kulturno - politično glasilo
InuenbuCHa uvzn,t6-d.z{a
po globoko znižanih cenah, poleg tega 10% popusta na vsa« nakup
Celovec-Klagenfurt, Obstplatz
sve+ovnih in domačih dogodkov
5. teto / številka 4
V Celovcu, dne 29. januarja 1953
Cena 1 šiiin«;
Vlasa pot puum pot
V	zadnjih tednih je stopilo vprašanje dvojezične šole zopet v ospredje koroške dnevne politike.
Sicer smo na Koroškem že izza leta 1920 navajeni, da vse deželne stranke tedaj, ko bi imele svojim volivcem pokazati uspeh na gospodarskem področju, zabrenkajo na nacionalno struno in poskušajo tako omamiti nerazsodne množice, ki nočejo položaja same trezno gledati in se pustijo varati.
Vrsta občinskih odborov je v zadnjom času postavila na dnevni red svojih občinskih sej pouk slovenščine v šoli. Velikovec, Tinje, Rožek in nekaj podobnega so pripravljali tudi za Vrbo. Zanimivo pri vsej stvari je dejstvo, da so vse stranke podlegle pobudi VdU-ja, socialisti in volkspartajevci so glasovali vsi enotno proti pouku slovenščine in povsod so trdili, da šolska odredba iz leta 1943 ni veljavna.
V	„Našem tedniku” smo k temu vprašanju ponovno zavzeli jasno in enoumno stališče. To jasno stališče je moral sam pro vetni minister v parlamentu potrditi, ko je odgovarjal na vprašanje poslancev VdU-ja. Gonja, katero je pričel državni tajnik v notranjem ministrstvu g. Graf leta 1947 v Velikovcu, je padla na zelo rodovitna tla. G. deželni svetnik dr. Karisch je dajal zelo odločne izjave, kako bo skrbel, da bo odredba že v kratkem času padla. Zadržanje socialistov je bilo v celem vprašanju zelo vijugasto. Na eni strani so trdili, kako zelo se zavzemajo za pravice koroških Slovencev, na drugi strani so sociali; tični občinski odborniki po vrsti glasovali z drugimi strankami proti tem jezikovnim pravicam. Ali so to delali na svojo pest ali so to delali po višjem navodilu? To je vsekakor vprašanje, katero si mora danes vsak resen človek staviti.
V	dvakratnem razgovoru z g. prezidentom dr. Kornerjem smo imeli priliko slišati iz ust najvišjega predstavnika države in tudi socialistične stranke, da imajo ravno socialisti z manjšinskimi vprašanji največ izkušnje in to predvsem s Čehi na Dunaju. Tam se je posrečilo pripraviti češke socialiste do tega, da so se prostovoljno odpovedali češkim srednjim šolam in da se sedaj isto stremljenje nadaljuje na področju osnovnih šol. To je brez dvoma ze'o važna ugotovitev.
Da tudi socialisti v deželi niso hoteli jasnosti v jezikovnem pogledu na Koroškem, pa dokazuje odredba g. deželnega g:avarja VVedeniga ob priliki ljudskega štetja 1951, ki je predvidel za ljudsko štetje nič manj kakor sedem različnih jezikov na Koroškem. Sicer dobro vemo, da tudi to ni iznajdba g. deželnega glavarja, marveč je to stara koroška pesem. Množica jezikov i.i narodnosti v deželi je v koroški politiki že desetletja potrebna. Na vsak način hočejo vse stranke razdvajati Slovence, da potem po potrebi označujejo ene za heimattreu, druge pa za iredentiste in jih plašijo z raznimi vestmi in tudi z gospodarskim pritiskom.
Mi smo se od vsega početka postavi i na stališče imenovane šolske odredbe. To smo storili tedaj, ko so na raznih konferencah operirali s to odredbo in se z njo hvalili. To smo storili tedaj, ko so dolžili dr. Tischlerja, kot početnika te odredbe, narodnega izdajstva tudi posamezniki na slovenski strani. Odločno smo pri vsaki priliki zahtevali točno izvajanje vseh delov te odredbe. Odločno smo v deželi in tudi pri vseh pristojnih mestih na Dunaju zahtevali v tej zvezi deželnega šolskega nadzornika, ker predobro vemo, da bo učiteljstv ) tako dolgo sabotiralo v veliki meri to odredbo, dokler ne bo stal za besedilom o Igovorni nadzornik z vsem polnomočjem. Mi smo odločno zahtevali, da na dvojezič te šole ne smejo nadučitelji, ki ne znajo slovenščine, kar odredba izrecno zahteva. — Kaj se je zgodilo? Cela vrsta učiteljskih mest je bila zasedena po nadučiteljih, kaierim so sicer naložili dolžnost, da morajo tekom dveh let opraviti izpit iz slovenščine. Doslej pa se ni ne deželni svet in ne deželna vlada zanimala za izvajanje teh predpisov. Pod socialističnim šolskim referentom, g. deželnim glavarjem, se je to zgodilo. Zato si moremo kar dobro predstavljati, da so imeli gotovi učitelji pač upravičen vtis, da vladi ni resno na izvajanju te odredbe in so pričeli zavestno sabotirati, za kar so našli v narodnih šovinistih V deželi zadostno število pomočnikov.
Goreti je začelo! V Velikovcu so že napovedali revolucijo in štrajk. Tam so že grozili, da ne bodo pustili otrokom prestopiti šolskega praga, če se ne odpravi slovenščina iz. šole. Kmalu so se oglasile Tin je, oglasil sc je Rožek in na preži so bili tudi že drugi kraji. Položaj je ravno sedi j pred volitvami postal tako napet, da je moral g. deželni glavar prejšnji teden sa n med gasilce. Zastavil je odločno besedo. Zelo, zelo obžalujemo, da te možate besede ni že postavil pred leti. Kako zelo hi lahko napredovala pri nas šola, če bi vladal na šoli mir, katerega potrebujejo tako učenci kakor učitelji. Koliko bi gospod dežel ti glavar kot šolski referent na Koroškem pripomogel ravno na tem področju do medsebojnega spoštovanja obeh narodov v deželi, če bi bil pravočasno odredil, da mora deželni šolski svet skrbeti za v odredbi izrecno predvidene šolske knjige in druge šolske pripomočke. Zadeva je v zadnjih tednih postala tako pereča, da sta morala vmes poseči celo zvezni kancler in zunanji minister, ki se je na to odredbo skliceval na raznih konferencah in je moral ugotoviti, da se na ta način ne rešujejo tako važna vprašanja.
Zopet pa so vsi merodajni gospodje, tako deželni glavar kakor tudi gospod zvezni kancler in gospod zunanji minist ‘r, prezrli najvažnejše činitelje pri tej stvari. Vsi so namreč valili odgovornost in pristojnost v tem vprašanju od dežele na državo in od države na deželo. Isto pesem smo tuli sedaj že leta. Ni pristojnega mesta in ko smo mi tako pristojno mesto j)red lagali in smo za to našli veliko razumevanje pri pokojnem državnem prezidentu g. dr. Rennerju, tedaj je padlo po nas socialistično časopisje, predvsem pa koroška „Neue Zcit”, da hočemo slovenizirati Celovec in Beljak (glej „Neuc Zeit” aprila 1951).
Odločno poudarjamo tudi danes, da za nas ni nobeno nasilje, če se morajo otroci večinskega naroda učiti tudi drugega deželnega jezika povsod tam, kjer živijo pomešano z drugim narodom. Nam se zdi, da je to izraz demokracije, če hočemo, da imata oba naroda iste dolžnosti in iste pravice.
Odločno zahtevamo točno izvajanje odredbe, ki je veljavna in sicer v vseh njenih delih. Deželna vlada oziroma deželni šolski svet morata skrbeti za potrebne knjige, ki so vse pošle, skrbeti morata, da b > učiteljstvo res tudi odredbo o pouku izvajalo, skrbeti pa morata tudi za to, da iz koroške šole izgine vsak nacionalni šovinizem, ki tako zelo zastruplja sožitje obeh narodov.
V	dokaz, kako sodi o odredbi pristo no učiteljstvo, navajamo danes sklepe učiteljske konference z dne 8. septembra 1930.
Za dan 8. septembra je koroška deželna vlada pozvala učitelje dvojezičnih šol
Rož manifestira:
Enotnost Slovencev ie v Krščanski demokratski stranki
Kakor je prejšnji teden Podjuna ni številnih sestankih in končno na zborovanjih v Šmihelu pri Pliberku in v Železni Kapli izpričala, da navdušeno odobrava pravilnost naše politične usmeritve, tako j ; z enakim prepričanjem ta teden dokazal isto tudi Rož. Na zaupniških sestankih s? se zbirali najboljši med našimi Rožani, povsod so z zanimanjem razpravljali o političnem in gospodarskem položaju, povsod so soglasno odobrili pravilnost onih političnih smernic, kakor so jih začrtali zaupniki Narodnega sveta koroških Slovencev.
Višek tega odobravanja pa je pokazalo nedeljsko zborovanje v Selah. Še nikdar se ni zbralo na kakem shodu v dvorani t diko Selanov in med njimi toliko mladine, kakor na nedeljskem zborovanju. Z izred um zanimanjem so poslušali izvajanja predsednika Narodnega sveta dr. Joška Ti .chlerja in so z velikim odobravanjem sprejeli zlasti sledeče izjave:
Naše najbolj pereče vprašanje je slej ko prej šolsko vprašanje. Leta 1945 smo pri tedanjih razmerah započeli dvojezično šolo. Pri danih razmerah je to praktično edino možna pot, da pridemo v deželi korak bližje k pomirjenju obeh narodov, če nam je na tem pomirjenju sploh kaj ležeče. Klanja je bilo v letih 1938 do 1945 pač že dovolj.
Kmalu pa so dvignili gotovi krogi v deželi, ki sicer redno menjajo svoje politične srajce, v resnici pa so po duhu isti, svoje glave, da bi kuhali svojo politiko ob nacionalnem šovinizmu in sovraštvu. Seda j pa, ko ponekod že zopet gori vsa narodna mržnja, se oglašajo merodajni gospodje, ki so zamudili čas, da bi ogenj pravočasno ustavili. Deželna kakor tudi dunajska vla la sta odgovorni, da se podžiganje narodnega sovraštva ni v kali zadušilo in da je prišlo do izgredov, kakor smo jih v zadnjih tednih doživeli v Velikovcu. Isto pa se je pripravljalo in se še pripravlja tudi drugod ob sodelovanju vseh strank in sicer tako V JU kakor tudi volkspartajevcev in socialistov. Saj drugače ne moremo razumeti gla ;ovanja v občinskih svetih v Velikovcu, ▼ Bistrici v Rožu in v Tinjah. — Zakaj ni go .pod deželni glavar že pred leti potrdil tega, kar smo ponovno pisali v „Našem tedniku”, da je namreč šolska odredba v polni meri veljavna, zakaj je čakal do minulega tedna s to svojo objavo in izjavo. Zakaj g. zunanji minister ni že pred leti povedal, da je to vprašanje tako važno, da o njem ni mogoče govoriti na političnih zborovanjih. Sedaj, ko so duhovi razjarjeni, pa sta se naenkrat oglasila oba.
Mi Slovenci stojimo slej ko prej na stališču dvojezične šole, ki itak že sama po sebi daje nemščini močne predpravice. Tega pa, kar imamo, si ne pustimo vzeti in zato bomo glasovali tu li 22. februarja 1953 za Krščansko-demo-kratsko stranko, ki bo na vso moč branila in zagovarjala dvojezično šolo.
Vse naše kulturno hotenje in delo je tesno povezano z našo preteklostjo. Naša preteklost pa tesno sloni na krščanski zamisli narodovega življenja in vsakdo, kdor bi hotel to iz našega življenja zbrisati, sega po naši narodni samobitnosti. Kdor pa to dela, ne more biti prijatelj Slovencev in posebno ne koroških Slovencev, pa naj prihaja pod eno ali drugo zastavo.
ZBOROVANJA
KRŠČANSKE OEMOKRAISKE STRANKE
V nedeljo, dne 1. februarja 1953:
V	Bdfovsu
pri Miklavžu ob 9. uri
V	škofUah
pri Krištofu ob 11. uri Na svečnico, dne 2. februarja 1953:
V Št. Primožu
pri Voglu ob 34 11.
KRA TVESTI
Pri volitvah dne 22. februarja bo imelo v Avstriji volilno pravico 4,572.799 oseb, to je za 180.984 več kakor pa pri volitvah leta 1949. Od navedenega števila je 2,563.867 ženskih in 2,008.932 moških volivcev.
Od leta 1945 je dobilo v Avstriji državljanstvo 193.394 oseb, od teh na Koroškem 11.819. — V Avstriji je še 322.598 inozemcev raznih narodnosti. Od teh jih je na Koroškem 22.927.
Na Dunaju se je mudil na državnem obisku od nedelje do torka belgijski zunanji minister Van Zeeland.
na posvetovanje v Celovec. Na tem posvetovanju so učitelji soglasno odobrili naslednjo resolucijo:
„Dpe 8. septembra 1950. v glavni šoli v Lidmanskygasse v Celovcu zbrani učitelji dvojezičnih šol soglasno odobravajo dvojezično šolo. Delitev ljudskih šol na dvojezičnem ozemlju v nemške in slovenske šole odklanjamo. Dvojezična šola se je v času od januarja 1946 do konca šolskega leta 1949/50 obnesla in jo večina ljudstva tudi odobrava. Dvojezičnost pouka se v mnogih krajih dežele že osemdeset let izvaja.
Za nadaljnjo izgradnjo dvojezične šole predlagamo:
1.	Priprava in izdaja potrebnih učil in učnih pripomočkov, ki naj bodo subvencionirani iz javnih sredstev.
2.	Primerno šolanje učiteljstva za dvojezične šole na učiteljišču v Celovcu.
3.	Uvedba posebnih tečajev za učitelje dvojezičnih šol na državne stroške, podobno kakor se je to vršilo na Gradiščanskem v minulih počitnicah.
4.	Omejitev števila učencev na trid ‘set v razredu za vse dvojezične šole.
5.	Posebne doklade za učitelje, ki d Janško poučujejo dvojezično.
6.	Posebne subvencije za šolske stavbe in šolsko opremo na dvojezičnem ozemlju.
7.	Oblast naj ščiti pred raznimi napadi vse učitelje, ki dejansko poučujejo dvojezično.”
Tako je torej mnenje onih strokovnjakov, ki so v prvi vrsti poklicani, da sodijo in presojajo izvedljivost odredbe o dvojezični šoli.
Razvoj vsega vprašanja potrjuje, da je bilo naše stališče od vsega početka pravilno in se tudi sedaj ni spremenilo v nobenem oziru. Mi ponavljamo ponovno nakazano stališče in zahtevo po točnem izvajanju predpisov, katere so vse koroške stranke, zastopane v deželni vladi leta 194», soglasno sklenile in so tako prostovoljno in brez pritiska zasedbene oblasti tudi prevzele vse obveznosti.
Politični teden
Manifestacija v Selah
Po svetu ...
Domači tedni so zdaj bolj v znaku volilne borbe in ker se na našem planetu zadnje dni tudi ni kdovekaj posebnega zgodilo, bomo spet bolj kratkobesedni.
Ustoličili so novega ameriškega državnega predsednika Eisenhovverja. Skupaj z dosedanjim predsednikom Trumanom sta se pripeljala v Belo hišo, kjer mu je Truman uradno izročil posle. Volilna borba, iz katere je Eisenhovver izšel kot zmagovalec, je mimo, doba političnega razčiščevanja, kakršno pozna le prava demokracija, se je končala s stiskom rok obeh nasprotnikov. Novi predsednik bo nadaljeval delo prejšnjega. Programatični govor Eisenhovverjev to potrjuje. Devet točk, katere je navedel, vsebuje sledeče misli:
Na mir za vsako ceno Amerika ne bo pristala. Odklanja ..preventivno vojno” in smatra, da je vojaška in gospodarska moč svobodnega sveta najboljše jamstvo za ob-držanje miru na svetu. Amerika hoče spoštovati gospodarske in politične posebnosti svojih zaveznikov in jim pomagati pri njih prizadevanjih za varnost in blagostanje. Amerika hoče podpirati zavezniške skupine, posebno one v Evropi, ki streme za enotnostjo. Enakost in pravica za vse celine, vse narode in rase, svoboda je nedeljiva in velja za vse. Organizacijo združenih narodov pa je treba podpreti, da bo uspešneje mogla prispevati k utrditvi miru.
Ta program bi nedvomno napovedal tudi Truman, če bi bil kandidiral in bil izvoljen. Vsebuje potrditev in nadaljevanje tistih Trumanovih odločitev, ki so dale pečat politični smeri povojnega sveta in so: Vojaška pomoč Grčiji, da ni prevladal komunizem, pomoč Turčiji, da je postala močan činitelj na jugovzhodu, pomoč Jugoslaviji, ko se je uprla biti sovjetski satelit, poseg na Koreji, pomoč Zapadni Evropi v njenih gospodarskih težavah in obrambnih naporih.
