H GEOMORFOLOGIJI 
VOGLAJNSKE POKRAJINE IN 
ZGORNJEGA SOTELSKEGA 
D R A G O M E Z E 

TJvod 
V zadnj ih let ih je b i lo pod bo l j a l i man j enotnimi v i d i k i z geo-
inorfološkega gledišča proučeno razen omenjene pokraj ine celotno 
slovensko panonsko obrobje. Rezultat i so b i l i objavl jeni v Geograf-
skem zborniku in Geografskem vestniku (2; 3; 4; 5; 7; 8; 12). To so 
najnovejša raziskovanja, medtem ko je med p rvo vojno proučeval 
nivoje v Slovenskih goricah J. Soleh (15), v novejšem času pa je izšlo 
obsežno delo A . W ink le r j a (17), k i zajema med ostalim tud i slovenski 
a lpski i n predalpski svet ter naše panonsko obrobje. Is t i avtor je 
ob jav i l študi jo o kvar tarnem geoinorfološkem razvoju vzhodnega 
alpskega obrobja (18), kamor je vkl jučeno tud i Pomur je i n del Slo-
venskih goric. Na rob panonskega obrobja je segel tud i I. Rakovec 
(13), ko obravnava morfo loški razvoj posavskih gub, kamor je zajet 
tud i del ozemlja, o katerem je govora v tem sestavku. 
Naša pokra j ina nima enotnega imena. Vsa imena, k i bodo tu 
uporabl jena, so umetna. Zahodni del v celoti bomo po A. Me l i ku (9, 
str. 465) imenovali Voglajnska pokrajina, po reki Voglajni , in vzhodni 
del, prav tako po A. Me l i ku (9, str. 506), Rogaško podolje al i Zgornje 
Sotelsko. 
Obravnavano pokra j ino omejuje na severu tako imenovana do-
načka prelomna cona,1 kamor je tu uvrščeno Bočko pogorje z jugo-
vzhodnim delom Konj iške gore, na jugu ant ik l ina la Rudnice z Zus-
mom in z zahodnim podal jškom, k i je del severnega k r i l a trojanske 
ant ik l inale, na zahodu Spodnja Savinjska dolina in na vzhodu zgornj i 
del Sotle z Macljem. 
Pokrajinske regije 
Obravnavana pokra j ina se vzpne najviše v Bočkem pogorju z 
Bočem (980 m), k i je del znane in obsežne donačke prelomne cone. 
Spada že h Karavankam, zato imenujejo nekateri geologi pogorje, k i 
1 Vsi geološki podatki so vzeti iz razprave Toneta Nosana z naslovom 
»Geologija Voglajnske pokrajine in Zgornjega Sotelskega«, objavljene v tem 
Geografskem zborniku. Petrografske podatke sem povzel po priloženi geo-
loški karti. 
se vleče od Konj iške gore čez Boč in Donačko goro na Macelj , tud i 
karavanški nizi. Južno od donačke prelomne cone spada svet tek-
tonsko in orografsko k alpskemu predgorju. V ve l i k i mer i ga sestav-
l ja jo v vrheh tr iasni apnenci i n dolomit i , k i prehaja jo navzdol v 
permske apnence in dolomite z manjš imi k r p a m i karbonskih kamnin, 
na južnem pobočju pa se v večj i mer i po jav l ja jo še andezitni tu f i . Na 
mnogih mestih prekr iva jo starejše kamnine mlajše in mehkejše oligo-
censke odkladnine, med katere se sem in t j a v r i va jo starejše plast i ; 
v mehkih kamninah so ponekod v pogor ju n iž ja mesta, pr imerna za 
gorske prehode i n redkejšo naselitev. Vzhodno od Boča se š i r i pro-
strani Plešivec (832 m), geološko tektonska sinkl inala, k i jo zapol-
n ju je jo t rd i spodnjemiocenski kremenovi peščenjaki. Pisana petro-
grafska sestava je vzrok, da je Bočko pogorje zelo razčlenjeno, zlasti 
tam, k je r so na površ ju mehkejše kamnine, tako oligocenske kot 
permo-karbonske, k i so bo l j podvržene selektivni erozi j i . Na zahod-
nem koncu Bočkega pogorja se je globoko van j zajedel s severa potok 
Bela, p r i tok Drav in je , k i je v tesni i n globoki soteski ustvar i l naravno 
zarezo^ v pogorju, k i se je je poslužila moderna asfaltna cesta za 
na jb l iž jo zvezo Dravskega pol ja z Rogaško Slatino; ta se vzpne naj-
više 370 m visoko na prevalu p r i Pečicah. 
V vzhodnem delu donačke prelomne cone leži markantna, p r i -
ostrena Donačka gora (883 m), sestavljena iz tortonskih konglomeratov 
in deloma l i to tamni jsk ih apnencev ter peščenih lapor jev. — Med njo 
in Bočkim pogorjem se š i r i v mehkejših oligocenskih kamninah pas 
razgibanega hr ibovja, v katerem izstopa 480 m visoki, osamljeni h r ib 
Mar i ja Ložno. To intenzivno razrezano razvodno sleme med Drav in jo 
in Sotlo dobro služi prometni prevodnosti med Zgornj im Sotelskim in 
D rav in j sk im i goricami, saj se čezenj pno mnoge ceste, med n j i m i 
najpomembnejša tista, k i pel je mimo Rogatca skozi Haloze čez Ptu j -
sko goro na Ptujsko polje. 
Skra jn i severovzhodni del obravnavane pokra j ine omejuje Ma-
celjsko hribovje, k i se vzpne najviše v Belinovcu (715 m). Macel j je 
sestavljen iz podobnih kamn in kot Plešivec in je po pov i rn ih potok ih 
Sotle in Bednje močno razrezan od tesnih i n globokih dolin, ves 
poraščen z gozdom in zato zelo redko naseljen. Pro t i zahodu se Ma-
celjsko hr ibov je nadal ju je v n iž j ih , pr iostrenih gr ič ih severno od 
Sotle do Rogaške Slatine, k i dosegajo v Tržišču nad Rogatcem 399 m, 
v Gruč i zahodno od tod 365 m in v Janini nad Rogaško Slatino 362 m. 
T u d i te sestavlja t rd kremenov peščenjak, zato tako izrazi to izstopajo 
nad n i ž j im oligocenskim gričevjem, k i j i h obdaja, i n so za razl iko od 
n j i h nenaseljeni i n vsi zaraščeni z gozdom. 
Med Macl jem in Donačko goro se razteza ozek pas mehkejših 
oligocenskih kamnin, v katerem je selektivna erozija Sotlinega pr i toka 
Draganje izdolbla globoko dol ino s prevalom, imenovanim Vrh, v 
v iš in i 410 m. Čezenj pel je cesta z Zgornjega Sotelskega v Podravje čez 
Zetale in skozi Haloze. 
V obsegu danačke pre lomne cone je k ob ravnavan i p o k r a j i n i p r i -
k l j u č e n še vz l iodn i de l Konjiškega pogorja, k i se odmaka po Ž ičn ic i 
p r o t i D r a v i n j i . K o n j i š k o pogor je je v p re težn i mer i sestavljeno iz 
pe rmsk ih apnencev i n do lomi tov ter deloma ka rbonsk ih k a m n i n (21, 
str. 222—223), zato je masivno i n slabše razrezano. V j užnem podnož ju 
se vleče pas mehke jš ih o l igocensk ih kamn in , po ka te r i h teče Žičnica, 
razen v spodn jem delu, k j e r j i h zapust i i n se zarezuje v tesni i n 
g lobok i d o l i n i v s k r a j n i j ugovzhodn i del Kon j i škega pogor ja , sestav-
l jen iz do lomi tov . 
Med K o n j i š k o goro i n Bočem se š i r i n i ž j i pas g r i čev ja v mehke jš ih 
o l igocensk ih k a m n i n a h z v i š inami , k i ne sežejo dost i čez 400 m. V teh 
j e svet močno razrezan i n pog lob l jen , pod n a j n i ž j i m p reva lom p r i 
L i p o g l a v u (325 m) je spel jana v k ra j šem p redo ru železnica Ce l je— 
Mar ibo r . T a zn ižan i svet med obema pogor jema bomo imenova l i po 
L i p o g l a v u lipoglavško pretržje. 
V južnem delu opisovane pok ra j i ne se š i r i v i š j i svet, k i sega od 
Rudn ice na vzhodu p reko Zusma i n razvodnega h rb ta med p r i t o k i 
Vog la jne na severu in Koz janske Bist r ice na j ugu , imenovan rudniška 
antiklinala. Geološko tektonsko spada k severnemu k r i l u t ro janske 
an t i k l i na le . Na j i z raz i t e j š i i n n a j v i š j i je na Rudnici z Žusmom, k j e r se 
vzpen ja v Vrenskem Zobu na R u d n i c i 687 m v isoko i n na sosednjem 
Zusmu 667 m. Obo je sestav l ja jo trše t r iasne kamn ine , na jveč apnenci 
in do lom i t i ter vu l kanske kamn ine , zato se je v n j i h r a z v i l re l ie f , k i 
je obda ja jočemu j i h te rc ia rnemu oko l j u ž ivo naspro t je : g loboke grape, 
s t rmo severno i n južno pobočje, in tenz ivna pogozdenost i n nenaselje-
nost severnega poboč ja ; nasel i tev se je povzpe la le na južno pobočje 
i n na nekatere preva le v ov rš ju pogor ja , ko t na p r i m e r na j i z raz i te je 
v samem Zusmu. Zahodno od Žusma se pogor je v razvod ju nada l j u je 
v skora j nespremenjen ih v iš inah, a spremenjen im značajem, ka r je 
vz rok v d rugačn i sestavi, saj je iz o l igocenskih k a m n i n . V teh je re l ie f 
m i rne jš i , čeprav je s p o v i r n i m i po tok i z obeh strani , z last i severne, 
t u d i g loboko razrezan. To p r i de na jbo l j do izraza p r i Vog la j n i i n 
n jenem p r i t o k u na vzhodu. H r i b o v i t i svet je nasel jen do razvod ja 
z obeh st rani , prost rane površ ine pa so pok r i t e z gozdom. 
T r i a d a Rudn ice se p reko Sotle nada l j u je v n i ž j em p o g o r j u Desi-
ničke in Kune gore, k i se vzpne v Šp i čaku na zahodu 493 m visoko, 
v Koš t runu 505 m i n na jv iše v K u n i gor i na vzhodu, 520 m. 
N a zahodnem koncu rudn iške an t i k l i na le p reha ja n jeno h r i bov je 
skora j neopazno p r o t i severu čez Šen t ruper t (Breze) z v i š i nam i okrog 
600 m v pogor je Reseone, 649 m. T o se nada l j u j e na zahod čez Svetino, 
ca. 690 m, Srobotn ik 705 m, To ls t i v r h 838 m i n G r m a d o 722 m, na 
vzhod pa se zniža v pr ios t renem R i f n i k u na 570 m i n v n i ž j i h g r i č i h 
na v iš ine ok rog 460 m, dok le r v smeri p r o t i Š m a r j u ne potone pod 
terc iarno odejo. S tektonskega gledišča p reds tav l ja to pogor je vzhodn i 
poda l jšek severnega k r i l a t ro janske an t i k l i na le , k i se p r o t i vzhodu 
razve j i . N a zahodu j o v v rheh sestavl ja jo t r i a d n i apnenc i i n do lomi t i , 
6 Geogra fsk i zborn ik 81 
niže spoda j pa karbonsko-permske p last i , na Resevni t r š i srednje-
t r i a d n i psevdoz i l j sk i sk lad i , srednje t r i a d n i apnenc i na R i f n i k u i n 
vu l kanske kamn ine v n jegovem vzhodnem nada l jevan ju . V t r d i h 
apnenc ih i n psevdoz i l j sk ih sk lad ih je nasta l zelo razg iban re l ie f 
s s t r m i m i i n g lobok im i g rapami , in tenz ivno pogozden i n slabo nase-
l jen , medtem ko je v v u l k a n s k i h k a m n i n a h n i ž j i , kopas t i h o b l i k i n 
gosto naseljen. Razen Rudn ice i n karavanškega n iza je Resevna s po-
Slika 1. V trdih psevdoziljskih skladih Resevne, ki so orogenetsko nagubani 
v antiklinalo, so ostanki nivojev slabše ohranjeni. Spredaj je del sinklinal-
nega podolja v oligocenskih kamninah okolice Jakoba 
d a l j š k i na obeh straneh na j i z raz i te jša orografska meja, k i omeju je na 
j u ž n i s t ran i vzhodn i del Cel jske ko t l ine . 
M e d pogor jem Rudn ica—Žusem na j u g u i n Resevno na severu j e 
na vzhodu n i ž j i svet, k i se razteza od Jakoba pod R i f n i k o m čez U r -
bana i n Rak i tovec, z nada l j evan jem p r o t i vzhodu čez Zibiko do P r i -
stave ob Mest in j i . N a južno s t ran p r o t i razvodnemu h r b t u se vzpen ja 
v i š j i svet čez h r ibov i te Kalobje, Slivnico i n Heleno, med 600 na zahodu 
i n 500 m na vzhodu, k i so še del skra jnega severnega konca razvodnega 
grebena. N a vzhod se h r i b o v j e zn iža i n se š i r i v dolgem, a ozkem 
razvodnem slemenu med T i n j s k i m po tokom i n Z i b i k o do Sotle, dose-
gajoč v iš ine okrog 400 m, na jv iše p r i ce r kv i nad T i n j s k i m , 403 m, 
medtem k o se na vzhodu, p r i U r b a n u , E m i i n V i d u zniža na o k r o g 
350 m ; med U r b a n o m i n Emo ga je prerezala Mes t in ja i n ga t a k o 
razde l i la na dva dela. 
Najda l jš i pas nižjega sveta se razprostira v smeri od zahoda na 
vzhod po sredini naše pokraj ine, od Štor na zahodu čez Šentjur, 
Grobelno, Šentvid in Haler jev breg na Šmarje in dal je p ro t i vzhodu. 
Imenoval i ga bomo šentjursko-šmarsko podolje. Na zahodu je naj-
izrazitejše v široki Voglajnski dolini v okol ic i Šent jur ja, na vzhodu 
pa v okol ici Šmarja v šmarski dolini. 
Slika 2. Zgornja Slivnica leži na rahlo nagnjenem vzhodnem pobočju hriba 
istega imena, ki je sestavljen iz trših tortonskih apnenčastih peščenjakov 
Med Zib iko in šentjursko-šinarskim podol jem se pne pas višjega 
sveta v viš inah okrog 300 m, k i se na več mestih dvigne tud i do 400 m 
in čez, najviše na Kameniku, 460 m. Je intenzivno razrezan s števil-
n im i potoki in zato ne daje videza homogenosti. Imenoval i ga bomo 
Rokovo gričevje po najmarkantnejšem vrhu nad Šmarjem, na ka-
terem je znamenita baročna cerkev sv. Roka. 
Med Mestinjščico-Mestinjo i n Sotlo se šir i Šmohorsko gričevje, 
imenovano po Šmohorju, 361 m, k i se vzpne v njem najviše. 
Severno od šentjursko-šmarskega podolja je gričevje, k i se razteza 
od zahoda pro t i vzhodu. V Sv. Roža! i j i , severozahodno od Šent jur ja, se 
dvigne 369 m visoko, v Botr ičenci ca. 350 m, vzhodno od nje p r i Be-
zovju 364 m, nad Grobelnim 343 m, p r i Pon ikv i na ca. 360 m, medtem 
ko se dvigne nad Šmarjem p r i Vodenovem že do 400 m. Vzhodno od 
tod se spet zniža na ca. 360 m. Po največ j i vasi, k i leži na tem gr ičevju, 
ga bomo imenovali ponikevsko gričevje. 
