma proti Raden- ski. K. JUG OSEBNI REKORDI V ATLETIKI Zimsko pionirsko atletsko • Pn-enstvo celjske občine v Pokritih prostorih, na kate- je nastopilo nad 100 mla- dih iz desetih ŠŠD, je ponov. no dokazalo, da je pionirska atletika v vzponu. Kopica osebnih rekordov, nasmejani obrazi mladih, burno navija- '»je mladih ljubiteljev atleti- ke — vse to je spremljalo le- tošnje pionir.sko atletsko pr- venstvo, na katerem _so tudi feibirali najboljše za sestavo občinske reprezentance, ki bo v prihodnjih dneh nastopila ^ troboju občin Žalec : Laš- ^ : Celje. Zal, da ob tako Prazničnem razpoloženju or- ganizator ni poskrbel za naj- ^Ijše ustrezna priznanja — kal, zmagovalec med posamezniki pa pokal v traj- no last. Tudi ta liga je poka- zala, da je bila ponovno pri- sotna velika masovnost, da J se celjski strelci še vedno j »tlačijo« v neustrezno majh- nih strelskih prostorih, da pa kljub v.sem težavam do- segajo odlične rezultate. Raz- veseljivo je tudi to, da se vsako leto pojavi nekaj novih mladih tekmovalcev, ki že zdaj dokazujejo, da bodo po- časi sposobni zamenjati »sta- ro« generacijo. MEDNARODNI ROKOmiET Danes popoldne ob 18. uri bo v dvorani Golovec medna- rodna rokometna tekma med domačim Aerom in italijan- sko državno reprezentanco. Brez dvoma bo srečanje za- nimivo, šc posebej pa bo do- brodošlo Celjanom pred na- daljevanjem v I. zvezni ligi. Uprava rokometnega kluba Aero C:el.je je za to tekmo po- darila 1000 brezplačnih vstop, nic delavcem kolektiva, ki so pokrovitel.|i celjskih rokome- tašev t letošn.ii .sezoni. DERBI .«5»E!MPETKU V nadaljevanju republiške odix>jkarske lige je v »celj- skem« derbiju Šempeter gladko premagal Ingrad s 3:0. : Ženska ekipa Golovca je prav tako t okviru republi- ške lige gostovala v Ljub- nem in premagala GLIN s 3:1. K. JUG PONOVNO V REPREZENTANCI Na zadnjem, desetem, na- stopu -sta celjski kegljavki Janja Marine in Magda Urh potrdili svojo prejšnjo dobro fonno in se tako ponovno uvrstili v državno reprezen- tanco za nastop na svetovnem pi-venstvu v Švici meseca maja. Janja je bila ob kon- cu tretja, Magda pa šesta. Obe bosta na bližnjem sve- tovnem pi-venstvu tudi bra- nili naslov svetovnih prva- kinj z zadnjega prvenstva pred dvemi leti na Dimaju. Želimo, da bi se tudi letos vrnili vsaj z eno izmed treh medalj, ki jih je možno os- vojiti. NOGOMETA.^^I ZACELI Začel se je spomladanski del tekmovanja v republLški nogometni ligi. Celjani so startali slabo, saj so v Lju- bljani doživeli katastrofalen poraz proti Slovanu s 5:0. Izgubil je tudi konjiški Uni- or in sicer doma proti Muri iz Murske Sobote z 1:0. Zma- gali so edino nogometaši Smartnega v Kranju proti selekciji Gorenjske z 1:0. Strelec je bil Omladič. Na lestvici je Šmartno drugo, Celjani osmi in Unior pred zadnji, dvanajsti. V prihod- njeiu kolu lx)do igrali: Šmar- tno doma z Obalo, Celjani prav tako doma proti Go- renjski, medtem ko bodo no- gometaši Uniorja v tem kolu prosti. VELENJCANI IZGUBILI V II. zvezni nogometni hgi je velenjski Rudar gostoval v Varaždinu in izgubil z do- mačim Varteksom z 1:0. Na lestvici je petnajsti, v prihod- njem kolu pa bo igral doma proti Kikindi. JAGRIČEVA DRUGA V soboto in nedeljo je bi- lo na Golteh tekmovanje v veleslalomu za vrhunski in prehodni razred, ki so se ga udeležili tekmovalci in tek- movalke iz Slovenije in Za- greba. Med tekmovalkami se je izmed predstavnikov celj- skega Izletnika najbolje izka- I zala Barbka Jagrič, ki je bi- la druga med starejšimi mla- dinkami. < BORIS MIMO EVE Pred startom tekmovanja v veleslalomu za pokal VRT- NICA bi moral na startno mesto doskočiti tudi znani celjski padalec BORIS BLA- ŽIC ter izročiti vrtnico tek- movalki s startno številko ena EVI OR.