Zunanjepolitične linije novega kabineta Eisenhowerja postajajo jasnejše v toliko, da je mogoče reči, da se ne razlikujejo od Trumanovih. Mnogi evropski politiki so pričakovali dalekosežnih sprememb. Teh ni in jih ne more biti, ker je očividno ameriška politika svetoyna. Churchillov obisk v Ameriki je pokazal, da sta oba anglosaksonska brata — starejši in mlajši — presneto edina, kadar gre za skupno stvar, če je Churchill Eisenhowerju svetoval, naj Nemce ne postavlja pred Francoze in si je to simbolično dal podkrepiti po svojem vojaškem komisarju, ki je zaprl v Zapadni Nemčiji nekaj domnevnih neonacistov, je s tem diplomatsko mnogo povedanega. Ostati mora pri tradicionalnem zavezništvu London — Pariz in ta os naj urejuje evropske reči. Zaenkrat torej Bonn ne more biti zadovoljen, ker še ne igra vloge št. 1 v evropski skupnosti, ker je ta ostala Francozom. Stare evropske rane je težko celiti in je pač treba mazati zdaj prvo in potem drugo. Povsem jasno pa je, da se bo takrat Zapadna Evropa oddahnila, ko bodo nemško-franco-ske rane na evropskem telesu ozdravljene. Seveda ne bo mogel nihče preprečiti dejstva, da bo v doglednem času Zapadna Nemčija postala poleg Francije vodilni činitelj na evropski celini. Nemški narod, po posledicah izgubljene vojne najbolj na tleh, je pokazal pri svoji gospodarski obnovi, kako silno zmožen je in ko bo v naslednjih tednih njegov kancler dr. Adenauer prišel v Ameriko na obisk, bo vedel tudi povedati in dokazati, da je strah pred neonacizmom pač večji kot neonacizem sam. „Počasi se daleč pride”, pravi pregovor in zagovorniki Panevrope gredo to pot.
Pri maršalu Titu je bil turški zunanji minister Kopriilu in obojno časopisje poroča, <ša je bil razgovor prijateljski in soglasje doseženo. Pri tem gre za sklenitev balkanske obrambne zveze med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo, o čemer smo že pisali. Istočasno je Jugoslavija dobila novo dolarsko pomoč od Amerike.
Kar se Trsta tiče, se vztrajno širijo vesti, da nameravajo Angleži svoje zasedbene sile od tam umakniti, ker jih sedanje stanje stane okrog 2 milijona funtov šterlingov letno. To bi nekako pomenilo, da bo glede Trsta vendarle prišlo do sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, sporazuma, kateremu bodo botrovali Angleži in Amerikanci.
Na vzhodu imajo mnogo dela z odstranjevanjem politikov bivših meščanskih strank, ki so pred leti bile mnenja, da je sodelova-
nje s komunistično stranko pametno in potrebno. Ko so pred leti šle te stranke v koalicijo, so služile kot dokaz za „demokra-cijo”. Zdaj pravi komunistično časopisje, da bo z odstranitvijo politikov teh strank narod izšel izčiščen in močnejši.
Vsak pač pometa v lastni hiši, kakor pač hoče in more. Nekaj pa drži: ko je ameriški predsednik prihajal v Belo hišo, so ga res spremljale baletne skupine, jazzi in velik tam-tam (kar je nam precej tuje) — pač pa ga je verjetno spremljalo zelo malo policaj cev. —
... in pri nas v Avstriji
Obrisi volilnih skupin posameznih strank in obrisi volilnih programov teh volilnih skupin postajajo vedno bolj jasni. Jasni postajajo ti programi in te skupine po izjavah vodilnih strankinih kandidatov, jasni postajajo po sestavi kandidatnih list.
Sicer se je sestava in objava kandidatnih list letos pri velikih strankah nekako čudno daleč zavlekla in je na Koroškem doslej objavila kandidatne liste za koroški deželni zbor samo še socialistična stranka, pa še ta z enotedensko zamudo. Napovedana je bila v „Neue Zeit” ta lista že za eh teden preje, pa je iz nekakih razlogov morala iziti en teden pozneje. — OeVP pa ni objavila v svojem glasilu doslej niti liste za državni zbor niti liste za koroški deželni zbor.
Sestavo socialistične liste za državni zbor smo že zadnjič omenili in smo rekli, da je kandidat iz južnega dela Koroške šele na dvajsetem mestu, poslancev pa je samo 11. Doslej je imela socialistična stranka na Koroškem le 4 poslance. Torej so kandidati iz južnega dela na takih mestih, kjer morejo pridobivati glasove za kandidate iz severnega dela dežele, ne pa za sebe, ker ni nobene verjetnosti, da bi bili izvoljeni.
Danes moramo omeniti socialistično listo za koroški deželni zbor. Na prvih mestih kandidirajo: Deželni glavar Ferd. Wedenig (ki kandidira kot prvi tudi za državnega poslanca), predsednik koroškega deželnega zbora in beljaški župan Jakob Sereinig, predsednik koroške delavske zveze Hans Herke, namestnik deželnega glavarja Mat. Krassnig in tajnik socialistične stranke Hans Sima. Od teh ni nobeden iz južnega dela Koroške, kakor tudi ne nadaljni kandidati do vključno 16. po vrstnem redu. Sele na 17. mestu je kandidat iz Velikovca, to je ravnatelj glavne šole v Velikovcu Karl Wit. Pa še med nadaljnimi kandidati, ki so pa le števni kandidati, ni razmerje dosti drugačno. Da pa Slovencev na listi ni, to pa je razumljivo za socialistično stranko, kakor tudi za vse ostale vladne stranke na Koroškem.
Prohodnjič bomo mogli oceniti že tudi kandidate drugih večinskih strank na Koroškem, ker poteče rok za vložitev kandidatnih list dne 1. februarja.
O programu samem govoriti se skoraj ne izplača, omenili pa smo programe večinskih dveh strank že zadnjič. Tri stranke so na Koroškem v vladi, socialistična ima večino in ima glavarja. Zakaj ne povedo te stranke, kaj so napravile, ko so imele možnost za to? Zakaj samo pripovedujejo, kaj bodo napravile. Ako to pripoveduje stranka, ki ni na vladi, je to vsaj resno, pri vladnih strankah pa teh obljub skoraj ne moremo vzeti resno, ko so imele časa že sedem let. To so bila za nas „suha” leta.
Značilno pa je, kako so se vse stranke kar naenkrat spet spomnile na Slovence in vse stranke agitirajo s ..pravicami koroških Slovencev”. V imenu večinske stranke, to je OeVP, izjavlja sam zunanji minister dr. Karl Gruber, ki je govoril na strankinem shodu v Sachsenburgu, da je sicer proti vsakemu prisilnemu jezikovnemu pouku, vendar pa je pri ureditvi tega pouka treba upoštevati pravice narodne manjšine. Drugače je govoril gospod zunanji minister na mednarodnih konferencah po svetu, kjer je zatrjeval vsemu svetu, da je na Koroškem šolsko vprašanje za narodno manjšino naravnost idealno rešeno. Pa to je bilo za veliki svet, za svoje volivce mora govoriti drugače, še bolj naravnost govori tudi zastopnik OeVP za južno Koroško, znani dr. H. Steinacher iz Miklavčevega. Temu se Slovenci vse prepočasi spreminjajo v Vindi-šarje in Nemce.
Gospod deželni glavar, ki je pred ednik socialistične stranke, ni prav nič proti temu, če njegovi strankini pristaši v občinskih odborih, kjer imajo večino, izglasujejo soglasno samo nemške napise na občin-
Ob priliki zaključnega kuharskega tečaja v Selah se je zbralo v sclski dvorani nad 250 ljudi, katerim je govoril predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in nosilec liste Krščansko-demokratske stranke, g. dr. Joško Tischler,
V	svojem govoru, katerega so vsi navzoči z odobravanjem in navdušenjem poslušali, je med drugim poudaril:
Pred volitvami se bodo pri vas oglašali zastopniki raznih strank. Osem ali devet takih strank bo nastopilo na Koroškem pri volitvah dne 22. februarja. Ce boste prebirali njihove volilne programe, si jih prav dobro oglejte. Kar strmeli boste, v kaki lepi slovenščini znajo kar naenkrat pisati tako volkspartajevci kakor tudi socialisti. Verjetno bodo za volitve tudi še drugi znali slovensko. Pred par meseci pa so se še prerivali in prepirali, ali je na Koroškem vse daje, vindiš ali vindiš-dajč. Devet jezikov je bilo predvidenih v odloku g. deželnega glavarja za ljudsko štetje 1. junija 1951. .Sedaj naenkrat pa zna stranka gospoda deželnega glavarja tako lepo slovenščino; mogoče so dobili nove strokovnjake.
V	volilnih proglasih obetajo stranke volivcem deveta nebesa na zemlji. Ko sem vse te proglase prebiral, sem pač imel vtis, da je tako, kakor je bilo v naši otroški dobi za Miklavževo, ko smo na listek napisali vse mogoče in nemogoče želje in smo ta listek dali v čevelj ali pa v coklo. Ob ranem jutru pa smo hiteli gledat, kaj nam je Miklavž položil v coklo. Našli smo po navadi par trdih orehov in par kvoc. Tako bo zgle-dalo tudi po volitvah. — Mi vam ne moremo in vam tudi nič ne obetamo, damo pa eno zagotovilo: Borili se bomo za pravice in enakopravnost koroških Slovencev, borili se bomo za to, da bo tudi na-
V dneh od 23. do 26. septembra lanskega leta so bili zbrani na konferenci v Zagrebu škofje Jugoslavije. To konferenco je pozneje vlada proglasila za ..nezakonit politični sestanek” in je izvršila policija preiskave pri škofih, da bi izvedela, o čem so se posvetovali.
Na tej konferenci so sklenili škofje tudi spomenico, v kateri je opisano sedanje stanje katoliške Cerkve v Jugoslaviji. To spomenico je podpisalo vseh 20 škofov, ki so bili na tej konferenci v Zagrebu in so spomenico poslali predsedniku vlade maršalu Titu. iz Beograda pa je bila spomenica vrnjena zagrebškemu škofu Salisu, ki je namestnik nadškofa kardinala Stepinca. Ko je po prekinitvi odnosov med Jugoslavijo in Vatikanom povabil maršal Tito k sebi sedem škofov, so mu ti ponovno izročili omenjeno spomenico.
Ta spomenica je zelo značilna in postavlja v pravo luč trditve jugoslovanskega časopisja o taki svobodi vere in Cerkve v Jugoslaviji, kakor je n. pr. v Združenih državah ameriških. Tudi nekateri časopisi izven Jugoslavije, ki morajo pisati po naročilu, ker so pač plačani, pišejo tako kakor pišejo jugoslovanski časopisi. Za nas pa je verodostojno poročilo v omenjeni spomenici in bomo zato iz nje priobčili nekaj odlomkov. Spomenica pravi:
..Katoliški škofje ugotavljajo, da v Jugoslaviji ni polne verske svobode. Svoboda vesti in veroizpovedi, ki je zagotovljena v ustavi, je v resnici samo še delna svoboda izvrševanja verskih obredov.
Pa še ta svoboda je večkrat omejena do take mere, da v resnici to pomeni zanikanje vsake verske svobode. Cerkve so sicer še odprte, četudi so nekatere od njih odvzete pravemu namenu. Tako je bila cerkev trapi tov v Dclibašanu pri Banjaluki spremenjena za dalje časa v skladišče za žito in v skladišče za kmetijske stroje. Znamenita cerkev sv. Jožefa v Ljubljani je bila spremenjena v filmski studio, starinska cer-
skih domovih po jezikovno mešanem ozemlju in samo nemške napise na ljudskih šolah. Tudi ni prav nič proti temu, ako zahtevajo socialistični župani s svojim občinskim, svetom odpravo slovenskega pouka. Nikjer v deželi še ni odredil gospod deželni glavar dvojezičnih napisov, njegova stranka, ki ima večino v deželi, in ki ima vse polno besed o enakopravnosti, še ni predlagala deželnemu zboru ustanovitev slovenske kmetijske šole itd. Ko pa se bližajo volitve, je gospod deželni glavar izjavil na seji onih socialističnih odbornikov v Velikovcu, ki so z njegovo odobritvijo bili za odpravo slovenščine v velikovških šolah, da
ša bodočnost tesno z našo preteklostjo povezana, da bo tako t>>di bndorrinsf slovenska in krščanska, ker se nam take svoje preteklosti ni treoa siamovuii in smo na njo ponosni.
Če vam v volilnih proglasih grozijo z odvzemom rent, tedaj je to bajka, rente ne daje stranka, tudi ne socialistična. Rente slonijo na državnih zakonih, katere so povečini sklenile vse v parlamentu zastopane stranke soglasno. Sicer pa mora vsak zavarovanec sam plačevati v vsem času svo je zaposlenosti v rentni sklad in če je izpolnil gotove predpogoje v pogledu staro sti ali invaliditete, tedaj mu pripada renta, pa naj to kaka stranka hoče ali noče. Sicer pa stabilnost rent za visi od urejenega go ,po darstva v državi, ravno tako kakor zavisi užitnina na kmetiji od tega, kako mladi gospodar svojo kmetijo upravlja.
Krščanska demokratska stranka se bo bo rila za tako slovensko narodno skupnost, v kateri bo prostora za kmeta in delavca, v kateri bo prostora za izobraženca in za duhovnika, ker le v tej celoti gledamo narodno telo. Borili se bomo za mirno sožitje z drugim sosednim narodom v deželi, ker predobro vemo, da narodno sovraštvo škoduje obema. Vsi zborovalci v dvorani so z živahnim ploskanjem nagradili izvajanja govornika.
Nato je povzel besedo še g. dr. Valentin Inzko. Govoril je o slovenski kulturni rasti in o doprinosu koroških Slovencev h kulturnemu razvoju vsega slovenskega naroda. Tej svoji preteklosti hočemo koroški Slovenci ohraniti polno zvestobo.
Tako je zborovanje v Selah bila veličastna manifestacija selskih Slovencev in zagotovilo, da bodo ti sledili klicu svoje vesti.
kev Križarskega reda v Ljubljani, katera cerkev je biser cerkvene umetnosti, je bila katoličanom odvzeta in izročena starokato-liški sekciji, četudi ta nima v Ljubljani ni-kakih vernikov. Mnogo križev, znamenj in slik na križpotih je bilo podrtih in nikdar ni bilo mogoče krivcev izslediti. To se je zgodilo tudi z nekaterimi manjšimi kapelicami v Sloveniji in drugod. Porušena je bila med drugimi tudi cerkev sester karmeličank na Selu v Ljubljani, s silo so bile zaprte tudi številne javne kapele po nekdanjih zavodih častitih sester v raznih krajih. Cerkev^ sv. Marije na Ptujski gori, to največje romarsko svetišče v mariborski škofiji, je bila brez pristanka cerkvene oblasti spremenjena v muzej.
Državne oblasti ne dajejo dovoljenja z* gradnjo novih cerkev, zelo težko pa je dobiti dovoljenje za popravilo starih cerkev.
Organi UDBE (tajna policija) zahtevajo od organistov in voditeljev cerkvenega petja, da opustijo svojo dolžnost.”
EISENHOVVER POUDARJA POTREBO PO VERI
V govoru, ki ga je imel novoizvoljeni predsednik Eisenhower v ameriški Ustanovi za svobodo, ki je za ebna organizacija, je poudaril, da je danes vera v Boga nadvse važna.
Med drugim je dejal: „če bo vera v Boga v srcih vseh, tako tistih, ki prebivajo v velikih mestih, kot tistih, ki živijo v najoddaljenejših vaseh, bomo zmagali v ideološki vojni. Če bomo vsi podpirali vero v Boga, se ne bo mogla širiti nobena zmotna teorija kot je komunizem. Če se komunizem ne ho več širil, bo začel upadati, kajti na svetu ni nič stalnega, in ko bo začel upadati, bomo lažje zadihali.
Naše zaupanje v mir se bo okrepilo i* svojim otrokom ter vnukom bomo lahko zapustili naš način življenja, ki jim sicer ne jamči bogastva, pač pa jim jamči možno«« dostojnega življenja.”
to ni bilo čisto pravilno. Nas zanima le, kaj bo takoj po volitvah, kaj bo takrat še pravilno.
Da agitira VdU proti slovenščini, to je razumljivo, saj ima to v zakupu in od legat tudi živi.
Edina stranka, ki zastopa res v vsem slovenske koristi je KRSČANSKO-DEMO KRATSKA STRANKA, ki je enotna stranka vseh koroških Slovencev. Ta stranka zagovarja krščanska načela, demokratske svoboščine, narodnostne pravice, socialno ii* gospodarsko enakopravnost /a vse in vsakogar.
