St 431.
V Ljubljani, četrtek dne 11. maja 1911.
Leto II.
r I!J'»	fWfgJK*
Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 vin.
,JUTRO* iahiija vsak dan — tudi ob nedeljah in jwsznikih — ob 3. zjutraj, ab ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljebljam v apravmštvu snaoečno K l'—, 2-dostavljanj c-m »a dom K 1-20; s pošt. celoletno K 18'—, polletno K 9 —, fiafolSetao K 4 •59, ®se*cčn» K 1*50. Za inozorastv. cefeirtno K 28—. t	Telefon	Številka	393.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
:	izven Ljubljane in Trsta 6 vin. :
Uredništvo in npravoištvo je v Frančiškanski uHd a Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvn. Ncirankirana pisma se se sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za ogiase sc plača: potit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popnst. Za odgovor je priložiti znamko. :	Telefon	številka	303.	:
»JBm
Najnovejša poročila.
Iz Ljubljane in okolice.
O kandidatih za državni zbor
se čujejo razni glasovi. Tako se n. pr. govori, da hoče v ljubljanski okolici kandidirati socijalist Anton Kristan, Včeraj se je tudi že imenovalo ime Pogačnika, bivšega župana v Spodnji Šiški in da hoče dr. Šušteršič tudi v Ljubljani poizkusiti svojo srečo. Bomo videli.
Budalost magistrata. V Latter-mannovem drevoredu ob fott-bali igrišču je proti Šiški že od nekdaj poleg s peskom posute poti še nekaka poljska pot, katero so si pasanti tekom časa sami napravili, ker po z ostrim peskom posuti cesti ni prav prijetno sprehajati se. Te dni pa je slavni magistrat poslal tja dva delavca, ki sta to pot popolnoma zagradila in napravila nekak »Festungshindernis". Mogoče bi bilo dobro spraviti one žice v zvezo z električnim tokom, da bi takoj vsakemu grešniku, ki se drzne stopiti na oni prostor, odbilo vsaj nogo! — Ne imeli bi ničesar preti onim kolom in žicam, če bi ta naprava kaj zalegla, a že danes, ko je komaj dva dni zagrajeno, je izven kolov po travniku ravno tako široka steza, kakor je bila prejšnja. Torej nikake koristi, sama škoda. Škoda za materijal, škoda za delavce in škoda za travnik. Pred par leti je že bila ona pot zagrajena, a zlikovci so žice potrgali in kole izruvali in tako bo najbrže tudi sedaj. Če pa že hoče magistrat na vsak način tam hojo zabraniti, je najbolje, da postavi za vsak kostanj policaja, kar bo na tujca napravilo lepši utis kakor pa oni grdi koli. Naravnost nerazumljivo se nam pa zdi, da je dal magistrat ono pot zapreti, ko je vendar travnik določen za igrišče in nima občina itak skoraj nobene koristi od njega in ko vendar pod kapom trava ne raste, vsaj toliko ne, da bi se jo splačalo kositi. — To je naše mnenje, če pa misli slavni magistrat drugače; pa misli seveda drugače kakor pametni ljudje.
Kje je obrtna oblast? Na sv. Petra cesti je neka stara gostilna, koje lastnica je pred kakimi 3 meseci umrla. S tem je seveda ugasnila tudi gostilničarska koncesija. Pa gostilna se vkljub temu vodi še naprej, vodi jo neka klerikalna ženska, ki nima — ne glede na to, da nima koncesije —■ niti najprimitivnejše gostilničarske izobrazbe. Kje je obrtna oblast? In kje gostilničarska zadruga ? Ali ne velja za vse enaka mera?
Koncert „Glasbene Matice". Včerajšnji Matični koncert, ki si o njem obširneje poročilo pridržujemo za jutri, je bil nad vse sijajen. Klavirski virtuoz Anton Trost je svoje točke
—	Mendelssohnovo .Svatbeno koračnico m raj vil", Chopinov .Nokturno" op. 48 št. 1 ter Beethovnov 3. koncert — absolviral prekrasno. Njegovo igro odlikuje prav tako tehnična dovršenost kakor izvrstno prednašanje.
Žal, da je pri zadnji točki kvaril vtis orkester, ki je svojo vlogo vzel precej površno. — Gospodična Boletova je zapela dve Devovi in po eno Lejovi-čevo in Taubertovo pesem ter arijo iz opere Norma — vsestransko dovršeno kakor smo pri nji tega že vajeni. Izročen ji je bil krasen šopek. Glavna točka koncerta je bil Parmov .Povodni mož". Skladba je krasna in je prišla pod Hubadovo taktirko do popolne veljave. Občinstvo je navzočemu komponistu Parmi priredilo viharne ovacije; izročen mu [je bil velik lavo-rov venec. Tudi koncertni mojster Hubad je dobil venec. — Dvorana je bila do zadnjega kotička polna.
V	koncertnem programu za
včerajšnji Matični koncert je med besedilom tudi tekst Prešernovega .Povodnega moža" — ampak ves pokvarjen. Ni je skoro ene kitice, da bi ne bilo v nji kake napake. Na take stvari bi se^moralo na vsak način bolj paziti. Če ne iz drugega vzroka, vsaj iz pietete do našega pesnika Prešerna. Upamo, da nam takih stvari, ki se takorekoč razumejo same ob sebi, ne bo treba več grajati. — Tekst v programu je posnet po škandalozno slabi Fischerjevi izdaji — kakor bi ne bilo nobene druge.
Na smrtni postelji rubljen. Iz Spodnje Šiške prejeli: Kar ni še morda kmalu kdo doživel, to je doživel rajni Tosti, bivši načelnik gostilničarske zadruge. Mož je bil kakih 30 let odjemalec Reininghausovega piva. Ko ga je prijela bolezen, je par sto krone zaostal dolžan na pivu. Dan predno je umrl, pa pride k njemu v bolnico baje sam oskrbnik tukajšnje Reining-hausove zaloge in je na smrtni postelji ležečemu starčku zarubil uro z verižico, — Skoro neverjetno od takega podjetja kot je Reininghaus. Opomba uredništva.
Ali je treba slovenske otroke v nemško šolo? Iz Sp. Šiške se nam poroča: Naši občinski očetje so svoj-čas zagrešili nad celo občino velik naroden greh s tem, da se niso prav nič brigali za primerno zgradbo slovenske šole. Ker je domača šola že zdavno premajhna, [je veliko zlasti od nemških podjetnikov odvisnih revnih staršev primoranih, da pošiljajo svoje otroke v nemško šolo. Tu se križajo narodno, socijalno in gospodarsko stališče in takim revežem skoro ni zameriti, če jih razmere zadnjih dveh stališč prisilijo k neljubemu koraku, da svojih otrok ne morejo pošiljati v slovensko šolo. Vse drugo pa je, če tako delajo socijalno in gmotno višje stoječi ljudje in če ti kot rojeni Slovenci svoje otroke pošiljajo v nemško šolo, kakor to dela n. pr. neki merodajni mož nastavljen pri nekem tukajšnjem nemškem pivovarniškem podjetju. Naj se ne vidi in ocenjuje samo nas revne delavce, če smo le po krivdi prejšnjih občinskih očetov primorani tako delati, kakor drugače skorej ne moremo, če hočemo preži-
veti sebe in svojo družino. Ampak da taki gospodje, ki jim ni potreba, tudi tako delajo, to je vse graje vredno!
—	Smo zlasti glede zadnje omenjenega, popolnoma Vašega mnenja g. dopisnik.
„Ich verachte die Slovenen" je pri neki priliki rekla neka dama v Šiški, kjer je rojena, kjer je doma in kjer živi večinoma le od Slovencev. Mi ji svetujemo, da pod tem narodnim grehom preje obudi kes in se pri družbi sv. Cirila in Metoda spokori, predno jo Še enkrat na to opozorimo.
Škofovi zavodi na lovu. Iz Št Vida se nam poroča! Škofovi zavodi so bili, odkar so se porodili v škofovi modri glavi, vedno na lovu za beračenjem prispevkov za zgradbo in vzdrževanje. Zdaj, ko so dozidani, in se namestniki tistega Kristusa, ki ni imel niti toliko svojega, kamor bi bil položil svojo trudno glavo, v velikanski razkošni palači dobro počutijo, so si omislili druge vrste lova. In sicer res pravi lov na divjačino. Naš lov, ki je najbližji in primeroma tudi jako dober, jim tudi najbolj diši. S pomočjo župana, Klanferjevega Toneta, študirajo, kako bi prišli po ceni in pa tako do tega lova, da ne bi zvedeli tisti reveži, od katerih so beračili po vinarjih za zgradbo zavodov. Z vsemi klerikalnimi mazili namazani župan jim je svojo pomoč obljubil in je tudi takoj šel na delo. Doslej je imel ta lov (v družbi) v najemu graščak Galle iz Zg. Šiške. Lov je občini baje nesel 500 K letno. — Ko bi se imel lov zopet oddati v najem, je šel Galle k županu ter predlagal, da se mn najemnina podaljša. Župan pa je Galletu rekel, da je on to že v seji predlagal, da pa je temu nasprotoval Vodnik iz Podutika, češ, da ne pusti, da bi se lov kar pod roko oddajal. Galle je šel nato k Vodniku, ki je to županovo trditev označil kot raco. Kajti pri seji on sploh ni govoril o temu lovu. Ker je župan postal že preveč samoobla-sten, se pojavlja tudi že med njegovimi pristaši upor proti njemu. O na-daljni usodi našega lova pa ;vam še poročam. — Prosimo!