\C. Zaradi nizke oblačnosti pa to ni bilo mo- goče, tako da je padalec do- skočil nekoliko nižje v Že- kovcu na spodnji postaji žič- nice. Tam pa ni bilo Eve Orač. Kje je vrtnica pa ve samo Boris Blažič. F. PUNGERCIC VRTNICA ZA B. JAGRIČ Udeležba na II. tekmovanju v veleslalonm za pre- hodni pokal VRTNICA, je pokazala, da je ideja za or- ganizacijo takega tekmovanja padla na plodna tla. Le- tos se je tekmovanja udeležilo že 69 tekmovalcev in tekmovalk, gostov bistroja Vrtnica, ki so tekmovali v štirih skupmah. Organizatorji in pokrovitelji tekmova- nja Gostinsko podjetje Celje TOZD NA-N.\ so se tok- rat izredno potrudili in odlično izpeljali tekmovanje. Pred tekmovanjem so vsi pričakovaH glavni boj med favoritoma Marjanom Rosino in Ljubom Jova- nom, vendar je vsem skupaj prekrižala račime mlada tekmovalka celjskega Izletnika Barbka Jagrič, ki je dosegla najboljši čas in tako premagala tudi vse moš- ke tekmovalce. Lanski zmagovalec Rosina je padel že pri tretjih vratcih, tako da je prvo mesto v moški konkurenci pripadlo Ljubu .Jovanu, ki ga je močno ogrozil Vili Koražija. Verjetno je za to tekmovanje značilno izredno ve- liko število medsebojnih smučarskih dvobojev, ki so jih nekateri slavili še dolgo po tekmi. Rezultati — rekreacijska skupina ženske: 1. Dra;.:! ca Travnar ,=J4.22. 2. Ida Mraz .■>8.67, 3. Eva Orač 1.02.5'i, 4. Viljana Djanovič 1.07..')5, 5, Romana Grum 1.16,2«, tekmovalna skupina ženske: 1. Barbka Jagrič 39.04. rekreaci.jska .skupina moški: 1. Niko Rožič 42,74. 2. Boris Zoi-man 43,90. 3. šuro Tan.šek 43,96, 4. .Janez Ko- p>ač 44,42, 5 Roman Košič 44,42. tekmovalna skupina moški: 1. Ljubo Jovan 39,70, 2. Vili Koražija 40.34, 3. Cena Jovan 40.83, 4. Zvone Brilej 41,68, 5. Janko četi- na 42.80. F. PT.rNGERCIC GIMNASTIKA V SMARSKI OBČINI v lepi modemi telovadnici v Podčetrtku je bilo občin- sko prvenstvo ŠSD v gim- nastiki. Nastopilo je 5 ŠŠD z 9 vrstami in preko 70 tek- movalci. Bili smo priča lepd skrbi in napredku za šport/ ne zvrsti, ki zahtevajo iz- redno veliko dela, vadbe in prizadevnosti. Zato zaslužijo vso pohvalo prizadevna uči- telji telesne vzgoje, pa tudi mladi rod, ki se še navdušu- je za gimnastiko. Tehnični rezultati: Pionirke — posa- mezno — 1. Romana Hlupič (šm) 36,5, 2. Sonja Stupica (šm) .'14.5, 3. Cvetka Veber (šm) in Tatjana Gajšek (R. SI.) 34.4, 4. Danica Smolej (šm) 34.0. Vrste — 1. Šmar- je I. 169.5, 2. Rogaška Slati- na n66.9, 3. Podčetrtek 165.2, 4. Šmarje II li>5.7, 5. Kozje 155.5 in 6. Bistrica ob Sotli 149.3. Pionirji: 1. Darko Va- lek (Podč) 34.1, 2. Marko In- golič (R. SI) 33.8, 3. Srečko Mašera (R. SI) 33.7, 4. Mat- jaž Krofi (Ko) 32.5 hi 5. Igor But (R. SI) 32.5. Vrste — 1. Rogaška Slatina 161.7, . 