Škofje o ,(Svobodi" vere in Cerkve
Msgr. Ivan Trinko - 90-letnik
Pred 90 leti, bilo je 25. januarja 18G3, se je rodil v gorski vasici Trčmun, visoko na jugozapadnem pobočju visokega Matajurja v Beneški Sloveniji malemu posestniku otrok, ki so ga krstili v župni cerkvi v St. Petru Slovenov za Ivana. Ta vas je bila takrat še pod Avstrijo, tri leta pozneje pa je prišla pod Italijo.
Ljudsko šolo je obiskoval mali Trinko Ivan doma, nato pa je odšel v šolo v Čedad. Z dvanajstim letom pa so ga vpisali na nadškofijsko gimnazijo v Vidmu (Udine). V gimnazijskih letih se je seznanil Trinko z beneško-slovenskim pesnikom Petrom Podrekom, ki je na mladega Trinka vplival, da je vzljubil svojo domovino in svoj materini slovenski jezik. Začel je študirati slovenščino, slovenske takratne pesnike in slovensko slovnico.
Po končani gimnaziji je Trinko vstopil v videmsko bogoslovje in 21. junija leta 1886 je zapel novo mašo v rojstni vasi Trčmun. Nato je študiral naprej, izpopolnjeval se je v bogoslovnih vedah, študiral pa je tudi jezike in se naučil hrvatsko, srbsko, ieško, poljsko in rusko. Po tal je prefekt v semenišču v Vidmu, pozneje pa še profesor na gimnaziji, kjer je poučeval matematiko, prirodoslovje in filozofijo, še pozneje je postal duhovni vodja in nato ravnatelj na bogoslovnem zavodu v Vidmu, kjer je ostal do svoje vpokojitve.
Trinku je vedno in povsod glavna in vodilna misel: Beneška Slovenija. On je njen svetilnik, glasnik in prerok. Učil in vzgojil je cele rodove slovenskih dijakov in vsi današnji slovenski duhovniki v Beneški Sloveniji so bili njegovi učenci. Tudi še danes, pri svojih 90 letih, ko živi v pokoju v svoji
rojstni vasi, še vedno dela za slovenski rod.
Trinko je mnogo prevajal v italijanščino. Prevedel je mnogo del Prešerna, Gregorčiča, Tavčarja, Stritarja. Pisal je mnogo o beneških Slovencih in njih jeziku, sestavil je sloven ko slovnico za Italijane in knjigo o Jugoslaviji. Tudi sam je pesnil in pisal. Priobčeval je svoje pesmi v ..Ljubljanskem zvonu”. Njegove pesmi so izšle leta 1897 v Gorici v ..Poezijah”. Blagoglasje, nežnost in milina so osnovni znaki njegovih pesmi. Njegova miselna lirika temelji na dveh trdnih tečajih, ko poje:
Bog in domovinal Evo luči prave v tej dolini solzni teme in zmešnjave.
Njegovi pripovedni spisi so polni šega-vosti in hudomušnosti.
Trinko je uglasbil več nabožnih pesmi. Najbolj znana pa je „De profundis”, ki jo je posvetil pokojnemu velikemu goriškemu nadškofu Sedeju.
Trinko je tudi slikar, znane so njegove risbe s peresom. Rad riše gozd, košato grmovje, potoke, ulico v mestu, skromno cerkvico.
Trinko, ki se podpi uje tudi z imenom Zamejski, je pesnik žive narodne zavesti in glasnik še bolj žive bolesti beneških Slovencev zaradi odtrganosti od celotnega debla slovenskega. Trinko je bil in je še svojim rojakom, beneškim Slovencem, sonce, ki ogreva v ljubezni do pradedov in v spoštovanju do očetnih izročil. Bil je luč, ki je razodela svetu naš rod na beneški zemlji. Slovenski mladini, katero je učil modrosti, je bil vzgojitelj in vodnik in tak naj ostane vedno tudi v em Slovencem.
zvestoba do naše narodnosti in do naše materinščine!
Mi ljubimo domovino, zato ljubimo tudi našo narodnost in našo materinščino!
Mi ljubimo Koroško, zato ljubimo tudi našo koroško slovensko narodnost in našo koroško slovensko govorico!
Kdor prezira, zaničuje, uničuje našo narodnost in našo materinščino, ta vrši slabo službo domovini, slabo službo Koroški!
Zločin nad domovino je, če se naši otroci v šoli v preteklosti niti slovensko brati niso naučili!
Če hočete biti res „heimattreu” in
„karntnertreu”, potem dajte in pustite na rodnostne pravice naši narodnosti na Ko roškem!
Samo tedaj smo res domovini zvesti (,,h«d mattreu”), če ljubimo tudi našo narodnost, in našo materinščino! Kajti ta ljubezen spa. da bistveno k pojmu: domovina.
Mi ljubimo domovino, a hočemo res do movino, ne samo karikaturo domovinel
Kdor pa govori o „Heimattreue” (doma vinski zvestobi) in o „Karntnertreue” (zve stoba do Koroške), zraven pa prezira, tlači in uničuje našo narodnost, ta ruši domovino. Ta vrši zločin nad domovino!
Tri nove knjižice
Zločin nad domovino
Koliko je danes mladih ljudi na Koroškem, ki ne znajo slovensko brati. In sicer ne mogoče kje v Lofentolu ali na Krapp-feldu, marveč na strnjenem slovenskem, ali kakor zdaj pravijo: dvojezičnem ozemlju. Hodili so v šolo v času med obema svetovnima vojnama, hodili so v šolo osem let, pa se niso naučili slovensko brati! Kako je to mogoče?
Ali niso po plebiscitu in že pred plebiscitom slovesno obljubili, da nam garantirajo narodnostne pravice? Ali niso po plebiscitu povsod viseli lepaki, plakati, podpisani od v eh merodajnih oblasti, ki so nam obljubovali neokrnjene narodnostne pravice? Zakaj se niso izpolnile slovesno dane obljube? Ali so bile te obljube — samo cunje papirja? Samo obljube, dane v trenutku zadrege, ki jih pa ni treba izpolniti?
Dejstvo je, da je danes na Koroškem mnogo mladih ljudi slovenskega rodu, ki ne znajo slovensko brati; pa čeprav so hodili v šolo dolgih osem let. Če mu ponudiš slovenski list ali slovensko knjigo, pa pravi: ne znam slovensko brati!
Po pravici trdimo, da je to velika krivica, da, zločin nad našim narodom na Ko-toškeml
Zlorablja se beseda: „Heimattreue” — domovinska zvestoba ali zvestoba do domovine. Zlorablja se beseda „karntnertreu” — zvestoba do Koroške. — Ali ne spada pod pojem (Begriff) ..domovina” tudi*narodnost, tudi materinska govorica? čisto gotovo in brezdvomno! Poglejmo v Švico, poglejmo v Belgijo. Več narodov biva v teh deželah (državah), a vsi narodi imajo vse narodno.-tne pravice. Noben narod in nobena narodnost ni prikrajšana. In ravno zato se vsi narodi v teh deželah počutijo kakor doma. Ravno zato tako ljubijo svojo domovino. Vzemite raznim narodom in narodnostim v Švici ali v Belgiji njihove narodnostne pravice, pa bodo izgubili čut, da so v domovini.
Da, narodnost in materinska govorica prav bistveno (vvesentlich) spadata k poj-mu: ,,domovina”. Karikatura domovine je, če kdo govori o domovini, zraven pa tlači slabejši in šibkejši narod in mu krade narodnostne pravice! Karikatura domovine je, če se naši ljudje v šoli niti slovensko brati niso naučili! — Da, prav v imenu domovine zahtevamo spoštovanje naših narodnostnih pravic! Ni domovine tam, kjer se za-rira in uničuje narodnost in materinska govorica! Ropar domovine je, kdor nam Uničuje našo narodnost in našo materinsko govorico!
Naš narod prebiva na Koroškem že nad tisoč let. Nad tisoč let se že razlega naša govorica in naša pesem na Koroškem. Če
smo res domovini zvesti, če smo zvesti Koroški, potem moramo biti zvesti tudi naši narodnosti in naši materinski govorici!
Sleparija (Humbug) je govoriti o zvestobi do domovine in o zvestobi do Koroške, zraven pa spodrivati, zatirati in uničevati našo narodnost in našo materinsko govorico na Koroškem! Ali naša narodnost ni koroška narodnost? Gotovo, saj naš narod prebiva na Koroškem že nad tisoč let! Ali naša govorica ni koroška govorica? Gotovo, saj se ta naša govorica govori na Koroškem že nad tisoč let!
Zato prav v imenu zvestobe in ljubezni do domovine in do Koroške zahtevamo spoštovanje naše narodnosti in naše materinščine! „Heimattreu” in ..karntnertreu” nam prav bistveno (vvesentlich) pomeni tudi:
Cirilmetodijska ideja
Cirilmetodijska ideja ali Sveto apostolsko delo za cerkveno edinost. Težko bi si človek zaželel bolj primerne in podučne knjige za današnji čas kot je knjiga Cirilmetodijska ideja. Zakaj? Vsi prav dobro vemo, da je Marija v Fatimi napovedala izpreobr-njenje Ru ije, toda ne brez našega sodelovanja, ne brez naših žrtev, molitev in predvsem dela za cerkveno edinost. In to naše sodelovanje je bistvo cirilmetodijske ideje. Če pa hočemo delati za neki gotovi cilj, moramo ta cilj poznati in poznati tudi sredstva za dosego cilja. In Merkunova knjižica nam to v polni meri nudi. V silno jasni, preprosti in dokomentarni obliki nam opiše historično dejstvo razkola in njega razvoj, dalje napore katoliške Cerkve za zedinjenje in končno sredstva, oziroma naše dolžnosti pri tem velikem apostolskem delu.
Poleg tega je cirilmetodijska ideja dalje važna iz mednarodnega stališča. Pravoslavna hierarhija se je na žalost vpregla v komunistični voz in pomaga rdečim mogotcem zasužnjevati ruski narod kot tudi druge, kjer je pravoslavje razširjeno. Zato je boj proti komunizmu istočasno boj za zedinjenje pravoslavne Cerkve s katoliško Cerkvijo. Tudi o tem nam ve knjiga mnogo povedati.
Nujno je zato, da bi našla ta knjiga pot v vsako slovensko družino, saj smo prav mi katoliški Slovenci v prvi vrsti poklicani, da se borimo za velike ideale cirilmetodijske ideje.
II.
Abbč de Sčgur
Kratki in zaupljivi odgovori na ugovore proti sv. veri
Ta knjižica je začetek prevoda slovitega apologetičnega dela, ki ga je spisal v preteklem stoletju Abbč de Segur. Prevod je oskrbel g. svetnik Merkun.
Nobenega dvoma ni, kako važno je po-
globljenje verskih resnic za nas vse. Od vselr strani bijejo danes o obraz resnici in sramote našo vero in naše verske svetinje. Kar vsak naj vase pogleda, pa bo videl, kolikokrat je bil že napaden, pa se je sramotno umaknil, ker se ni znal boriti. Ta knjižica, ki je le začetek večjega dela, pa v silno jasni i« preprosti obliki poda odgovor na vse one: napade, ki jih poslušamo dan za dnem.
Poleg tega je ta ..Apologetična knjižica" v veliko korist nam samim. Zelo se namreč bojim, da bo strahovita naglica življenja zagrabila tudi nas, in da bomo tudi mi prišli tja, kjer nam bo denar in blagostanje vse, vse drugo — nadnaravno pa bomo odvrgli kot neuporabno v današnjem modernem času. V tem je strahovita nevarnost, ki se je sploh ne zavedamo. Ali nam niso tisoči odpadli Slovenci najstrahotnejši’ zgled, kaj tudi nam preti? Zato bo ta „Apo-logetična knjižica” nadvse potrebna vsakemu izmed nas.
III.
Mož božje volje (Dr. Lambert Ehrlich)
Drobna brošurica opisuje v krasnem jeziku morda najžalostnejšo epizodo Ehrlichovega življenja, ko je stal s svojimi petimi sodelavci 14. aprila 1941 nad Kotorskim zalivom, gledajoč v daljo za izginulimi le tali, ki so odnesli v tujino ..kralja, ministre, politike, ženske, vse tisto, v čemer smo gledali dvajset let poosebljeno moč nekdanje države,” — on pa je moral ostati, čeprav je bil edini sposoben predočiti v tujini slovenski problem in ga zagovarjati v mednarodnem svetu. Pa vse to ga ni potrlo, „Bož-ja volja je, da moram ostati tu,” — je dejaiL In res je bila. Ehrlich-mučenec bo storS za narod mnogo več, kot bi mogel storiti Ehrlich politik in teolog. Prošnje svetnikov-mučencev za vero in narod mnogo več zalo žejo pri Bogu, kot vse naše borno človeške znanje in nehanje.
Vse tri knjižice dobite pri Družbi sv. Mohorja v Celovcu.
J. S. Baar — Al. Nemec:
ZEMLJA IN LJUDJE
ROMAN
(Drugo nadaljevanje)
Da, tja ne zaidemo niti v nedeljo — in gostilničar nima — izvzemši ob žetvi — niti piva doma. V nedeljo grem ven na svoje polje, gledam mravlje, čebele, metulje. Poslušam ptice, opazujem gozdove, ribnike, reko. Če pa dežuje, grem k sosedu v vas, to je moje življenje. Toda ob proščenju, kot da nisem več tisti. Polasti se me neki bes, vzamem in zapravljam denar in ni mi ga žal. Tako se izdivjam, nato pa spet postanem krotak kot jagnje.”
„Nisem se naučil plesati, zato tudi kot vojak nisem nikoli šel na veselico,” je odvrnil Cimbura.
„Pa kako to veš? Ali si to že kje skusil?” je znova s Čustvom povzel besedo gospodar. Sklenil je, da mora zlomiti odpor in naravnati glavo temu mlademu možu, ki se mu je zdel ali prikrit ali skopuh ali čudak. Nisi še poskusil in zato ne veš. Plesa se naš kmečki človek ne uči. Tega se uči samo gospoda. Mi se naučimo mimogrede. Ko se oglasijo dude in zapiska klarinet, ko zagledamo vrteče se kolo, tedaj se začno noge same dvigati v taktu, pograbi te, da dvigneš glavo, klobuk ti zleze na tilnik, s prsti tleskaš, s peto tolčeš ob tla in niti ne veš, kako se je to zgodilo, pa se že vrtiš. Jaz sem po naravi miren človek, toda ob soseski čutim, kako me godba prevzame. To je kakor nalezljiva bolezen, kakor jok ali smeh ali spanje. Pesem mi zveni v ušesih, sili mi v grlo, odpira mi ustne, da poleti iz njih kakor ptiček in jaz, že prileten dedec, si zapojem in zaplešem. Ali si ti morda iz druge krvi? Z vso spoštljivostjo tedaj pojdi, tu imaš za trošek,” je končal kmet. Cimbura je brez besede vstal in šel med posle, šel je v gostilno.
III.
Pod večer se je Cimbura vrnil, čeprav še ni bil čas za klajo.
,.Si že drma?” se je začudil Kovanda.
„Da, mislil sem, če imate goste in bi jih radi zapeljali, da vam ne Oo neba pošiljati pume."
„in kako ti je ugajalo?”
„še precej.”
„Plesal pa nisem,” je priznal Cimbura in je zardel. Sedef je tam med starejšimi, tovariši in hlapci. Res je čutil v vseh žilah in po vsem telesu, kako v njem odmeva godba. Pod mizo si je celo z nogo bil takt. Zadrževala ga je le prirojena tesnoba, bojazen. Zares je bil nagnjen k samevanju in vedno mu je bilo hudo, če je moral kam iti, kjer še ni bil, govoriti s kom, kogar ni poznal, ali stopiti v stik s tujim človekom. Že kot otrok je na tem trpel.
„Ti si mevža,” mu je govorila mati, ko je prosil, naj ga ne pošilja tja, kjer ga niso poznali. Te bojazljivosti mu niti vojska ni odvzela.
In tako je tudi danes na proščenju poslušal godbo in petje, gledal vrteče se pare. Pri tretjem vrčku piva se je že dvigal, da tudi on stopi h godcem, jim vrže srebrno dvajsetico in se zavrti — in to tako nepričakovano, ko bodo vsi v ple u, da ga ne opazijo — je mislil, toda obsedel je še dalje za miza* govoril mirno in resno kakor prileten človek o gospodarstvu, o vojni, o Ogrski in Italiji, o Radečkem in, ko je vstal in nameril korak h godcem — ne — ni se mogel odločiti — in je zavil ven skozi vrata, domov---------
Za seboj je zaslišal nekaj posmehljivih in žaljivih klicev. Ostali hlapci so se mu smejali. Slišal je celo vreščeči, tenki smeh deklet in zato je še bolj hitel proti domu.
Hradiške posle je ta malo zgovorni Kovandov hlapec zares dražil.
„Kakšen fant pa je to,” so se vsi razvnemali, ,;ki ne zahaja med nas in ne drži z nami. Napihuje se in nas prezira."
Ko je odšel, so posli stopili v krog in govorili o Cimburi.
„lz Semičev je, oče je gruntar.”