Čuki in sove na Šmarni gori. Iz šentviškega okraja smo prejeli: V nedeljo so poleteli šentviški in drugi čuki s sovami vred na Šmarno goro. Kakor hitro se je raznesel glas, da te zverine posetijo vsem izletnikom tako priljubljeni bližnji gorski kraj, so se slišali tudi nasprotni glasovi: če gredo čuki gor, mi ne gremo. Okoličani imajo navado, da v tem času najraje romajo na Šmarno goro. Letos jih je bilo pa tako sram, da so celo vneti pristaši klerikalne stranke rekli: kadar gredo kam te prismode, ostanemo mi pametni doma. In so res tako storili. Gostilničarka na Šmarni gori se je pripravila z jedili in pii»čo za ta izlet, pa kaj je izkupila od Čukov? Popili so 7 pokalic in 3 steklenice piva; to je bila cela „ceha“. Čuki so imeli v cerkvi mašo, pridigo pa na — travniku. Potem so v divjem diru poleteli še do Gorjanca na Sedlo, pa tudi temu gostilničarju so napravili več škode, kot dobička. Nazadnje je nastal še
tepež, kjer so igrali noži rdečo krvavo vlogo. Pravijo, da se bo poskrbelo, da so bili čuki in sove to pot zadnjič vsaj kot čuki in sove na Šmarni gori.
Zaloga Reininghaus v Spodnji
Šiški je začela, kakor se nam poroča, preganjati slovenski stranke, ki bivajo v hiši te zaloge. Brez posebnega razloga je začela odpovedovati najstarejšim slovenskim strankam. Ko so druge stranke to izvedele, so te dni same odpovedale, ker ne marajo napraviti oskrbništvu te zaloge veselja, da bi se jih vrglo vun, kot se je z drugimi zgodilo. Prejšnji oskrbnik je bil sicer Nemec, toda napram Slovencem eden tistih redkih poštenih izjem, ki jih je danes treba iskati med Nemci. Njegov naslednik je Slovenec, pa kakor razna znamenja kažejo, je mož popolnoma zlezel pod kapo nemškega Mihelna, pri katerem služi. Mislimo, da ne bo treba še razločneje govoriti.
Vendar enkrat! Pretekli teden so pričeli ob Dunajski in Franca Jožefa cesti podirati poslopja starega vojaškega oskrbovališča in zid okrog vrta in stavbišča. S temi objekti zginejo iz središča mesta stare erarične podrtije, ki jim je bil 1. 1895. ljubljanski potres napisal — usodo. Na teh mestnih stavbiščih se je zdaj odprl nov del mesta, ki bo, če se ves z novimi stavbami zazida, v znaten okras mesta. Ob Dunajski cesti bo stala glavna fronta poslopja Kreditne banke in temu bodo brez dvoma sledile tudi druge stavbe.
Nedeljska football - tekma med ljubljanskimi in tržaškimi srednješolci je vzbudila med občinstvom mnogo zanimanja in ob sebi je umevno, da se kritikuje sem in tja — tudi krivično. Iz enakosti rezultata bi bilo sklepati tudi na enakost obeh klubov, kar pa v tem slučaju ni na mestu. Težišče tržaškega moštva sta bila nedvomno oba branilca, ki igrata tudi — kar bodi mimogrede omenjeno — pri najboljšem tržaškem football - klubu Black Štern (črna zvezda) in se odlikujeta vsled tega po dobri tehniki in pa močnih sunkih. Njim ob strani stoji srednji krilec (halfback), katerega lahko imenujemo najboljšega igralca celega moštva. Celo tržaško moštvo je igralo zelo ostro in kar jim je manjkalo na kombinaciji in tehniki, je nadomestila hitrost in moč. Vsi ljubljanski listi hvalijo golmena tržaškega moštva, s čemur se pa pisec teh vrst kot tudi vsak natančni opazovalec ne more strinjati. Premalo se je namreč pazilo na to, da sta večina vse napade odbila že omenjena branilca in da jfe tudi vse sunke iz gola streljal branilec, dočim se je slovenski golmen g. J. Dolenc odlikoval pri tej tekmi z njemu lastno tehniko in sigurnostjo
v	igri z roko. Glede izpadov iz gola so mnenja deljena, gotovo pa je, da je ravno s temi bilo zabranjenih v ne-
deljo mnogo opasnih situacij. Vsekakor pa ni šteti obeh golov v krivdo golmenu. Ako tudi je pri slovenskem moštvu še mnogo slabosti, je to v nedeljo Tržačane po kombinaciji daleko prekašalo, kar so povdarjali Tržačani sami. Tempo pri igri je bil skrajno oster in temu je pripisovati tudi vse štiri nesreče, katere najbolj občuti ljubljansKO moštvo. Na njem je sedaj ležeče, da do prihodnje tekme izpopolni svojo tehniko in če bodo slovenski igralci nastopali malo bolj temperamentno ne more uspeh izostati.
Gospod dr. pl. Foedransperg se je preselil na Stari trg št. 30., kjer od sedaj naprej ordinira.
Ljubljanica narasla. Vsled hudih nalivov po jugozapadnem delu Notranjske je Ljubljanica včeraj nepričakovano narasla. Na barju že dosega mejo bregov. V slučaju [nadaljevanja deževnega vremena bode Gruberjev prekop v kratkem zopet poplavljen.
Naprednjaki!
Danes v četrtek ob 8. url zvečer vsi
na shod v Mestni dom.
Govoril bo narodno-napredni deželno-zborski kandidat prof. Jožef Reisner.
Telefonska in brzojavna poročila.
Konflikt med banom in centrumaši.
Zagreb, 10. maja. Med banom Tomašičem in osječkimi centrumaši je prišlo do precej ostrega spora radi vprašanja enakopravnosti zagrebške gozdarske akademije z ogrskimi. Ban Tomašič je namreč izjavil, da ogrski poljedelski minister nima popolnoma ničesar proti temu. Ta banova izjava pa je popolnoma neresnična. Ogrski poljedeljski minister odločno zahteva, da morajo absolventi zagrebške gozdarske akademije napraviti končni izpit še v Budimpešti. Radi tega je podpredsednik osječkih centru mašev, dr. Pinterovič zahteval od bana, naj takoj skliče hrvaške delegate na sejo v Zagreb. Ker pa ban tega noče storiti, je spor med banom in centrumaši neizogiben.
Demarche Rusije pri Nemčiji.
Dunaj, 10. maja. *Wiener Allge-meine Zeitung", ki je v diplomatičuih ozirih jako dobro informirana, poroča, da je Rusija v Berlinu napravila z ozirom na marokanske razmere svoj demarche. Demarche vpliva na Nemčijo zelo pomirjevalno in posredovalno. Rusija namreč povdarja svoje dolžnosti kot zaveznica Francije v slu<j čaju konflikta Francije z Nemčijo. Ta korak ruske vlade je vzbudil v nemških diplomatičnih krogih veliko iz-nenadenje. Bojevitost nemške diplomacije je naenkrat ponehala.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice.
Rez. zaklad nad 500.000 kron. Stanje hranilnih vlog 20 milijonov kron. Obrestuje hranilne vloge po čistih 4 V2 °/0 brez odbitka rentnega davka.
LISTEK.
KICHEL ZEVACO:
Most vzdihljajev.
Roman Iz starih Benetck.
— Povedala sem vam.
— In brez dvoma, je zarenčal on, to bi bilo prvikrat: Govorite . . . Vedeti hočem, pa če bi moral poginiti od ljubosumnosti pred vašimi nogami 1 Vi govorite o izdajstvu; koga pa ste
vi	izdali, vi? Njega ali mene? Ljubimca ali soproga? ... Saj ste bili vendar njegova zaročenka, in strah je bil v vašem srcu močnejši od ljubezni! . . ,
Leonora, bleda in trepečoča, se je ob teh besedah vzravnala, kakor da so bili udarci z bičem.
— Da, je mislila s krutim obupom v duši, to je bil moj zločin! Tudi jaz sem ravnala podlo in strahopetno!
— Zapustili ste ga, je nadaljeval Altieri, v trenotku, ko je bil nesrečen. In zakaj? Zato, da ste zagotovili svojemu očetu — torej pravzaprav tudi sebi sami izpolnitev častihlepnih želja! . . . To je prvo izdajstvo in to me nazadnje nič ne briga. Kar pa me briga, je zarjul z gnevom, ki ga ni mogel več premagovati, je to, da izdajate tudi mene. In o tem zahtevam obračun. To je moja pravica. Obtožujem vas. Dokažite svojo nedolžnost, če jo morete, ali priznajte, če si upate!
Pristopil je bil tesno k njci.
Roka se mu je krčevito oklepala	bodala.
Leonora je razumela, da je trenotek njene smrti prišel. V misli, kratki kakor blisk, si je dejala,	da	je boljše	tako:	bo	vsaj
z enim mahom vse končano; a misel	na	Rolanda,	zaprtega	tam
gori v njeni sobi, in grozno vprašanje, kaj se bo zgodilo z njim, jo je navdahnilo z drugo voljo. Hotela je živeti, ako ne dalje, vsaj še nekaj ur. In odgovorila je:
— Altieri, motite se."Ne bom se podvračala vaši sodbi.
— Kaj hočete reči? je zajeljal on.
— Pravim vam to-le: ako me jutri zjutraj ne bodo videli, bo zanesljiv prijatelj vrgel v ovadbeno skrinjo dokaz, da se je
generalni kapitan zarotil s svojimi častniki proti dožu in Svetu Desetorice. Zabodite me zdaj, če vas še mika!
Dvignjeno bodalo je padlo Altieriju iz roke.
Soprog Leonore je odskočil nazaj ter se zgrudil v naslanjač, kakor da je treščilo vanj . . . Takoj nato pa je planil proti vratom ter se z dolgim pogledom ozrl po vrtu.
Nikogar! Samo noč in molčanje.