6* 83 
Slika 3. Voglajnska dolina je zahodni del šentjursko-šmarskega podolja, izde-
lanega v mehkih terciarnih kamninah, med katerimi je na Dzhodu tudi 
sarmat. Dno podolja zapolnjujejo kvartarne, največ holocenske naplavine 
Voglajne in pritokov 
Slika 4. Tudi kostrivniško podolje je izdelano v mehkejših oligocenskih 
laporjih in peščenjakih 
Med ponikevskim gričevjem na zahodu in južn im predgorjem 
Konj iške gore leži n i ž j i svet rahlo ragibanih i n n izk ih (ca. 300 m) 
drameljskih goric, k i sega na vzhodu do Ponikve, na zahod pa se 
izgubl ja pod kvar tarne naplavine Spodnje Savinjske doline. 
Na jugozahodu Bočkega pogorja tvor i njegovo predgorje osam-
ljena Dolga gora, k i se na dolgo vleče od l ipoglavškega pretrž ja na 
zahodu do Pečice na vzhodu. V dnu njenega južnega pobočja je znana 
Sladka gora, sloveča po obi ln ih v inogradih in dobrem vinu. 
Na južnem vznožju Bočkega pogorja, med Pečico oziroma Lem-
bergom na zahodu in Macl je in na vzhodu, leži dolgo in ozko podolje, 
k i ga bomo po največjem k ra ju Kostr ivn ic i imenovali kostrivniško 
podolje. Dno podolja leži v v iš in i okrog 300 m, prečno nanj pa so 
zarezane globlje doline potokov, k i odmakajo južno stran Bočkega 
pogorja. 
Ves n iž j i svet med Bočkim pogorjem na severu ter Resevno in 
Rudnico z Zusmom na jugu sestavljajo terciarne kamnine. Svet v n j i h 
je gričevnate narave, k i le redkokje prehaja v hribovitega. Pokraj ina 
je s števi ln imi vodami i n vodicami razrezana v nizke, pr i jazne gorice, 
na gosto naseljene in intenzivno kul t iv i rane, z lahk im i podolžnimi, 
a težj imi prečnimi prehodi; prehod iz Voglajnske pokraj ine na Zgor-
nje Sotelsko je skoraj neopazen. Gozda je malo, še največ v hribo-
vi tem svetu, zato pa je vel iko obdelovalne zemlje, zlasti vinogradov, 
k i se š i r i jo po pr iso jn ih rebreh nad vlažnimi, zamočvir jenimi dol i-
nami, v kater ih se, zlasti okrog Šent jur ja, pogosto po jav l ja megla. 
Nivoji in terase 
V razgibani pokra j in i s pestro geološko in petrografsko sestavo, 
kakor je naša, je določevanje nivojev in teras težavno in večkrat tud i 
problematično. Je pa razl ika med v iš j im obrobjem, sestavljenim iz t rš ih 
starejših kamnin in vmesno terciarno pokraj ino, k i jo sestavljajo mehke, 
pro t i erozi j i i n denudaci j i malo odporne kamnine. Na apnencih raz-
l ične starosti, pa tud i na t rš ih paleozojskih in t r iadn ih plasteh so se 
n ivo j i razmeroma dobro ohrani l i . Podobno je tud i z l i to tamni jsk imi 
apnenci, k i pa j i h je malo, in tor tonskimi konglomerati , k i so širše 
zastopani. V vseh ostalih mehkih terc iarnih kamninah pa se je težko 
odločit i , ka j še lahko smatramo za ostanek nivoja oziroma terase in 
k a j ne. To vel ja zlasti za ostanke na pobočjih. Pobočja v mehkejših 
terciarnih kamninah so bi la in so še danes podvržena močni denuda-
c i j i i n usadom. Na števi ln ih k r a j i h je mogoče ugotovi t i fosilna usadna 
pobočja, pred našimi očmi pa se ob večj ih in dolgotrajnejših deževj ih 
prož i jo recentni usadi.13 Usadi so pobočja temelj i to deformiral i . Uni -
^ Več o usadih na Zgorn jem Sotelskem glej v : A n t o n S o r e , Zemel jsk i 
p lazov i na Zgorn jem Sotelskem. Ob jav l j eno v tem Geografskem zborn iku. 
Slika 5. Recentni usad v bolj strmem vzhodnem pobočju Slivnice je odnesel 
rušo, prst in grušč in razkril živo skalo 
Slika (>. Recentni usad v mehkih oligocenskih plasteh pri Grobelnem je 
odtrgal z vodo prepojeno rušo in prst in jo odnesel po pobočju navzdol; po 
obliki spominja usad na sneženi plaz 
či l i al i vsaj preoblikovali so stare nivoje in terase, na več mestih po 
pobočjih pa so izdelali na videz nove pregibe, k i p r i ugotavljanju 
nivojev povzročijo lahko zmedo. Značilnost mlajših fosilnih usadov je 
v vegasti površini pobočja, p r i starejših pa se tudi ta čestokrat iz-
gladi in daje zato ob večj i hakopičenosti pobočnega materiala v spod-
njem delu pobočij videz terase oziroma nivoja. Deformacija pobočij 
po usadih pa se pojavl ja tudi na trših kamninah, še posebej, če so 
Sl ika 7. Ruša v vzhodnem delu Slivnice plazi po rahlo nagnjenem pobočju, 
v katerem je izdelana plitva in široka grapa 
pobočja v n j ih strma, kar je pogosten pojav. Tako je tudi v opisovani 
pokraj in i , k jer so področja najintenzivnejših usadov v tortonskih 
konglomeratih in apnenčevih peščenjakih, k i sestavljajo hr ibovi t i svet 
med Kalobjem, Slivnico in Heleno; glavni vzrok proženja usadov so 
tu večje strmine, zato so pobočja v nj ih, zlasti ob dolinah, k i režejo 
hribovje prečno, dobesedno sprana ostankov starih nivojev in teras, na 
teh pobočjih pa se še danes prožijo usadi ob vsakem večjem deževju. 
Poleg usadov pa je na pobočjih mehkega terciarnega sveta na 
delu intenzivna denudacija, k i ima tudi velik delež p r i odstranjevanju 
sledi starih rečnih uravnav, zlasti v v iš j ih delih pobočij. Oba faktor ja, 
tako usadi kot intenzivnejše pobočno odplakovanje, sta povzročitelja 
deformacij pobočij, po katerih večkrat zaman iščemo sledi starejših 
uravnav. 
Drugače pa je s slemenskimi nivoj i . V terc iarnih kamninah so 
običajno slemena dobro razvita. Prostorna so in kopasta, tako da 
dajejo v širšem obsegu videz večje uravnave. Zato so v slemenih 
najbol je ohranjene sledi starejših uravnav. To poudar ja jo tud i ostali 
raziskovalci geomorfološkega razvoja slovenskega panonskega ob-
robja. P r i ož j ih slemenih, k je r je retrogradna erozija stisnila sleme 
Slika 8. Usad.no pobočje na zahodni strani Slivnice odkriva gola skalna rebra, 
povzročena po recentnih usadih 
z obeli strani, pa je vzporejanje višine slemena z ostankom stare 
uravnave že problematično. 
P r i izdelavi karte nivojev smo zaradi pr imer jave nanesli na kar to 
tud i prevladujoče nivoje izven obravnavane pokraj ine. V prodorni 
do l in i Savinje južno od Cel ja pa smo do Laškega včr ta l i vse tiste 
nivoje, k i j i h omenja Rakovec (13, str. 14, 24, 27, 43—46), i n sicer z nje-
govo numeraci jsko označbo n ivo jn ih skupin. 
Na osnovi podrobnejšega geomorfološkega kar t i ran ja proučevane 
pokra j ine je bi lo mogoče iz lušči t i enajst nivojev in dve terasi. Na pr i -
loženo kar to smo vnesli predvsem tiste ostanke starTh~uravnav, k i so 
širše zastopani, medtem ko bodo lokalno nastopajoči n ivo j i omenjeni 
le v tekstu. Posebno pozornost smo posveti l i starejšim uravnavam in 
man j mlajš im, zlasti na jmla jš im, to pa zato, ker je b i la glavna naloga 
v iskanju sledi starega toka Savinje na vzhod v takratno panonsko 
mor je oziroma jezero; kva r ta rn i razvoj v Voglajnski pok ra j i n i bo 
podrobneje proučen za Slad B. K . v okv i ru proučevanj kva r ta rn ih 
sedimentov v Sloveni j i , k i j i h vodi Inš t i t u t za geograf i jo SAZU. 
Naša pokra j ina se povzpne najviše v Bočkem pogor ju , zato so 
tu ohran jen i t ud i na j v i š j i n ivo j i . 980 m visoki apn išk i Boč je v rh 
s pr iost renim grebenom, zato ne moremo govor i t i o tem, da je na 
n jem ohranjen ostanek stare uravnave v širšem pomenu besede. 
Slika 0. Voglajna je v šentjurskem podolju izdelala široko dolino, D dnu 
prekrito s kvartarnimi peščenoilovnatimi sedimenti. Domačini imenujejo 
dolino — Voglajnska dolina 
Uvrs t imo ga lahko le v posebno kategori jo, med tako imenovane 
vršne nivoje. 
Na jv i š j i , izredno lepo ohranjen nivo, je v ovrš ju t r d i h spodnje-
miocenskih kremenovih peščenjakov Plešivca v v iš in i 800—830 m 
(nivo X I I I ) . Je prostran, saj je ca. 1 k m dolg i n okrog 500 m širok. 
V n ivo X I I I se uvršča t ud i manjš i ostanek planot ice na Vel ikem v rhu 
nad Svetino (800—805 m), k i je iz andezita, kot t ud i apn išk i Tolst i 
v r h nad Cel jsko kočo, 838 m. 
Naslednj i , n i ž j i n ivo (X I I ) , j e v v iš in i 740—760 m. Ohran jen je 
v apnencih na jugovzhodnem poboč ju Boča, dal je v kremenovih pe-
ščenjakih na vzhodnem delu Plešivca, v dolgem apniškem slemenskem 
n ivo ju severno od Svetine i n andezi t ih vzhodno od Vel ikega vrha. 
T u d i n ivo X I — 680—720 m je omejen na Bočko pogorje in na 
pok ra j i no okrog Svetine, se pa že po jav i tud i v ovrš ju Rudnice in 
Mac l ja ; van j b i smeli šteti t ud i na j v i š j i v r h nad Zusmom, imenovan 
Špička, 667 m, k i je iz dolomita in je izobl ikovan v ob l i k i manjše 
planotice. V manjš ih k r p a h je ohranjen v ob l i k i teras na obeh po-
bočj ih širokega prevala med Bočem in Plešivcem, k i je sestavljen iz 
dolomitov i n deloma mehkejš ih oligocenskih kamnin . Van j je uvrščen 
tud i na j v i š j i v r h Rudnice, Vrensk i Zob (687 m), sestavljen iz zgornje-
tr iadnega dolomita, kakor tud i na j v i š j i v rh Macl ja , Belinovec (715 m), 
k i se rahlo dviga iznad slemenskega nivoja, i n je iz kremenovih pe-
ščenjakov. Na jugozahodnem obrobju naše pokra j ine reže ta nivo v 
Slika 10. Rokovo gričevje nad Šmarjem ima ohranjene predvsem slemenske 
in vršne nivoje, je pa gosto naseljeno in kultivira.no 
večjem obsegu karbonske kamnine i n deloma tud i andezit na južnem 
pobočju Vel ikega vrha, v ma jhn i k r p i c i pa tud i apnence vzhodno od 
tod. Van j uvršča Rakovec (13, str. 43—44) t ud i dobro ohranjeno teraso 
zahodno od Tolstega vrha, ter Grmado, 722 m, i n Srobotnik (705 m), 
k i sta p rav tako iz apnenca; Rakovec je ta nivo označi l z I v p rodorn i 
do l i n i Savinje. Razen teh pa je ostanek n ivo ja X I še v zahodnem 
podal jšku rudniške ant ik l ina le p r i Grahovšah v l i t o tamn i j sk ih 
apnencih. 
Naslednj i nivo, to je n ivo v v iš in i 580—640 m (X), je široko za-
stopan že po vsej obravnavani pokra j in i . Nahaja se v t rš ih starejših 
in terc iarn ih kamninah, na j t i pa ga je tud i že v mehkejš ih terc iarn ih 
plasteh. V Bočkem pogor ju nastopa dvakra t v permsk ih apnencih 
severno od Kisovca. Dobro je razv i t v kremenovih peščenjakih 
Macl ja , k j e r predstavl ja na jbo l j razš i r jen macel jsk i n ivo, k i se odraža 
v p lanotast ih ostankih i n osamljenih vrhovih. T u d i na Rudn ic i je 
pogost v apnencih i n do lomi t ih in še posebej v slemenu nad Zusmom, 
k i je p rav tako iz dolomita. Na mnogih mest ih ga je na j t i t ud i v za-
hodnem oligocenskem nada l jevan ju rudniške ant ik l ina le severno od 
Dobjega2 na razvodju med Vogla jno in Kozjansko Bistr ico; na n jem 
so zaselki: Zgorn j i Žegar, K r i ž , Turnče i n Suho. Ta n ivo tvor i t ud i 
š i roko in dolgo razvodno sleme med Gračnico in Lahovnico, sestav-
l jeno iz sarmatskih kamnin ; 3 na n jem stoj i zaselek Loke. Van j smemo 
Slika 11. Pooirje Ločnice je zajedeno D zahodni podaljšek resevniške anti-
klinale, v katerem so ohranjeni le Dršni in slemenski nivoji (v ozadju), ki so 
uvrščeni pod nivo VIII a. Je skoraj nenaseljeno in na gosto zaraščeno z gozdom 
šteti t ud i malo p lanot ico v apnencih na v r h u R i f n i ka , 570 m, k i spada 
geološko k an t i k l i na l i Resevne. N ivo X pa n i ohran jen samo na ant i -
k l i na l n i h h rb t ih , temveč tud i v območju sinkl inale, k i se vleče zahodno 
od Zibike, i n sicer v tor tonsk ih konglomerat ih okol ice Šentruperta, 
da l je med n j i m i n Ve l i k im vrhom ter na Ka lob ju , k i je p rav tako iz 
konglomeratov. 
N ivo I X v v iš in i 480—540 m je zelo pogosten i n razš i r jen po vsej 
pok ra j i n i . V območju donačke prelomne cone je dobro razv i t kot 
razvodni slemenski n ivo med Plešivcem i n Donačko goro okrog M a r i j a 
Ložno v mehk ih ol igocenskih kamninah, i n sicer tam, k j e r je rel ief 
2 N i v o 620—640 m i n v iš je n ivo je na Rudnic i , nad Dob jem i n ok rog 
Ka lob ja je opisoval že V. Koko le (8, str. 170—171). 