„Kaj za to, takih je med nami več.”
„Bil je v vojski.”
„France tule je bil tudi, Pepe prav tako in jaz tudi.”
„Morda ne zna plesati?”
„Potem pa naj ne lazi sem; ker ne hodi med nas na vas, zato naj tudi v gostilno ne prihaja!”
„Nekaj mu zagodemo —”
*
Ko je Cimbura zvečer doma krmil konje, ga je na dvorišču srečala Marjanka. Nesel je koš sena, ona pa je šla v hlev molst. Že dalj časa je služila pri Kovandu in v tem trenutku ji je bilo žal za Cimburo.
„Boš šel zvečer spet na veselico?" ga je vprašala.
«	< Naual |ev<in |t u* * >uaui)
CELOVEC
Nedeljska služba božja je oh pol deveti uri vsako nedeljo v slovenski cerkvi v Prie-sterhausijasse
Popoldanska pobožnost je ob nedeljah in praznikih ob 4. uri popoldne.
Slovenska igralska družina v Celovcu vabi vse Slovence i/ Celovc a in okolice NA PREDPUSTNO PRIREDITEV v soboto, dne 31. januarja 1953 točno ob 8. uri zvečer v Kolpingovi dvorani v Celovcu (Neue-VVeh-Casse 18)
ialoigra v štirih dejanjih. — Med od mori igra godba.
Po igri bo prijeten družabni večer s plesom in srečolovom.
Nad 100 krasnih dobitkov.
Vsi prijatelji poštene domače zabave iskreno vabljeni. Vstopnice v predprodaji v upravi ..Našega tednika” in pol ure pred prireditvijo v dvorani.
P? nas mTiomkem
DARUJE ZA VOLILNI SKLAD KRŠČANSKE DEMOKRATSKE STRANKE
Krščanska demokratska stranka je enotna stranka vseh koroških Slovencev, ki priznavajo krščanska načela in so za slovenske pravice, za demokratične svoboščine in za gospodarsko enakopravnost posameznika in celote. Krščanska demokratska stranka je neodvisna, zato pa ne dobiva od nikoder nikakih podpor. Stranka sicer ne bo kupovala glasov, vendar pa potrebuje za volitve denarna sredstva.
Vabimo zato vse Slovence in Slovenke, da darujejo vsak po svojih močeh za
VOLILNI SKLAD KRŠČANSKE DEMOKRATSKE STRANKE
Svoj prispevek za volilni sklad nakažite skupaj z naročnino po položnicah, ki so bile priložene št. 2. »Našega tednika”.
Misli eno: Ko prispevam v volilni sklad Krščanske demokratske stranke, v resnici pomagam sebi.
Doslej so darovali za volilni sklad: B. M. v P. 10.-; W. A. v P. 10.-; S. J. v V. B. 14.-; L. I. v St. J. 20.-; D. J. v N. 20.-;
L.	M. v P. 30.-; B. O. v B. 4.-; Sch. A. v P. 14.-; K. F. v G. 14.-; R. R. v T. 14.-;
M.	P. v D. 150.-; P. J. v S. 7.-; K. N. v C. 24.-; 1200.-; P. M. v R. 14.-.
Vsem darovalcem se najiskreneje zahva-‘ jujemo.
SPREMEMBE MED DUHOVNIKI
Za upravitelja dekanije Rožek je bil imenovan dr. Janko Hornbock, župnik v Pod-gorjah in tajnik slovenskega dušnopastir-skega urada krške škofije. — Za dekana dekanije Beljak-okolica je bil imenovan Franc Ninaus, mestni župnik pri sv. Jožefu v Beljaku. - Za župnega upravitelja nove župnije VVelzenegg v Celovcu, ki je bila ustanovljena s 1 januarjem 1953, je bil imenovan p. Karel Postrutschnik iz družbe Jezusove. - Za upravitelja dekanije Beljak-mesto je bil imenovan dr. Johannes Sabi-tzer, mestni župnik pri sv. Jakobu v Beljaku.
Za župnega upravitelja v St. Jakobu v Rožu je bil imenovan Dušan česen, kaplan v St. Jakobu v R., — Na bolezenskem do-pu tu je od 1. januarja letos do konca tek. leta Franc Šenk, župnik in dekan v St. Jakobu v Rožu.
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
Farna mladina priredi v nedeljo, dne 15. februarja 1953, v Sercerjevi dvorani igro ,,Pri belem konjičku”. Začetek ob pol 3. uri popoldne. — Prijatelji dobre zabave vabljeni od blizu in daleč. Iz srca se boste nasmejali, štirje parčki hočejo dobiti svojo srečo.
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
V nedeljo, dne 18. prosinca, smo v zelo obilnem številu spremljali k zadnjem počitku Uršulo Čebul, pd. Kopšnikovo iz Šmihela. Ko je lani padel prvi sneg in je zamrznilo, je šla zjutraj iz cerkve in je padla. Zlomila si je nogo. Prepeljali so jo v bolnico — sanatorij Marija Pomagaj v Celovec. Dolgo so jo zdravili, a zanjo ni bilo več pomoči. Med to boleznijo je dobila pljučnico, vnetje žil in vodenica jo je zelo mučila. Radi prevelike otekline je začela koža
Voli stranko ki zagovarja krščanska načela, slovenske pravice in gospodarsko zboljšanje posameznika ter skupnosti. Voli Krščansko demokratsko stranko.
pokati in nastale so velike globoke rane. Tako je ta trpinka veliko morala trpeti zadnje mesece v bolnici. Tele ne moči so popolnoma odpovedale in tako je bila dne
15. januarja rešena svojega prevelikega trpljenja. Bog je svojo zvesto in dobro služabnico vzel v veliko šolo trpljenja, da bi tako dopolnila svoje lepo krščansko življenje v trpljenju. Kogar Bog ljubi, tistemu naloži svoj križ. Tako je tudi to svojo ljubljenko s posebnim velikim križem obiskal, poleg telesnega trpljenja pa je občutila tudi dušno trpljenje, ko ni mogla prejemati svetih zakramentov vsak dan kot doma.
V nagrobnem govoru so se g. župnik poslovili od dobre faranke. V svojem govoru so poudarili, da je bila pokojna vzorna in vneta diužbenica Marijine dekliške družbe
Kosilnice, grablje, obrab mike
naročite za spomlad že sedaj. — Poti ugodnimi plačilnimi pogoji vam jih nudi
M A X TRAUN
Pliberk - Bleiburg, Kumeschgas.se 14
in je veliko pomagala pri njeni ustanovitvi. V šoli svetega Frančiška se je pripravljala za svoje trpljenje. V zakramentu svetega Rešnjega Telesa je zajemala dan za dnem moč za lepo čednostno življenje. Gospod v najsvetejšem Zakramentu je bil smoter njenega življenja. Zanj se je trudila, da bi bila cerkev lepo okinčana in okrašena, v posebnih velikih priložnostih je še ^edaj rada pomagala. S ponosom je pravila, kako so za posebne jubileje dekleta in žene okrasile cerkev. Večkrat jih je prevzvišeni škof Gregorij pohvalil za njih trud.
Pokojna je imela tudi lep glas, ki je donel s kora doli, ko je pela pri organistu štangelnu in pozneje, ko je pomagala pri g. Kralu. Četudi ni hodila več na kor, si večkrat slišal lep glas, ki je kipel Mariji in Jezusu na čast. Ta glas je prišel iz klopi, kjer je sedela pokojna Urša. Kot članica Vednega češčenja je premolila veliko ur ob nedeljah in tudi ob delavnikih pred Najsvetejšim.
Bilo bi predolgo, če bi hoteli naštevati vse njeno delo za blagor bližnjega in za krščansko stvar. Bila je sončen značaj, ki je rada z velikim veseljem sprejemala v svojo hišo duhovnike.
Zahvaliti se ji moramo tudi javno za dom, ki ga je pripravila našemu pevcu in pevovodju Nandetu Novaku, ko je prišel v šmi-
„Bom, če se mi bo ljubilo. Zakaj ne bi šel, je odvrnil ^imbura in se sam začudil trdoti svojega glasu ter nagli od-očitvi.
„Ne hodi! Veš, fantje nekaj snujejo zoper tebe..mu je lejala in šla dalje.
Cimbura danes pravzaprav ni mislil več prestopiti go-tilniškega praga. Od dima in piva ga je nekoliko bolela glava. Poda sedaj je čutil, jasno je čutil, da mora iti, če noče zgubiti igleda med posli in veljati za strašljivca, bojazljivca, kateremu >i se vsa vas smejala in ga prezirala.
„Kaj mi pa morejo?” je dvignil glavo in se po večerji znova tapravil. Nekoliko ponosno, skoraj izzivajoče je odprl vrata v jostilno in vstopil.
Kakšen postaven fant! Naravnost vzor južnočeškega člo-eka. Telo srednje veliko, sorazmerno ter lepe, naravnost vzorne asti. V pa u kakor gospa, toda prsi so močne, vzbočene s širo-.imi ramami in kakor sveča ravnim hrbtom. Na kratkem nišičastem vratu se suče majhna glava s kodrastimi lasmi in nenavadno pravilnim, gladko obritim obrazom. V vojski se e navadil pokončnega, strumnega držanja telesa, odmerjenega .oraka in moškega pogleda.
Samo ena stvar je bila čudna in je rušila somernost njegovega telesa. To so bila mogočna, dolga in široka stopala na ijegovih prožnih nogah, da so njegovi visoki škornji z do^o-enkami bili zelo neobičajne mere in so močno bodli v oči.
Iz gostilne je spet zadonela godba in posli so se vrteli v .rogu, ko je Cimbura vstopil v svojih velikih škornjih, tesnih ritastih hlačah in oblečen v telovnik. Beli rokavi naškrobljene rajce so viseli ob njem kakor peruti. Črni, okrogli klobuček i je nataknil nostrani k levemu ušesu.
„Ti ljubi Bog, kako mu pristoji!” je vzdihnila Marjanka, ,toda rajši bi videla, da ne bi bil prišel sem, zaman sem ga varila.” Srce ji je trepetalo za Cimburo, čigar dobro, otroško rce je poznala.
Cimbura je vstopil mirno kot dober, pošten in nedolžen lovek. Stopil je po vrč piva in se usedel z njim na svoje staro nesto med najrevnejše in najstarejše. Tu so sedeli tudi drugi ;ostje, stari, izgarani težaki, najemniki, ki nbo bili sosedje, i niso imeli besede v občini in niso smeli priti jutri, ko bo oseska. Ti so slavili proščenje danes.
Posli so zaplesali*že okrog štirikrat, Cimbura je izpraznil e drugi vrč piva in se pripravljal na odhod. Nič ga ni ve e-ilo, nič zanimalo. »Dokazal sem jim, da se jih ne sramujem
in se jih ne ogibljem. Tu sem bil na gospodarjevo željo in zdaj lahko grem,” je preudaril v duši in mu v tem hipu niti na misel ni prišlo Marjankino svarilo, ko je nenadoma utihnila vsa gostilna in je Jira, ki je služil v Hradišču pri Porazilu, pristopil k Cimburi, za njima pa vsa skupina poslov: »Bog te živi, Cimbura!” ga je nagovoril re no Jira.
»Bog živi,” je odgovoril Cimbura in vstal. Vstal je iz spoštovanja do božjega imena in do teh, ki so ga stoje nagovorili.
»Služiš kakor mi v tukajšnji občini, pa do^ sedaj se nam je zdelo, da se nas sramuješ in se nas ogiblješ,” je glasno in slovesno govoril Jira. »Nisi zahajal med nas zvečer pod lipo, niti v nedeljo v gostilno na kegljanje, nisi prišel med nas med pridigo ven na pokopališče, tudi se nisi vračal z nami iz. cerkve. Ne smeš torej zameriti, če smo si to slabo razlagali in imeli za žalitev. A danes si pokazal, da se nas ne sramuješ, da se prištevaš k nam in zato ti mi, hradiški posli, po stari navadi dajemo ,solo' in smo ti izbrali tudi plesalko. Jira se je obrnil, zamahnil z roko, posli so se razstopili in za njim se je smehljala Anuška, slaboumnica, na PiseSkem v tem času povsod znana beračica. Hromo, nesrečno bitje, že stara in na pol neumna, ki se je klatila od vasi do vasi, se vedno lišpala in ve ila nase razne cunje ter zavržene rute, klobuke.in trakove piseških gospa. Veliko culo takih cunj je stalno nosila s seboj.
»Plesala bova, plesala bova," se je šešljavo smejala in blodila s trepetajočimi očmi okoli sebe. Divji smeh razdraženih plesalcev se je razlegal okrog.
„S Cimburo, Anuška, s Cimburo!” je zaklical neki plesalec in jo sunil proti Cimburi. To je bil Bartik, tisti, ki je služil pri Chmeličku, prav pri Kovandovem sosedu. Cimbura ga je bežno pogledal in takoj stopil k Anuški. Vsa gostilna je umolknila in čakala, kaj se bo zgodilo.
»Udaril jo bo, pretepel jo bo, nad njo bo izlili svojo jezo,” so vsi mislili in ugibali, kako bi se oni vedli, kako bi si pomagali iz neprilike.
»Anuška, ljuba Anuška," ji je dejal Cimbura, kot bi govoril otroku, »vem, da si lepa in čedna, toda plesal ne bom, tu imaš, odžejaj se malo,” iti ji ponudil svoj vrček piva, »in tu imaš dvajsetico, kupi si spodaj pri štantu lecetno srce in jutri zjutraj pridi k meni — veš, h Kovandovim, dal ti bom kolače, vse ti bom dal, tvoji botlo, tudi ruto ti bom dal,” ji je govoril Cimbura mehko, skoraj žalostno, peljal slaboumno Anuško skozi gostilno ter je odvedel ven.	(Dalje prihodnjič)
hel. Ravno po gostoljubnem domu Kopš-nikove Urše mu je bilo omogočeno, da je leta vadil in vodil naš pevski zbor, da je ta zaslovel kmalu daleč naokrog.
Njeno srce je bilo apostolsko in je delovalo apostolsko za katoliško in slovensko stvar, nikdar se teh dveh dobrin ni sramovala, ne materinega jezika in ne svete vere, Bog sam naj ji bo najboljši plačnik tam v večnosti.
Velik žalni sprevod se je počasi pomikal od Kopšnika proti cerkvi. Obilo vernikov in faranov, družbenice Marijine družbe z zastavo, tretjerednice z banderom, polnoštevilni pevski zbor, ki je pel pri hiši žalosti: »Nad zvezdami”, med sprevodom »Usmili se me, o Bog”, na pokopališču pa »Jaz sem vstajenje in življenje”. Kakor zna to pesem | zapeti pač šmihelski zbor, je kar donelo preko grobov. Končno je zbor zapel še ža- J lostinko »Oj težka pot, oj tužna pot”. Petje je vodil naš vrli organist Miha Sadjak.
Rajna naj počiva v miru. Mariji Vecl in vsem sorodnikom, posebno še gospodu Novaku Nandetu v Ameriki, naše iskreno so- j žalje.
ST. LENART PRI 7 STUDENCIH
V zadnji številki »Našega tednika” smo povedali, zakaj ne moremo verjeti zatrjevanju socialistov v našem okolišu, da so res samo oni za pomirjenje v deželi, ko pa dejstva kažejo ravno nasprotno. Zato smo stavili nekaj vprašanj, na katera bi želeli odgovora. Pri tem smo vprašali, kateri župan je zahteval v podkloštrski občini odstranitev dvojezične šole, katera občina je prepovedala slovenskemu cerkvenemu zbo- j ru peti v šoli, kdo je iznašel veleizdajo učitelja Kurbusa, kdo je iznašel veleizdajo cerkvenih pevcev, ker so peli v Gorici in v , Trstu slovenske pesmi.
Danes pa še nadalje vprašamo, kdo je sprejel v svoje vrste bivšega legionarja in | kot takega nasprotnika vsega, kar je za pomiritev? — Ali ni bilo to zopet socialistično vodstvo? (Tukaj se je zelo zmotil »Vestnik”, češ da so ljudje Steinacherjevega kova vsi pri OeVP).
Vse posteljno perilo, fkmelo, harhante in kovne dobite po znatno znižanih cenah: Ne zamudite ugodne prilike! Pohitite Z nakupom!
ROLF KASS1G
Celovec — Klagenfurl, Benediktiner Platz 7
Zato se pa res sprašujemo, kako je mogoče, da »Neue Zeit” piše o neki pomiritvi. Ali si oni predstavljajo pomiritev na tak j način? Toda vemo, kaj jih je privedlo tako daleč. Volitve so blizu in takrat je vsako sredstvo dobro, samo da pridobiš glasove.
In za te glasove se gre. Sicer pa nas nič ne | čudi. Pred volitvami hočejo biti vsi najboljši, toda po volitvah, takrat pa pozabijo na v. e, kar so prej pisarili. No, najbolj čudno je pa res to, da enkrat tako pišejo, j drugič pa seveda zopet drugače. Kaj takega i smo do sedaj bili navajeni samo pri komunistih. Sicer pa se ti dve stranki tako ne razlikujeta dosti v svojih načelih in programih.