Ko se je vrnil, je drhtel po vsem životu; s pogledom nepopisne grozne se je ozrl na Leonoro, ki je stala pred njim, brezčutna in nepremična, kakor da njega ni tu. Ta mož, ki je bil par hipov prej še brezumen od ljubezni in ljubosumnosti, se je zdaj na tihem vpraševal, kako je neki mogel misliti na take reči. Leonora mu je bila mahoma postala tujka. Zdaj je videl v njej le še žensko, ki je poznala njegovo skrivnost.
In takšno skrivnost! Skrivnost veleizdaje, ki ga je mogla v par urah spraviti na šafot!
Stopil je k njej ter jo vprašal čisto tiho, z nekako ponižnostjo:
— Kako veste to?
— Kaj vas briga. Naj vam zadošča, da vem. Že dve leti sledim razvoju vaše zarote korak za korakom. Nisem [vam branila, ker mi je vseeno, ali je Foskari dož ali ne. Toda če pretite vi meni, pretim tudi jaz vam. Če boste uveljavljali pravice, ki jih ne priznavam, vas uničim. Zdaj pa poslušajte, kar sem vam hotela reči. Zaradi mene, ne zaradi vas, zgolj zaradi čistosti mojega neomadeževanega imena, naj se nič ne izpremeni v najinem zunanjem življenju. Toda nikdar naj se ne čuje beseda o čuv-stvih, ki bi vas utegnila razburiti. Jaz ne maram, sploh ne maram vedeti, kaj vi mislite o izvestnih stvareh. Ali ste s tem zadovoljni?
— Da, je dahnil Altieri.
— Odidite torej, kakor je odšel moj oče.
Altieri je odšel, upiraje oči v to žensko, ki je držala v svoji šibki roki vso usodo njegovega življenja.
Ko se je Leonora videla samo, je globoko zavzdihnila,
Čutila je, da se mora zgruditi. Onemoglost jo je premagovala; zmanjkovalo ji je moči. Toda saj še ni bilo vse končano 1 Vzravnala se je, zbrala svoje poslednje sile ter šla v prvo nadstropje. Odprla je vrata in dejala preprosto:
— Roland, svoboden si.
Roland jo je željno pogledal.
Le malo se je bila izpremenila.
Njena lepota je bila le nekako zrelejša in popolnejša.
Stala je po koncu, s plamenico v roki, oči povešene, tako odrevenela, da bi bil človek mislil na mrtev kip.
Celo valovje raznih misli je zavrvelo v Rolandovi glavi.
Ta ženska, ki jo je on oboževal in ki je stala pred njim tako brezčutno, ta ženska, ki je čakal samo besede iz njenih ust, pa bi se bil vrgel pred njo na kolena — ta ženska se mu je izneverila in ga zapustila.
Ko so ga vrgli v najglobljo temnico, takrat, ko bi ji bila morala njuna ljubezen biti sveta, takrat se je darovala drugemu !
Kaj ji naj poreče?
Kakšne besede bi mogle izraziti njegov obup.
A sploh — čemu bi govoril! ... Ali ji hoče očitati? , . . Ponižati se pred njo s srditim kričanjem, z ječanjem ranjenega srca? Tako, da bi jojjmučil? Njol Njo, ki bi jo hotel še v tem trenotku osrečiti na vekomaj, tudi za ceno svojega lastnega večnega pogubljenja 1
Ne! Niti ena beseda ni mogla biti izpregovorjena o preteklosti !
Tako kamenito, tako brezčutno, kakor je ona stala pred njim, je šel mimo nje, naklonil se, povesil glavo ter izpregovoril z navidezno mirnim glasom:
— Z Bogom, Leonora! . . .
Počasi je šel v vežo, prestopil prag ter izginil v temi, ki je vladala na vrtu.
Leonora potrta in polna brezkončne žalosti, je šla počasi za njim in ostavila hišo, ne da bi se spomnila, da je treba ugasniti plamenico in zapreti vrata. Komaj se je privlekla do Altierijeve palače in stopila tamkaj v kabinet, kjer je imela zvezano lmperijo.
Prerezala je njene vezi ter ji dejala kratko:
— Idite!
Imperija je pogledala Leonoro z dolgim pogledom, polnim grožnje, ter odšla, ne da bi črhnila besedo.	(Dalje.)
Vznemirjena Evropa.
V zadnjem času so se odnošaji med posameznimi državami v Evropi, posebno med velikimi silami, dosti lepo uredili in že se je mislilo, da nam je mir — oboroženi mir, seveda
—	za dogledno vrsto let osiguran.
Pojenjala je, v prvi vrsti, stara napetost med Francijo in Nemčijo, ki datira od onega dneva, ko so bili Francozi od Nemcev strahovito poraženi pri Sedanu, kar je imelo za posledico, da se je Nemčija polastila lepih provinc Elsasa in Lotaringije. Francozi so zelo ponosen narod, pa niso mogli pozabiti tega poraza in ga nikdar niti pozabili ne bodo, ali v zadnjem času so nastali vendar vsaj na zunaj dosti dobri odnošaji med obema sovražnima narodoma, oziroma med Francijo in Nemčijo kot državama.
Tudi med Anglijo in Nemčijo so se razmere vsaj zboljšale in končno se je Nemčija približala tudi Rusiji. S kratka, Nemčija, ki stoji danes na vrhuncu svoje moči, ugleda in vpliva, je vsaj ublažila vsa ona velika na-sprotstva, ki obstojijo med njo z ene in Francijo, Rusijo ter Anglijo z druge strani in za to se je mislilo, da ni za mir v Evropi vsaj za dogleden čas nobene resne nevarnosti.
Sedaj pa žuga konflikt, ki bi mogel biti — ako pride do njega — od nedoglednih posledic za celo Evropo. Danes je vsa Evropa vznemirjena, ker prihaja staro nasprotstvo med Francijo in Nemčijo na dan in ako pride do resnega konflikta med tema dvema rivaloma, bo angažirana v tem konfliktu cela Evropa.
Stvar je resna. Francozi imajo v severo-zapadni Afriki, v Maroku, svoje posebne trgovske in politične interese in ker imajo tam posebne interese Francozi, mislijo Nemci, da jih morajo imeti tudi oni in zato zasledujejo z veliko pozornostjo in — ljubosumnostjo vsak korak Francozov v Maroku. Radi tega je prišlo pred par leti že skoraj do oboroženega konflikta med Francijo in Nemčijo in drugim velikim silam se je komaj posrečilo najti na konferenci v Algesirasu formulo, ki je zadovoljila Francijo in Nemčijo.
S tem je bil konflikt radi Maroka sicer odgoden, nikakor pa ne definitivno odstranjen, kar dokazujejo ravno sedanji dogodki in nevarna napetost, ki je nastala radi Maroka med Nemčijo in Francijo.
V Maroku vladajo kaj čudne razmere. Vstaje so na dnevnem redu in sultan se mora nepretrgoma bojevati z upornimi plemeni, ki jih vodijo razni resni in neresni pretendenti. Francija hoče pa imeti v Maroku urejene razmere in za to je poslala tudi sedaj sultanu na pomoč več svojih vojnih ekspedicij, ki marširajo od alžirske meje in od atlantskega oceana proti glavnemu mestu Fezu, da oslobode sultana, ki se nahaja v svoji prestolnici obkoljen od upornih plemen, ki jih ne more ukrotiti, ker nima na razpolago niti dosti vojaštva, niti stre-ljiva in tudi — denarja ne.
Nemcem pa to ni prav, oni pravijo, da položaj v Maroku ni tako resen kakor ga slikajo Francozi in da ni nobenega pravega povoda za francosko vojno intervencijo; nemško časopisje hujska od dneva do dneva bolj proti Franciji, francoski listi pa tudi ne molčijo in tako se dela sovražno razpoloženje v francoski in nemški javnosti.
Nemčija je močna, zelo močna, ali vendar ji celo dunajska »Neue Freie Presse* odločno odsvetuje vsak nepremišljen korak. Trozveza sicer še vedno obstoji, ali odločno bi stala v slučaju resnega konflikta na strani Nemčije samo Avstro-Ogrska, katere državniki so še vedno toliko neprevidni, da jo za vsako ceno in vsako eventualnost vežejo z Nemčijo, ki nikjer nima prijateljev, pač pa ima v Francozih, Angležih in Rusih hude so-
vražnike. Na Italijo Nemčija ne bi smela računati, ker ta se nahaja še vedno v zvezi z njo in Avstro-Ogrsko samo formalno, kar je tudf popolnoma umljivo, ker zveza Italije z Avstro-Ogrsko in Nemčijo je ravno tako nenaravna, kakor bi bila zveza Francije
—	z Nemčijo.
Splošni položaj Nemčije v slučaju konflikta s Francijo torej ne bi bil posebno ugoden, ker bi imela na svoji strani samo Avstro-Ogrsko med tem, ko bi imela proti sebi močno francosko-angležko-rusko zvezo, torej moč, ki je samo s pomočjo Avstro-Ogrske naj-brže ne bi mogla premagati.
Tega mnenja je tudi dunajska »Neue Freie Presse“, ki gotovo ni sovražnica Nemčije, ki pa je toliko pametna, da sprevidi resnico, ki je ta-le : Nemčija je zelo močna, njena armada je zelo dobra, ali njeni združeni sovražniki so še močnejši in za to bi bila od Nemčije vsaka avantura neodpustljiva lahkomiselnost ki bi jo morala drago, zelo drago, plačati.
Upajmo, da Nemčija sama sprevidi, da je tudi za njo najbolje, ako ne izziva nobenih konfliktov. Kaj je Maroko za njo in kake svoje posebne interese bi mogla ona v njem zasledovati ? Naj pusti Francoze, maroškega sultana in njegove uporne podanike pri miru. Francija mora polagati veliko važnost na to, kake razmere vladajo v Maroku že radi tega, ker meji Maroko na njeno kolonijo Alžir in za to ji nihče ne more zameriti, ako hoče napraviti v svojem sosedstvu mir.
Iz slovenskih krajev.