2. Podčetrtek 150.0 in 3. KoKje 133.5. Organizacija je bila odlična, najboljši pa so pre- jeU pokale in diplome. K. JUG JUDO FABIJAN PRVAK DRŽAVE Na državnem pi-venstvu, ki je bilo v Mariboru, je član judo kluba »Ivo Reya« Mar- jan Fabijan dosegel izreden uspeh — naslov držav^lega prvaka v srednji kategoriji. Pot do tega naslova ni bila lahka. V predtekmovanju je premagal kar 3 tekmece, da se je prebil v četrtfinale. Tn se je srečal s Sikiričem iz Novega Sada, ki ga je zane- sljivo premagal, V polfinalu je imel za nasprotnika ene- ga najtežjih tekmecev za na- slov državniega prvaka Seku- liča, člana Slavije. Tudi to srečanje je zanesljivo opravil z zmago. V finalu za naslov pr\'aka je opravil po točkah s Sarajevčanom Mučibabi- čem. Odločilno pi-ednost si je Fabijan priboril že v pr- vih minutah borbe. Prav v tem srečanju je imel Fabijan veliko podporo tudi pri gle- dalcih, ki so zanj bučno na- vijali. Za naslov državnega prvaka zasluži Fabijan vse priznanje in čestitke, prav ta- ko pa tudi njegov trener Du- šan Tanko, ki je o svojem varovancu med drugim de- jal: »S Fabijanom sem kot trener izredno zadovoljen. Treniram ga že šest let, vse od njegovega prihoda v klub. Je izredno vesten in marljiv. Trenira vsak dan po 2 uri, poleg tega pa še vsako jutro pred odhodom v službo. Nje- gov jutranji trening obsega vaje moči in vzdržljivosti. Trening je individualen, kjer običajno teče v naravi ok- rog šmartinskega jezera. S trdim delom je sedaj prišel do vrhunskih storitev. Prav letos je relativno hitro na- predoval. V Mariboru na dr- žavnem prvenstvu je prikazal dinamične borbe. Psihično in taktično je bil odlično pri- pravljen. V borbi za naslov državnega prvaka smo bili vsi z njimi. K. JUG Delovna skupnost skupnih služb ki je v sestavi KK ŠENTJUR razpisuje ^ po sklepu delavskega sveta dela oz. naloge 1. REFERENTA KOMERCIALE 2. ORGANIZATORJA AOP 3. FAKTURISTA Poleg splošnih pogojev za sprejem na delo zahte- vamo še naslednje pogoje: pod L: visoka ali višja šola ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj pod 2.: višja šola ekonomske smeri in 3 leta delov- nih izkušenj pod 3.: srednja šola ekonom.ske smeri in 2 leti de- lovnih izkušenj Pi.smene prijave pošljite s priloženimi dokumenti o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom v 15 dneh po objavi na naslov: Kmetijski kombinat Šentjur — kadrovska služba. FEST NA PLATNIH (5) (Piše BRANKO STAMEJČIČ) Proizvodnja: Ve"ika Britani- ja, režija: Ridlev Scott, igra. jo: Keith Carradine, Harvey Keitel, Cristina Raincs; na- grade: nagrada za najboljše debitantsico delo Cannes 77 Angleški film Dvoboj e^alca režiserja Ridleya Sootta, ki je to njegov prvi film, je bil nedvomno veliko preseneče- nje lanskoletne filmske pro- izvodnje. Iz filma, ki ni obe- tal veMko, je debitant naredil iasvrstno dramo, odlično po. snet film, ki vsebuje dovolj akcije, da je tudi komercial- no zanimiv, pa hkrati nika- kor ne zdrkne na nivo po. vprečnosti, na raven že vid- nega. Plim Dvobojevalca izjemno vemo pričara čas in vzdušje v Evropi v obdobju rasti in padca Napoleona. Sijajna scenografija in dekor nasploh, občutene barve in celotno vzdušje filma je takšno, da daje gledalcu vtis, kot da gle- da veliko umetniško fresko takratnih mojstrov čopiča. Film govori o dveh oficir- jih NapKJleonove vojske, ki se, pravzaprav brez pravega vzroka, globoko zasovražita in to sovraštvo sproščata v brezkončnih dvobojih. Pihn spremlja njuno življenje, rast od poročnika do generala, vzpon slave in padec zmag, ki venomer rojevajo le nove poraze. Film se da tako gle- dati na dva načina. Prvi je preprost. Gledamo ga kot akcijsko dramo dveh oficir- jev, ki, eden