Toda če pa gospodje okoli »Neue Zeit” res mislijo na pošteno pomiritev, naj gledajo, da bodo tudi tako delali kot učijo, drugače jim spet ne bomo mogli pred volitvami verjeti. Za nas pa drugega sploh ne pride vpoštev kot oddati svoj glas samo eni stranki, to je stranki, ki varuje naše interese, ki je krščanska in demokratična in to je naša Krščanska demokratska stranka!
Socializem in komunizem, oba sta sinova materialističnega marksiz> nia, oba sta p roti krščanska in pro-tinarodna.
Misli na to na dan volitev!
BILCOVS
Vreme je res lepo in skoro se nam zdi, da je pomlad že pred vrati. Toda še preje kot bo prišla pomlad, bodo volitve v deželni in državni zbor. Zastopniki strank hodijo že od kraja do kraja ter dokazujejo najboljši namen svojih načrtov. Tudi naša Krščanska demokratska stranka bo imela svoje zborovanje v naši vasi pri Miklavžu. Vsakemu pa, ki mu je mar za vero in naS narod, pride na to zborovanje ter s tem pokaže, da mu je za dobrobit našega trpečega ljud-tva. Pridite torej vsi, ki ste dobre volje in ne pozabite na nedeljo, 31. januarja ob pol devetih pri Miklavžu, Torej po prvi maši vsi tja!
(Nadaljevanje na 5. strani)
Zaključek kuharskih tečajev
PO DVEH TEDNIH
Kmečka gospodarska zveza je priredila v Selah 2 kuharska tečaja in sicer enega na Sajdi, drugega v farnem domu pri cerkvi.
Dvajset deklet je skozi pet tednov prihajalo pridno vsak dan na tečaj in v razgovoru z obema učiteljicama smo slišali, da so vsa dekleta vzorno sledila pouku in tudi praktičnemu delu pri štedilniku. Na dekletih so se zrcalile tudi njihove matere, ki so svojim hčerkam že v zgodnji mladosti vsadile v srce čut izpolnjevanja dolžnosti. Tudi gospodična Milka, ki ima na tem področju veliko izkušnjo, je dejala, da se le redko najdejo tako mlada dekleta, ki bi bila s toliko skrbjo pri delu in učenju.
V mežnariji pri farni cerkvi so dekleta pripravila sicer majhno, vendar zelo okusno razstavo, ker pač prostor ni dovoljeval kaj večjega. Na razstavi so dekleta pokazala, da znajo tudi kaj pripraviti za praznik, ko so ob drugih dneh pokazale, da so znale pošteno pogrniti mizo in tudi kaj dobrega in oku nega postaviti na mizo ob delavnikih. V farni dvorani pa so dekleta pripravila zaključno prireditev, ki je obsegala vrsto narodnih pesmi, par prizorov in rajanje po slovenskih melodijah.
Dvorana je bila nabito polna, glava ob glavi in Selani so dejali, toliko nas naenkrat še ni bilo v dvorani kakor pri tej prireditvi. Ta obisk je že sam na sebi potrdil pravilno prizadevanje Kmečke gospodarske zveze, ki se trudi za gospodarsko izobrazbo mladine. Tako številen obisk pa je pokazal tudi tesno povezanost Selanov med seboj, mamice in očetje so tam, kjer so njihove hčerke. Zdi se nam, da je to najboljša pobuda tudi za mladino, da se ponovno pokaže na odru, kjer jo starši radi vidijo.
Na zaključni prireditvi je spregovoril tudi predsednik Narodnega sveta g. dr. Tischler, ki je predvsem pozdravil potrebo in nujnost izobraževanja deklet, ki naj postanejo nekoč varčne gospodinje in pridne matere. To izobraževanje vršijo tako kuharski tečaji kakor tudi gospodinjski šoli v 5t. Jakobu in St. Rupertu. Seveda za tako važen poklic gospodinje in matere pettedenski tečaji ne zadostujejo, marveč je treba najmanj polletnih tečajev v gospodinjskih šolah. Tu pa moramo zopet Selanom izstaviti najboljše izpričevalo, tudi v gospodinjske šole izredno pridno pošiljajo svoja dekleta in gospodinjskim šolam tudi z darovi radi pomagajo.
Ob koncu poročila moramo še povedati, da je dal na Sajdi g. Janko Olip, p. d. Kališnik, prostore za tečaj na razpolago, ta je tudi podaril vsa potrebna drva in tudi v drugih pogledih pomagal, da je tečaj res prvovrstno uspel. Prav prisrčna mu hvala, priporočamo ga v posnemanje. Pri fari pa so dekleta imela kuharski tečaj v farnem domu, kjer je predvsem farovška kuharica šla tečaju zelo na roko. Tudi njej in vsem dobrotnikom prisrčna hvala.
V razgovoru z dekleti smo slišali in videli, da so tudi dekleta učiteljicam zelo hvaležna za vse nauke. Hvala Katici in Hanci, posebna hvala pa še Milki, saj so že naše mamice hodile v tečaje pri gospodični Milki, mi je dejala mlada Selanka.
Da je bilo za nedeljsko prireditev dovolj prostora za odrasle, so dekleta za šolsko mladino že v soboto popoldne napravila prireditev, katere se je udeležilo veliko šolskih otrok, ki so bili nad vsem, kar so videli, prav zelo navdušeni.
Socielno premišljevanje
Volilni boj bo sedaj vsak dan hujši. Vsaka stranka bo skušala pridobiti kar največ glasov. Zato bo vsaka stranka skrivala, kar bi ji moglo škodovati.
Mi ne nosimo nobene odgovornosti, ker nismo sodelovali pri nobeni postavi, pač pa je naša dolžnost, da porabimo sedanje volitve v prvi vrsti v to, da pokažemo pred svetom, kaj smo. Pokazati hočemo z glasovnico, da se držimo svojih starih načel, ki so nas držala pokonci in nas bodo tudi za naprej. Kljub krivicam, ki jih vse nasprotne stranke nam prizadevajo, hočemo ostati, kar smo ves čas bili: krščanski Slovenci.
Nemci nam očitajo, da smo komunisti. S tem so ustrahovali nekatere Slovence, da so začeli skrivati svoj materini jezik in svoie kršč. prepričan je. Ali smo komunisti? Da je komunizem protikrščanski, to ve vsak, ki bere „Naš tednik”. Prepoveduje krščanski nauk, kontrolira obisk nedeljske božje službe, preganja duhovnike, zapira škofe itd..
Od kod se je vzel komunizem? Kar komunizem dela in hoče, vse to so učili socialisti in razlika je le ta, da komunizem hoče izpeljati socialistične nauke s silo, z revolucijo, socialisti pa brez revolucije, s propagando svojih naukov.
Socialisti bodo sedaj skrivali, svoje nauke, zato je potrebno, da vemo, kaj učijo. Kar učijo, to so izpeljali na vzhodu komu-
Po dveh tednih živahnega političnega dela po vseh naših dolinah in po vseh naših vaseh moremo z velikim veseljem in zadoščenjem ugotoviti, da so povsod z velikim razumevanjem in veseljem sprejeli odločitev zaupnikov Narodnega sveta, da gredo koroški Slovenci pri volitvah dne 22. februarja enotno pod naslovom KRŠČANSKE DEMOKRATSKE STRANKE na volitve. V vseh povojnih letih ni bilo med koroškimi Slovenci 'take enotne strnjenosti in tako velikega zaupanja kakor pa v sedanjem predvolilnem času. Zato pa tudi naši zaupniki povsod delajo s podvojenim navdušenjem in vztrajnostjo. Posledica tega pa more biti samo znaten porast naših glasov.
Ko so naši govorniki na zborovanjih in
na zaupniških sestankih poudarjali naše zahteve po narodnostnih, političnih, kulturnih, socialnih in gospodarskih pravicah, so te zahteve zborovalci soglasno in navdušeno odobravali. Istočasno pa so naši zborovalci izrekli tudi soglasno nezaupnico vsem drugim strankam, ki so že s samim postavljanjem kandidatov pokazale, da jim je samo za naše glasove, ne pa za izpolnitev naših življenjsko važnih zahtev.
Zato prosimo vse naše zaupnike in somišljenike povsod, naj dobro izrabijo še te zadnje tedne pred volitvami in uspeh nam je zagotovljen. Naj se ne strašijo trudov in naporov, ker jim bodo volilni uspehi nato v veliko zadoščenje.
^pvl tiuSL na JCovaikati
(fSaclaljevanje » 4. .strani)
postati državni delavci. Zato delajo pri nas na to, da se podržavi vse, kar še ni podržavljeno. To se vidi pri bolniški blagajni in pri železniški upravi.
Kar so učili in še učijo socialisti, so izpeljali komunisti: odvzeli so kmetom zemljo in jo obdelujejo pod državno kontrolo tako, da najrodovitnejši kraji gladujejo, ko so prej z žitom zalagali celo druge kraje, dežele in mesta. Krščanstvo pravi, da naj bo. zemlja last tistega, ki jo obdeluje, da od pridelka plačuje davke in zalaga s kruhom vse, ki nimajo zemlje, n. pr. mesta. Čim več pridela, tem več ostane za njega in za družino, ako bi prišla kaka nesreča. Tedaj je treba z zakoni in podporami pomagati, da ostanejo na zemlji in ne bežijo v mesta. Vsi morajo imeti kruh, na deželi in v mestih. Zato se zemlja ne sme zanemarjati in zapuščati.
LIBUČE
V letu 1945 je kazala naša šola žalostno lice, tla so bila vsa luknjasta, šipe v oknih razbite, ometa je manjkalo skoraj polovico, ob deževnem vremenu je kar kapalo v šolske prostore. Za časa Hitlerja pač ni bilo denarja za šolo, glavno je bila vzgoja mladine za v smrt.
Po razsulu tretjega rajha so šli občinski odborniki takoj na delo in kmalu je imela šola bolj prijazno lice. Treba pa je bilo še veliko urediti, treba je bilo najti prostora še za tretji razred, urediti je bilo treba novo stanovanje za učitelje. Za vse to pa je bilo treba sredstev. Gospod župan je trkal in prosil pri deželni vladi in ni bilo zastonj. čeprav smo na zadnjem koncu dežele, danes že stoji lična stavba za stanovanje učiteljev. Pa tudi šolska stavba je danes že vredna imena šola in se nam je danes ni treba več sramovati. Priznati moramo, da imamo v libuškem občinskem svetu može, katerim je dobrobit občine prva in glavna skrb in ne samo strankarstvo. Naj bi si jih vzeli za vzgled tudi gospodje pri deželni vladi, tam kjer se postave kujejo.
Vsako leto ob Božiču so povabljeni starši pa tudi drugi k božični prireditvi otrok. Pri tem vidimo, kaj se otroci naučijo. Pri teh prireditvah so šolski prostori vedno premajhni. Pri tem pa se le malokdo spomni, koliko truda in dela stane taka prireditev učitelje pa tudi otroke. Vsem gre priznanje. Taka prireditev je dokaz, da se učitelji res trudijo za našo mladino. Taka prireditev pa je tudi zelo dobro vzgojno sredstvo za otroke in lep užitek za vse obiskovalce prireditve.
Božične igre in pesmi so pač čisto nekaj drugega kakor pa kakšne novoletne jelke
..praznuje” nedelja, ko „maček” na vratu čepi.
Končno smo le prišli tako daleč z vodovodom, da so začeli kopati jarke. Od božiča sem že nekaj kopljejo tam za Halepom ob Vovkovem bajerju. Sedaj je čas kopati jarke, ko ni drugega dela. Komaj čakamo, da bomo dobili vodo in stopili na kulturno višino sedanjega časa. Je res nerodno, ko

FERCUSON SVSTEM
Skrajšani delovni čas, povečana izraba
zemlje pri uporabi Ferguson-sislema
KURT MARKTL & Co.
kmeiiiHki snop m ii«iilnmeMni deli £dini zastopnik FcigiiMin traktorjev za Sp koroško
CELOVEC-KLAC.ENFUKT, St. Prter, končna pomlaja obu.sa Volkciinarkter Sira.vse Ni. 117
Hans Hochkofler
kmetijski stroji in nadomestni deh, poprav tjalmca. Edini zastopnik ..heiguson" traktov jev m /.gonijo koroško
TAPI.ITSC.H. P fillMMERN
ni vodovoda, posebno sedaj, ko je vedno več letoviščarjev, vode pa ni. Upamo, da bo šlo vse po sreči.
G. župnik so že osušili močvirje ob cesti in tako pripravili teren za dovažanje od-višnega materiala pri kopanju temelja za farni dom. Vse kaže, da bomo kmalu zagledali začetne zgradbe.
V nedeljo, 18. januarja, je bila v naši
ImekiMM tmptedaia od leldUa Z9. iaHua^ia 1953
.»»r—r-^r—„■■■,	————-■———
UiistUti It Ca.
mm
na zimske oblačilne predmete na druge oblačilne predmete Q
Celovec Kldgenfurt, 8,-Mai StraRe 3 in Neuer Piatz12
nisti z revolucijo. Bebel, papež socialistov, je rekel, da socialisti prepuščajo nebesa angelom in vrabcem. Drugi socialist — Schall — je rekel: „Za nas je Bog pribežališče neumnosti in smatramo Boga za največje zlo na svetu in zato napovedujemo Bogu boj.” Kar ti učijo, so izpeljali komunisti, ki prepovedujejo božične praznike, so proti temu, da bi papež imenoval škofa Stepinca za kardinala itd. Nočejo se spametovati, čeravno vidijo, da ljudstvo napolnjuje cerkve in s tem kaže, da hoče Bogu in veri ostati zvesto. Ravnajo torej po naukih socialistov, četudi ti te namene skrivajo povsod tam, kjer niso dovolj močni, da bi sami vladali. Ostali so, kar so bili, ker tajijo Boga, kakor je zapisal list ..Socialdemokrat” 25. maja 1885: Zmaga socializma bo še le mogoča, ko premagamo krščanstvo.
Pri nas se socialisti bojujejo za možnost ločitve zakona (Handbuch des dsterr. Rech-tes), kar po krščanski veri ni mogoče, ker je zakon zakrament, -r Naštel sem par vzgledov protikrščanskih naukov socialistov. Ti nauki so taki, kakor so jih izpeljali komunisti v vzhodnih državah, kjer so jih izpeljali z revolucijo.
Bebel, papež socialistov, pravi, da prihaja vse zlo od zasebnega imetja. Zato se mora odvzeti kmetom zemlja, stroji, prometna sred-tva itd. Vse se mora podržaviti, vse mora postati državna last, vsi ljudje morajo
Tudi tu ljudje ne živijo od zraka. Krščanstvo uči: Ne kradi in ne želi tujega blaga, tuje zemlje, zato naj bo kmet lastnik svoje zemlje, delavec lastnik svoje hišice in svojega vrta, komunisti pa jemljejo kmetom zemljo in ubijajo s tem veselje do dela, da nato kmetje in ostalo prebivalstvo gla-duje pri najrodovitnejši zemlji.
Ali je kdo med nami, ki bo to odobraval? Sociali ti so iznašli take nauke in komunisti so jih izpeljali in uvedli svoje kolhoze, kmetje so postali državni delavci in komunisti jih sramotijo kot lenuhe, kakor se je to zgodilo pri Leninovi proslavi 21. 1. 1953 v Moskvi.
Mi hočemo ostati na svoji zemlji, jo obdelovati v potu svojega obraza in odklanjamo, kar učijo socialisti in izpeljujejo komunisti. Mi hočemo ostati krščanski lastniki svoje zemlje, kakor so bili naši očetje. Vzdržati hočemo, četudi smo zapuščeni od vseh, celo od tistih, ki bi bili poklicani, da nam pomagajo vzdržati na svoji zemlji. Do zadnjega bomo branili svojo zemljo in njen značaj, kakor so jo branili naši očetje in jo ljubili, se na njej potili. Tako bomo v dejanju pokazali, da se nas niso prijeli socialistični nauki, da nismo komuni ti, za kar bi nas radi imeli. S tem bi se namreč radi naši narodni nasprotniki zagovarjali pred svetom, češ da ne pobijajo koroških Slovencev, ampak le komunizem.	J. M.
ali pa dedek mraz, ki je kakor oreh brez jedra. O tem smo letos prvič slišali in upamo, da se na Koroško ta pošast ne priklati. Vse koledarje smo prelistali, pa ga nismo nikjer našli, menda se skriva le še bolj po džunglah. Zato pa opozarjamo tistega Kranjca tam v kanadskem pragozdu, ki je povabil tiste tri jezične Korošice na obisk, da mu nastavi 2:>ast in ga v njo ujame. Drugače mu bo še Korošice pohrustal, kadar pridejo na obisk. Koroška kri mu namreč še prav posebno diši. Gotovo bo imel pod kakšno jelko svoj brlog.