3 Po Te l le r jev i geološki k a r t i Celje—Radeče. 
zaradi močnejše selektivne erozije v mehk ih kamn inah med Bočem 
i n Donačko goro na jn iž j i . N e k a j ostankov n ivo ja I X je t ud i na južnem 
pobočju Boča, na severni i n j užn i st rani Donačke gore, i n manjš i t ud i 
na Mac l ju . Zelo lepo i n v večjem obsegu se nahaja v ovrš ju Dolge 
gore z Nonsk im brdom nad Sladko goro, k i j u sestavljajo tor tonski 
apnenišk i peščenjaki i n konglomerat i , i n severno od tod na obeh 
straneh Bele v p o v i r j u ; na Nonskem brdu se povzpne n ivo najviše, 
Slika 12. V ovršju Dolge gore je lepo ohranjen ostanek nivoja IX, izdelan 
v trdih litotamnijskih apnenčastih konglomeratih 
do 540 m, medtem ko je povsod drugje visok le 480—520 m. Vr l iov i , k i 
segajo do višine n ivo ja I X , so v andezitnem t u f u zahodno od Pleto-
v a r i j okrog Straže, to je na razvod ju med Pešnico in Hud in jo . Močno 
zastopan je tud i v območju rudniške ant ik l ina le in njenega vzhodnega 
podal jška v apnencih in do lomi t ih Desiničke i n Kune gore, k j e r pred-
stavl ja najv iš je ohranjeno površ je v tem delu. Van j spada Špičak 
(493 m), Košt run (505 m), Zaulek (491 m), celotni greben Druškovacke 
gore i n Kuna gora (520 m). Na Rudn ic i je n ivo I X ohranjen vzhodno 
od Vrenskega Zoba in nad Loko. Zelo pogosten in na več j ih površ inah 
pa je na temenu zahodnega oligocenskega nadal jevanja rudniške 
ant ik l ina le , sestavljene iz peskov, peščenjakov i n sivice. Na njem so 
naselja: zgorn j i del Košnice, Jelce, Jezerce, Podmelje i n Kostr ivnica 
ter Male Breze in Olešče jugozahodno od Šentruperta. Tud i v hr ibo-
v i tem svetu Kalobja, Sl ivnice i n Helene, k i spada tektonsko v obseg 
zahodnega nadal jevanja južne sinkl inale, je nivo I X dobro razvi t na 
tortonskih apneniških peščenjakih i n konglomeratih. Na njem je 
Zgornja Slivnica, T ršk i v rh i n Planinca ter del Helene. Resevniško 
ant ik l ina lo obdaja na severni i n južn i strani lepo razvi t nivo 480 do 
520 m, sestavljen iz več delov, k i predstavl ja jo slemenske nivoje med 
grapami števi lnih potokov, k i odmakajo Resevno. 
Slika 13. Šmarsko podolje (spredaj) je v mehkih sarmatskih plasteh, višje 
obrobje na severu pa iz trših tortonskih apnenčastih konglomeratov in pešče-
njakov. v katerih so ohranjeni nivoji Vlila in Vlllb ter nivo VII; v nivo VII 
je uvrščena tudi planotica pri Sv. Miklavžu (levo). Zadaj Dolga gora 
Naslednj i nivo, to je nivo V i l i , je razdeljen v dve stopnji , prvo 
v v iš in i 380—395 m ( V l i l a ) in drugo med 400—420 m ( V I I I b). Nivo 
V I I I je razprostranjen po celotni pok ra j i n i i n v vseh kamninah, 
vendar v manjši meri kot p re jšn j i nivo. N ivo 400—420 m ( V I I I b) je 
neenakomerno raztresen po pokra j in i . Nan j so vezana številna na-
selja. Po Rakovcu je v prodorni dol in i Savinje to nivo I V (13, str. 45 
in 46) i n je od vseh najbol je zastopan. P r i nas je najlepše ohranjen 
na t rd ih apneniških peščenjakih in konglomerat ih najvišjega dela 
ponikevskega gričevja, severozahodno od Šmarja (na n jem je cerkev 
sv. Lovrenca) in nad Boletino ter v oligocenskih kamninah zahodno 
od Žusma, k je r je po n jem raztreseno hribovsko naselje Košnica. V 
obeh pr imer ih so to slemenski n ivoj i . V ta n ivo je razporejeno tud i 
sleme Osenice, severovzhodno od celjskega Starega gradu, sestavljeno 
iz psevdozi l jsk ih skladov, i n ostanek n ivo ja jugovzhodno od njega 
v is t ih kamninah nad Pečovjem. V manjš i mer i je razv i t t ud i v po-
boč ju nad l ipog lavšk im pret rž jem, na Macl ju,4 ko t v ršn i n ivo na 
razvod ju med Sotlo i n Kostel j ino i n na spodn j ih poboč j ih Slivnice. 
Mnogo obsežnejša je n iž ja s topnja n ivo ja V I I I , to je 380—395 m 
( V I I I a). Ohran jen je na obeh poboč j ih l ipoglavškega pret rž ja , na 
razvod ju med Sotlo i n Koste l j ino v okol ic i Orešja, na levem pobočju 
Voglajne nad Štorami in v ovrš ju gr ičevja na desni st rani Voglajne 
zahodno od Šent jur ja . Široko je razv i t na razvod ju med Dob r i n j sk im 
potokom ter pov i r j em Z ib ike i n Ločnice ter v dolgem i n ozkem za-
hodnem delu razvodnega slemena med Z ib iko i n T i n j s k i m potokom. 
To je na j v i š j i n ivo v š irokem pasu med Rudnico i n šmarsko dol ino, 
iznad katerega se vzpenja le 460 m visoki Kamenik , sestavljen iz 
t rš ih psevdozi l jsk ih skr i lavcev i n peščenjakov, k i se je očuval pred 
selekt ivno erozijo, ka te r i je podvržena n iž ja terciarna okolica. T u d i 
razvodni h rb t i med v i j ugami Ločnice v p o v i r j u se nahaja jo v v iš in i 
tega n ivoja. V dobi nastanka n ivo ja V I I I a je morala b i t i naša pokra-
j i na med v i š j im obrobjem donačke prelomne cone in rudniško ant i -
k l i na lo na široko uravnana. T u d i na zahodu je ta n ivo ohranjen, 
čeprav v manjš i meri , tako na samem slemenu, na katerem sto j i 
cel jsk i Star i grad, na M ik lavškem h r i bu i n še na mnogih d rug ih 
mestih prodorne dol ine Savinje. Po Rakovcu je to n ivo I V (13, str. 45). 
N ivo V I I — 340—360 m — je v p o k r a j i n i zelo razš i r jen in omejen 
predvsem na dve področ j i : na l ipoglavško pre t rž je i n na obsežni 
severni ter j užn i obod šentjurško-šmarskega sinkl inalnega podol ja . 
Znači lno pa je zanj predvsem to, da je to p r v i oziroma na jv i š j i n ivo, 
k i je vrezan izk l jučno v terciarne kamnine. V l ipoglavškem p re t rž ju 
je široko zastopan zlast i na zahodni strani, medtem ko je na vzhodu 
po desnem izv i rnem k r a k u Mestinjščice močno razrezan i n zato red-
kejši . Ohran jen je na slemenih potokov, k i se iz tekajo na zahod 
v Slomščico i n na vzhod v Mestinjščico. Tod je v celoti vrezan v 
mehke oligocenske sklade. Na severni st rani šentjurško-šmarskega 
podol ja, v ponikevskem gr ičev ju, je izvrstno ohranjen severozahodno 
od Šmar ja v dveh ve l i k ih kompleks ih, i n sicer p r i vasi V r h in na levi 
strani potoka p r i Šmik lavžu. P r v i reže tortonske lapor je , peščene 
lapor je ter apneniške peščenjake, d rug i pa same apneniške pešče-
njake. Več ostankov tega n ivo ja je ohranjenih t ud i okrog Ponikve, 
tako v apnenišk ih peščenjakih oziroma konglomerat ih, na ka te r ih leži 
vas Ponikva, kakor t ud i zahodno od nje na pl iocenskih prod ih , k re -
menovih peskih in peščenih g l inah, p r ipada joč ih dramel jsk im go-
r icam. V n j i h je nivo 340—360 m ohranjen le v vzhodnem delu, i n to 
v najviše se vzpenja joč ih površ inah na š i rok ih p lečat ih slemenih 
potokov, k i se iz tekajo v Slomščico i n Pečnico, medtem ko je večje 
* Na M a c l j u je precej razš i r jen l oka ln i n ivo 420—440 m, medtem ko je 
v obravnavan i p o k r a j i n i zelo redek, zato ga nismo vnesl i posebej na kar to . 
površine slemen kasnejša denudacija znižala do ca. 320 m, tako da 
tvor i jo vmesni »nivo« ca. 320—340 m. Ta prehaja brez stopnje v vršni 
n ivo 340—360 m in je produkt počasnega zniževanja starejše uravnave 
v mehkih kamninah, zato ga ne moremo smatrat i za p rav i nivo. 
N ivo V I I je dobro ohranjen tud i po gr ičevju na desnem bregu Vo-
glajne severno od Šent jur ja v apneniških lapor j ih , k je r predstavl ja 
obenem na jv iš j i nivo, ohranjen na slemenih med potoki , k i se z desne 
Slika 14. Okrog vasice Vrh. severozahodno od Šmarja, je ostanek nivoja VII 
zelo dobro ohranjen 
iztekajo v Voglajno in Slomščico, kakor tud i v širših ploskvah višjega 
severnega pobočja pod gradom na R i f n i k u in nad Novo vasjo. Povsod 
so na njem raztresena naselja, tako Botričenca. Bezovje, Selce, Vodreš, 
Ogorevc, Podgorje, Crnol ica in druga. Iznad tega n ivoja se vzpenjajo 
le sem in t j a ostanki starejše uravnave n ivoja V I I I . Tud i na južnem 
obodu podol ja je nivo V I I močno zastopan, zlasti južno od Šmarja 
v Rokovem gr ičevju; tod je ohranjen tako v t rd ih apneniških pešče-
n jak ih (Sv. Rok) kot v mehkejših lapor j i h in peščenih lapor j ih , na 
kater ih so naselja: Ješovec, Kamenik, del Rakovca, Predel in Zgornje 
Globoko. Ta nivo, razvi t v peščenih lapor j ih , se š i r i tud i p ro t i jugu 
v spodnj i vzhodni del pov i r ja Zibike, na katerem so vasi Lekmar je i n 
Brezje. V porečju Zibike je ohranjen v manjš i k r p i peščenih lapor jev 
še v spodnjem delu na levem razvodnem slemenu p r i vasi Vino. Dobro 
zastopan je tud i v ovršju Šmohorskega gričevja med Rogaško Slatino 
in Mestinjščico južno od Podplata, k i je sestavljeno iz t rš ih l i totam-
n i jsk ih apnencev in apneniških peščenjakov; na njem so naselja: 
Rodne, Topole, Šmohor i n K a č j i dol. Van j so uvrščeni tud i vrhov i 
v kremenovih peščenjakih na desni strani Sotle med Rogatcem in 
Rogaško Slatino, med n j i m i na jbo l j znana Gruča in Janjina. Tud i 
vzhodni del razvodnega slemena med T in jsk im potokom in Zibiko, 
sestavljen iz apneniških peščenjakov, še sega z na jv iš j im i vzpet inami 
v ta nivo in enako tud i njegovo vzhodno nadaljevanje onstran Me-
Slika 15. Tudi Ponikva se je namestila na lepo ohranjen ostanek nivoja VII, ki 
je tudi tu sestavljen iz tortonskih apnenčastih konglomeratov in peščenjakov 
stinje okrog Eme in Areha. Široko pa je ohranjen tud i na hrvaški 
strani med Sotlo in Desiničko goro v ob l ik i slemenskih nivojev med 
pov i r jem Kostelj ine in Sotlo. Na njem so vasi: Hum. Lastine, Sv. Ivan, 
Sv. Peter in Poljanovec. 
Med vsemi najbol j razšir jen je naslednji nivo, to je n ivo 300 do 
320 m (VI). V pretežni meri je že vezan na robove in deloma tud i na 
dna današnj ih rečnih tokov, k i j i h spremlja ob vsem toku, le ponekod, 
kot npr . v dramel jsk ih goricah in predvsem v kostr ivniškein podolju, 
pa predstav l ja slemenske nivoje pr i tokov, se p rav i staro dolinsko dno 
.podolja, k i ga je mla jš i h idrografsk i razvoj preobl ikoval v podolžne 
gorice ist ih višin, potekajoče prečno na stari enotni rečni tok. 
V kostr ivniškem podol ju, k i je v celoti sestavljeno iz oligocenskih 
kamnin, je ta nivo na široko razprostrt zlasti v osrednjem delu med 
Kostr ivnico in I r jem, medtem ko se na vzhodu pojav l ja v osredju le 
v osamljenih nizkih vzpetinah, v večj ih ostankih pa le na obrobju. 
V podolju zahodno od Lemberga je lepo razvit okrog Sladke gore in 
na razvodnem slemenu med Mestinjščico in Slomščico oziroma Cecinj-
skim potokom. Lepo je ohranjen tudi v dnu na vzhodni strani l ipo-
glavškega pretržja. Na široko je razširjen v pliocenskih drameljskih 
goricah, k jer tvor i ploščata slemena med potoki. Tud i na n iž j ih raz-
vodnih slemenih ponikevskega gričevja v apneniških lapor j ih nad 
Sl ika 16. Okrog Sladke gore je dobro ohranjen nivo VI (300—320 m) v mehkih 
oligocenskih laporjih in peščenjakih 
Grobelnim in okrog Ponikvice je dobro ohranjen; najv iš j i del šent-
jurško-šmarskega podolja na Halerjevem bregu, k jer je obenem naj-
n iž j i del doline v razvodju med Voglajno in Šmarskim potokom, se 
pravi med Savinjo in Sotlo, se nahaja v tem nivoju, k i je pa razvit 
tud i že v mehkih sarmatskih glinah in laporj ih. Zlasti pa se da slediti 
široka uravnava v dobi nastajanja tega nivoja v vzhodnem delu 
pokraj ine med Sotlo in porečjem Mestinjščice pod Stranjem, kjer 
predstavlja najvišje ohranjeno površje; razvit je v razl ičnih terciarnih 
kamninah, tako v tortonskih lapor j ih, apneniških peščenjakih, kon-
glomeratih in pod Rodnami celo v l i totamni jskih apnencih, kakor 
tudi v mehkih sarmatskih plasteh p r i Pristavi in nad Nimnim ob 
Sotli. Nivo iste višine je ugotavljal tudi Rakovec v prodorni dolini 
SavinjeTn v okol ici Celja, tako na Jožefovem hribu, v terasi južno od 
celjskega Starega gradu in še dalje na jug, teFga označil s številko V I I 
7 Geografsk i zbo rn i k 97 
(16, str. 46). Ohran jen je t ud i ob Vog la jn i nad Štorami i n v oko l ic i 
Šen t ju r ja (šentjurska cerkev i n de l starega Šent ju r ja stoj i na njem, 
k i je iz apnenišk ih lapor jev) , zlast i na severnem pobočju R i f n i ka , k i 
sestoji iz konglomeratov. 
Vsi naslednj i n i ž j i n i v o j i i n terase so vezani na recentno h idro-
grafsko mrežo i n se š i r i jo vzdolž rek i n potokov. N i v o j i pod p r i -
b l i žno 300 m so razdel jeni v t r i skupine: 295—280 m (V), 275—260 m 
( IV) , 255—240 m ( I I I ) , medtem ko so na jn i ž j i ostanki uvrščeni že med 
terase, i n sicer: 20—15 m r. v. ( I I ) i n 10—5 m r. v. ( I) . 
N i vo 280—295 m (V) je široko razv i t v ol igocenskih plasteh ko-
str ivniškega podol ja med Kost r ivn ico i n Lembergom ter v l i to tamni j -
sk ih apnencih vzhodno od Podplata, k j e r pa že predstav l ja pobočni 
n ivo v do l in i p r i toka Mestinjščice. T u d i v vzhodnem delu kost r ivn i -
škega podol ja je ta n ivo ohran jen kot slemenski n ivo severovzhodno 
od Rogatca v oligocenskih kamninah. O b Z ib i k i je zastopan na obeh 
straneh reke v mehk ih sarmatskih peskih, peščenjakih i n konglome-
rat ih . V sarmatskih g l inah i n l a p o r j i h je razv i t v dnu severne s ink l i -
nale zahodno od Šmar ja pod Ha le r j ev im bregom. Široko je zastopan 
na vzhodnem pliocenskem obrobju Spodnje Savinjske dol ine okrog 
D o l i n Proseniškega ter ob Pesnici, k i se južno od tod izteka skozi 
apniške lapor je v Vogla jno p r i Šent ju r ju . 