iz sovraštva, drugi pa iz častihlepja, stre- žeta eden dmgemu po življe- nju in se z nenehno spremi- njajočo se srečo dvobojujeta, kadarkoli ju pač zamotane poti vojaškega življenja pri- peljejo do srečanj. Zmagoval- ca ni, kdor zmaga, je hkrati poražen in kdor izgubi, dobi le novo priložnost, da vno- vič »pere« omadeževano čast. Drug način gledanja nam pokaže človeško dramo. Dra- mo dveh značajev, ki ima svoj pomen tudi v današnjem času in razmerah. Film Dvo- bojevalca namreč ni nič dru- geag kot zgodba o tistem ne- znanem v človeku. O moti- vih, ki pod takšnimi ali dru- gačnimi izgovori vodijo v na- silje nad drugim človekom. V svoji zgodbi film povsem plastično prikaže brezsmisel- nost takšnega nasilja, prazni- no pojmov, kot so čast, ugled, ime... V tem delu svojega sporočila je film Dvo- bojevalca prava osvežitev spo- reda v kinematografih. Povedati je treba še to, da je film posnet f>o resnični zgodbi o dveh oficirjih Na- poleonove armade, ki jo je po novinarskih člankih po- vzel pisec Joseph Conrad. Je edene tistih filmov, ki je v enaki meri zadovoljil okusu občinstva kot tudi merilom strogih filmskih kritikov. Filma Dvobojevalca se ve- selimo na rednem filmskem sporedu in upamo, da bo kmalu našel pot tudd na platno celjskih kinematogra- fov. POŠAST POD MIKROSKOPOM Fotografiji skozi mikroskop se imamo zahvaliti, da vidimo pošast, zaradi katere se pra- skamo tam, kjer nas srbi. Na .sliki je 830 krat povečana srbečica, ki je v resnici komaj 0,4 milimetra velika. Ta grozni stvor se, zaradi nečistoče predvsem zarije v kožo, kjer izvali Bvoj zarod v mikroskopsko majhnih jajčecih. Kako srbečica učinkuje, ve samo tisti, ki jo je že imel. Da bi človek iz kože skočil. Pomagajo samo mazila na žveplovi osnovi. Srbe- čica se najra.jc vgnezdi v kožo med prsti, na mehkih delih telesa, zlasti okoli pasu itd. Preventiva? Redno umivanje. RASIZEM šE ENA PODOBA JUŽNOAFRIŠKEGA APARTHEIDA Pred nekaj leti Emst Wei- nert, specialist za telegraf- ske z\'eze prišel v Južno Af- riko, kjer je njegova firma sodelovala v nekem projektu. Že po nekaj dnevih je imel poln nos rasnega razlikova- nja, kajti delal je s črnci, ki za svoje delo dobijo mi- zemo plačo, ki jim ne da živeti, niti lunreti. Sprva se ni mogel pomiriti z zahtevo, da se s čmcd niti prijazno pogovarjati ne sme, sčasoma pa je otopel in musldl samo Se na vrnitev domov. Potem se je zgodilo nekaj najbolj neverjetnega. Kako je do tega prišlo, je druga zgod- ba, toda zaljubil se je v rja- vopolto Cynthio Claasen, le- potno kraljico Južnoafriške republike v letu 1976. Da bi svet zvedel, kako je pri njdh vse lepo, je ta republika po- slala na sveto\'no tekmovanje temnopolto in belo predstav- nico. Toda naj si je Cynthia prislužila še tako slavo in priljubljenost, njej je ostalo kar ji gre — beli človek je zanjo nedotakljiv. Emst Wei- nert sicer ni južnoafriški dr- žavljan in ga njihoA,-! zakoni ne zaidevajo? Narobe misel. Ce si belec, če si v Južnoafri- ški republiiki, veljajo tudi za- te zakoni apartheida. Po mnogih šikanah, napadih, grožnjah, sta se mlaila za- ljubljenca odločila drugače. Cynthia je zapustila svojo do- movino, se odrekla naslovu lepotne kraljice in odpotovala z Emstom v njegovo domo. vino. Toda tudi tu niso vsi ljudje brez predsodkov, že se oglašajo v Nemčiji »neona- cisti« s parolami — čmuhi ven! Kot nekoč z judd..