Tudi pri nas na Koroškem je marsikomu šele ta dedek mraz oči odprl, da sedaj pač vsak vidi, kam pes taco moli. Proti njemu pa imamo učinkovito sredstvo, katerega se boji kot zima pomladnega sonca. Ravno v pustu bomo šli nadenj. To orožje pa je volilni listek Krščanske demokratske stranke. In tako ga bomo pokopali kakor pustnega norca kar z jelko vred. Pri nas pa bo še tudi za naprej veljalo božično geslo: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem. Kar smo prejeli od očetov, to bomo izročili tudi naprej svojim potomcem, ti zakladi pa so: Narod, domovina, Bog.—
SKOČI J AN
Že dolgo se nismo oglasili. Saj tudi ni kaj posebnega pri nas sedaj, ko ni letoviščarjev. Par plesov je bilo pri nas in v naši bližini, seveda ob sobotah večer, tako se lažje
farni cerkvi poroka Milke Hotimec in Dumpelnika Hanzeja iz štebna v Podjuni. Milka je bila dolgo vrsto let za služkinjo v gostilni pri čuku. Tam je bila po poroki tudi vesela „ohcet”. Sedaj sta že na svojem mestu v Srejah pri Štuku, kjer sta vzela posestvo v najem.
Iz kancla so vrgli Vovkovega Hanzeja iz Škocjana in Škerjančevo Matildo iz Vinar. Poroka bo na 1. februarja. Tudi Prajnikov Franc iz Srč si je poiskal svojo življenjsko družico v Nagelčah v šentvidski fari, ki jo bo tudi 1. februarja pripeljal v Srče, da mu bo gospodinjila.
Če se bo pa še kdo splašil in stopil v zakonski jarem pred pustom, bomo pa pozneje poročali.
ZGORNJA VESCA
Tudi pri nas se precej zanimamo za volitve, ki stoje pred durmi. Zvedejj, pa smo tudi, da pridejo zastopniki Krščanske demokratske stranke k Miklavžu v Bilčovs, zato se bomo tudi tega zborovanja udeležili. Vsakdo, ki mu je usoda našega naroda pri srcu, bo prišel k temu zborovanju, kajti edino naša stranka zagovarja krščanska načela, edino naša stranka se bori za slovenske pravice in za demokratične svoboščine. Zato pridemo v nedeljo, 31. jan., ob pol devetih vsi k Miklavžu v Bilčovs in 22. februarja bomo vsi oddali glasove edino Krščanski demokratski stranki.
VOLITVE IN Tl!
Kako je pri volitvi?
Da se volitve lažje vršijo, je cela Avstrija razdeljena na 25 volilnih okrožij (Wahl-kreise). Vsako volilno okrožje dobi po številu prebivalstva število mandatarjev. Tako bo n. pr. Koroška odposlala pri prihodnjih volitvah na Dunaj v parlament 11 zastopnikov ali državnih poslancev (Natio-nalrate), volilno okrožje Gradec in okolica sedem itd.
Da ni pomote, da bi morda kdo lahko volil dvakrat, se napravijo prej
volilni imeniki (VVahlerlisten),
v katerih so vpisani v i volilni upravičenci. V te listine ima (in celo mora imeti!) vsak pred volitvijo pravočasno vpogled, tako da se vsak lahko pritoži, če bi evemuelno po pomoti dotičnega volilnega urada ne bil v seznamu vpisan.
Ko smo prestali volilno propagando in se odločili za eno izmed številnih strank, ki so se nam predstavile v volilni borbi, si preskrbimo glasovnice dotične stranke. Na glasovnici so lahko (ni pa obvezno) napisani kandidati dotičnega volilnega okrožja (pri nas n. pr. v deželni zbor).
Na dan volitve pa se poda pravi državljan na volišče, to je v volilni lokal svoje občine, da tam opravi svojo volilno dolžnost. Tu odloča vsak po ameznik o razvoju v občini, deželi in državi.
Vsakemu je prosto,
za katero stranko odda svoj glas. Če mu nobena stranka ne ugaja in odda prazno glasovnico, je celo takrat storil svojo dolžnost pri državnem dogodku, čeravno ne v notranjepolitičnem razvoju. Volitve pa se sploh ne udeležiti, je surovo preziranje dr-
žave in naroda in znamenje absolutne neumnosti. Kajti svojo pravico moramo tudi tu varovati in kaj zahtevati. Volitve so tudi tam, kjer niso prisilne, dostojnost državljana, za katoličana pa celo dolžnost po vestil
V volilnem lokalu
se izkažemo tam uradujoči, iz uradnikov in zastopnikov vseh strank sestavljeni komisiji, z identitetno izkaznico kot volilni upravičenec, kar komisija takoj ugotovi v volilnem imeniku. Kdor je že volil, bo v volilnem imeniku zaznamovan, da se ne more še enkrat volitve udeležiti (tako se tudi po volitvi lahko ve, kdo ni prišel volit!). Nato dobi volivec pisemski ovoj (Briefum-schlag) in se poda v volilno celico. To je zaprt prostor, kjer te nobeden ne more opazovati, kakšno glasovnico si dal v pisemski ovoj. Tudi državni zakon predpisuje, da mora volivec popolnoma prosto in ne da bi kdo mogel vplivati na njega, voliti. V tej celici te vidi samo Bog, noben politik! Pisemski ovoj z glasovnico vržeš nato pred komisijo v takozvano žaro (Urne), to je zaprt zaboj, ki se sme odpreti šele po volitvi. Takrat zaboj tudi pretresejo, tako da iz lege pisem nikdo ne more sklepati, od koga bi bilo nismo.
mladina piše:	Dragi gospod urednik!
V začetku svojega pisanja prav lepo pozdravim vse slovenske Korošce. £>em tu v Švici že precej dolgo. Sicer pa nisem sama, nas je več skupaj. Čeprav smo daleč od naše lepe slovenske Koroške, nismo pozabile na naš ljubi domači kraj. Redno namreč prihaja med nas naš prijatelj „Te-dnik” in nas o vsem obvešča, kar se novega zgodi tam pri vas. Komaj ga čakamo, da pride in potem roma iz roke v roko. Vsako nedeljo po maši se pred cerkvijo vse pogovorimo; seve vse zelo na hitro, ker ni časa. Poleg „Tednika” prihaja med nas tudi „Ne-delja”, „Vera in dom” in celo Mohorjeve knjige so našle pot k nam. Ko so prišle, bi se skoro steple za nje, ker je hotela vsaka vse naenkrat imeti. Pa smo se le pomenile in si jih porazdelile tako, da bo vsaka vse prebrala.
Božične praznike smo lepo obhajale. Bile smo pri polnočnici, pa misli so nam uhajale v domačo cerkev, kjer so odmevale do-anače pesmice.
Na sveti dan smo se zbrale v skupni sobi ob božičnem drevescu in jaslicah. Pele smo lepe naše božične pesmi ob čaju, ki nas je ogreval in pri pecivu, ki nam je sladilo domotožje. Kar prehitro je minilo popoldne in smo morale spet na svoje delo.
MiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii
PO SVETU
Kuharski tečaji Kmečke gospodarske zveze: V nedeljo, cine 25. januarja, je bila zaključna prireditev kuharskega tečaja v Selah. — Kuharska tečaja se vršita tuui v Dobili vasi in v Horcah pri St. Vidu v Podjuni. Zaključna prireditev v Dobrli vasi bo na pustno nedeljo, v Horcah pa na pustni torek. — Dne 3. februarja se začne kuharski tečaj na Zg. Li-bučah pri Mlinarju.
Kakor naznanja mednarodni urad katoliške delavske mladine, bo prihodnji evropski kongres KDM v prvi polovici me>eca septembra 19'>3 v Holandiji. Tam se bodo zbrali delegati 100 svobodnih evropskih narodov. — Pri prvem evropskem kongresu v Kleve (Nemčija) sklenjeni sestanek rudarjev katoliške delavske, mladine bo verjetno meseca majnika letos v Franciji ali v Angliji.
Šole vzhodnega sektorja Berlina so vpeljale tako-zvanc „ure domačnosti”. V teh urah se učitelji ba-vijo s privatnim življenjem staršev svojih učencev in si pustijo od otrok pripovedovati, aii poslušajo doma zahodno-nemški radio, katere časopise berejo in katere časopise imajo naročene itd.
Buenos Aires: V avtomobilski dirki za veliko nagrado Argentine je zmagal Alberto Ascari z vozom znamke Ferrari. Prevozil je 97 krogov, skupno 397.498 km v treh urah.
Pa še nekaj smo odkrile tam pri jaslicah. Ali uganete? Bom pa kar povedala. Ni dolgo temu, kar smo brale v ..Tedniku”, kako „Tri Korošice” iz Anglije krtačijo tistega kranjskega Janeza, ki ima vedno polna u ta žgancev in kislega zelja. Le tu in tam vzame v besedo tudi koroško grčo, ki jo je stiskal tam na Krčanjah, kot sam pravi. Žejen kot je, ko je tam pri tistem Fer-dotu, ubogi Ferdo, steklenice praznil in potem komaj našel domov. Bog žegnaj kranjskemu Janezu žgance in zelje, saj je res korenjak zrastel ob taki „košti”. Pa smo rekle, kaj pa naši Hanzeji? Kaj rečejo na to? Nobeden jih v mar ne vzame. Sicer ne otepajo žgancev in kislega zelja kot kranjski Janez. So pa tudi korenjaki, da malo takih. Rastejo pa ob „špehu” in meštri in vse to zalivajo s koroškim vinom — moštom. Hanzeji, pokonci! Se ni treba tako tiho za pečjo tiščati, kar z besedo na dan in pokažite, da znate tudi vi kako povedati. Da bomo še me vesele, ko večkrat žinjamo na vas.”
Joj, joj, kako sem se razgovorila. Kar končala bom za danes. Sprejmite Vi, g. urednik in vsi Slovenci na Koroškem, lepe pozdrave.
Slovenske Korošice v Švici (H. S., R. S., L. W.)
ZA NAŠE OTROKE:
SMUČARJI
šola je minila.	Malo v snegu rije, ves snežen!
tri li li!	
Ztlaj pa lam na bregu	Tropa pa zakliče:
glej sani.	»Venci, veni"
Vsak se pelje hitro,	Klic velja na hribu:
kaj tla ne!	„S proge proč!”
Glejte naše fante,	Sankanje je tedaj
deklice.	brez težkoč.
Doli tam na robu	Smučarji, sankači
strin je breg...	zidajo
Fantič bo pa padel	tolsiega možaka.
v beli sneg.	plešejo.
Sanke kar po zraku	Končno ta pa brunda:
plavajo,	»Nehajte
zdaj nič ne pomaga,	in z menoj se enkrat
ho ho ho!	kepajte!”
Torbica poskoči	To pozimi dnevno
z dečkom hop!	se zgodi.
Venci pade nanjo	zimsko nam veselje
kakor snop.	poživil R. Vouk
PROSVETNI GLASNIK
ZAPLENJENA KNJIGA
Tik pred vdorom nacistov v Jugoslavijo je tedanja Prosvetna zveza v Celovcu pripravila kot nekak obračun svojega kulturnega prizadevanja družinske večernice z naslovom „Mati — domov.na — Bog”. Večina prispevkov v knjižici je izšla v ..Koroškem Slovencu” v predhodnem desetletju in je torej bila knjiga nekak izbor prosvetnih člankov v našem bivšem glasim. Le par sto izvodov pa je doseglo svoje naslove — pro-svetaše naših dolin — večina naklade je bila po nacistih zaplenjena in uničena. Vsekakor pa so te Večernice eden vaznih naših tiskanih kulturno-zgodovinskih dokumentov in hkrati v povojni dobi prva v Celovcu izšla slovenska knjiga.
Kako je bilo v tistih tednih, ko naj bi vsi naši prosvetaši sprejeli Zvezino knjižno nagrado kot bodrilo in prošnjo? Rodila je knjigo slutnja, da bodo sledeča leta zahtevala od slehernika izmed nas vso silovitost notranjega odpora, da ga ne stre in ne zlomi predstoječa trpka preizkušnja. Le-ta je sledila na dlani.
Bilo je na cvetno nedeljo leta 1941. Politično ozračje je bilo skrajno napeto, sledil je nasilen vdor nacističnih armad v Jugoslavijo. Tedaj so se polnile ječe v Cemv-u in Išeljaku, Borovljah in Velikovcu. V Pliberku in Železni Kapli. Motorizirani na-nsti so iz vsen slovenskih krajev vodili vanje — duhovnike, pro.vetaše in zadružnike. Ječe so biie do opoldneva prenapolnjene s Slovenci.
V jetnišnici celovške deželne sodnije je bilo čudno, nenavadno ozračje. Okrog štirideset duhovnikov, voditelji naših prosvetnih organizacij in kreditnih zadrug, sami aragi, znani obrazi. Morda smo tedaj bolj ml na velikih prireditvah ali slavnostih dutili veličastni misterij (skrivnost) skupine narodne družine, bolj kot kdaj prej utili globine, do katerih segajo korenine narodne zve tobe. Ni ga bilo med nami, ki ni bil spričo negotove bodočnosti omahnil. A nas vse je zajela misel na lastne družine, iropane očetov in gospodarjev in z vsakim novim jutrom je vstajala slika lastne družine — staršev, žene, otrok — lepša in svetejša. Morda nismo bili kdaj prej bolj s ;rcem doma kot pa tedaj med štirimi stenami.
I/ mech/idiL iami
(Resnična zgodba iz Sel. Zapisal A. V.)
Okoli leta 1930. se je več let potikal po selskih in sosednjih gozdovih velik, kosmatinec, medved, ki se je bil priklatil bogve od kod, morda iz kočevskih gozdov. Raztrgal je tekom časa precejšnje število ovac, ki so se pasle prosto po bregovih in gorah. Selški lovci so sicer želeli medvedov kožuh, pa se jim je kosmatinec vedno izognil. Le nekoč so trije Šajdarji na lovu trčili nanj. Prav blizu so si bili zverina in lovci. Pa so se vsi prestrašili: medved lovcev, lovci medveda. In še ta smola: lovec, medvedu najbližji, ni imel naboja v puški. Predno je mogel lovec puško nabasati, jo je medved srečno odkuril. Zadela ga je pa pozneje krogla srečnejšega lovca onstran meje nekje na Jezerskem ali v Solčavskih planinah. Od tega časa imajo Sele pred medvedom mir.
Pred 150 leti pa so bili medvedje in volkovi po naših planinah še pogostna zverjad in za kmete nemala nadloga. Pastirji na paši so bili oboroženi z dolgo močno palico, okovano z okroglim ostrim obročem in konico, da so mogli braniti čredo pred temi krvločnimi napadalci, ako jih ni že prej odgnal zvesti ovčarski pes. Lovili pa so medvede v posebne jame, izkopane na medvedjih stezah. Taka jama je bila nad 3 m globoka, spodaj širja, zgoraj zožena. Da se ni posula, jo je znotraj nosilo sestavljeno tramovje. Čez odprtino zgoraj so naložili vejevja, suhljadi, drnovja in listja, da je zakrita odprtina na zunaj popolnoma sli-čila okolici. Če je torej medved prikobacal po stezi, mu je naenkrat zmanjkalo tal in je padel v jamo, iz katere ni mogel zle ti. Za slučaj, da bi se isto zgodilo kakemu človeku, je bilo preskrbljeno takole: v trame so bile zvrtane luknje, spodaj pa so ležali pripravljeni leseni klini. Te kline je mogel zatakniti neprostovoljni »ujetnik” v zvrtane luknje in po njih kakor po lestvi priti iz jame.
Ostanke takih medvedjih jam še moreš zdaj najti pod Hajnževim Malim Turmom, v Starini pod Hajnžem, nad Mlečnikom in na Majarjevem Vršiču. (Se nadaljuje)
V vstajenje in veliko noč nam je zazvonilo iz celovških cerkva v ječe. Popoldne je čakalo na jetnike velikonočno darilo. Smeli smo skupno v jetniško kapelico in tam je za nas daroval sv. mašo generalni vikar dr. Kadras. V nagovoru se je dotaknil zvestobe Bogu, ki še ni razočarala nikogar. Kot balzam na rano so sprejemala naša srca tolažbo duhovnikovo ter sledečo generalno odvezo in odtlej so živela in se krepila v rastoči notranji odpornosti, da je je bilo dovolj še za štiriletje trpljenja, molka, izseljevanja in sramote. Bolj od zaplenjene prosvetne knjige je življenje tako povezalo družino in narod z njunim Stvarnikom in Gospodarjem.	dro.
Naše prireditve
8KOCIJAN
Za Tri kralje so nas presenetili igrala farne mladine z lepo božično igro »Vrnitev”. Kar dobro so podali svoje vloge, kljub temu, da so imeli le malo časa za pripravo. Kar trikrat so nam jo zaigrali, tako da smo lahko vsi prišli na vrsto.
VABILO
Farna mladina v Globasnici bo v nedeljo, dne 1. februarja, ob 2. uri popoldne pri Šoštarju ponovila petdejansko igro »REVČEK ANDREJČEK”. - Vsi, ki še igre niste videli, ste srčno vabljeni!