N ivo I V , to je 260—275 m, je na j b o l j razv i t v ol igocenskih kam-
n inah spodnjega dela kostr ivn iškega podol ja severno od Rogatca med 
potokoma Dragan ja in Teršnica v o b l i k i š i rok ih p loščat ih slemen med 
potok i , nad ka te r im i pa se na več mest ih vzpen ja jo v iš je kope, p r i -
padajoče n i vo ju 300—320m; starejšo uravnavo so un ič i l i potok i , k i se 
iz tekajo naravnost v Sotlo, k i ima, tekoč po sotelski pre lomnic i , večjo 
erozivno moč. N i v o I V je ohranjen v manjš i mer i še v vzhodnem delu 
pokra j ine ob Mest injščici , Sotl i , Z i b i k i i n Šmarskem po toku (v mehk ih 
sarmatskih kamn inah i n deloma tud i v t rš ih peščenih lapor j ih ) , p a 
na na jn iž jem vzhodnem i n jugovzhodnem pliocenskem obrobju Spod-
nje Savinjske dol ine med Teha r j i i n Začretom, kakor t u d i v lepo 
razv i t i terasi na levem bregu Savinje p r i Štorah, k i se vleče še napre j 
p ro t i zahodu i n je vrezana v psevdozi l jske skr i lavce i n drobnike. 
N a j n i ž j i n ivo, to je n ivo I I I , v v iš in i 240—255 m, se je najbol je 
ohran i l v mehk ih sarmatskih kamn inah ter v tor tonsk ih peščenih 
l a p o r j i h severno in južno od Šmar ja , k je r izkazuje široko dol ino 
v dobi tega n ivo ja ; n ivo leži 20—45 m nad današnjo gladino Šmar-
skega potoka. Razvi t je t ud i ob T in jskem potoku, Mest in jšč ic i i n 
Sotl i , zlasti dobro na vzhodnem terciarnem obrobju Rudnice severno 
od Podčetr tka in na lev i s t rani Sotle p r i Pr iš l inu na h rvašk i strani. 
Akumulac i j ske pleistocenske terase so slabo ohranjene. Po n j i h 
ostankih na robu š i rok ih a luv ia ln ih ravn in i n po debeli nap lav in i 
jdanj ih ravnic, k i jo reke i n po tok i še niso prerezal i , je v idet i , da so 
bi le dol ine v pleistocenu na debelo zapolnjene s sedimenti, sestav-
J jen imi iz ilovic, peščenih ilovic, peskov in deloma tudi prodov. Ilovice 
in peščene ilovice so produkt razpadanja mehkejših terciarnih kam-
nin, k i so v preučevani pokra j in i v večini, zato te med pleistocenskimi 
in tudi recentnimi odkladninami daleč prevladujejo, medtem ko so 
grobo klastični sedimenti nastajali v trših terciarnih kamninah (kre-
menovi peščenjaki, l i totamni jski apnenci, konglomerati i n vulkanske 
kamnine, predvsem pa tr iadni apnenci in dolomiti). 
Sl ika 17. Mestinjščica pod sotočjem s Šmarskim potokom pogosto poplavlja. 
Tako je bilo tudi 22. septembra 1960 
Po odložitvi pleistocenskih sedimentov je nastopila doba močne 
erozije, k i je te v dobršni meri odstranila in zapolnila doline z mlaj-
šimi odkladninami; pod n j im i so domnevno tudi še pleistocenski sedi-
menti. Holocen je v vel ik i meri poplavnega izvora, saj so široke danje 
ravnice ob rekah in potokih močno podvržene povodnjim, zlasti na 
Zgornjem Sotelskem na hidrografskem vozlišču okrog Pristave in 
južno od nje. Holocen je na široko zastopan v Voglajnski dol ini p r i 
Šent jur ju in v šmarski dolini, pa ob Sotli, Mestinji, Zibik i , Tinjskem 
potoku in ob Ločnici, zlasti na odseku med Spodnjo Slivnico in Urba-
nom, kakor tudi ob nekaterih prečnih dolinah kostrivniškega podolja 
severno od Rogaške Slatine med Negonjami, Svinjem in Tržiščem; 
sestavljen je največ iz i lovic s primesmi peska in v manjši meri tudi 
proda. Pleistocenski sedimenti so razrezani v glavnem v dve terasi, 
7* 99 
v zgornjo, k i je ca. 15—20 m nad potok i , in spodnjo, k i je nad n j i m 
ca. 5—10 m. 
Terasa 15—20 m je redka. Ohran jena je v Vrbnem p r i Šen t ju r ju , 
ob Kozar ic i pod Šentjakobom, ob Z i b i k i na levem bregu, ob Ločnic i 
pod Malo gorico in ob T in jskem potoku. Povsod tod jo sestavljajo 
peščene i lovice s pr imesmi drobnejšega proda. 
Sl ika 18. V hidrografskem vozlišču pri Pristavi so takile prizori, kot je bil 
22. septembra 1960, precej pogostni 
Spodnja terasa 5—10 m je bol je ohranjena. V največjem obsegu 
se razprost i ra predvsem ob Vogla jn i , i n sicer med Novo vasjo in 
Crnol ico, p r i Hruševcu južno od Šent ju r ja in pod Tehar j i . Vanjo 
smemo šteti tud i brečo na desnem bregu Tinjskega potoka p r i T i n j -
skem, k i je odložena v položnem pobočju v ob l i k i terase z višino 
okrog 10 m. 
Posebno vrsto pleistocenskih akumulac i j sk ih teras predstav l ja jo 
erozi jsk i ostanki prodne terase v vzhodnem delu kostr ivniškega po-
dol ja med I r j e m in F lor i janom, k i leže v v iš in i med 320 i n ca. 340 m. 
P r v i se nahaja na slemenu t i k nad I r j em, ca. 30—40 m nad b l ižn jo 
ravnico na vzhodu, druga dva pa p r i Svinem v podobni v iš in i nad 
obdajajočo jo ravnico. Prod so odkr i la novejša geološka raziskavanja. 
Lež i na osnovni ravn in i podol ja, to je v v iš in i 300—320 m i n je debel 
preko 10 m. Sestavljen je iz grobo p rodna t ih kremenovih peščenjakov, 
k i sestavljajo b l i žn j i Plešivec. Prod je na v rhu p rek r i t z debelejšo 
plast jo prepereline. Prodna odeja, k i je zavzemala širok obseg, saj se 
jo da sledit i v manjši mer i še na več mestih okrog Zgornjega Sečovega, 
je produkt hladnega periglacialnega podnebja, v katerem so t rd i 
kremenov! peščenjaki visokega Plešivca, k i je b i l v pretežnem delu 
brez vegetacijske odeje, močno razpadali , grušč pa so t ransport i ra l i 
v dolino potoki in ga ob prehodu na položni svet podol ja odlagali 
Slika 19. Peščenoilovnata pleistocenska akumulacijska terasa ob Ločnici pod 
Malo Gorico 
v ob l ik i vršaja. Da je bi lo razpadanje kremenovih peščenjakov res 
močno, se v id i tud i na zgornj ih južn ih pobočj ih Plešivca, k i so na več 
mestih, zlasti v i zv i rn ih grapah, na debelo prekr i ta s fosi ln imi melišči, 
sestoječimi iz različno debelega grušča. 
Ce skušamo sedaj vzporejat i nivoje v obravnavani pok ra j i n i z ni-
vo j i v ostalem slovenskem panonskem obrobju, ugotovimo naslednje:5 
oba daleč najbo l j prevladujoča nivoja v naši pokra j in i , to je 300 do 
320 in 340—360 m, zlasti p rv i , nastopata v pr ib l ižno istem višinskem 
razmaku tud i drugod kot vodi lna, tako v b l i žn j i h Halozah, k jer sta 
označena kot n ivo I i n nivo I I b (3, str. 181 in 179—180), v Podrav in ju 
nivo 4 in 6a (12, str. 264—265), v vzhodnih Slovenskih i n Medj imur-
skih goricah le nivo 300—320 m, ker v iš j i n i zastopan, k je r je označen 
5 Vzporeianje nivojev v naši pok ra j i n i z n i vo j i v prodorn i do l in i Savinje 
smo oprav l ja l i že sproti, zato ga tu ne bomo ponavl ja l i . 
kot n ivo 4 A in 4 B (2, str. 176), v severozahodnih Slovenskih goricah 
n ivo V A i n B ter V I A (7, str. 153—156), med Savo i n Sotlo nivo 8 i n 5 
(8, str. 173—175 i n 181—182), v P o m u r j u nivo I V a in I V b ter V I 
(5, str. 227—228) i n v Bel i k r a j i n i n ivo 295—320 i n n ivo 350—370 (4, 
str. 221—222). Razen teh dveh sta tud i n ivo ja V I I I a i n V I I I b, k i 
v obravnavani pok ra j i n i zajemata pas med 380—420 m, pogostna v 
ostalem panonskem obrobju, tako v Halozah kot n ivo I I A i n I I I 
(3, str. 178—179), v Podrav in ju n ivo 8 (12, str. 267), v severozahodnih 
Slovenskih goricah nivo V I I b i n V I I I a ter V I I I b, k j e r je n ivo V I I I 
na jmarkantne jša uravnava v severozahodnil i Slovenskih goricah (7, 
str. 153), med Savo in Sotlo n ivo 6 (8, str. 181), v P o m u r j u n ivo V I I I 
(5, str. 228) in v Bel i k r a j i n i n ivo 380—410 m (4, str. 222). T u d i ostali 
n i vo j i so zastopani v večjem delu ostalega panonskega slovenskega 
obrobja, a so, kot v naši pok ra j i n i , bo l j lokalnega pomena. Posebej b i 
p r i m e r j a l le še nivo X, t j . 580—640 m, k i je precej pogosten tud i na 
Bohor ju , okrog Planine nad Sevnico in severno od Dobjega, po Koko-
letu n ivo 2 (8, str. 170—171), i n kot vršn i n ivo v Halozah, označen kot 
n ivo V I (3, str. 177). 
Eno od možnosti za da t i ran je n ivojev v naši p o k r a j i n i nam nud i 
W i n k l e r j e v a k las i f i kac i ja n ivo jev (17, str. 405—407), osnovana na 
proučevan j ih Vzhodnih A l p i n zahodnega panonskega obrobja; vanje 
je zajeta tud i skora j vsa Slovenija. Njegove predpostavke o re lat ivno 
zelo mladem re l ie fu zbu ja jo posebno pozornost in so zato podvržene 
še več j i k r i t i č n i presoji. Po njegovih rezul ta t ih sodeč, p r ipada p r i 
izob l ikovanju današnjega rel iefa močan delež prehodnemu obdobju 
med pl iocenom in pleistocenom, pa tud i sam pleistočen na j b i imel 
pomembno vlogo. Wink le r jeve sheme ne nameravamo imet i za abso-
lu tno meri lo, ker pa se nanaša t ud i na našo pokra j ino, j i bomo posve-
t i l i več pozornosti. Razen nje borno omeni l i t ud i starejše ugotovitve. 
W i n k l e r je postopno zniževal starost alpskega i n panonskega 
rel iefa, i n tako je v zadnjem, tovrstno najpomembnejšem delu (17), 
po lastnem prepr i čan ju postav i l dokončni kronološk i n i vo jn i ciklus. 
Po n jem uvršča med najstarejše n ivo jne ostanke na robu obravnavane 
pokra j ine v r h Boča i n Tols t i vrh6 nad Cel jem, k i spadajo v tako 
imenovani vzhodnokavkašk i c ik lus, nastal med zgorn j im panonom i n 
spodn j im dakom. V naslednj i c ik lus, nastal ob zak l j učku daka, ime-
novan intragornjepl iocenski , uvršča Plešivec (sem b i sodil t ud i Tolst i 
vrh) i n števi lne n ivo jne ostanke z viš ino okrog 600 m, tako npr . na 
M a c l j u i n Ravn i gori (17, str. 406). V va lašk i c ik lus, nastal v času od 
zgornjega levant ina do kva r ta r j a . k i ga imenuje t ud i »Praglazial«, pa 
uvršča n iž je nivoje. Podrobneje razčlenjeni n i vo j i v obravnavani po-
k r a j i n i na j b i b i l i po W i n k l e r j e v i k rono log i j i uvrščeni takole: nasta-
6 Za To ls t i v r h je nedvomno pomota, ker ima W i n k l e r zanj označeno 
koto 938 m, k a r je točno 100 m preveč. Glede na pravo v iš ino b i sodi l To ls t i 
v rh v naslednj i n i ž j i n ivo, kamor spada t u d i Plešivec. 
nek vršnega n ivo ja na Boču sega v obdobje od zgornjega panona do 
daka; n i vo j i X — X I I I b i segali v srednj i pl iocen, točneje na zakl juček 
daka; n i vo j i od X navzdol pa b i b i l i mladopl iocenski oziroma t u d i že 
kva r ta rn i . Meje med p l iocensk imi i n k v a r t a r n i m i u ravnavami po te j 
metodi v naši p o k r a j i n i ne moremo točno opredel i t i . Sodeč po tako 
imenovanem Praglazia lu, kamor so uvrščeni že n i vo j i z zgornjo mejo 
v v iš in i pod 600 m, pa b i ver je tno segala zelo visoko; na Gor ičkem 
npr . sega po n jem k v a r t a r n i rel ief do 150 m nad Mu ro (18, gl. tabelo!). 
Glede na teze o več j i starosti alpskega rel iefa, k i so vel ja le do 
novejših W i n k l e r j e v i h izsledkov, so starejši proučevalci , k i se dot i -
ka jo t ud i naše pokra j ine, temu pr imerno da t i ra l i t ud i na jv iš je urav-
nave. Tako je uvrs t i l Rakovec (13, str. 27 i n 32) k pontskemu n ivo ju 
Tols t i v r h in b l i žn j i V e l i k i v r h ter n ivo med 600 in 630 m na Rudnic i , 
Kokole (8, str. 170—171) gre še napre j i n šteje k pontskemu n ivo ju 
poleg teh, k i j i h omenja že Rakovec, še vse tisto površ je v ob l i k i 
n ivojev, k i je ohranjeno na široko v naši p o k r a j i n i v v iš in i med 600 
in 640 m, tako okrog Ka lob ja , nad Dobjem, nad Žusmom i n druge, 
kakor t ud i n ivo Plešivca v v i š in i 800—830 m. Med domnevne pontske, 
oziroma nastale tako j po pontsk i iz ravnavi , uvršča celo n ivo 500 do 
520 m v Des in ičk i gori i n njenem vzhodnem nadal jevanju. 
W ink le r j eve ugotovi tve o starosti rel iefa v obravnavani pok ra j i n i 
se v osnovi u jemajo z na jnovejš imi geološkimi dognan j i (10, str. 71). 
Po teh so se vrš i la glavna premikan ja , ka te r ih rezul tat je današnj i 
rel ief , po odlož i tv i panona. Na j teh tne jš i dokaz za to je v tem, ker so 
v guban ju soudeleženi terc iarn i sedimenti v celoti, vk l j učno s pa-
nonom. Plast i so bi le nagubane i n ob pre lomih premaknjene. W ink l e r 
(19, str. 375) govori t ud i o tektonskih p remik ih , predvsem orogenetskih, 
v postpontski dobi. T i na j b i b i l i vzrok, da v najvzhodnejšem delu 
posavskih gub (vzhodni odrastk i Rudnice, Ravna gora, Or l ica) n i 
ostankov pontskega površ ja, k i ga je un ič i la intenzivna postpontska 
erozija kot posledica delovanja tektonsk ih sil. 
Posebno je znači lno za obravnavano pokra j ino , da se medsebojno 
u jemajo tektonske in orografske smeri gorskih nizov. To zbode v oči 
že na p r v i pogled. Že leta 1923 je na to opozori l W i n k l e r (19, str. 412). 