Iz Žirov. Vaš list je že enkrat poročal o znanem Gostinčarjevem shodu v našem kraju. Poročam Vam radi tega samo še nekatere podrobnosti. Bivši državni poslanec Gostinčar, ali Kako mu pri nas pravijo Metla, je računal s tem, da pride na dan Sv. Flori jana v Žire mnogo backov skupaj, katere se lahko farba kakor se hoče. Toda zgodilo se je nekaj drugega. Žirovski napredni volilci niso tako neumni, da bi hodili poslušat Gostinčar-jeve laži in so ostali raje doma. Klerikalce pa je zadela še druga nesreča. Shod je bil na licu mesta, na Le-dinci prepovedan. Kaj storiti sedaj. Kaplan Vrhovec si je takoj zmislil zvijačo in se je javno zlagal, da se shod ne vrši samo radi tega. ker je bilo zjutraj slabo vreme. Ob času razglasitve te žalostne novice je pa sijalo ter pripekalo solnce. Ako božji namestnik v cerkvi laže, mu mi povemo lahko resnico. Shod je bil prepovedan radi tega, ker ni bil ne samo pravočasno, ampak popolnoma nič naznanjen. Nazaj grede iz Ledince pravi Metla proti Vrhovcu: „Ako bi glavar za vse tako hitro skrbel, kakor je za to, bi bilo boljše za kmeta*. Žalostno spričevalo si je dal v Žireh mož, ki kuje postave, sam pa o njih ničesar ne ve. Vso svojo sposobnost pa je Gostinčar pokazal pozneje na shodu v Čukariji, kjer je zbral svoje backe. Saj še popolnoma navadnemu kmetu ni mogel odgovarjati. Ni se Vrhovec smejal zastonj za njegovim hrbtom. Res srečna stranka, ki ima take može za poslance. Živel bog Pobasaj. A mi Žirovci ne bomo nikdar volili Gostinčarja. Adijo Metla.
Z Bleda. Kaj je z regola-c i j o Bleda? Piše se nam : Tri leta skoro je že tega, kar je pogorela vas Grad na Bledu. Takrat se je prepovedalo vsako zidanje novih hiš, češ, da se bo napravil za Grad nov regulacijski načrt in je treba torej i zidanjem čakati. Regulacijski načrt se je res sestavil in odobril, a o regulaciji še vedno ne duha ne sluha. Največ krivde na tem ima občinski odbor na Bledu, ki je kar naenkrat sklenil, da v regulacijske namene neče ničesar prispevati. Za napravo trotoarjev in
drugih stvari, ki bi čisto lahko počakale, ima denarja dovolj, za prepotrebno regulacijo pa ga ni. Pa ne, da bi igrali tu svojo vlogo kaki politični momenti, kajti Grad je po večini napreden, ima »Sokola* itd... S tem vednim zavlačevanjem regulacije ima Grad prav občutno škodo, kajti onih podrtij se tujci že oddaleč izogibljejo. Kakn dolgo bo še to nevzdržljivo stanje v Gradu trpelo ? Zahtevamo, da se vendar že enkrat začne pri nas z regulacijo. Gotovo se bodo našla sredstva, da se občinski odbor prisili, da k regulaciji primerno prispeva. Pa še nekaj: Kar se je v Gradu po požaru prezidalo in sezidalo, je po veliki večini tako neokusno, da naravnost žali oko. Človeku se zdi, da je v kakem prav zanikernem in beraškem predmestju kakega velikega mesta, ne pa v najlepšem kraju naše dežele. Ko se bo torej razrešilo vprašanje regulacije, naj se gleda tudi vsaj nekoliko na zunanjosti hiš in naj se nove hiše vsaj kolikor mogoče prilagodijo gorenjskemu slogu. Rešite, kar se da še rešiti, kar je pa že skaženega vsaj kolikor se da popravite I Na Bledu se začenja sezona. Pa o kaki reklami ni ne duha ne sluha. O vsakem zakotnem pokopališču se po svetovnih listih več piše nego o Bledu. Pa se že človek čudi, da število letoviščarjev na Bledu ne narašča tako, kakor bi lahko ob primerni reklami.
Slovanski jug.
Hrv.-srbski akademiki proti drju. Košutlču. Znanega preiskovalnega sodnika v zagrebškem veleizdajniškem procesu dr. Mirka Košutiča je svoje-časno kot plačilo za njegove lumparije Rauch imenoval zagrebškim vseuči-liškim profesorjem. Toda od tega časa je bil vedno na dopustu, ker se je bal demonstracij študentov, ki so ga pregnali pri prvem predavanju iz dvorane. Sedaj je zopet naznanil svoja predavanja. Ko so pa zvedeli o tem zagrebški napredni hrv. in srbski akademiki, so takoj sklicali zborovanje na katerem so zavzeli zelo ostro stališče proti drju Košutiču. Razni govorniki so se spominjali sramotne vloge, katero je igral dr. Košutič v protisrbski veleiz-dajniški gonji, dalje njegovih pisem prof. Masaryku, v katerih je napadal prof. Masaryka kot zadnjo barabo, zlasti pa je razburjalo akad. mladino Ko-šutičeva najnovejša afera z dr. Hinko-vičem. Kakor je namreč že znano, je dr. Hinkovič napisal te dni članek, v katerem je dokazoval, da je dr. Košutič v nekem procesu proti Hinkoviču kot priča krivo prisegel. Na podlagi tega članka je bila uvedena proti dru. Košutiču preiskava, ki vzbuja splošno pozornost. Ko so zbrali govorniki vsa ta sramotna fakta proti drju Košutiču, je sklenila mladina enoglasno da je človek takih moralnih kvalitet za profesorja na najvišjem učnem zavodu nesposoben. In da hrv. in srbska omla-dina daje tudi javen izraz temu svojemu naziranju, hoče vporabiti vsa sredstva, ki jej stojijo na razpolago. Ta e-nergičen korak je imel takoj posledice, ki so se pričakovale. Prihodnjega dne je objavil dr. Košutič na črni tabli v vseučilišču, da »odgaja svoja predavanja na nedoločen čas.* Najbr-že bo ta »nedoločen čas* — za vselej.
Volilna borba v Dalmaciji. Kakor je bilo pričakovati, sta se obe hrv. napredni stranki sporazumeli s srbsko in bodo šle vse tri kot protiklerikalni blok ob priliki prihodnjih državnozborskih volitev v boj proti Šušteršičevi podružnici v Dalmaciji, hrv. klerikalno-pravaški stranki. Na predvčerajšnji konferenci v Splitu se je sklenila volilna kooperacija, ki se glasi tako-le: »Hrv. stranka* bo volila v kninskem in boko kotorskem okraju kandidate srbske nar. stranke in v Splitu kandidata »hrv. napredne stranke*, drja Josipa Smodlako. V vseh ostalih okrajih
MALI LISTEK. Kralj Edip.
(K Reinhardtov! uprizoritvi v dunajskem eir-kusu Busch.)
Kdor je kedaj gledal starogrške drame na modernem odru, moral je, ako se je vglobil v tekst in štil predstavljanja, opaziti neko pomanjkljivost, ki je gotovo nudila enoten vtis predstave, akoravno je bila ista igralsko na vrhuncu razumevanja klasičnega štila. Opazil je gotovo neko včasi celo nelogično razporedbo posameznih nastopov, opazil je gotovo med posameznimi nastopi neko vrzel, ki je ni mogla izpopolniti še tako dovršena režija zborov. Moderni režiserji so poskusili na vse načine, da bi prilagodili klasično grško dramo modernemu odru, a vsi poskusi, dasi so se deloma posrečili in bili izvedeni v kolikor mogoče klasičnem Štilu, niso imeli trajnega uspeha; grška klasična drama pisana in rojena v areni starogrškega gledališča se ni mogla udomačiti na modernem odru, ki ji ni mogel nuditi
možnosti do enotnega in celotnega razvitka. Moderni oder ni mogel nadomestiti grške arene, moderni oder ni mogel nadomestiti starogrške scene.
Šele v Maksu Reinhardtu se je našel umetnik, ki je odkril lepoto in moč starogrške drame našemu stoletju. Duhovit igralec in genijalen režiser je Reinhardt sezidal stavbo starogrške tragedije, ki se dviga pred gledalcem kakor veličastna stavba človeškega življenja in življenske tragedije. Reinhardt je uvidel, da je grška drama kakor eksotična roža, ki ne more uspevati presajena na tuja tla, uvidel je, da more uživeti duha velikih grških dramatikov le na onih tleh, kjer so bila rojena njih dela. Ker pa moderna scena ne more nikakor zadoščati starogrški, je Reinhardt prišel na idejo uprizoriti eno največjih Sofokiejevih tragedij na pravih grških tleh v areni. In ta prvi poskus se mu je sijajno posrečil. Po velikanskih uspehih v Berlinu prišel je s svojim ensemblom tudi na Dunaj, kjer je priredil v praterskem poslopju cirkusa Busch nekaj predstav starogrške drame Sofokla »Kralja Edipa*.
Ko sem stopil v prostrani prostor
cirkusa, kjer se čuje navadno vihranje konj, pok bičev, smeh in klofute klovnov, obstal sem in se zamislil na starogrško gledališče . . , visoko naokoli se dvigajo sedeži, a nad nami se razpenja čisto grško nebo . . . ma-neža je bila prazna, le pred mano v ozadju se je dvigal mogočni tebanski grad kralja Edipa. Neka tajinstvena poltema se je razširjala naokoli, le grad so obsevali svetlobni Žarki.
Reinhardt je po dolgih študijah v starogrškem gledališču ustvaril nekaj, kar je omogočilo predstavo starogrške drame v klasičnem štilu. Pred igralcem se odigra ena največjih tragedij, kakor vsakdanja scena na ulici, ko človek nehote zaide v vrvenje razburjene množice in Čuti ter Živi s posameznimi osebami . . .