VABILO
Smeha zvrhan koš!
Pridi, pa dobil ga boš!
Da, prav za vsakega en koš smeha bomo imele v nedeljo, 8. februarja, šentrupertske gojenke. Zato izrabite to priliko in pridite vsi prijatelji poštene zabave k nam na pustno prireditev. Ob šaljivi besedi, pesmi, muziki in plesu boste prijetno preživeli popoldne in odhajali boste domov Židane volje.
Fo Vam obljubljamo in Vas prisrčno vabimo.
Gojenke gospodinjskega tečaja
v St. Rupertu pri Velikovcu
MOJE ŠOLANJE IN ŽIVLJENJE
(Nadaljevanje)
Enkrat se ti smehlja nedolžno in prijazno, drugič pa ti prikaže sovražni obraz Kajna in s tem svoje skrite rožičke. Že zgodaj odkrivajo, nekateri bolj ali manj jasno znamenja tega, kaj in kakšni bodo. Pri nekaterih se kaže nagnjenje do pobožnega ia resnega življenja, pri drugih spet do posvetnega in sebičnega. Dolžni smo tudi otrokom razumevanje in pravično presojanje.
Čas je, da začnem s pripovedovanjem. Prvo je ozir na Boga ali pobožnost. »Deus est primum cognoscibile.” To je nauk is opomin profesorjev bogoslovcev. Pomen je: Bog je tisto bitje, ki ga človek, ko prihaja k pameti in se mu razvija razum, more (ia mora) najprej spoznati. (Ako bi Boga ne bilo, bi tudi nas, sveta in ničesar ne bilo). Prva in največja misel (ideja) nam je iu mora biti Bog in ga moramo imeti povsod v mislih, posebno pa v cerkvi.
In tu se spominjam svojega nespodobnega vedenja v cerkvi. Kakor sedaj je bila tudi takrat navada, da smo otroci hodili pred oltar, dečki na desno, deklice na levo stran, in sicer najmlajši čisto pred obhajilno mizo. Nepravilno je pa bilo, da smo mali spredaj, kadar ni bilo treba stati ali klečati, na stopnji sedeli, obrnjeni proti ljudem. Spominjam se, da mi je enkrat pri večerni pobožnosti, ko smo se vsedli, prišla skušnjava in sem se začel z dečki igrati. Ker pač nisem videl oltarja, sem se čutil skritega in nisem pomislil, da gleda name Bog.
Doma sem seve slišal ostro pridigo. Očitajoče besede:	»Nas, Huterjevo hišo, je
sram, ko se naš otrok tako nespodobno obnaša v cerkvi.” Bil sem takrat še zelo majhen in neuk. Sedaj gledam večkrat veliko večje otroke, šolarje in starejše, ko se v cerkvi še slabše obnašajo. Ne vem, ali domači rečejo: »Nas je sram?" Kaj so mi doma in v cerkvi pripovedovali o Bogu, tega ne vem več, vem pa, da smo rastli v strahu božjem. Oče so veliko prebirali Mohorjeve knjige. Kar po cele večere in skoraj cele dneve so se v svoji kamrici veselin nad lepimi knjigami.
HmeUiski steeji, (taksa,
Na obisku pri Johanu Lomšku v Zagorju
Teden za tednom vidijo naši bralci na 5. strani „Našega tednika” ime Johan Lom-sek. V zvezi s tem imenom pa je našteta cela vrsta raznih strojev in raznih predmetov, ki jih nujno potrebujemo v vsakdanjem življenju. Kdor prebira te oglase Johana Lom-ška, ta mora dobiti čisto pravilen vtis, da je pri našem domačinu v Zagorju pri St. Lip-šu mogoče dobiti res vse, kar potrebujemo, od koles in šivalnih strojev ter posnemalni-kov in raznih gospodinjskih potrebščin, pa vse do enostavnih in kompliciranih poljedelskih in ostalih kmetijskih strojev. Popolnoma pravilno sklepajo naši bralci: v Zagorju pri Johanu Lomšku je res mogoče dobiti vse stroje. Tak vtis '»’ imel tudi naš poročevalec, ki je toliko slišal pripovedati povsod po kmetih o teh strojih, da je sklenil obiskati Zagorje.
Iz Sinče vasi pripelje kapelski ..ekspres” do Žitare vasi. Od tam vodi pot skozi Žitaro vas in St. Lipš v Zagorje. Ni treba tam mnogo povpraševati, napis pove, kje ima Johan Lomšek svojo veliko zalogo strojev.
V svoji prijaznosti je gospodar takoj pripravljen razkazati vso zalogo in tudi dati vse zaželjene podatke in pojasnila.
Kolesa in šivalni stroji
Tiha želja vsakega fanta in dekleta na deželi je, da dobi kolo in se more nato voziti na delo, po opravkih ali pa tudi na izlete. Koliko časa se s tem prihrani, koliko koristnega je mogoče napraviti, kako prijetne izlete je mogoče narediti s kolesom. Z ozirom na težo koles in na konstrukcijo more vsak izbrati ono znamko kolesa, ki mu bo verjetno najbolj odgovarjala. Tu so anamke Puch, Styria, Waffenrad, Panzer-
rad, Juniorrad, Steyr, ki tekmujejo medse-boj po kvaliteti, lepoti in trpežnosti. Dobiti je mogoče kolesa, ki so primerna zlasti za mladino, posebno lepa so luksuzna kolesa, Športna in tekmovalna kolesa. Tudi barvo si more vsak izbrati, kakor mu najbolj ugaja: črno, rdečo, zeleno, modro.
Pri Lomšku si je mogoče nabaviti tovarniško nova kolesa, tam pa je mogoče dobiti ludi vse nadomestne dele, vse gumijaste dele, zračnice in plašče. Ako sami ne morete več popraviti kolesa, ga pripeljite k Lom-Sku, kmalu se boste spet lahko vozili z njim.
Komur pa je kolo še prepočasno in komur dopuščajo denarna sredstva, ta se ne bo zadovoljil z navadnim dvokolesom, ta si bo poizkušal kupiti motorno kolo. Tudi s tem vam postreže Lomšek, ki ima na zalogi elegantna, zelo udobna in zanesljiva motorna kolesa znamke Foxinette. To so motorizirana dvokolesa, ki porabijo izredno malo goriva, pa vas popeljejo v kratkem času od vasi do vasi, iz kraja v kraj.
Katero dekle, nevesta in kaUjfa gospodinja si ne želi šivalnega stroja. Brez tega stro-
je si danes ne moremo skoraj predstavljati več ne kmečke hiše, ne gospodinje v uradnikovi, trgovčevi, obrtnikovi, delavčevi družini. Ta stroj pomaga, da more gospodinja napraviti predpasnike, srajce in drugo perilo pa tudi navadno obleko sama in je neodvisna od šivilje. Ta stroj je zlasti velika pomoč pri krpanju perila in navadne obleke. Koliko časa s tem prihranimo in koliko dela opravimo sami, za kar je bila preje potrebna šivilja. Tudi v šivalnih strojih je izbira velika. Tu so znani Messerschmittovi Slalom, Standard in Zick-Zack šivalni stroji,
nadalje Naumannovi Zick-Zack, Gritzner-jevi Zick-Zack-Zentral, Textima in Kdhler šivalni stroji ter končno Rast &: Gasserjevi šivalni stroji na nožni ali pa tudi električni pogon. Vsi ti so prava domača hranilnica v gospodinjstvu.
Lomšek pa ima na zalogi tudi razne šivalne stroje za krojače in šivilje raznih znamk, lepih oblik in s pogrezljivo glavo.
Stroji v gospodinjstvu
Kaj pomeni stroj za gospodinjo, more povedati samo ona gospodinja, ki je preje morala sama opravljati vsa dela, danes pa ima stroje, ki ji pomagajo ta dela opravljati. Skoraj vedno se gospodinja ustraši in je slabe volje, ko se spomni na kupe umazanega perila. Koliko truda in napora bo spet treba, da bo to perilo čisto. In to se ponavlja teden za tednom. Vseh teh skrbi vas reši pralni stroj znamke Juwo, Jessernig ali Alfa, ki napravi snežno belo perilo v kratkem času in ob malem trudu. Ti stroji so na električno, plinsko ali parno ogrevanje, mogoče pa je kuriti tudi z drvmi in s premogom.
Druga skrb vsake gospodinje zlasti na kmetih je peka kruha. Oglejte si pri Lomšku Elge-električne krušne peči, ne boste preje odnehale, dokler ne boste imele te peči doma in nato boste doživele zelo prijetno prenesečenje, ko bo peka kruha tako lahko delo. Tudi poraba električnega toka je zelo malenkostna. Peči morete kruh vsake vrste.
morete pa v tej peči sušiti tudi razne vrste zelenjave in peči meso.
Veselje gospodinje je dober in lep štedilnik. Vseh velikosti in različnih znamk štedilniki so pri Lomšku. Tam so tudi raznovrstne peči, ki porabijo malo kuriva.
Ni dobro urejene gorske kmetije, ki ne bi imela posnemalnika. Potreben pa je ta stroj tudi gospodinji v ravnini. Najbolj znani znamki teh posnemalnikov sta znamki Miele in pa Alfa. — Stroji Alfa pa niso samo posnemalniki, stroji Alfa so tudi za molžo. Se je danes vkoreninjeno prepričanje, da so stroji za molžo samo za veleposestnike. To pa ni res, že pri petih kravah v hlevu se izplača pri sedanjih razmerah stroj za molžo.
Stroj v gospodarstvu
Pogon motorjev z živalsko silo se vedno bolj umika pogonu strojev z električnim tokom ali s tekočim gorivom. Zato so vedno bolj udomačeni tudi na kmetijah razni elektromotorji in pa Diesel-motorji in bencinski motorji. Ako kupujemo elektro-mo-tor, bomo kupili moderne motorje, ki so zavarovani proti zaprašitvi in so tudi varni proti poškodbam po ognju. So ti stroja tudi za različne jakosti od pol konjske sile pa vse do velikih motorjev s 150 konjskimi silami, in sicer znamk Elin, Alpen in Siemens. — Tudi Diesel-motorji so raznih znamk, najbolj znani pri nas pa so ti stroji tvornice v Jenbachu na Tirolskem in Warchlowsky na Dunaju in to od 4 pa do 60 konjskih sil. — Pri Lomšku morete dobiti nadalje bencinske motorje in to tovarniško nove, na željo pa tudi že rabljene po nizkih cenah.
Ne more imeti vsak kmet in vsak gozdni pose tnik svoje vodne žage. Pač pa bi mogle naše zadruge imeti jarmenike (Universal-u. Seitengatter) in več kmetov skupaj bi si moglo nabaviti mali jarmenik (Gatter), večji pose tniki bi si ga mogli nabaviti tudi sami. Najboljši pri tem so štajerski jarmeniki z veliko zmogljivostjo, znani pa so tudi koroški Lindnerjevi jarmeniki, ki jih izdelujejo v Mlinšah pri Beljaku.
Krožne žage so velika pomoč na kmetiji. Na transmisijo pa je mogoče priključiti tudi razne stroje za obdelovanje lesa, kakor jarmenik z enim ali več listi
(Blatt), skobeljnik (Hobelmaschine) itd. — Nadalje morete dobiti pri Lomšku v Zagorju tudi še vse razne druge stroje, orodje in priprave, ki so potrebne za obdelovanje lesa.
Ideal vsakega kmeta je, da more doma napraviti moko in da more tudi sam napravit zdrob in drobir (Šrot). Zato pa ima pri Lomšku na izbiro razne vrste domačih mlinov, ki omogočajo, da postane vsak kmet svoj lastni mlinar. Pri tem so na razpolago zelo enostavni mlin pa vse do zelo izpopolnjenih in izredno precizno grajenih mlinov, s katerimi je mogoče namleti tudi zelo fino moko. To so mlini znamk VValdhof, ki stanejo nekaj preko 5.000 šilingov, nadalje mlini znamke Herkules, Zwinz, Alfa, Hof-herr, Ideal, Triumpf itd.
Za navadno šrotanje imamo enostavne drobilnike, enostavni so tudi drobilniki za oljnate tropine in razne reporeznice za rezanje vsakovrstne gomoljaste in korenske krme.
Poljedelski stroji
Zaloga poljedelskih strojev za opravljanje najraznovrstnejših del v kmetijstvu je zelo velika. Zastopane so mlatilnice različnih velikosti in tipov. Novost pri tem je gotovo kosilni stroj, ki je v zvezi z mlatilnico. Ta stroj žito kod in žito že takoj mlati ter čisti. Tako pripeljemo že zmlačeno in očiščeno žito zvečer z njive domov, ko smo šli popoldne žito kosit. Zaradi razmeroma visoke cene si tega stroja ne bodo nabavljali toliko posamezniki kakor pa več vasi skupaj. Najbolj znani tipi mlatilnic enostavnih in kombiniranih za čiščenje žita in stiskanje slame ter prenašanje slame so: Jenbach, Epple-Buxbaum s tipom Epple-Super, Kro-bath in Hofherr.
Tudi čistilniki za žito so raznovrstni, tako na primer Heid, Jenbach, Schmalegger in Rekord. Zaradi vedno večjega pomena okisane krme ali ensilaže dobivajo vedno večji pomen tudi razne slamoreznice za rezanje siio-materiala. Posebno se uveljavljajo v zadnjem času stroji znamke Epple-Bux-baum tipa Blasius 700, ki po svoji storilnosti prekosi vse dosedanje in je tudi v ceni konkurenčen drugim tovrstnim strojem. Seveda je mogoče dobiti tudi razne slamoreznice od navadne in popolnoma enostavne na ročni pogon pa do večje izdelave tvornice Jenbach in do največje, popolnoma avtomatične, znamke Alfa 600 in 1000.
Zaradi pomanjkanja delovnih moči so kmetu v veliko pomoč v času žetve in košnje kosilni stroji za konjsko vprego tvornice Hofherr-Schrantz. So pa tudi kosilni stroji, ki so kombinirani z motorjem. Za planinske kraje je zlasti priporočljiv „Reform” motorni kosilni stroj.
Pri grabljenju trave in sena ne smejo manjkati ročne senene grablje. Ni vseeno, kakšne so grablje, ker je od tega odvisna storilnost delavcev. Zato si oglejte zalogo grabelj pri Lomšku v Zagorju in si pravočasno preskrbite grablje in vse o talo orodje. Tam morete dobiti tudi grablje za konjsko vprego po tako nizki ceni, da si jih more omisliti vsak kmet. Večji kmetje pa naj bi nikakor ne bili brez Alfa in Epple velikih grabelj, ter brez obračalnikov s petimi ali šestimi vilami. Priporočljive so tudi grablje za grabljenje redov pokošene trave, in to tvornice Jenbach in pa z obračalnikom kombinirane grablje tvornice Pdttin-ger.
Električne krušne peči — 1‘ralne stroje ra ločni in motorni pogon — Molzne stroje, »troje za posnemanje mleka. Alta — Štedilnike in vseh velikosti hitne peči — Kotle za kuhanje krme in perila ter vseh vrst gospo rlarske stroje, tivalne stroje in kolesa ter vse nadomestne dele boste kupili vedno najceneje v trgovini
Johan Lomšek
Zagorje — St. Lipi. H. Eherndnrf l'god ni plačilni pogoji. — Na zahtevo cenik zastonj.
Zelo priporočljiv za vsako kmečko gospodarstvo je Agria-univerzalni stroj, ki je kombiniran z vsemi stroji, ki si jih morete zamisliti. S tem strojem je torej mogoče orati, sejati, okopavati, trositi umetna gnojila, zatirati rastlinske škodljivce itd.
Za obdelovanje njive moremo dobiti pri Lomšku v Zagorju vseh vrst brane, kultivatorje, okopalnike, pluge prav vseh velikosti za živalsko vprego in za traktor. Že znana imena kakor Sack, Bankhammer, Vogel-Nock itd. so sama na sebi že jamstvo za do-
1£^ bro kakovost. Posebno moremo priporočati plug Goliat. Ta plug je zlati priporočljiv za srednje in srednje-težko zemljo. Učinek tega pluga je izvrsten in odgovarja vsem zahtevam o naprednem obdelovanju zem-Ije.
Sejalni stroji in pa stroji za trošenje umetnih gnojil naj ne bi manjkali na nobeni kmetiji. Dobiti pa jih je mogoče v vseh velikostih. Zelo dobro se obnese tudi stroj za razmetavanje hlevskega gnoja, ki ga moremo zato še posebej priporočati.