To vel ja posebej za ant ik l ina le in donačko prelomno cono, k je r so 
dosledno tud i razvodni h r b t i poreči j , medtem ko za sinkl inale, k i b i 
morale predstav l ja t i podol ja oziroma rečne doline, to ne d rž i v celoti. 
V glavnem se d rž i severne s inkl inale v naši p o k r a j i n i obsežno šent-
jurško-šmarsko podolje. Južna s ink l ina la oprav l ja svojo prvotno 
funkc i j o le na vzhodu, k j e r je nanjo koncentr i rano porečje Zibike, 
medtem ko je v n jen i sredini n iž je razvodje med Zib iko, Ločnico, 
T i n j s k i m potokom i n D o b r i n j s k i m potokom, na zahodu pa visoko 
razvodje nad Šentrupertom; oboje zabriše jasen s ink l ina ln i značaj, 
k i se pokaže v čr tah le na neka j mestih ob Ločn ic i i n Vogla jn i , k j e r 
teko vode podolžno po s ink l ina l i , zlasti južno od Gorice in R i f n i k a 
p r i Jakobu. T u d i enotni značaj vel ike severne s ink l ina le v širšem 
smis lu besede je po rogaškem pre lomu, k i ga reže v smer i zahodse-
verozahod—vzhodjugovzhod, porušen, saj ima s i n k l i n a l n i značaj le 
kos t r i vn i ško podol je , medtem k o na zahodu in deloma t u d i na h r v a š k i 
s t ran i j užno od Sotle v n ičemer ne spomin ja na s ink l ina lo . Se n a j m a n j 
pa ima značaj s ink l ina le Plešivec, saj se v gorskem n i zu Bočkega 
pogor ja od njega v ničemer ne loči. 
Razvoj hidrografske mreže 
Ne samo ostro ko leno p r o t i j ugu , k i ga dela Sav in ja p r i C e l j u , 
marveč t u d i ves paleogeografsk i razvo j v neogenu nava ja na misel, 
da je b i l p r v o t n i tok Sav in je usmer jen na vzhod v t ak ra tno panonsko 
mor j e oz i roma jezero. To domnevo je p r v i pos tav i l i n v osnovi t u d i 
u teme l j i l Rakovec že leta 1931 (13, str. 56); on je t u d i v podrobnos t ih 
pokazal , k a k o se je i zv rš i la kasnejša pre toč i tev Sav in je na j u g v 
Sa vo, prečno skozi Posavske h r ibe ozi roma posavske gube po pre to -
čen ju posameznih p r i t o k o v Save (13, str. 56—57). W i n k l e r i n A i g n e r 
sta domnevala, da je b i l tok Sav in je vse od postsarmata n a p r e j že 
usmer jen na južno s t ran (20, str. 289; 19, str. 374—375; 1, str. 221), k a r 
je pa Rakovec zavrgel z u teme l jen im i geološk imi p ro t i dokaz i (13, 
str. 57). 
Ke r p r i naših raz i skavan j i h nismo nalete l i n i k j e r v op isovani 
p o k r a j i n i na sledi pl iocenskega p roda Savin je, k i b i nedvoumno iz-
p r i č a l s tar i tok Sav in je p r o t i vzhodu, moramo u p o r a b i t i druge i n -
d i rek tne po t i . Začn imo n a j p r e j z geološk imi ugotovitvami! 
Debele i n razsežne p las t i apneniškega kong lomerata iz spodnjega 
tor tona v naši p o k r a j i n i nas nava ja jo na misel, da so se t u d i tod čez 
stekale v panonsko m o r j e vode, k i so odmakale visoke apnen iške 
Sav in jske A l p e z apnen i šk im p redgo r j em i n k i b i v osnovi l ahko 
p reds tav l ja le predhodnico današnje Savinje. — Že določneje pa l a h k o 
sk lepamo, kakšna je b i l a rečna mreža ob z a k l j u č k u miocena. 
Po današn j i razš i r jenost i spodnjesar inatsk ih p las t i sta segala 
teda j v obravnavano p o k r a j i n o od vzhoda po obeh s ink l i na lah dva 
za l iva , severni nekako do Š e n t j u r j a i n j u ž n i do Sl ivnice. N a n j u je b i l a 
gotovo usmer jena rečna mreža iz zahoda; obeh s i n k l i n a l se še danes 
d r ž i rečna mreža, tok p r o t i vzhodu pa je v n j i h oh ran jen le v vzhod-
nem delu, medtem ko je na zahodnem v severni s i nk l i na l i usmer jen 
po Vog la j n i na zahod, j užno pa režejo prečno lev i p r i t o k i Vogla jne. 
P rvo tna usmerjenost na vzhod je ohran jena v j u ž n i s i nk l i na l i le na 
sk ra jnem zahodu v p o v i r j u Kozar ice med Svet ino i n Šent ruper tom. 
V zgorn jem sarmatu se je m o r j e iz naše p o k r a j i n e umakn i l o , sa j 
v obeh s ink l i na lah niso n i k j e r naš l i zgorn jesarmatsk ih sedimentov 
(11, str. 102). U m i k u m o r j a je s ledi la doba erozi je, k i j o je p r e k i n i l 
ponoven vdor panonskega m o r j a (11, str. 106) v panonu, k i pa je za je l 
opisovano p o k r a j i n o le na enem mestu, i n še to na sk ra jnem robu 
za l i va (b rak i čn i sediment i) . S ledimo ga le ob spodn jem toku Z i b i k e 
i n da l je na vzhod čez Pr is tavo do Sotle p r i N imnem. 7 T r a j a n j e za l i va 
sovpada s časom, ko se je t vo r i l a ve l i ka panonska iz ravnava. Po 
sestavi s tare jšepanonskih p las t i (g l inast i l a p o r j i ) pa n i ver je tno, da 
b i za l i v p reds tav l j a l absolutno erozi jsko bazo v e č j i m vodam, saj b i 
mora l i v tem p r i m e r u računa t i na pr isotnost večje množine peščenih 
a l i celo p r o d n i h sedimentov, k i b i se j i h vsaj del k l j u b kasnejš i eroz i j i 
po vsej ver je tnost i ohran i l . I z l i v Sav in je v ta morsk i za l i v v času 
panonske iz ravnave je to re j k a j malo ver je ten. I z b r a t i si je mora la že 
v te j dobi d rugo pot . Pa še neka j je, ka r govor i t e j domnev i v p r i d . 
Vse starejše pl iocenske p las t i p o k r i v a j o na celotnem panonskem ob-
rob j u d a k i j s k i i n pos tdak i j sk i p r o d i (11, str. 103), k i so rezu l ta t in ten-
zivnega mladopl iocenskega rečnega zasipanja. Vsega tega pa n i v 
našem p r imeru . V spodn jep l iocensk i za l i v se j e ver je tno iz teka lo 
vodov je le iz območja celotne južne s ink l ina le i n pora ja jočega se 
p o v i r j a Sotle. To stanje se je za zgorn j i de l Sotle i n za vzhodn i del 
s ink l i na le oh ran i l o še do danes. 
Ke r tako izgub imo sledi po eventualnem toku Sav in je na vzhod 
čez vzhodn i del obravnavane p o k r a j i n e že za obdobje panonske iz-
ravnave, se moramo pos luž i t i geomorfološke metode, to je, p r i k l i c a t i 
moramo na pomoč ugotov l jene n ivo je i n eventualne s t ra t ig ra fske 
in pet rogra fske razmere n a j b l i ž j i h morsk ih za l ivov in nan je vezanih 
f l u v i a t i l n i h sed imentac i jsk ih odej, k j e r n a j b i b i l a udeležena t u d i 
Sav in ja . 
N a j b l i ž j i panonsk i morsk i za l iv Savin je je b i l t is t i , k i je iz ob-
moč ja Graškega zatoka segal p r o t i j u g u čez P o m u r j e na D r a v s k o 
po l je v območje D r a v i n j s k i h goric. V to smer je v gorsk i ve r ig i do-
načke pre lomne cone, med Bočem i n K o n j i š k o goro, v mehke jš ih ol igo-
censkih sediment ih t u d i širša zareza v re l i e fu v tako imenovanem 
l i pog lavškem p r e t r ž j u , katerega dno je danes n i zko razvod je dveh 
man j š i h p r i t o k o v D r a v i n j e i n Vogla jne, z o h r a n j e n i m i s tare jš imi n i -
v o j i v poboč ju . N a pr isotnost pl iocenske Sav in je p r i sed imentad j i 
D r a v i n j s k i h goric pa kaže končno t u d i pe t rogra fska sestava in močna 
zaobl jenost dak i jskega rečnega proda.8 Pet rogra fska anal iza je nam-
reč pokaza la (14, str. 175—176), da sestoji p r o d in pesek v ca. 7 m 
v isok i p r o d n i terasi na severovzhodni i n vzhodn i s t ran i Slovenske 
Bis t r ice iz og la jen ih z r n >kremena, apnenca, dolomita (podčr ta l D . M . ) , 
tona l i ta i n serpent ina v f r a k c i j i , katere zrna ima jo premer nad 5 mm. 
V te j f r a k c i j i p rev ladu je k remen nad karbona t i« v r a z m e r j u 60 : 40. 
»V drobne jš i f r a k c i j i do 2 m m je to razmer je za k remen še ugod-
nejše, ker je apnenčev ih z rn v f r a k c i j i med 5 i n 2 m m izredno malo. 
7 Kako je z nadal jevanjem spodnjepliocenskih sedimentov čez Sotlo na 
hrvašk i strani, k je r se ver jetno tud i nahajajo, ne vemo, ker j i h stara in edina 
Gorjanovic-Krambergerjeva geološka kar ta ne izkazuje. Po te j so onstran 
Sotle nasprot i Nimnega srednjemiocenske, sarmatske in deloma tud i oligo-
censke premogovne plasti. 
8 Dak i j sko starost proda je u t rd i l Rakovec (14, str. 197). 
Šele v f r a k c i j i pod 2 m m se p o j a v i j o v več j i množ in i d robc i mag-
m a t s k i h k a m n i n : tona l i ta i n ap l i t a . V te j f r a k c i j i se ponovno poka-
žejo d robc i apnenca i n roženca« (17, str. 175). Glede na sestavo p roda 
je Rakovec (14, str. 176) mnen ja , »da ne i zv i ra ves z b l i žn jega Pohor ja , 
marveč so ga vode nanesle t u d i z vzhodn ih K a r a v a n k , i n to iz pre-
cejšnje dal jave«. Podrobneje si j e d a k i j s k i p r o d izven omenjenega 
naha ja l i šča og leda l t u d i Po la jna r (12, str. 265—266), k i je ugo tov i l še 
nekatere podrobnost i . O n p r a v i , »da je na v r h u grebena med Stražo 
in P r i hovo p r o d raz l ično debel : med d roban pesek so pomešani p rod -
n i k i t u d i do 7 cm premera. V p r o d n a t i masi l ahko opaz imo poleg 
magma tsk i h k a m e n i n t u d i številne apnene in dolomitne kose« (pod-
č r t a l D . M.) . Razen k a r b o n a t n i h p r o d n i k o v nosi Sav in ja t u d i k re-
menova zrna, k i so lahko raz l ičnega izvora: iz lužen i k remen iz raz-
topl jenega apnenca; iz poreč ja p r i t o k a Drete, k i odmaka med d r u g i m 
t u d i K r a n j s k o reber; po p r i t o k i h iz južnega obrob ja Ce l jske ko t l ine , 
k i p r i t e k a j o iz pe rmo-ka rbonsk ih i n psevdoz i l j sk ih sk ladov z o b i l n i m i 
k r e m e n o v i m i z rnc i ; iz t e r c i a rn ih k a m n i n , k i p r a v t ako vsebujejo 
ve l i ko k remenov ih zrnc. Močno k remenov sestav dak i j skega p roda je 
po temtakem lahko v določeni me r i t u d i iz p rodne akumu lac i j e Sa- ' 
v in je , ve l i ka zaobl jenost tega, ko t t u d i karbonatnega p roda , pa je 
glede na do lg i t ranspor t v S a v i n j i r azum l j i va . I n končno — pr isotnost 
Sav in je na D ravskem p o l j u v srednjem i n m la jšem p l iocenu t u d i n i 
v n a s p r o t j u z Rakovčevo domnevo o vodah, k i n a j b i p r i t eka le iz 
vzhodn ih K a r a v a n k , saj so se ve r j e tno t u d i te l ahko stekale semkaj 
v na jb l i ž j e panonsko mor je . 
D a k i j s k i p r o d i segajo v D r a v i n j s k i h gor icah na jv iše v okol ic i 
B r i n jeve gore, k j e r so v v i š i n i 481 m (16, str. 118); v n j i h je izdelan 
n i vo 450—470 m (12, str. 268), k i j e obenem t u d i n a j v i š j i n ivo, še iz-
de lan v d a k i j s k e m p rodu . T u d i ob P o h o r j u lež i p r o d razmeroma 
visoko. V iš ina p roda se manjša o d severa p r o t i j ugu , to re j z odda l je -
van jem od Pohor ja , ka r p o t r j u j e t rd i t ev , da se je pod rav inska ko tan ja 
rah lo vzd igova la s Pohor jem ozi roma zastaja la ob donačk i p re lomn i 
coni , s č imer b i se s ink l i na lna k o t a n j a P o d r a v i n j a rah lo nag iba la p r o t i 
j u g u (12, str . 258). V d a k i j s k i h p r o d i h D r a v i n j s k i h gor ic je š i roko 
razpros t ran jen n i vo 342—350 m, k a r se lepo u jema z n i vo j em 340 do 
360 m v ob ravnavan i p o k r a j i n i , k i je t u d i zelo na š i roko razš i r jen , 
tako t u d i v l i pog lavškem p re t r ž j u , k o t že spreda j omenjeno. 
Na js ta re j š i rečn i r azvo j v ob ravnavan i p o k r a j i n i s ledimo lahko 
na osnovi n ivo jev , po W i n k l e r j e v i na jnove jš i k rono log i j i (17), šele od 
spodnjega d a k a napre j , saj segajo sledi na jv iše ohranjenega n i vo ja 
na v r h u Boča v razdobje prehoda iz zgornjega panona v spodn j i dak . 
To pa je le teoret ična možnost, saj je ta n ivo tako m i n i m a l n o ohra-
n jen, da se n a n j ne moremo nasloni t i . P rak t i čno sledimo l a h k o razvo j 
rečne mreže na osnovi n i vo jev šele kasneje, nekako po i zde lav i 
n i vo ja 480—540 m, š i roko razprost r tega po vsej p o k r a j i n i i n v raz-
l i č n i h kamn inah , k i pa sega že v n a j m l a j š i pl iocen. V tem n i v o j u se 
namreč že izraziteje pokaže odprtost čez l ipoglavško pretrž je na 
severovzhod. Ta nivo je ohranjen na obeh straneh pretrž ja, zlasti 
v tortonskih konglomerat ih in peščenjakih Dolge gore, ka ter im se 
imamo tud i zahval i t i , da se je tod tako dobro ohrani l . 
Naslednj i nivo, k i je tud i v pre t rž ju ohranjen, je nivo V I I I , to je 
380—420 m. Posebej lep in prostran je pred vstopom v pretrž je 
vzhodno od Ponikve, k je r tvor i obenem vršni nivo v srednjem delu 
tako imenovanega ponikevskega gričevja nad Šmarjem. Na zahodu 
je redkejši. T u se drž i le severnega in južnega obrobja sinkl inale med 
Resevno in Konj iško goro, medtem ko je b i l iz srede sinkl inale, razen 
na nekaj mestih, po kasnejši erozi j i Voglajne in pr i tokov odstranjen. 
V dobi nastanka tega nivoja je posegla Savinja s p r i t ok i tud i daleč 
na jug na severno obrobje Posavskih hribov, saj je nivo v tej v iš in i 
dobro ohranjen v Mik lavškem hr ibu, na celjskem Starem gradu, v 
Osenici in na nizkem razvodju pr i tokov današnje Savinje in Voglajne 
nad Štorami med L ipo, Pečovjem in Zvodnim. 