Nekaj nepopisno veličastnega je začetek predstave. Iz daljave se začuje lahno Šumenje, kakor kadar lahen vetrič zamaje vrhove dreves, kdor posluša ta šum bi ne spoznal v njem človeških glasov, tako harmonično in ubrano udarja na uho; a vedno bolj in bolj se približuje, iz vetriča nastane veter, ki buči in narašča v divji vihar, iz nepopisnega hrupa razločiš posa-
pa bosta »hrv. napredna* in »srbska nar. stranka* glasovala za kandidate »hrv. stranke*. Obenem so razglašene tudi že kandidature. V Dubrovniku kandidira Biankini, na otokih dr. Tre-sič-Pavičič, v Sinju dr. Masovčič in v Trogiru dr. lvčevlč. Ostale kandidature »hrv, stranke* se razglase pozneje. »Srbska stranka* kandidira v Boki-Kotorski drja Božidara Vukotiča in v Kninu drja Dušana Baljaka. Agitacija od strani omenjenih strank, kakor tudi od strani klerikalcev je zelo burna.
Stlpa Radič — nagrajen. Veliko smo že svoječasno pisali o tem, da je podpiral današnjo madžaronsko politiko bana Tomašiča tudi vodja hrv. kmečke stranke, glasoviti »česarevac* Stipa Radič z ostalimi 8 poslanci njegove stranke. Sploh je Stipa Radič v zadnjem zasedanju hrv. sabora Tomašiča neprestano vlačil iz blata in z najsramotnejšimi sredstvi napadal in denunciral hrv.-srbsko koalicijo. Radič je pomagal Tomašiču izvoliti predsed-ništvo sabora in, kar je najhujše, novo munkačko delegacijo za skupno ogr-sko-hrvaško zbornico v Budimpešti. Tomašič se mu sedaj za hlapčevsko in protinarodno dejanje krasno zahvaljuje. Pred kratkem je imel Radič shod v bošnjačkem okraju in prišel z okrajnim glavarjem Sokoličem v tako hud konflikt, da ga je hotel ta aretirati. Ker se je pa Radič skliceval na poslansko imuniteto, ga je okrajni glavar pustil. Toda predvčerajšnjim pride zagrebška policija naenkrat v stanovanje Stipe Radiča z namenom, da ga aretira na podlagi obtožbe osječkega sodišča in sicer radi hujskanja. Radič se ni hotel pokoriti niti zagrebški policiji, ker mora po zakonu vsaki obtoženi biti zaslišan, predno ga aretirajo. Boljše nagrade za svojo hlapčevsko politiko ni si mogel Stipe Radič priskrbeti. Ironija obstoji samo v tem, da jo je sprejel baš od gospodarja, kateremu je služil tako verno.
Splošni pregled.
Statistika dunajskega prebivalstva po ljudskem štetju z dne 31. dec. 1910. je zelo zanimiva. Praška »Union* prinaša o tem zanimiv članek: Dunajski magistrat je namreč štel tako, da je prišel do sledečih rezultatov : Vsega prebivalstva je en milijon 834.370 (337.088 več, nego leta 1900). Od teh je: 1,726.955 Nemcev (341.000 od leta 1900) 98.461 Čehov (—4513 od leta 1900) 4726 Poljakov (— 380) 1432 Malorusov (— 627, 1118 Slovencev (— 211) 377 Srbov in Hrvatov (— 106) 973 Italijanov (— 395) 123 Rumunov (— 49) 205 Mažarov (— 45). Na Dunaju so kakor povsod šteli po občevalnem jeziku. Ie na ta način je bilo mogoče priti do teh številk, kajti v resnici je na Dunaju 300.000 Čehov in je njihovo število zrastlo ne padlo. Značilno je tudi, da so poleg par Italijanov samo Slovenci, ki so v zadnjem desetletju padli za 211. Vkljub temu je število 1118 na videz veliko v resnjci pa najbrže prenizko. Ker je število Čehov in Slovencev — računjeno po občevalnem jeziku — padlo, je mogoče le troje: da se manj priseljujejo na Dunaj, da se manj množe ali da se potujčujejo. Ker prvo dvoje ni resnično, mora biti tretje; tako slovanski element množi nemško prebivalstvo, ker se šteje ljudi po občevalnem jeziku.
Velika narodna bolgarska skupščina je sklicana na 22. junija.
Hakatlstl so zopet na delu. Njih organ »Osten* prinaša statistične dokaze, da je v zadnjem letu prešlo 90.000 johov nemške zemlje v poljske roke. Na ta način hočejo vlado prepričati, kako potrebno je njih delo in posebno razlaščevalni zakon.
Papež je dovolil nemški duhovščini dveletni dispenz od določil v en-cikliki »Tacendo apostolo*, ki prepo-
veduje duhovščini delo pri denarnih zavodih.
Diaz je podal izjavo, da odstopi, kakor hitro se sklene mir.
DNEVNE VESTI.
— Občinske volitve po deželi se prično. Kakor se nam iz Borovnice poroča, se vrše tam že 22. t. m. občinske volitve, prve po novem volilnem redu. Klerikalci, med njimi župnik in slavnoznani referent za deželno gledališče, Kobi, sta že celi mesec pridno na delu. Če se pomisli, koliko ljudi je odvisnih posebno od Kobija, kot lesnega trgovca, in če se uvažuje s kakšnimi sredstvi so Kobijevi prijatelji v Ljubljani sleparili pri ljubljanskih volitvah, si lahko predstavljamo, koliko volilcev bo pri nas, ki bodo res iz svoje proste volje volili. Največ splet-karij se kuje proti narodno zavednemu lastniku kolodvorske restavracije gosp. Drašlerju. Ta le za obče koristi občine vneti mož jim je za te volitve poseben trn v peti. Čast vseh narodno zavednih mož in tudi vseh onih volilcev, ki so jim mar le splošne občinske koristi, zahteva, da se pripravijo na boj. Borovnica ne sme več ostati gnezdo Čukov in Sov!
— „Slovenec* in slovensko gledališče. »Slovenec* je reagiral na »Narodovo* bombo o gledališču seveda z ljutim napadom na g. ravnatelja Govekarja. Informirali smo se pa, da ni g. Govekar s tisto notico v prav ni-kašni zvezi ali dotiki, zato je »Slovenčev* napad popolnoma neopravičen.
V	stvari sami smo informirani mnogo bolje ko »Slovenec*, ki se za gledališče briga le takrat, kadar ga more napasti. Ravnateljstvo slovenskega gledališča je delovalo vedno le pod nadzorstvom intendence, in v tej je bil odobren vsak korak in ukrep ravnateljstva. Uspeh tega ravnateljstva je tak, da se pod njim ni napravilo nič novega dolga ter da se je s subvencijo izhajalo. Sicer pa je bila tista »Narodova* notica prenagljena, in je danes položaj že pojasnjen.
Naše gledališče. V torek zvečer smo čitali, da je naše gledališče v nevarnosti in da bržkone bodoče gledališke sezone sploh ne bo. Vzrok: »klerikalci* 1 Mi pa mislimo, da se take prenagljene vesti ne bi smele pošiljati v svet, ker nam delajo sramoto in škodo. Enake vesti krožijo vsako poletje, lani pa so krožile celo že meseca marca in iznova meseca septembra. A sezono smo imeli še vedno. Take vesti spravljajo Ljubljano v naj-gršo luč, begajo igralce ter onemogočajo vsak nov angažma. Saj že nihče ne bo hotel več priti k nam, ako se straši ljudi vsak hip s takimi grožnjami. Lani je več bivših članov odšlo drugam, ker so verjeli časopisnim poročilom, da našega gledališča ne bo več. A letos se more zgoditi isto. V takih razmerah se naše gledališče seveda ne more razvijati ter je ves napor bob v steno. Smeje pa se nam tista pest Nemcev, ki otvori letos v Ljubljani svoje novo gledališče. Vsi slovanski listi prineso to nesrečno vest o propadu edinega slovenskega gledališča ter bodo imeli vsi Slovani čudne pojme o naši slovenski kulturni in gospodarski sili. Niti klerikalci ne morejo trpeti, da bi se o Ljubljani mislilo toli slabo in tudi v interesu klerikalcev je, da se gledališče vzdrži. Saj daje gledališče Ljubljani velik dobiček; obrtniki, trgovci, hišni gospodarji i. dr. imajo veliko korist od gledališča. Samo igralci in pevci dajo Ljubljani ves svoj zaslužek. A ko iko daje zaslužka mestu zavod! Koliko
tujcev z dežele prihaja k predstavam v Ljubljano ter pušča tukaj svoj denar! In koliko slovenskih družin živi vse leto le od našega gledališča! Nad 50 slovenskih igralk, igralcev, pevk in pevcev, solistov in zboristov, delavcev in slug dobiva svoj kruh pri sloven-
mezne klice človeškega glasu, ki done tako obupno in blazno, kakor da čujes klicati na pomoč utopljenega sredi razburkanega valovja . . • in ves ta šum se spremeni v divji orkan, v teh glasovih čuješ šum viharja, burkanje vala, grom, jok, vzdihe, proklinjanja . . . Vedno bolj sc približuje ta vihar, dokler se naenkrat od vseh strani iz vseh izhodov kraljeve palače ne vlije na oder množica ljudi in šele takrat vidiš, da je bil ves ta orkan le jek ljudskih glasov, ki se strnejo v enem samem vsklicu: Edip! Edip!