Pri sedanjem pomanjkanju delavcev na kmetih so v veliko pomoč izruvači za krompir. Kdor si ga bo nabavil, tega gotovo ne bo nikdar obžaloval. V jeseni boste zelo zadovoljni, ako boste imeli dobro stiskalnico sadja, ki jo morete dobiti na ročni ali motorni pogon ali pa tudi hidravlično stiskalnico vseh velikosti. Priznane znamke Stos-sier i. druge vam jamčijo za dobro kakovost teh strojev. Nadalje pa boste dobili pri Lomšku za razmeroma mal denar tudi kotle za kuhanje žganja. Pri tem je najboljša znamka tvornice Jessernigg, ki izdeluje tudi raznovrstne škropilnice in brizgalnice za zatiranje raznih škodljivcev, tako tudi krompirjevega hrošča, ki v vedno večji meri ogroža naše pridelke krompirja.
Včasih so morali ostati otroci doma, da so pasli živino in so tako zamudili šolski pouk. Danes tega ni treba več, ker vam to opravi veliko boljše Reischa električni aparat za pašo živine. Nobeden pastir ne pase tako poceni in tako zanesljivo kakor ta aparat.
Bistveni del urejenega gnojišča je gnoj-nična črpalka. Pri Lomšku v Zagorju dobite zelo precizne Alfa-gnojnične črpalke na ročni ali motorni pogon. Tam pa dobite tudi vse ureditve in naprave ter črpalke za razredčeno gnojnico, to je gnojniščnico. To so črpalke tvrdke R. Bauer, katere izdelki so gotovo brezkonkurenčni. Ko Vam bodo potrebni sodi za razvažanje gnojnice ali pa dovažanje vode, pojdite k Lomšku v Zagorje. Izbrali boste sod v velikosti od 250 do 2000 litrov. Tam boste videli tudi vse potrebne ureditve za umetni dež v poletni vročini in to za vrt pa tudi za večje površine.
Zaradi nepristopnosti gorskih kmetij ta gospodarstva težko shajajo in kmečko prebivalstvo se seli v doline. Temu odpomo-rejo v veliki meri žične vzpenjače, ki bi morale peljati do vsake gorske kmetije. Vse podatke o ureditvi teh vzpenjač dobite pri Lomšku v Zagorju. Najboljši pa so izdelki tvrdke Krasser.
Končno naj omenimo še klepalne stroje, za klepanje kos, brusilne stroje za brušenje nožev za ročni ali motorni pogon. Cene za te praktične stroje so že od 150 šil. naprej. Ako potrebujete jermenje, u njeno ali gumijasto, dobite to v izdelavi znamke Balata. Nadalje pa dobite pri Lomšku tudi vse vrste krogličnih ležajev ter vse transmisij-ske in nadomestne dele za vse vaše stroje. Tu dobite tudi vseh velikosti Alfa parilnike in vse ostale Alfa stroje.
Za v e prednje stroje nismo navedli cen, ker se te izpreminjajo. Kadar boste kupovali, takrat pišite po cenik, ki ga vam zaloga strojev Johan Lomšek v Zagorju takoj pošlje brezplačno. Tam boste tudi ob vsakem času dobili vse strokovne nasvete glede strojev. Ako nimate vsega denarja naenkrat na razpolago, da bi plačali stroj, boste dobili ugodne plačilne pogoje in boste mogli odplačevati stroje, ki jih tako nujno potrebujete, tudi v obrokih. Pri tem pa boste dobili vse stroje po originalnih tovarniških cenah in bo torej to za vas res najcenejši nakup.
Ko smo vam tako opisali in našteli stroje, ki jih morate vedno dobiti pri Lomšku v Zagorju, vam priporočamo, da tega opisa ne vržete proč. Spravite ga in kadar boste kaj potrebovali, spet poglejte vanj, pokažite pa ga tudi drugim. Se to vam posebej priporočamo, da kupujete vse stroje pri domačem podjetju in to svetujte tudi znancem in sorodnikom, ki nimajo še „Našega tednika”. Ni treba hoditi k tujcem, ki drugače poznajo samo vaš denar, vas pa ne marajo. Kupujte pri vašem domačem podjetju. Ako pa bi mogoče radi zamenjali svoje stroje za drugačne ali pa za nove, se tudi z zaupanjem obrnite na trgovino in zalogo strojev Johan Lomšek v Zagorju.
KAMEN
Elektrika sveti pri nas že nekaj več kakor eno leto. To smo vam že sporočili. Da je moral vsak gospodar takrat precej globoko v žep seči, to si lahko mislite. Električna zadruga je nekoliko zmanjšala trdote. Vsa čast in priznanje predsedniku zadruge gospodu Čomu, p. d. Uhmarju in tajniku gospodu KriegiU, ki sta nešteto potov in posredovanj opravila. Oba sta zadrugo skupaj z odborom dobro vodila. Člani so po veliki večini svoje deleže že odplačali. Kljub temu pa stvar še ni v redu, ostalo je še nekaj dolga.
Za napeljavo je namreč zadrugi bila obljubljena podpora. Pa se je tudi pokazalo, kot se to premnogokrat dogaja: obljubiti in dati to je dvoje.
Zato so se zbrali naši možje v lepem številu in šli so v Celovec gospode spomnit na dane obljube. Da bi prave gospode dobili, so svoj prihod naprej javili. Ali ti pravi gospodje niso imeli ča-a, ali ga niso hoteli imeti, to je težko vedeti, dejstvo je, da jih ni bilo doma, ko so možje prišli in so se tako naši zastopniki morali vrniti zopet samo z nekimi meglenimi obljubami. Kaj pa, da so bili vsi precej nejevoljni, z obljubami vendar ne morejo plačevati, „Kelag” hoče denarja, ne pa obljub.
Morda je bil tudi to vzrok, da je bilo na volilnem zborovanju ČVP v nedeljo, dne 18. januarja, menda samo okrog 10 ljudi. Marsikdo pa se bo spomnil tega tudi pri volitvah in bo dal svoj glas rajši Krščanski demokratski stranki, to se pravi za dr. Tischlerja, kot pa za katero od nemških strank, ki nam dajejo samo obljube, izpolniti jih pa ne znajo. Sicer pa bi bilo kar prav, če bi Kamenjani v čim večjem številu dali glasove dr. Tischlerju, saj je naš rojak, rojen v kamenski fari, v Zablatah pri Marku.
OBIRSKO
Malokdaj se Obirčani oglašamo in še danes, ko se oglašamo, moramo sporočiti žalostno vest.
Ponoči, dne 17. januarja, je umrla skrbna Marija Kumer, pd. Kurnikova mati, stara komaj 65 let. Bolezen si je nakopala v zaporu, ko so jo nacisti leta 1942 odgnali od doma. Spomladi leta 1943 je prišla iz zaporov nazaj domov. — Pokojna je bila doma pri Kurniku na Obirskem, tam je gospodarila in garala od zore do trde noči vsa dolga leta. Dvakrat je bila poročena. Prvega moža je ubil hlod leta 1922 in ostala je sama s hčerko. Udarec je bil za pokojno zelo težek in sama z malo deklico je nekaj let gospodarila naprej. Nato se je drugič omožila leta 1926. Tudi iz tega zakona je bila deklica. Družina je nato živela v srečnem domačem družinskem kro-
KRATKE VESTI
Po podatkih koroškega deželnega stati-stačnega urada so ostali življenjski stroški v meseai januarju letos skoraj nespremenjeni v primeri s stroški v mesecu decembru lanskega leta. Stroški znašajo — ako so bili v mesecu aprilu 1945. leta 100 enot — danes 920.55 enot.
Zaradi znižanja temparature, ki je bilo občutno zlasti v Celovški kotlini, je zamrznilo Vrbsko jezero. Led je debel od 10 do 50 centimetrov. V Celovcu je bila v letošnji zimi najnižja temperatura doslej 20 C pod ničlo.
V Egiptu so odkrili zaroto nekaterih viš-
jih častnikov proti vladi generala Naguiba. Večje število častnikov so zaprli in vodja zarote, nadporočnik Mohamed Hosni, je bil obsojen na smrt.
Pri eksploziji plina v nekem premogovniku v Perziji blizu Teherana je bilo ubitih 18 in težje ranjenih nad 80 rudarjev.
iNVENtURNA RA?PR)DAM
v trgovski hiši
BRUNNER
CELOVEC • KLaGENFURT ? Senzacionalne cenel
ŽVABEK
Vabilol
Farna mladina v Žvabeku priredi v nedeljo, 31. januarja, popoldne ob 2. uri pri Hafnerju zelo lepo igro: „Počeni prstan”.
Na prireditev vsi iskreno vabljeni!
Odbor
Kmetovalci, perutninarji I
Pomladite pravočasno vaša perutninarstva s pravočasnim nakupom kvalitetno prvovrstnih plemensko čistih piščancev (od marca do konca maja).
Razpošiljamo in dobavljamo od 25. februarja 1953 dalje vsako sredo'vsako število
enodnevnih piščancev
od najboljših plemenskih živali, katerih kri je bila preje preiskana. Lahke pasme: Bele amerikanske leghorn, jerebičaste Italijanke, stare Štajerke. Srednje težke pasme: rhodlandske, Nevv Hampshire (zlate amerikanke), sulmtalske. Težke pasme: Barred Rocks, črtkaste: Plymouth Rocks, pisane: bele wyandotke. Razen tega piščanci gosi, rac in puranov. Mlade kokoši gornjih pasem proti prednaročilu. Ceniki brezplačno. Pojasnila in strokovni nasveti vsak čas. Prednaročilo vam zagotovi točno dobavo. Po koroški Kmetijski zbornici priznano rejsko središče in valilnica
,Efhlhof“'
CELOVEC
Franz sj. Josefine Z U B E IŽ
KLAGENFURT, Auer-von-VVelsbach-Strasse 17.	Telefon 23-70
oiejjsn
Sporočamo vsem sorodnikom in znancem alostno vest, da je Bog poklical k sebi
Nariio Kumer
pd. Kurnikovo mater
ki je umrla po daljši bolezni dne 17. janu irja v starosti 65 let.
Pokojno smo spremljali k zadnjemu počit <u na farno pokopališče dne 20. jan. t. 1.
Vsem, ki so spiemljali pokojno na zadnj' poti, se zahvaljujemo, zlasti pa še č. g. župn upr. Tom. llolmarju za tolažilne besede.
Ob irsko, 25. januarja 1953.
Marta Sittcr, Marija R'ttelnik, hčerk: France Rigelnik, zet in ostali sorodniki.
gu, dokler niso posegli v ta krog nacisti s svojo kruto roko. Oba z možem sta morala v nacistične zapore. Žena se je vrnila leta 1943, mož pa je ostal v zaporih do konca vojne. V zaporih si je nakopal težko bolezen, ki ga je strla julija meseca lanskega leta.
Zaradi bolehnosti sta oče in mati izročila Kurnikovo domačijo hčerki Marti, ki pa je morala zaradi domačih razmer zapustiti dom, kakor sta morala z doma tudi oče in mati, ki sta se pre elila h Kozamurniku, kjer je poročena hčerka iz prvega zakona. Tam sta živela v miru zadnje dni svojega življenja. Zato zaslužijo Kozamurnikovi tudi vso zahvalo za vso nego in postrežbo, ki so jo izkazovali rajnim Kurnikovim staršem.
Kljub težki poti se je izredno veliko število znancev prijateljev in sorodnikov udeležilo pogreba dne 20. t. m. Preč. gospod dušni pastir Tomaž Holmar se je poslovil v tolažilnih in ganljivih besedah od pokojne. V svojem govoru je poudaril veliko vrednost in velik pomen medsebojnega razumevanja v življenju posameznikov in naroda.
Naj. bo pokojni materi Bog večno plačilo! Sorodnikom naše iskreno sožalje.
0

i
m
Koalkid in opomci'*, Franci in Pene. vsi nijeio		SCHLEPPE
		
		
	Krmilna korita V različnih dolžinah iz kamenine, lasirana. cene|ša kakor lesena korita m neomejeno trajna LORENZ NULLER Ce!n«er-Kla«eufurt, IVaaggaiuie 14. — Telefon 47-17	
KINO
ČELOV EC-KLACENFURT Prechtl
Predstave ob 16.00, 18.15 in 20.30
Od 30. L: „Schwester Maria Bonaventura”
Stadttheater
Predstave ob 16. in 18. uri, ob ponedeljkih tudi ob 20. uri.
Od 30. L: „Hanna Anton”
BELJAK-VILLACH Bahnhoflichtspele Od 30. I. do 2. II.: „I)ie Piraten-konigin”
Ikon-Filmsko gledališče v Pliberku
Od 31. I. do I. II.: „In Miinchcn stcht ein Hofbrauhaus” (ni za mladino).
(J<^tasui v trošttn Vstu
KINO DOBILA VAS
Dne 31. L: „\Venn d:e Abend-glockcn liluten” (tudi za mladino).
Dne 1. II.: „Wenn die Abend-glocken lauten”
MALI OGLASI
Kdor išče delavca, kdor išče službo, ako kaj kupuješ, ako prodajaš — k vsemu ti pripomore Mali oglas v „Na5em tedniku”.
Zapustila nas je dne 16. januarja 1953 naša ljuba sestra, teta in
svakinja
Urška Čebul
trgovka in posestnica v Šmihelu pri Pliberku.
K večnemu počitku smo jo položili v nedeljo, dne 18. januarja 1953 na šmihelskem pokopališču.
Žalujoči brat Jernej, nečakinja Micka in ostalo sorodstvo.

itoucns-Ut bcLdatf. v ecuku
CELOVEC (val 417.2 m)
Poročila in objave pri vsaki popoldanski oddaji.
L februarja: 7.15 verski govor — glasba po željah,
—	2. februarja: 14.30 tedenski pregled — mojstri besede (Lukian). — 3. februarja: 14.30 zdravnik — Iz dni, ki so bili: Turki v Rožu (dr. V.-Inzko). 18.30 mali večerni koncert. — 4. februarja: 14.30 žena in dom. — 5. februarja: 14.30 za kmeta. 18.30 za mladino (Fr. Chopin). — 6. februarja: 14.30 zanimivosti.
—	7. februarja: 8.45 za naše najmlajše — šport. — 8. februarja: 7.15 verski govor — zborni koncert.
LJUBLJANA (val 202.1, 212.4, 327.1 m)
Zdravstveni nasveti vsak torek ob 17.30. Kmetijski nasveti vsako nedeljo ob 15.30 — Vsak dan ob 19.00 na valu 327.1 m oddaja za inozemstvo.
TRST II. (306.1 m ali 980 kc sek)
Dnevne oddaje: 7.15—8.30, 11.30—14.45, 17.30— 24.00. — Ob nedeljah: 8.00—24.00. — Poročila dnevno: 7.15, 12.45, 14.00, 19.45, 23.15. - Ob nedeljah 8.15, 12.45, 19.45, 23.15.
30. januarja: 13.00 Glasba po željah. 19.00 Kraji in ljudje. 20.30 Tržaški kulturni razgledi. 21.15 Zgodovina pomorstva. 22.00 Iz koncertnih dvoran Velike Britanije. — 31. januarja: 13.00 Šramel kvintet in pevski duet. 13.30 Kulturni obzornik. 18.15 Koncert violinista Alberta Dermelja. 21.00 Malo za šalo — malo zares. 2200 Koncert pianistke prof. Mirce Sancinove. 22.20 Pestra operetna glasba.
PARIZ (val 30.17 in 41.89 metrov)
Oddaje vsak dan od 19. ure do 19.20
RADU)VATIKAN
Oddaje vsak Zrinek in vsakn solimo oh 19. uri. Vsako nedeljo ob IH. uri ..Verska ura”, (val 50.25, 31.10. 25.55 in 196 m)
l RE in POROČNE PRS I ANE proda jam po najniijih cenah ali zamenjam za staro zlato in srebro
F. KARNER
urar in zlalai CEl.OVEC. BI 'RGGASSE 8
jnmnm
lepe oblike m poceni v veliki izbiri
BELJAK


Najlcpfte darilo za vsako priliko je kolekcija
" d<&CQ- Ufriipa
in
pcaUticfva
kuharica
FRANCOSKO - SLOV. SLOVAR IN RAZNE LEPOSLOVNE KNJIGE
Naročite takoj pri upravi ..Našega tednika" ped značk* ,,Kranjski Janez”.
ZA PRIPRAVO KOLIN
KUPITE VSAKE VmSTE
žlahtne In mviane začimbe, kolofonij in drugo Dnevno točno razooSiljanje po pofti
*REVfl v siROMMHl TOGOM««
M A X GRAMILLER
CE10VEC-KLAGENFURT. Adtergasse 14. Telefon 45-59
Kupujte predvsem pri trgovcih, ^ v ^
Lim izfeaja vsa*, eeinefc — Naioča «r isod »a*)*'vou- ...Sa* toifHA	Vikmitgei King «50	- Najoditii* uiCJurTno 3 lil.. Ah iiio/ciumvo * doleti |t to fio izdihu iii izdajatelj NaitKlin svei koiotfktL
Slovoucc*. — Odgovorni Uiodivik AJbert tadpriL — Ttfika tlakama Družbe »v Mohorja, vsi v Celovcu. Vttunng« Attig 26 — 1 el. iiev ur«dx>i*<v« im uprave 43-M1. — Poštni leketvni urad tie* 69.795