N ivo 340—360 m, k i je v naši pokra j in i zelo razšir jen, nakazuje 
tud i že določneje prostrano dol ino Saviuje, k i je iz območja takratne 
Spodnje Savinjske dol ine tekla pr ib l ižno v smeri Trnovca in Ponikve 
na severovzhod čez L ipoglav na Dravsko polje. 
Kma lu po izdelavi n ivoja V I I se je morala izvrš i t i pretočitev 
Savinje na južno stran v smislu procesa, k i ga je nakazal že Rakovec 
(T3, str. 56—57). Preval v p re t rž ju leži namreč 325 m visoko. Če ob 
tem računamo s kasnejšim delnim znižanjem prevala po denudaci j i , 
še posebej, ker je izdelan v mehkejših oligocenskih kamninah, smemo 
računat i s prenehanjem toka Savinje na severovzhod v nivoju, k i je 
segal nekol iko više. 
V Savinjo se je pred pretoči tv i jo z južne strani iztekalo vodovje 
iz resevniške ant ik l ina le in še dal je na zahod izpod Svetine, Tolstega 
vrha in Grmade ter onstran današnje Savinje pr ib l ižno od tam, od 
koder teko vode še danes v Savinjo, to je izpod apneniškega grebena 
Mal ič—Šmohor—Mrzl ica. Zlasti v vzhodnem delu srečujemo tod iste 
nivoje kot ob ostalem toku Savinje. Le v mlajšem razdobju, v času 
po izdelavi n ivoja V I I I , 380—420 m, je njena intenzivnejša erozivna 
moč predr la n iž jo resevniško ant ik l ina lo in pr i tegni la nase del vo-
dovja iz južne sinkl inale, o čemer bomo govor i l i še kasneje. V severo-
zahodnem delu pa kažejo nekateri znaki na to, da je dobivala le 
skromnejši dotok, in sicer le iz zahodnega dela Bočkega pogorja 
z Dolgo goro, medtem ko je ves ostali del že grav i t i ra l p ro t i Zgornj i 
Sotli, k i je kot taka obstajala že od pliocena naprej. T u d i Žičnica na 
severozahodu, k i odmaka oligocensko obrobje Konj iške gore s Pleto-
va r jam i na jugu, kaže na to, da je v starejši fazi razvoja, malo pred 
izdelavo nivoja V I I I , tekla po oligocenskih kamninah naravnost na 
vzhod čez Klokočovnik p ro t i Savinj i . Kasneje se je preusmerila na 
severovzhod čez t r iadno-dolomitn i podaljšek Konj iške gore; njen 
zavoj na jugovzhod, po izstopu iz soteske, je verjetno mlajšega datuma 
i n se je izvrš i l vzporedno s pres tav i tv i jo D rav in j e na južno obrobje. 
V do lomi tu je izdolbla Žičnica globoko i n tesno dol ino brez v i š j i h 
teras v pobočju, medtem ko se je v smeri njenega starega toka razv i l 
potok Klokočovnik . 
Sledi razvodja med Savin jo i n Sotlo se v mehk ih terc iarn ih kam-
n inah niso ohranile. Smeli pa b i po danes na j v i š j i h vzpet inah domne-
vat i , da je potekalo pred p r i tegn i t v i j o zahodnega dela pliocenske 
Zib ike po resevniški an t i k l i na l i do Kamenika in dal je na severovzhod 
p ro t i Do lg i gori, po obg lav l jen ju zgornjega dela pliocenske Zib ike pa 
od Zusma in L e k m a r i j na Kamen ik in dal je p ro t i severovzhodu. 
K d a j se je izvrš i la pretoči tev Savinje na južno stran? Nasloni l i se 
bomo na novejše Wink le r j eve ugotovi tve časovne k las i f i kac i je n ivo jev 
(17, str. 405—407), da l je na novejše geološke izsledke v proučevani 
pok ra j i n i (10, str. 71 in 73) i n na najnovejše, še neobjavl jene geo-
morfo loške rezultate v D r a v i n j s k i h goricah, v Halozah, v porečju 
zgornje Savinje in v ša lešk i dol in i . Vsi t i govori jo posredno al i nepo-
sredno o re lat ivno mladem rel iefu, i n pa, da je b i l vp l i v pleistocena 
p r i ob l i kovan ju rel iefa na splošno in še posebej v mehk ih terc iarnih 
kamn inah panonskega obrobja zelo pomemben. Razen pleistocena pa 
daje W ink l e r ( in tud i Ši frer) močan poudarek tud i prehodnemu ob-
dobju med pl iocenom in pleistocenom, tako imenovanemu Praglazialu. 
Po n jem na j b i že n i vo j i pod 600 m nastaja l i na prehodu iz pliocena 
j vkva r ta r . K a k v iš insk i in terva l na j b i to prehodno obdobje zajemalo, 
pa W ink l e r ne pove. Vemo le to, da stavl ja na Gor ičkem in deloma 
tud i v Slovenskih gor icah v kvar ta r n ivoje do ca. 150 m relat ivne 
višine (18, — pri ložena tabela). 
Geologi so ugotov i l i (10, str. 71 in 73), da so se v proučevani po-
k r a j i n i vrš i la glavna premikan ja , ka te r ih rezul tat je današnj i re l ief , 
šele po odlož i tv i panona, tore j na zak l j učku pliocena. Ta konstataci ja 
se dobro sklada z W i n k l e r j e v i m i ugotovi tvami. 
P r i proučevanju kvar tarnega razvoja D r a v i n j s k i h goric in Haloz 
p r ip isu je M. Šifrer9 pleistocenu zelo pomembno vlogo p r i t vo rb i seda-
njega rel iefa, še posebej p a dolgemu prehodnemu razdobju med p l io-
cenom in pleistocenom. Podobno pa se domneva tud i za šaleško 
dol ino i n za porečje zgornje Savinje, zlasti za razvodje med Savinjo 
in Dreto.10 
Po vseh zgoraj omenjenih rezu l ta t ih o starosti današnjega, pred-
vsem nižjega rel iefa smemo predpostav l ja t i , da je t ud i pretoči tev 
Savinje re lat ivno mlada. Postavi t i b i j o smeli domnevno v starejši 
pleistocen oziroma v prehodno obdobje med n j i m i n zgorn j im p l io-
cenom. 
9 M i l a n Š i f r e r , K v a r t a r n i razvo j D r a v i n j s k i h gor ic ; i s t i , K v a r t a r n i 
razvo j Haloz. E laborata za Sk lad B. K. 
10 D rago M e z e , K v a r t a r n i sediment i i n n j i h iz raba v poreč ju Pake nad 
Goren jem; i s t i , K v a r t a r n i k las t ičn i sedimenti v poreč ju Savinje med L j u b -
n i m i n Sotesko. Elaborata za Sk lad B. K . 
Lepo se nam kaže razvoj h idrografske mreže v j u žn i s ink l ina l i . 
V starejšem obdobju je tekla po n j i v smeri Pristave enotna reka, 
pliocenska Zib ika, k i je i zv i ra la med Resevno, Ve l i k im vrhom in 
Šentrupertom. Vanjo se je stekalo vodovje na eni st rani izpod oligo-
censkega nadal jevanja rodniške ant ik l ina le , na severu pa iz resev-
niške ant ik l ina le in njenega vzhodnega nadal jevanja do Kamenika. 
Na tok p ro t i vzhodu kažejo vsi pov i rn i del i današnj ih j užn ih p r i tokov 
Voglajne in n jen ih vzhodnih pr i tokov, še posebej celotni pov i rn i in 
srednj i tok Kozarice, k i je dejansko obglavl jeno pov i r j e pliocenske 
Zibike. Tok p ro t i vzhodu se je pret rga l v zahodnem delu po izdelavi 
n ivo ja V I I I , to je 380—420 m, ostanki katerega tvo r i j o danes razvodje 
med Z ib iko in Dob r i n j sk im potokom. Obglav l jen je je izvrš i la Savinja 
z večjo erozijsko močjo, k i je p redr la šibkejšo resevniško ant ik l ina lo 
in pr i tegn i la nase vodovje dobršnega dela vzhodnega nadal jevanja 
rudniške ant ik l ina le. Po pretoč i tv i Savinje pa je prevzela to vodovje 
novo nastajajoča Voglajna, k i dobiva prav iz tega dela glavne pr i toke. 
Ločnica, k i že na p r v i pogled vzbuja pozornost s svoj im izredno za-
v i t i m tokom, je mlada reka. nastala po razb i t j u zahodnega dela pl io-
censke Zibike. poslužujoč se tak ra tn ih lev ih opuščenih do l in p r i tokov 
pliocenske Zibike, k i so se stekal i iz vzhodnega nadal jevanja resev-
niške ant ik l ina le in s inkl inalnega dna, po katerem je tekla reka pred t \ 
obglavl jenjem. Z močnim v i jugan jem svojega toka Ločnica pe tk ra t 
prereže vzhodno nadal jevanje resevniške ant ik l ina le . S tem se je p r i 
zadnjem zavoju jugovzhodno od Crnol ice na slab ki lometer pr ib l iža la 
Vogla jn i , od katere jo loči ca. 15 m visok preva l p r i Preskočini (od 
tod ver jetno ime!), katerega se poslužuje tud i cesta. Podobna je si-
tuaci ja tud i v območju s ink i inale med Raki tovcem in Urbanom ozi-
roma Spodnjo Sl ivnico, k je r p rav tako loči dva ok l j uka med seboj 
okrog 20 m visok preval , izdelan v mehk ih ol igocenskih peskih in 
peščenjakih. 
P r i Pr is tav i i n južno od nje se nahaja ve l iko h idrografsko vozl i -
šče, kamor se stekajo Sotla, Mest inja-Mest injščica-Šmarski potok. 
Z ib ika in T i n j sk i potok. N a n j opozarja že Me l ik (9, str. 512—513), k i 
ugotavl ja, da ima to kot t ud i t isto ob zgorn j i Koste l j in i , »dediščino 
po nek ih genetičnih skupnost ih, po nekdan j ih kot l in icah«. Čeprav 
takrat še niso b i la znana najnovejša geološka dognanja, je p rav i lno 
domneval, saj ima h idrografsko stičišče v okol ic i Pristave res osnove 
v staropanonskem morskem zal ivu. V a n j se je stekalo vodno omrežje 
iz širokega terciarnega okoliša, k i je na robu seglo t ud i na Bočko 
pogor je in Rudnico z Zusmom. Imelo je v glavnem ist i obseg, kot ga 
ima danes, če izvzamemo zahodni del pliocenske Zibike. Vode, k i se 
danes stekajo p ro t i temu stičišču, kažejo t ud i v pov i rn ih del ih na to 
prvotno usmeritev. Iz jema b i b i l le sk ra jn i pov i rn i del Sotle, k i kaže 
na usmerjenost p ro t i jugovzhodu. D a si je Sotla izbra la to pot, je 
vzrok poleg že omenjenega paleogeografskega dejstva tud i v tem, da 
teče po pre lomih: do Rjav ice po sotelski pre lomnic i , od Rjavice na 
j u g pa po prečnem rogaškem prelomu. Na domnevni prelom, k i teče 
na severnem vznožju Rudnice, je vezan t ud i T i n j sk i potok, njega 
desni p r i t ok Brode pa na domnevni prečni pre lom med Rudnico in 
Zusmom (6, str. 87—88; 18). Vsi n ivo j i , k i nastopajo na Zgornjem 
Sotelskem v poreč ju potokov, k i se iz tekajo p ro t i h idrografskemu 
vozlu, se dajo vsk lad i t i s potekom i n razvojem tamkajšn je rečne 
mreže. Ke r ima h idrografska mreža tod že staro zasnovo, p r i n je j n i 
t ak ih anomal i j v poteku, kakršne so znači lne v Vogla jnsk i pok ra j i n i , 
k j e r se je po pre toč i tv i Savinje na j ug moralo vodovje polagoma p r i -
laga ja t i nov im razmeram zaradi preusmeri tve na zahod, kamor j i h 
odvaja Voglajna. 
Določeni znak i delne preusmeri tve rečne mreže so t ud i v kostr iv-
n iškem podol ju. Podolje je izdelano v ol igocenskih kamninah s ši-
r o k i m dnom, k i se nahaja v v iš in i n ivo ja 300—320 m ; van j so danes 
prečno zarezani potoki , k i so dno razčleni l i , vendar se da enotna 
starejša ravn ina dna z lahka iz lušči t i . Mor fografske razmere podol ja 
in obrobja kažejo, da je moralo b i t i v prvotnem stanju vodovje usmer-
jeno na zahod v smeri Podplata p ro t i Mest injščici , od koder se je 
iztekalo na j ug p ro t i h idrografskemu vozlišču. Na tok p ro t i zahodu 
kaže predvsem usmeritev p o v i r i j severnih potokov. V reko so se 
stekal i po tok i izpod Bočkega pogor ja, medtem ko je t vo r i l južno 
razvodje p ro t i Sot l i v i š j i svet, sestavljen iz t r d i h spodnjemiocenskih 
kremenovih peščenjakov, k i je b i l sprva v iš j i i n obsežnejši, ko t je 
danes. Pov i r je reke je b i lo na zahodni strani Macl ja. N jen tok se je 
pom ika l p ro t i jugu, k j e r je odstranjeval kremenove peščenjake. K o 
se je dovol j p r ib l i ža l Sotl i , k i se je držala prelomnice i n je zato laže 
t ud i globinsko erodirala, so n jen i desni p r i t o k i pre jed l i ozko razvodje 
kremenovih peščenjakov i n pre toč i l i nase stare p r i t oke enotne reke, 
k i teko sedaj prečno na staro dno. Pretočitve so se izvrši le v dobi po 
nastanku n ivo ja 300—320 m, k i je še danes, zlast i v osredju kostr iv-
niškega podol ja, zelo lepo ohranjen. Viš je terase so ohranjene na 
severnem poboč ju podol ja , medtem ko so bi le z južnega pobočja 
odstranjene. Razvoj dveh vzporednih tokov se lahko zasleduje po 
izdelavi n ivo ja V I I I , k i je dobro ohranjen južno od Sotle, kakor tud i 
v l i t o tamn i j sk ih apnencih jugozahodno od Rogaške Slatine, medtem 
ko je severno od Sotle ohran jen le v posamičnih vzpet inah vzhodno 
od Rogatca. 
Če motr imo današnjo h idrografsko mrežo, opazimo predvsem 
dve znači lnost i : zapleteno i n nehomogeno rečno mrežo v Vogla jnsk i 
p o k r a j i n i v nasprot ju z normalno usmerjenostjo na Zgornjem Sotel-
skem, i n navezanost rečne mreže na geološko-tektonsko s t rukturo, 
zlast i na podolžna slemena i n na prelomnice, ka r pa je spet bo l j 
znači lno za vzhod kot za zahod. Oboje je posledica paleohidrograf-
skega razvoja, k i temel j i na tektonsk ih in paleogeografskih dejstv ih 
pliocenskega dogajanja. Posebno stopa do izraza navezanost današ-
n je h idrografske mreže na tektonske črte i n razen tega tud i na 
mehkejše kamnine, kar na j še enkrat posebej podčrtamo. Tektonika 
in selektivna erozija sta potemtakem dva osnovna faktorja pri raz-
voju hidrografske mreže v naši pokrajini. Oglejmo si na k ra tko 
na jpre j prvega! 