Nekaj čudovitega je ta nastop Reinhardtovega zbora! Toliko sto in sto oseb, a vsak tvori zase na prvi pogled neizogiben člen v ti verigi, zdi se ti, da bi bil celoten utis popolnoma pokvarjen, ako bi manjkala iz vsega tega zbora le ena oseba. Že ta prvi nastop te uveri, da gledaš delo umetnika, ki se je v režiji genijalnega umetnika-režiserja pokazalo po tolikih stoletjih šele danes v vsi svoji veličastnosti. Kretnje Reinhartovega zbora so proračunane na vsak najmanji korak, vsaka gesta roke, vsak vsklik je tako umerjen, da se mora človek čuditi moči, energiji in razumevanju
režiserja, ki je znal iz te ljudske mase ustvariti tako popolno in umetniško celoto.
Vlogo kralja Edipa je igral Moissi, videl sem v klasičnih igrah že celo vrsto največjih umetnikov, gledal sem Novellia, Zacconia, videl sem Kainza, Sonnenthala, Dernienta, a nisem g® videl, ki bi se mogel tako uživeti v klasični štil prednašanja, govora, kretnje, kakor je storil to Moissi, oni J vtelesil v sebi in svoji igr* lak° tak0 sliko nesrečnega kralja, a to : malenkostnimi sredsvi in Prl£, vei(a t’
SS&rs
^ «Kndi v gledalcu strah m so-SjeC njegov Edip je kreacija starega Sega protagonista, ki ni razpolagal 7 nikakiml zunanjimi sredstvi, ki je * el vplivati na grško publiko le z naravnim prednašanjein Soklejevih verzov in razumevanjem tragične usode nesrečnega tobanskega kralja.
(Koncc.)
skem gledališču, a večina izmed teh ima rodbino. Klerikalci vse to vedo in sami tudi ne morejo dati svojega kruha tem rojakom. Zato pa se mora naše gledališče vzdržati in lahko se bo vzdržalo, ako store merodajni faktorji res svojo dolžnost. Čast in korist Ljubljančanov brez razločka zahteva, da se že končno definitivno reši gledališko vprašanje in da se zavzame zanje ves slovenski narod.
— f Pavel Smrekar. Dne 7. t. m. je v Kranju mirno v Gospodu zaspal po dolgem bolehanju g. jurist Pavel Smrekar, brat znanega slovenskega akademičnega slikarja in karikaturista Hinka Smrekarja. Dosegel je šele dobo 21 let. Dne 9. t. m. pa so ga spremljali k zadnjemu počitku na kranjsko pokopališče. Pog.eba so se udeležili skoro vsi učenci cesarja Fran Jožefa gimnazije, da se poslove od bivšega tovariša, tako tudi nekateri profesorji z ravnateljem Ignacijem Fajdigom, da izkažejo zadnjo čast marljivemu svojemu gojencu. Pokojniku je bilo v delež slabotno telesce, v katerem pa je gospodovala krepka volja združena z naravnim humorjem; ta pa mu je pomagala preko vsega trpljenja in pomanjkanja, s katerimi je bil v bogati meri obdarovan bolehavi, v najskrom-nejših razmerah živeči mladenič. Z jekleno marljivostjo in nenavadno vztrajnostjo je izpolnjeval svoje šolske dolžnosti in napravil pred letom maturo z dobrim uspehom. Bila je to trnjeva pot in pogosto je moral vsled bolehnosti prekiniti učenje nadarjeni, zlasti za risanje vneti dijak. V zadnjem času si je privarčeval malo vsotico, pa je nameraval iti v Prago, študirati pravoslovje in kolikor mogoče hitro dovršiti nauke, da si pribori kako službo, vzame k sebi iskreno ljubljeno mater in si ž njo uredi udobnejše življenje. Tu pa je pristopil k njemu v cvetoči pomladi smrtni angelj pa ga je popeljal sredi iz njegovih lepih sanj v jasne višave onostranskega življenja, kjer ni trpljenja ni pomanjkanja, kjer .sprostenim bo vseh težav telesa se srečnim izpolnila volja vsaka.*
— Izvirni mrtvaški list. Gospod Hinko Smrekar, akademični slikar in karikaturist, je napravil za svojega pokojnega brata Pavla, s katerim ga je vezala iskrena bratovska ljubezen,
eno enega kočevskega Slovenca. — Ugajale so nam sosebno od opernega pevca br. Bukšeka in sestre Skrbinškove izvajane točke, ktera dva sta nas s svojima glasoma naravnost očarala. — Na glasovirju je mojstersko dovršil svojo nalogo brat Bizjak, le žal, da mu nismo mogli postreči z boljšim klavirjem. — Komični nastopi in prizori so vzbujali veliko veselja. Nekatere točke so se na zahtevo občinstva ponavljale. Največ aplavza pa je žela zadnja točka: sedmerospev „Oj te ženske". — Pod spretnim vodstvom brata kapelnika Lajovica, kteremu na doseženem uspehu tem potom časti-tamo — je vmes ves čas izborno igral salonski orkester Sokola I. — Vsem br. sodelovalcem bodi izrečena najiskrenejša zahvala, ter Vam kličemo na skorajšnje svidenje 1 Na zdar!
Kranjska deželna vinarska zadruga4' v Ljubljani priredi danes v četrtek javno pokušnjo pristnih kranjskih vin. Več v današnjem inseratu.
— Moravško pevsko društvo napravi v nedeljo dne 14. t. m. izlet na Vače. Pri ti priliki priredi popoludne ob 3. uri igro »V Ljubljano jo dajtno“ v prid telovadnemu opseku »Sokola“ na Vačah. Ker se bodo požrtvovalni Moravčani toliko potrudili ter uprizorili igro brez vsake odškodnine, se nadjamo, da nam tudi drugo okoličansko občinstvo pokaže svojo naklonjenost s tem da se igre vdeleži v prav obilnem številu. Po igri sledi prosta zabava.
Žvepljanje trt. Poleg perono-spore (strupene rose ali paleža) je lansko leto največ škode na grozdju napravila trtna plesnoba. — Proti tej bolezni je treba trte vsako leto in sicer vsaj trikrat, po potrebi pa tudi večkrat, poprašiti (poštupati) s prav fino zmletim žveplom. Prvič žveplamo takrat, ko se pokaže dobro trtni zarod (grozdički). Drugič vsaj še enkrat predno grozdje cvete, oziroma med cvetenjem in tretjič, ko postanejo jagode debele kot grah. — Če se v nekterih letih vkljub temu bolezen pokaže, zlasti na bolj občutljivih sortah (na pr. na muškatelcu, rizlinku itd.) žveplamo še enkrat aii dvakrat, da bolezen ustavimo. Žveplati se mora ob tihem, vročem in solnčnem vremenu. Če vsaj en dan ali dva dni
po žveplanju solnce sije, pripeče se
. xl. ...	,	| žvepleni prah na trti tako, da ga dež
£ S>ra! ! !?■ y 8 ?	J	ne more oprali. Žveplati je treba tako,
LSS1 V	p0l"° vreCo da se žveplo prav na fino raz-
mrtvaških ogrodij, pa se sklanja in
poseza po novi žrtvi, katera se zastonj skuša izviti iz njene koščene roke. Pod sliko pa je napisal: .Mimogrede je pobrala božja dekla hlapca Gospodovega — Pavleta Smrekarja — jurista. — Pogreb bo v torek ob 5. uri. — R. I. P.“ Ta i po sliki i po napisu, ki se glasi kakor narodna pesem, originalni mrtvaški list je visel na vratih hiše, v kateri je ležal pokojnik na mrtvaškem odru. Vzbudil je seveda občo pozornost.
— V Novem mestu manjka drobiža! Da v današnjih časih davkoplačevalec nima drobiža, ko tudi debelega denarja nima, ni prav nič čudno. Bolj čudno pa je, da vladna davkarija v Novem mestu nima drobiža. Skoro vsaki dan se primeri, da pošlje blagajnik iz urada davkoplačevalca v mesto po trgovinah iskat drobiža, da zmenja borih 20 kronski bankovec. Sodimo, da ni samo uradna dolžnost blagajnikova, strankam hitro postreči in imeti zaraditega potrebni drobiž pripravljen-tudi osebna dostojnost zahteva, da uradnik ne prelaga na stranko poslov, ki jih naj opravlja uradni sluga. Ču-
žveplo p
p r š u j e. Samo tako fino žveplanje trte obvaruje pred boleznijo in grozdja ne opali. Treba je imeti toraj dobrih žveplenikov, ki se jih lahko tudi naroči potom c. kr. vinarskega nadzorstva.
Restavracijo v bivšem Katoliškem domu je z današnjim dnem otvorila gospa Ivanka Matjan-ova, Več v oglasu.
Vera in politika.
Prijatelj našega lista nam piše: Pol leta stanujemo v eni in isti mali hišici v enem in istem nadstropju. Jaz s svojo ženo, on z ženo in četvo-rico malih otročičev. Prav dobro smo izhajali drug z drugim — do zadnjih mestnih volitev. Prijazno, skoro prijateljsko smo prej občevali in jaz, ki sem brez otrok, sem kaj rad s pridnimi, vedno čedno in snažno oblečenimi otroci kako besedico pobrbljal. Posebno štiriletni sinček Janček, plavolas, rudečeličen, zgovoren in bistrega duha, se mi je prikupil. Postala sva velika tovariša in meni je to pri-
tako izneveri in me še vrhu tega zaničuje — to me pa res žali in tuži.
Ni mi treba skoro tu opominjati, da moji sosedje — mož in njegova žena — niso imeli kakih gospodarskih ali narodnih teženj v mislih, njim je bila le vera na mislih. — Za ono vero — pa skruniti se pravi to besedo, če se jo porablja glede samo posvetnih stremljenj, katera vladajo med kranjskimi klerikalci, so se tako ogreli, da jim je strast zatopila vse človeške čute do bližnjega, to krivo mišljenje jih je tako izpreobrnilo, da so postali iz civiliziranih, vljudnih ljudi surovci in neotesanci. Celo nepokvarjeno, nedolžno dušo otroka so s to strastjo zastrupili, vzeli so ji blagodejno roso občnega človekoljubja, katero je vsem ljudem prirojeno in vzrastel bo kot verski fanatik pristopen vsaki surovosti in hudobiji — v imenu takozvane .vere“.