Zelo važno vlogo p r i razvoju današnjega vodovja ima sotelska 
prelomnica. Nanjo je navezan pov i rn i del Sotle, vsi potoki med Ro-
Slika 20. Večji del dna podolja v oligocenskih kamninah za Rifnikom med 
Vodrušem in Rakitovcem zapolnjujejo holocenski sedimenti potokov, ki se 
iztekajo v podolje. Na sliki o sredini Jakob, zadaj Rifnik 
gaško Slatino in Podplatom, k i se ob prehodu na prelomnico v ostr ih 
kolenih uležejo vanjo, celotni desni p r i tok Mestinjščice od Povžanske 
vasi p r i Sladki gori do Lemberga, pov i rn i del Slomščice ter potoki 
med D ram l j am i in Bovšami. Kakor smo že rekl i , je na domnevno 
prelomnico vezan tud i T in jsk i potok ter njegov desni p r i tok Brode, 
k i se je prejedel skozi domnevno prelomnico med Rudnico in Zusmom 
in k i je s svoj im pov i r jem posegel globoko nazaj v terciarne oligo-
censke in miocenske plast i s inkl inale južno od Rudnice okrog Hrast ja. 
I n končno je vezan na tako imenovano rogaško prelomnico tud i del 
Sotlinega toka pod Sv. Kr ižem, nad n j im pa grapa potoka I r je . 
Razen prelomnic se drž i jo vode tud i s inkl inal , oziroma natanč-
neje, malo odporn ih kamnin, k i zapolnju je jo s inkl inalna dna. Na dno 
severne sinkl inale je v zahodnem delu vezana Voglajna in na vzhodu 
Šmarski potok. Oba sta si v n j i izdelala široko dolino, medtem ko je 
širše in nizko razvodje med n j ima v Haler jevem bregu nad Šmarjem 
prav tako posledica selektivne erozije manjšega potočka, k i se izteka 
čez Šentvid v Voglajno. Tud i po južn i s ink l ina l i je koncentr i ran 
vodni odtok, tako na vzhodu Zibika, medtem ko so si potok i na sever-
nem robu sinkl inale (Dobr in jsk i potok, Voglajna, Kozarica, Loč-
nica), k i to prečkajo al i teko nekaj časa po n j i v mehkih oligocen-
skih peskih, peščenjakih in sivici, izdelali široke doline, k i so v na-
Slika 21. Strukturna stopnja na Resevni kot rezultat intenzivne selektivne 
erozije na meji trših litotamnijskih apneniških konglomeratov in mehkih 
oligocenskih peščenjakov. Takih stopenj je v naši pokrajini veliko 
sprot ju z ostal im n j ihov im tokom po tortonskih konglomerat ih in 
peščenjakih oziroma vu lkansk ih kamninah resevniške ant ik l inale. 
Med vsemi potoki je največja izjema Ločnica, k i se v zaporednih 
meandr ih večkrat prebi je skozi vzhodno vulkansko nadaljevanje re-
sevniške ant ik l inale, kar je pa posledica specifičnega hidrografskega 
razvoja, kot je omenjeno že spredaj. Hidrografsko vozlišče p r i Pr istavi 
pa je posledica paleogeografskih dejstev iz starega panona. 
Značilne primere selektivne erozije in z n jo zvezane strukturne 
stopnje srečamo na več k ra j i h v naši pokra j in i . Vezane so na stik t rš ih 
tortonskih konglomeratov a l i l i to tamni jsk ih apnencev z mehkejšimi 
terc iarn imi kamninami. Tako je med R i fn i kom in Resevno na st iku 
konglomeratov in oligocenskih peskov, k je r je izdelana izrazita struk-
turna stopnja. De l te se je pod Ri fn ikom, v zgornjem desnem pobočju 
Kozarice, odlomil, in zdrčal v dno doline do potoka, k i ga je v soteski 
ver jetno začasno zajezi l ; danes pel je čezenj v k lancu cesta iz Šent-
j u r j a p ro t i Jakobu oziroma na Šentrupert. S t ruk tu rne stopnje, nastale 
s selektivno erozijo, so še na nekater ih d rug ih k r a j i h v proučevani 
pok ra j i n i , vendar ne tako izrazi te kot ob R i f n i k u — Resevni. 
Selekt ivna erozi ja se lepo odraža tud i p r i Heleni, k je r se i zk l i n i 
sarmat, k i leži v dnu vzhodnega dela južne sinkl inale. Na obeh straneh 
Slika 22. Na stiku apnenca Bočkega pogorja in mehkih oligocenskili kamnin 
nad Gabernikom je imela selektivna erozija lahko delo, zato je globoko 
navzdol razkrila trše apnence 
ga obdaja jo t rš i tor tonski peščenjaki i n konglomerat i , v ka ter ih š t r l i 
svet več kot 100 m više, medtem ko je v mehkem sarmatu izdelana na 
pogled p rava dolina. T u d i na števi ln ih d rug ih k ra j i h , k j e r so v re l ie fu 
izdelani več j i i n man jš i preval i , po p r v i h v t is ih sodeč preostanki sta-
r i h rečnih tokov, se je skoraj dosledno izkazalo, da so posledica 
v ložkov mehkejš ih kamn in med obdaja joč imi j i h t r š im i kamninami . 
Le redk i so pr imer i , k i j i h ne moremo razloži t i s pomočjo selektivne 
erozije. 
V zvezi s h idrografsko mrežo je zan imiv še en po jav, k i ga je 
vredno omenit i . Rek l i smo že, da je na sotelsko prelomnico vezana 
intenzivna h idrografska mreža. Preseneča pa, da je nanjo koncentr i -
rano vodovje le s severne strani, medtem ko z južne ne doteka n i t i en 
več j i potoček, v čemer je t ud i vzrok, da je j užn i rob visok in strm in 
daje zato res vtis tektonske l in i je : da je tako, je seveda vzrok t ud i 
8 Geografsk i zborn ik 113 
v tem, ker je prelomnica obenem petrografska meja med mehkim 
oligocenom na severu i n t rš imi tor tonskimi konglomerati , l i to tamni j -
sk imi apnenci in peščenjaki na jugu, k i vodo deloma prepuščajo. Res 
pa je, da se iz teh izteka vsa voda pro t i jugu. Ta anomali ja ima ne-
dvomno genetično vez s prelomnico. Če b i bi la vzrok petrografska 
sestava, b i b i lo tako le v is t ih kamninah, tu pa je omenjeni pojav 
vezan na celotni srednji in vzhodni del prelomnice. Vzrok temu je 
Slika 23. Golica v podornem materialu izpod Rifnika ob Kozarici 
domnevno tud i v paleohidrografskem dogajanju. Rekl i smo že, da je 
imelo kostr ivniško podolje enoten h idrografsk i odtok, usmerjen pro t i 
Podplatu. Z odstranjevanjem razvodja na jugu in pr ib l iževanjem 
sotelski prelomnici je podaljševala takratna enotna reka severne pr i -
toke in uničevala južne, i n to vse dotlej, dokler jo niso dokončno 
pri tegni le nase vode, tekoče po prelomnici. Neka j pa je k temu pr i -
spevala tud i tektonika, saj 90 nova geološka dognanja pokazala, da 
se svet v večjem delu severnega k r i l a prelomnice dviga (10, str. 71), 
s čimer imajo vode, pr i tekajoče s severa, večjo erozivno moč in z njo 
v zvezi retrogradno podal jšujejo svoje tokove. 
Na tortonskih apneniških konglomeratih, apnenčevih peščenjakih 
in l i to tamni jsk ih apnencih so na v iš j ih planotastih n ivo j ih razv i t i celo 
krašk i pojavi , v našem pr imeru rahlo zaznavne vrtače. Tako je p r i 
Rezovju severovzhodno od Šent jur ja , okrog Vodenovega in Sv. Lov-
renca severozahodno od Šmarja na obsežnejših ostankih nivoja 380 do 
420 m in 340 do 360 m, med Šmohorjem, Rodnami in Topolami, ter po 
svetu okrog Ponikve. P r i Ponikv i , k jer sestavljajo pokra j ino apne-
n išk i konglomerati, peščenjaki i n le deloma tud i l i to tamni jsk i apnenci, 
ponika severovzhodno od vasi manjš i potoček, jugovzhodno od vasi 
pa pr iv re ta na dan dva izv i rka z manjšima zatrepnima stenama, 
eden čisto ob cesti, d rug i pa malo južno od nje. Izpod apneniških 
tortonskih konglomeratov, l i to tamni jsk ih apnencev in apnenčevih pe-
ščenjakov pa pr iha ja jo na dan i zv i r k i še na nekaterih drug ih k ra j ih , 
kot npr. dva v Rezovju niže Kamenega, in pod R i fn i kom na desnem 
bregu Kozarice. 
Izvleček 
Avtor obravnava pokra j ino, k i se šir i vzhodno od Spodnje Sa-
vinjske doline in zajema dve večj i regi j i : v porečju Voglajne (levi 
p r i tok Savinje, v katero se iz l iva p r i Celju) tako imenovano Voglajn-
sko pokraj ino, in porečje zgornje Sotle do Podčetrtka, tako imenovano 
Zgornje Sotelsko. Na severu mej i pokra j ina na donačko prelomno 
cono, k i predstavl ja vzhodne odrastke Karavank s Konj iško goro, 
Bočem, Donačko goro in Macl jem, na jugu pa na vzhodni podaljšek 
severnega kota trojanske ant ik l inale z Rudnico, t j . na severni rob 
posavskih gub. 
Geomorfološko kar t i ran je je ugotovilo 14 nivojev in dve akumu-
laci jsk i terasi v razmaku ca. 240 in 830 m. Na jbo l j sta razširjena in 
ohranjena nivoja 300—320 m in 340—360 m. Oba sta razvi ta izk l jučno 
le v terciarnih kamninah, medtem ko se n ivo j i nad 360 m pojav l ja jo 
tud i že na starejšem obrobju. Med temi je zlasti pomemben nivo 580 do 
640 m, k i je na gosto raztresen po vsej proučevani pokra j in i in v vseh 
kamninah, tako tud i na apnencu Rudnice in v njenem oligocenskem 
nadal jevanju p ro t i zahodu. Spremembe v preusmeri tv i hidrografske 
mreže se dajo zasledovati že v n ivo ju 380—420 m, medtem ko so bi le 
najvažnejše po izdelavi n ivo ja 340—360 m in deloma tud i še v n ivo ju 
300—320 m. 
Av tor je posveti l posebno pozornost n ivojem zlasti do višine 
ca. 300 m. to pa zato, ker je b i la njegova glavna naloga v iskanju 
sledi starega toka Savinje, k i na j b i b i l po predpostavki I . Rakovca 
(13) usmerjen na vzhod v takratno panonsko mor je oziroma jezero. 
Kasnejša preusmeritev Savinje na jug, k i se danes v ostrem kolenu 
p r i Cel ju obrne iz smeri V—Z v S—J in se prebi ja v ozk i in globoki 
do l in i prečno čez posavske gube oziroma Posavsko hr ibovje, se je po 
I . Rakovcu izvrši la po> pretoč i tv i posameznih pr i tokov Save. 
Strat igrafsk i prerez staropanonskih plast i p r i Pr istavi i n ob Zi-
b i k i ne kaže sledi po eventualnem dotoku večje reke v staropanonski 
zaliv. Van j so se morale stekati le manjše vode iz bl ižnjega zaledja. 
Pač pa govori več znakov za to, da je b i la Savinja v pliocenu in 
morda celo nekaj časa v pleistocenu usmerjena na severovzhod pro t i 
8* 115 
Dravskem po l ju v takrat n je j na jb l i ž j i morski oziroma jezerski 
zaliv. Za to govori predvsem vel ika rel iefna zajeda v oligocenskih 
morskih kamninah med Bočem in Konj iško goro čez Lipoglav, k i se 
je danes poslužuje tud i železnica Cel je—Maribor; ob n je j so ohra-
njeni ostanki starih nivojev. T u d i jugozahodno od prevala so n ivo j i , 
k i so v pobočj ih nad n j im dobro ohranjeni. Razen omenjenega pa 
kaže na usmeritev Savinje na Dravsko pol je tud i sestava dakijskega 
proda v Drav in j sk ih goricah p r i Slovenskih Konj icah (14, str. 175 in 
176) i n tud i vzhodno od n j i h (12, str. 265—266), v katerem je znatni 
delež karbonatnih prodnikov, k i po I . Rakovcu (14, str. 176) ne iz-
v i ra jo samo z bližnjega Pohorja, »marveč so ga vode nanesle tud i 
z vzhodnih Karavank, in to iz precejšnje razdalje«. Av to r je mnenja, 
da so karbonatni in deloma tud i kremenovi"prodnik i p roduk t akumu-
laci je Savinje, ne zanika pa predpostavke I . Rakovca, da so tud i vode 
z vzhodnih Karavank sodelovale p r i akumulac i j i dakijskega proda. 
Dak i j sk i prod seže najviše do višine 481 m. 
Pretočitev Savinje na j ug se je po avtor jevem mnenju izvršila 
kmalu po izdelavi nivoja 340—360 m, saj leži najviš je mesto prevala 
325 m visoko. Postavlja jo domnevno na začetek pleistocena al i v 
prehodno obdobje med pliocenom in pleistocenom. Na to ga navajajo 
rezultat i nekaterih proučevalcev, po kater ih na j b i b i l današnj i rel ief 
relat ivno mlad, s čimer je dan pomemben delež p r i izobl ikovanju 
sedanjega rel iefa pleistocenu, vk l jučujoč prehodno obdobje med n j im 
in pliocenom. Glavno oporo p r i da t i ran ju daje av tor ju Wink le r jeva 
kronologi ja nivojev (17, str. 405—407), po kater i so že n ivo j i pod 600 m 
absolutne višine nastajal i v tako imenovanem Praglazialu, na Go-
r ičkem in v Slovenskih goricah pa na j b i spadali v kvar tar n ivo j i do 
ca. 150 m relativne višine (18). Mlad relief izpr iču je jo tud i novejši 
rezultat i geološkega raziskavanja v obravnavani pokra j in i in najno-
vejša geomorfološka raziskavanja kvartarnega razvoja Drav in j sk ih 
goric, Haloz, Šaleške doline in porečja ob zgornj i Savinj i . 
V vzhodnem delu pokraj ine je hidrografska mreža navezana na 
močno hidrografsko vozlišče p r i Pr istavi , k i ima genetično zvezo s sta-
ropanonskim morskim zalivom. Van j se je stekalo vodovje iz celot-
nega današnjega pov i r ja zgornje Sotle in v starejšem razdobju tud i 
izpod okolice Svetine, od koder se je po južn i s inkl inal i , severno od 
rudniške ant ik l inale, stekala na zahod enotna reka. To je kasneje 
Savinja obglavila, n jeni p r i t ok i iz oligocenskega nadal jevanja rud-
niške ant ik l inale pa so se preusmeri l i v Savinjo oziroma še kasneje 
v Voglajno. Avtor opozarja na normalni potek vodovja na vzhodu 
obravnavane pokraj ine v nasprot ju z zelo nesimetr ičnimi in kole-
nast imi tokovi na zahodu, kar je posledica paleohidrogeografskih 
dejstev. 
Tud i izpod Boča na južn i strani in Macl ja na zahodu je bi lo 
prvotno usmerjeno vodovje na zahod v Mestinjščico. Šele kasneje, ko 
se je dovol j pr ib l iža lo Sotli, ga je pretoči la naravnost vase. 
Hidrografska mreža je močno vezana na tektonske črte in sistem 
sinkl inal, še posebej v vzhodnem delu pokrajine. Najpomembnejšo 
vlogo p r i tem ima sotelska prelomnica, na katero so vezani številni 
potoki izpod donačke prelomne cone, tako tudi Sotla do Rogaške 
Slatine. 
Avtor pripisuje velik pomen tudi selektivni eroziji. Mnoga po-
dolja so odraz selektivne erozije tudi manjših voda, zlasti v mehkih 
kamninah v dnu sinklinal, tako tudi nizki in široki preval v podolju 
severne sinklinale med Voglajno in Sotlo nad Šmarjem v Halerjevem 
bregu, čez katerega vodi cesta Celje—Rogaška Slatina. Tud i vse 
strukturne stopnje na meji t rš ih in mehkejših terciarnih kamnin so 
produkt selektivne erozije. 
Važno vlogo p r i izoblikovanju pobočij v terciarnih kamninah so 
po avtorjevem mnenju imel i usadi, tako recentni kakor tudi fosilni. 
Ponekod, zlasti v trših tortonskih konglomeratih in apnenčevih pešče-
njakih, k jer so pobočja bol j strma, so v n j i h cela pobočja usadna in 
se ob večjem deževju proži po n j ih obilica zemeljskih plazov. Na 
tak ih mestih so pobočja dobesedno izprana, zato so deformirani tud i 
starejši n ivoj i in terase na nj ih, ali pa je usadni material nagrmaden 
v dnu pobočij i n ustvarja včasih videz nivoja oziroma terase. 
Na večj ih ravnejših površinah v l i totamni jskih apnencih, v tor-
tonskih apneniških konglomeratih in apnenčastih peščenjakih so 
rahlo razvi t i kraški pojavi, zlasti vrtače, izv i r i in tudi ena ponikva; 
po tej je dobila večja vas Ponikva celo ime. 
KNJIŽEVNOST 
1. A. A i g n e r , D ie geomorphologischen Probleme am Ostende der A l -
pen. Z. f. Geomorph. I , 1926. Wien 1906. 
2. B. B e l e c , H geomorfo logi j i Slovenskih i n Med j imursk ih goric. Geo-
gra fsk i zborn ik V. L j u b l j a n a 1959. 
3. B. B e l e c , Mor fo log i ja Haloz. Geogr. / bo rn i k V I . L j ub l j ana 1961. 
4. I . G a m s , H geomorfologi j i Bele kra j ine. Geogr. zbornik V I . L j ub -
l jana 1961. 
5l I . G a m s , Geomorfologi ja i n izraba ta l v Pomur ju . Geogr. zbornik V. 
L j ub l j ana 1959. 
6. M. H a m r l a , Geologi ja Rudnice s posebnim ozirom na rudne pojave. 
Geologija, 3>. kn j iga. L j u b l j a n a 1955. 
7. B. K e r t , Geomorfologi ja severozahodnih Slovenskih goric. Geogr. 
zborn ik V. L j u b l j a n a 1959. 
8. V. K o k o l e , Mor fo lošk i razvoj področja med Savo in Sotlo. Geo-
gra fsk i vestnik XXV, 1953. L j u b l j a n a 1953. 
9. A. M e l i k . Štajerska s Prekmur jem i n Mežiško dolino. Slovenija I I , 
d rug i zvezek. L j ub l j ana 1957. Str. 594. 
10. T. N o s a n , Geologija Voglajnske pokra j ine in Zgornjega Sotelskega. 
Geografski zbornik V I I I . L j ub l j ana 1963. 
11. M. P l e n i č a r i n T. N o s a n , Paleogeografi ja panonskega obrobja 
v Slovenij i . Geologija, 4. kn j iga. L j ub l j ana 1958. 
12. S. P o l a j n a r , Mor fo lošk i razvoj v Podrav in ju . Geogr. zbornik V. 
L jub l j ana 1959. 
13. I. R a k o v e c , Mor fo lošk i razvo j v območju posavskih gub. Geo-
gra fsk i vestnik V I I , 1931. L j ub l j ana 1931. 
14. I . R a k o v e c , O na jdbah mastodonta (Mastodon arvernensis Croiz. 
et Job.) na Štajerskem. Razprave razreda za pr irodoslovne i n medicinske 
vede S AZU. I . L j ub l j ana 1991. 
15. J. S o l c h , D ie Windischen Bi icl ieln. M i t t . d. Geograph. Gesellschaft. 
Wien 1919. 
16. F. T e l l e r , Er läuterungen zur Geologischen Kar te Pragerhof-Win-
disch Feistr i tz. Wien 1899. 
17. A. W i n k l e r - H e r r n a d e n , Geologische Kräf tespie l und Landfor -
mung. Wien 1957. Str. 822. 
18. A. W i n k l e r v o n H e r m a d e n , Ergebnisse und Probleme der Kuar -
tären Entwicklungsgeschichte am östl ichen Alpensaum Auserhalb der Ver-
eisunggebiete. Wien 1955. Str. 180. 
19. A. W i n k l e r , Über die Beziehungen zwischen Sedimentation, Tek-
tonik und Morphologie i n der jungter t iären Eentwicklungsgeschichte der Ost-
alpen. Sitzber. Akad. Wissen. Wien 1923. 
20. A. W i n k l e r , Zur Morphologie des Ostalpenrandes. Z. f . Geomorph. 
I I , 1927. Wien 1927. 
21. A. R a m o v š , Mladopaleozojski skladi na Kon j i šk i gor i in južno od 
Zic. Geologija, 2. kn j iga. L j ub l j ana 1954. 
A C O N T R I B U T I O N O N T H E G E O M O R P H O L O G Y O F T H E V O G L A J N A 
RIVER R E G I O N A N D OF T H E UPPER SOTLA RIVER R E G I O N 
S u m m a r y 
I n this art ic le the area is discussed wh ich extends east of the Lower 
Savin ja River Val ley and wh ich covers two larger regions: that of the 
Vogla jna River basin (a le f t t r i bu ta ry of the Savinja River in to wh ich i t 
f lows at the town of Celje), and the basin of the Upper Sotla River wh ich 
extends as far as Podčetrtek, i . e„ the so-called Upper Sotla River Region 
(Zgornje Sotelsko). I n the nor th this area is l imi ted by the Donat. Fau l t Zone 
wh ich represents the eastern extension of the Karavanke Mountains, w i t h 
Kon j iška gora, Boč, Donačka gora, and Macel j ; in the south i t borders on 
the eastern extension of the nor thern corner of the Tro jane ant ic l ine w i t h 
the Rudnica Mountain, i. e., the northern f r ingeland of the Sava River Folds. 
D u r i n g our geomorpl iological mappings 14 levels and 2 accumulat ive 
terraces at a distance of ca 240—830 m have been established. The levels 
300—320 m and 340—360 m are most w ide ly spread and they show the best 
state of preservation. Both occur exclusively in the Ter t i a ry rocks, whi le the 
levels above 360 m can also be found in the older f r ingeland. The most 
impor tan t of these is the level 580—640 m, i t is densely scattered in the 
whole area here discussed and in a l l rocks, also i n the l imestone of the 
Rudnica Mounta in and in its Oligocene extension towards the west. The 
changes in the reorientat ion of the l i ydrograph ic net can already be observed 
in the level of 380—420 m, yet they were most impor tan t after the level of 
340—360 m had already been formed, and pa r t l y also i n the level 300-—320 m. 
A special at tent ion has been pa id by the author of the present study to 
the levels of up to ca 300 m. This is due to his ma in task wh i ch was that 
he should t r y to f i nd the traces of the ancient bed of the Savinja River 
wh ich according to a supposit ion proposed by Rakovec (13) f lowed eastwards 
into the contemporary Pannonian Sea viz. Lake. A later change of the f l ow 
of the Savinja River towards south took place, according to I . Rakovec, 
af ter the ind iv idua l t r ibutar ies of the Sava River had created their own 
ef f luxes; because of this change the present bed of the Savinja River forms 
a sharp bend near the t o w n of Cel je and turns f r o m a general ly east-west 
d i rec t ion to that f r o m no r th to south and the r i ve r f lows now in a na r row 
and deep va l ley t ransversing the Sava River Folds. 
A s t ra t ig raph ic section o f the o ld Pannon ian strata at Pr is tava and 
Z ib i ka betrays no traces o f an eventual i n f l u x of a larger r i ver i n to the o ld 
Pannonian G u l f . There cou ld have been smal ler r ivers on ly that f l ew in to 
i t f r o m the ne ighbour ing h in ter land. There are, however, several elements 
w h i c h seem to indicate tha t d u r i n g the Pliocene and perhaps also du r i ng 
a pa r t of the Pleistocene the Sav in ja River f l ew towards the northeast i n 
the d i rect ion of the D r a v a R iver Va l l ey (Dravsko pol je) and in to the sea 
viz. lake gu l f closest to tha t area. Th is seems to be p roved b y the large 
inc is ion that can be observed in the rel ief i n the Oligocene sea rocks tha t 
occur between the mounta ins of Boč and Kon j i ška gora at the v i l lage of 
L ipog lav , an inc is ion w h i c h is now used b y the r a i l w a y l ine Ce l je—Mar ibor ; 
the remains of the o ld levels are s t i l l preserved a long this incision. South-
west o f th is passage, too, the levels are we l l preserved w h i c h can also be 
f ound on the slopes above i t . Besides these facts, the composi t ion of the 
Dac ian grave l i n the Dravdnja River H i l l s near Slovenske Kon j i ce (14, p. 175 
and 176) and east o f them (12, p. 265—266) w h i c h contains a considerable 
q u a n t i t y of the carbonate gravel tha t does not, accord ing to Rakovec (14, 
p. 176), o r ig inate f r o m the ne ighbour ing Pohor je o n l y " b u t i t had rather 
been also b rough t f r o m the Eastern K ravanke Mounta ins, even f r o m con-
siderable distances" seems to prove tha t the Sav in ja River had once indeed 
f l o w n i n the d i rect ion of the D r a v a River Va l ley . The author th inks the 
carbonate and p a r t l y also the sil iceous gravel to be the result of an accu-
mu la t ion caused b y the Sav in ja R iver ; i n this w a y he disagrees w i t h the 
supposi t ion proposed b y I . Rakovec that waters f l o w i n g f r o m the Eastern 
Karavanke Mounta ins had also par t i c ipa ted i n the accumula t ion of the 
Dac ian gravel. The highest level reached b y the Dac ian grave l is 481 m. 
The change in the d i rect ion of the f l o w of the Sav in ja River towards 
the south had taken place, accord ing to the present author , soon af ter the 
fo rmat ion of the level of 340—360 m. the highest p a r t of the passage being 
si tuated 355 m above sea level. He believes that this event can be placed 
in to the beg inn ing of the Pleistocene or i n to the t rans i t ion per iod between 
the Pliocene and Pleistocene. He has been led to this conclusion b y the 
results a r r i ved at b y some invest igators who have considered the present 
rel ief to be compara t i ve ly recent. I n this w a y an impor tan t role has now 
been a t t r ibu ted to the Pleistocene — i nc l ud ing the t rans i t ion per iod between 
the Pleistocene and the Pliocene — in the fo rma t ion of the present-day 
rel ief . The author f inds the most impor tan t suppor t fo r his supposi t ion i n 
the chronology that was proposed b y W ink l e r (17, p. 405^407) who places 
the o r ig in of the levels be low 600 m above sea level i n to the so-called Prae-
g lac ia l consider ing at the same t ime the levels of up to 150 m of re lat ive 
height o f the Gor ičko and Slovenske gorice areas to belong i n to the Qua-
te rnary (18). The young character o f the rel ief has also been shown b y the 
newer results of the geologic invest igat ion in the area here discussed and b y 
the recent geomorphologic invest igat ions of the Qua te rna ry development i n 
the D r a v i n j a River H i l l s , i n the Haloze Mounta ins, Šalek Va l ley , and in the 
Upper Sav in ja R iver Basin. 
I n the eastern pa r t of the area we f i n d the hyd rog raph ic net con-
nected w i t h the impo r t an t hyd rog raph i c kno t at Pr is tava w h i c h stands i n 
genetic connect ion w i t h the o ld Pannon ian Sea Gu l f . Waters f l ew in to i t 
f r o m the who le source area of the present Sotla R iver and d u r i n g an older 
per iod even f r o m the surroundings of Svetina f r o m w h i c h there had also 
f l o w n a u n i t a r y r i ver towards the west a long the southern syncl ine and 
no r th of the Rudn ica ant ic l ine. Th is r iver was later cut o f f b y the Savin ja 
River , and its t r ibutar ies f r o m the Oligocene cont inuat ion of the Rudn ica « 
ant ic l ine had thei r currents changed so that now they f lew in to the Savin ja 
River or, later, in to the Vog la jna River. A t ten t ion is cal led b y the author to 
the norma l f l o w of waters in the eastern par t of the area here discussed i n 
contrast to the asymmetr ic and geniculate f lows that can be observed in its 
western par t and w h i c h are a consequence of the pa laeohydrograph ic factors. 
F r o m under the southern slopes of the Boč M o u n t a i n and the western 
pa r t of the Mace l j Moun ta in the waters f l ew o r i g ina l l y towards the west 
i n to the Mest in jščica Brook. Later on ly , when they came su f f i c ien t l y close 
to the Sotla River they were absorbed d i rec t ly by the la t ter . 
The hydrograph ic net is s t rongly in f luenced b y the tectonic lines and 
b y the system o f synclines, especial ly i n the eastern par t of the area. I n 
th is connection the Sotla River Fau l t has the most impor tan t role, i t at t racts 
numerous brooks that f l o w f r o m under the Donat Fau l t Zone as we l l as the 
Sotla River i tsel f as far as the t own of Rogaška Slat ina. 
A n impo r tan t role is also a t t r i bu ted b y the author to the selective ero-
sion. Numerous val leys have been fo rmed by the selective erosion caused 
also b y smaller waters; this is p a r t i c u l a r l y t rue for the soft Sarmat ian 
rocks tha t occur at the bo t tom of the synclines, and for the l ow and broad 
pass i n the va l ley of the nor thern syncl ine between Vog la jna and Sotla 
Rivers above the town of Šmar je i n Haler 's H i l l (Haler jev breg) over w h i c h 
the road goes tha t leads f r o m Cel je to Rogaška Slat ina. A l l the s t ruc tu ra l 
gradat ions that can be observed in contact zones of harder and softer 
Te r t i a r y rocks are also a p roduc t of selective erosion. 
Ear th f l ows — bo th recent and fossi l ear th f lows -— had according to 
the author had an impor tan t role in the fo rmat ion of the slopes i n the 
T e r t i a r y rocks. I n some places, p a r t i c u l a r l y in the harder Tor ton ian con-
glomerates and in l i m y sandstones where the slopes are steeper we f i n d 
whole slopes exposed to ear th f lows so that d u r i n g heavy ra in fa l l s many 
earthslides f requent ly occur. I n such places the slopes are v i r t u a l l y washed 
clean and because of this the older levels and the terraces above them are 
also deformed or, on the other hand, we can f i nd the mater ia l b rought b y 
ear th f lows at the bot tom of the slopes w h i c h can occasional ly also make an 
impression of a level or of a terrace. 
I n w ide r f l a t areas w i t h the l i t ho tamn ian limestones, i n the Tor ton ian 
l imestone conglomerates, and in l i m y sandstones Karst ie phenomena have 
p a r t l y been developed, especial ly the Karst ie pot-holes. Karst ie sources, and 
even one Karst ie swal low-ho le (ponikva). A f t e r the la t ter the v i l lage of 
Pon ikva has been given its name. 
K a r t a t e r a s i n n i v o j e v v V o g l a j n s k i p o k r a j i n i i n n a Z g o r n j e m S o t e l s k e m 
400-420 480-540 800-830 580-640 680-710 740-760 260-275 260-295 
,P' ' D0NACKA 
/ »«GORA 'osmvmča. 
I kogaškt 
Slatina ( / _ JIimiil 
399 
I Rogatec 
TOLSTI VRH. 
n »83» 1 
®520 
KUNA GORA 
" l0 v N i 
V. VRH, 
SPICAK 
•4n r> Podčetrtek 
I i n I I — a k u m u l a c i j s k e terase; I I I do X I I I — os tank i n i v o j e v : z r i m s k i m i š t e v i l k a m i I do V I I I so označen i os tank i n i v o j e v v p r o d o r n i d o l i n i Sav in je med C e l j e m i n L a š k i m , k a k o r j i h je u g o t o v i l I v a n Rakovec (13)