To je le mal in poedin slučaj, koliko hujših slučajev pa je v Ljubljani in po celi deželi. Zgodovina nas uči, da so radi ver nastale velike vojne, da so se vršila vsled nje grozovita klanja, da je umrlo na stotisoče svo-bodnomislečihv mučno smrt — vse v imenu vere. Č> to pomislimo, moramo pripoznati, da človeštvo še prvega koraka v pravi kulturi ni storilo. Le v Združenih državah se je prvi korak storil s tem, da je veronauk iz ljudskih šol izločen in da se na univerzah vrši svobodno učenje in da je časnikarstvo brez cenzure. Posledica tega je, da je pravi Amerikan proti vsem drugovernikom liberalen. Le nasproti katolikom je jako previden, k temu pa so ga pripravile izkušnje, katere je imel s politikarji, porotniki in policijskimi organi, kateri so irskega pokolenja. Le-ti so tesno na katoliški verski podlagi združeni ter vporablja-jo najbolj zavržena sredstva (kakor tu pri nas), da bi dosegli svoje mračne in sebične cilje. Vsled tega bi pač tudi v Ameriki kmalo take razmere nastale, kakor so pri nas ; pa jako močno razvito framazonstvo stoji na straži, da se to ne bo nikoli zgodilo.
Meksikanski predsednik Diaz, o katerem naj se misli kar hoče, je bil jako moder in premišljen vladar. To se že vidi iz tega, da je duhovščino zapodil v cerkev ter jej odločil ravno take dohodke, da morejo živeti, če se stradanja navadijo. Izkušnja uči, da so le takrat duhovni, ali bolji verski strokovnjaki ali obrtniki, dobri, če so vedno malo lačni. Potem so krotki, ponižni, njih meso ne gori vedno poželenja po ženskem spolu njih domišljija nima tako močnih perut, da bi se v visoko politiko vzpenjala, oni postanejo pravi nasledniki Krista in njegovih apostolov, kateri so bili tudi več ali manj nepretrgano lačni — kaj bi ne bili, vsaj drugače bi oni kri-stjanstva ne ustanovili!
Lastnik in glavni urednik Milan Plat.
Odgovorni urednik dr. Im Lah.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda 5 Tin. — Za one, ki iščejo službe, i Tin. — Najmanjši znesek 50 fin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zrečer.
Soba in kuhinja se odda takoj. D. Rov-
šek Kolodvorska ulica 35.
273/2-1
Lep hleT za dva konja in šupa se takoj odda. D. Rovsek Kolodvorska ul. 35. 272/—1
KORESPONDENCA.
MajnikoT pozdraT, si Ti rožica iz pod smrečja. Povej kje da prideš. Udani M. Kalar.
Kupujte „JUTR0".
Izvod samo 4 vinarje.
Zahvala.
Za obilne dokaze iskrenega sočutja ob smrti gosp.
Matej Kračmana
učitelja v p.
kakor tudi za častno spremstvo k večnemu počitku izreka ttem potom velecenjenim gg. duhovnikom, dalje gg. pevcem, c. gg. učiteljem in učiteljicam vsem prijateljem in znancem, posebno pa g. nadučitelju Punčuhu za ginljivi govor ob grobu naj toplejšo zahvalo
Rodbina Stritar.
Laška kuhinja
Šelenburgova ulica 7 nasproti glavne pošte. P. n. gostom se priporoča pristno na novo došlo vino Brioni.
Vsak dan razne sveže morske ribe. Danes sardelce, sipe, peresa in mornarski slaniki. (Risotto).
KonjT
epe postave zelo močne rasti in figu-ranten brez napake 16'/2 visok 7 let star, za težko vožnjo in tek, priporočljiv za hotelski omnibus se proda za 920 K pri M. Kern, Poljanska cesta št. 17.
Spretne sobne
slikarje
se takoj sprejme v trajno delo. Kje pove upravništvo .Jutra*.
f
Dr. pl.
Fodransperg
ordinira v Ljubljani, Stari trg
(j
štev. 30.
Otvoritev restavracije.
Vljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem z današnjim dnevom otvorila
restavracijo
v Katoliškem domu,
Turjaški trg štev. 1.
Prostore sem popolnoma na novo moderno uredila. Postregla bom z najboljšim Reininghausovim marčnim pivom in pristno vinsko kapljo. Skrbela bom vedno za dobro gorko in mrzlo kuhinjo. Sprejemajo se tud! naročniki na obed in večerjo. Postrežba točna, cena solidna.
Za obilen obisk se priporoča
IVANKA MATJAN, restavraterka.
Danes, jutri in v soboto popoldne
koncert
v hotelu
„TivoIi“
Kranjska deželna vinarska zadruga v Ljubljani
priredi danes v četrtek 11. maja od 4. ure popoldne do 9. ure zvečer
{javno vinsko pokušnjo
v zadružni pokuševalni kleti pod kavarno „EVROPA“
 — 	■— ■■	na	Dunajski	cesti.	■.
Veliki semenj
Dt» krojaška pomočnika za veliko fino delo, se takoj sprejmeta pri Cassermannu.^ ^
ga prav visoko, kajti mislil sem, da je pravo, iz srca segajoče, katero še ne pozna strupa človeške prevare in hudobije. Pa prišla je volitev.
Prej ta dan je Jančkova mati vprašala, kdo bo zmagal. Rekel sem: brez dvoma narodno-napredna stranka. Žena nato ni rekla ničesar. Njen mož,
Lepa nora hiša poleg farne cerkve z 11 prostori, urejena za trgovino in gostilno, ki se tudi sedaj izvršuje se proda z inventarjem. Pojasnila pri Grobotek-u v Bohinjski Bistrici.
118/5-1
Išče se mula inebloTuna	soba s separatnim uhodom v bližitni cerkve	v Sp. Šiški, če
-	 .	|	mogoče za takoj. Ponudbe je	poslati s ceno
vedno	neumoren	V svojem	rokodelstvu,	vred pod .1911“ poste restante Spod. Šiška,
katerega	ravnodušje	in	mirno vedenje	'	117/3—1
ni .... naj um a v ija u.au.u	V.11-	.	.	t	-..................    -	j-	-	F.,	ŠoStnnj	izvrstno letovišč^ cen? nizke. -
dimo se le potrpežljivosti naših davko- j	^r.aS°:	cen'l	sem	|	Od8ovaria-	(	ePevan0 ru » 1Q7 jq_3
plačevalcev, ki prenašajo take slabe °a T'r“*' manire. In takih neslanih manir ima naš blagajnik veliko. Če so jih v Žužemberku ljudje mirno trpeli, v Novem mestu jih prav gotovo ne bomo
Čisti dobiček jurjevanja
na ljub. gradu šentjakobsko-trnovske moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, z dne 30. aprila t. 1. znaša 250 K 58 h. Da se je dosegel ta lepi uspeh je zasluga sodelujočih velecenjenih gospe in gospodičen, ker so vstrajale vzlic skrajno slabemu vremenu jutra do večera na lici mesta, za ka.r jim izreka podružnični odbor vse Priznanje in najtoplejšo zahvalo.“
~~ Svobodna Misel, katere 5.
?vezek iv. letnika je ravnokar izšel, ima sledečo vsebino: Predgovor —
Krejči: Verstvo iu moderno ideal člo-veka — Sirgo: Moremo li današnjo duhovščino prištevati k inteligenci?
~ A. Mezanovič: Modernistična prisega Dostojevskij: Duhoven in hudič Molek: Noetova barka — Kalejdo-
skop. _ Številka se je radi dveh praz nikov (30. 1.) in radi konfiskacije ne-k°liko zapoznila. Časopis vsem na-Pfednomislečitn toplo priporočamo!
— ..Ribniški Sokol" je imel v soboto 6. t. m. zvečer v Sokolski telovadnici pri .Cenetu* svoj Sokolski yecer, prj katerem je sodeloval iz pri-Jaznosti .koncertno dramat čni odsek ^kola I." iz Ljubljane. Večer se je prav dobro obnesel in privabil tudi Precej hvaležnega občinstva. Udeležba bila vendar lahko večja. Pogrešali smo okoličane, t. j. iz Sodražice, Vel. **as>č, Dolenje vasi. Videli pa srno vse-
sem občudoval, je par dni pred volitvami postal nemiren, in praznično oblečen je večkrat hitrih korakov odšel od doma, drugi so ga obiskali ter živahno in navdušeno ž njim govorili; tudi klic .živio “ se je večkrat slišal skozi zaprta vrata na hodnik. Žena je kuhala veliko gnjat za slavljenje zmage
Ko je v ponedeljek zlato solnce vzhajalo, je našlo Ljubljano še belo, vsak pošten in dober Slovenec pa je v srcu čutil, da bo smel še naprej svobodno dihati in upati, da vse nade in upi slovenskega ljudstva še niso popolnoma propadli.
Ko sem v ponedeljek gospodinji svojega soseda voščil, kakor navadno prijazno .dobro jutro*, je le nejevoljno zamrmrala. Moji ženi se je ravno tako godilo. Od takrat ne občujemo več, ne pogledamo se, mali Janček nas ne sme obiskati, kar se je prej vsak dan po večkrat zgodilo. In še večl Če me zagleda na dvoriščn, se mu nagrbajo ustnice v rudeč kupiček, iz katerega bruhne .pf“. Nisem se v življenju dosti brigal, ko sem spoznal nestanovitnost in prevaro prijateljstva, lahko sem to prebil. Da se mi pa nedolžna, odkrita duša malega otroka
Hiša s proHtornlm dvoriščem, drvarnico in vrtom za eno stavbo blizu kolodvora južne železnice se iz proste roke proda. Poizve se v Jenkovi ulici št. 16.	119/6-1
Pristen brinoTec iz lastne kuharne po 2 K liter se dobi pri J. Jurci na Vrhniki.
62/3-1
razne kuhinjske posode
kakor tudi karlovarškega porcelana, luxusa = in emajlirane posode =====
je na Resljevi cesti št. 12. JUTRO" se prodaja v Ljubljani
po 4 vinarje
Tr riaslecLanjili. toloakamali:
Otročja postelja se proda, cesta štev. 7. pritličje.
Elizabetna
122
Uradnik lesne trgoTlue z dobrimi spričevali, izurjen v nakupovanju gozdov, preje manju in oddaji rezane in tesane robe, gozdne manipulacije in sploh vsega v lesno stroko spadajočega dela, vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, išče službe s 1. junijem evcntuelno tudi poprej. Naslov: Ivan
Modic Pudob p. Stari trg pri Rakeku. 126/3—1
'» *“        " .1 ,
Pritlično gUneranJ« 2 sobi s pritklinatni sc takoj odda. Zg. Šiška štev. 75. ob glavni cesti.	124/3—1
Otročji Toilček že rabljen, bolj za malega otroka se želi kupiti. Ponudbe pod .Voziček* na .Podružnico Jutra* v Spod. Šiški.
125/2-1
Prljmnii, noto opremljena menečna sob* se takoj odda. Poizve se v upravništvu .Jutra*.	120/3—1
Gospleo se sprejme na stanovanjc in v popolno oskrbo, najraje dijakinjo. Kje, pove uprava .Jutra*.	121/3—1
llotelakl h1«k» se sprejme na Sv. Petra
cesti št, 5.	274/3-1
Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
PIchler, Kongresni trg.
Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta.
Sajč Dunajska cesta.
Mrzllkar, Sodna ulica Šubic, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na žel. prel. pri Nar. J domu. Košir, Hišlerjeva ulica.
Stiene, Valvazorjev trg.
Sušnik, Kimska cesta. Ušeničlllk, Židovska uliea. Klelusteln, Jurčičev trg.
Wlslak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg.
Nagodč Mestni trg.
Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva uliea. Bizjak, Zaloška cesta. Itemžgar, Zelena jama.
BIČ, Zaloška cesta.
Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica Zadel, Karlovška cesta. Likar, Glince.
Sterkovlč, Dunajska cest*.
Cognac
Star, pristen destilat dalmatinskega vina je najboljše sredstvo za
slabotne in rekonvalesente.
Dobi se edino pri trvrdki:
BR. NOVAKOVIČ, Ljubljana.
Velika in jako svetla
nemeblovana soba
s posebnim vhodom z ulice ter razgledom na ulico, primerna za pisarno, ali kaj temu sličnega se takoj odda. Vrhovčeva ulica št. 1, več pri hišnici.
Ceneni fotografski aparati!
Popolni 'fotogr. aparati, dajoči zajamčeno dobre slike, s ploščami, papirjem, kemikalijami ki učno knjigo: velikost slik 6X9 cm K 1‘90, 9X12 cm K 3 30, 5-70, 9-70 itd; (poštnina posebej). Eksaktni krasotni aparati in dvojni anastigmati nedosežno poceni. Rabljeni aparati in objektivi znanih tvrdk po zelo zmernih cenah. Glavni ceniki 130 strani debeli in zaznamki priložnostnih nakupov zastonj.
Elfr. Birnbaum,
tovarna lotogr. aparatov, Hirschberg, 327, Češko Tovarniška znamka ,,IKO“.
5?
u
► v
I S
S ..C
m
•5
■s*!
n c. a
S os
S e .
!•!
a
=51-2.
* oj
M
3 z
% t
3.
g
£ 83
Lastna tovarna ur v Svicl.
Hotel ,Ilirija4
V novo urejenih prostorih danes in dalje vsaki dan od 10. ure
koncert
Dunajske Šramel godbe
Za obilen poset se vljudno priporoča
A. Heger, kavarnar.
k
Priznano močna, lahkr/tekoča solidna in neprekosljiva so
KfNTA kolesa.
Najobširnejše jamstvo. Itustrovanl ceniki brezplačno.
K. Camernik
LJUBLJANA, Dunajska c. 9.
Špecial. trgovina s kolesi in posam. deli. ImjohoJ e vanJekoleaT ■;
Najboljše odgovori „ Slovencu “ vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
	
	
	
1 t:	l H
n ti O
MS> C V «0
.m: w ra
<u g tfl 0.0 >
ra 3 .2,
-* 2q JTG
C
° •- N "
ra o - ** c g
,, >n „
—
Pension . ,Vila Celestina* v Opatiji.
ob kralja Karola promenadi
na novo urejene elegantne sobe z balkoni za eno ali več oseb, s hrano, ali tudi brez hrane. Električna razsvetljava ter kopališče v vili. Dobra pitna voda iz Učke. Krasen razgled na morje in okolico, na razpolago je tudi vporaba vrta. Pension se nahaja v lepem mirnem kraju Opatije v bližini morja. Cene nizke! Domača postrežba! Priporoča se
R. JUVAN, Opatija. »Svoji k svojim".
Izd.eloTracn.ie ignrač
Ernest Hoffarth jun., Dunaj VII!.,
Pfeilgtisse 3-4.
Vojaške oprave za otroke:
Infanterijska garnitura
Huzarska	,,
Planin, lovcev ,, Dragonska	,,
Ulanska •	,,
Telesne straže ,, Prekupovald specijainl cenik.
K 4*— >i 5-—
M O* —
„ 5—
„ 5— b*--
Razpošlljatev po povzetju.
obstoječa iz čake, prsnega oklepa, sablje, patronske t&ske, puške v najtinejši javi
, Jutro4 se prodsga v Trstu
po 4 vinarje
T7- ma-slednjiln.
Becher ulica Stadion, Trevisail ulica Fontaua, Pipan, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Carducci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, VojašniČni trg,
11 rast Poštni trg,
Može, ulica Miramar, Ma^oio, ulica Belvedere, Geršina, Rojan, Kaunaclier, Čampo Maraio, Brtina, ss. Martiri,
Er Cigoj« ulica Massimiliana, Rončel}, ulitka S. Mamo.
Ceddnii, ulica dcir Istra, Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sette Fontane, Grainaticopido, ul. Barriera SpOdei*. ulica Barriera, Lavrenčič, VojažniČni trg.. Benusi, Greta,
Kichel, Rojan,
Bajc, ulica Geppa,
LuzattO, ulica Acquedottor Seguhll, ulica Industria, Železnik, Sv. Ivan,
Lug, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere.
Edina velika izbera ™ najnovejših
svilenih, lister in dežnih plaščev za dame - kakor kril in najmodernejših bluz. -
Panama klobuki od 6 K naprej
Velika zaloga oblek za gospode in dečke iz najnovejših chanteclais vzorcev.
»Angleško skladišče oblek'
O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg 5.
Stanovanje
z dvema sobama, kabinetom in drugimi pritiklinami v III. nadstropju se odda za augustov ali novembrov termin na Turjaškem trgu št. 1.
Natančneje se poizve v pisarni Filipa Supančiča, Šubičeva ulica št. 5.
Ljubljanska kreditna banka ¥ Ljubljani
Del. glavnica K 5,000.000	StritflrjeVfl	llliCžl Št. 2.	Rez. fond nad K 610.000
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici
priporoča	žrebanje	gl.	dobitek
promese na	370	zem. kred. srečke I. po 6	K	15.	maja	K	90 000'—
promese na	47„	ogr. hip. srečke po 5 K	15.	maja	K	40'000'—
promese na	ogr.	premijske srečke cele po	16	K, polovica 9 K	15. maja	K 200.000'—
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti 4 V* obrestovanju.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Ves čisti dobiček se razdeljuje zavarovancem ; dosedaj se ga je izplačalo K 2,495 719 —.
„S L A V I J A“
vzajemno zavarovalna banka v Praqi.
Reserve in fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K lOO.SoO.SGO^S. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko - narodno upravo.
■	  Vsa	pojasnilu	daje	:	■■
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici št. 12.
Pisarne so v lastni bančni hiši.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih conah Zavaruje proti tatvini, razbitju ogledal in okenskih plošč.
Škode cenjuje takoj in najkulantncjc. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobičta Izdatno podporo v narodne in občnokoristnc namene.
Ustanovljena leta 1831.
Nnjvečja zavai-ovatnien avstro-opir^lie clriuA »
Ustanovljena leta 1831.
C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicuraziom Generali v Trstu.
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastnem domu.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom. škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vsel mogočih sestavah. — Tekom leta 1910. zavarovalo se je 19.215 oseb za kapital nad 155 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 101*
milijonov kron. Premoženje družbe znaša nad 392 milijonov kron.
<0
n:
w
u
'n
6»
J3
»a*
K/l
C
"33
Jadranska banka filijalka v Ljubljani
vOlca. žtoxr. r7 (nasproti glavni požti).
Vloge na knjižice
z i n
Kupuje in prodaja:
vrednostne papirje, rente, obligacije, »«wtovna pisma, prioritete, delnice, »rečke itd. — Valute in devize. — Predujmi na vrednostne papirje in blago ležeče ▼ javnih akiadiaoih.
Promese k vsem žrebanjem. Outrala v Tratu.
41 o
"iT do dnevu dviga. Rentni davek plačuje banka iz svojoga. Na tekoči in žiro račun po dogovoru. Živahna zveza z Ameriko.
Akredetivi.
Menjalnlrii.
Eskomptuje
menice, devize in fakture — Zavarovanje vrednostnih papirjev proti kurznl izgubi. — Revizija zre anja arečk itd. brezplačno. — Stavbni krediti. — Kenibours-krediti. — Borna naročila.
Lnknso.
Filijalka V Opatiji.
rt>
rt>
3
n
o
a
o
rr
©