Štev. 22. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 30. maja 1926. Leto XIII. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dola' e. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na Opravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti, v Tajništvi SLS. v Faflekovoj hiši. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Glasilo Slovenske krajine Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1/4 strani dobi 20%, 1/2 strani 25% i cela stran 30 o popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je ; do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1 -50 D., v » Poslanom « 2 50 D. Takso za oglase plačo uprava i da za vse oglase od 5%, do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo. „Neodvisna prekmurska stranka" i njeno glasilo .»Naše Novine" i „Néplap“. Dnes tjeden je zaglédao beli den v Sl. Krajini novi list „Naše Novine" za Slovence i „NépIap“ za Vogre. V svojoj prvoj številki naznanja, da je glasilo nove stranke, štero so 16 t. in. ustanovili v Lendavi i so jo nazvali za „neodvisno prekmursko stranko." To je zvünešnja stran novoga lista i nove stranke. Notrašnjost celoga gibanja se je razvila iz Sledečih zrokov. Zastopnik veleposestev v Beltincih i Lendavi je fiškališ g dr. Némethy Viljem v D. Lendavi. Kak zastopnik kneza i grofice je po svojem plačanom položaji morao braniti haske Veleposestev. A ti interesenti so dostaktat Škodljivi našemi človeki, ki večinoma ni krűha nema. Dr. Némethy jé z vsemi močmi delao na to, da kem več zemlje obdrži kak hüpertnaksimum za veleposestnika i da kem dragše oda to zemlo po zakoni od l. 1925, ar na té način on po zakoni dobi tem več procentov. Nišče ne bi smeo biti proti tomi, če on dobi plačo za svoje delo od svojega gospoda, koga zastopa, če to neje na škodo sirot. A lansko vsiljavanje na küpilo zemlje i tü i tam prehrano visike cene zemlje pa obstoj, nepotrebnih hüpermaksimumov, ka si-röitiak ne more priti do zemlje ali ne do zádöstne količine zemlje, je vsakoga, ki Socialno čüti, ki čüti z nagim, bosim, go-lim narodom, osvedočo, ka je zastopnik veleposestev prestopo z svojov agitacijov pot krščanskoga Socializma, pot krščanske ljübézni do bližnjega z njenov pravičnos-tjov. To pravimo od njegovoga i njegovih zastöpnikov dela i ne od njegove osebe. Mi najmre stojimo i moremo stati na stališči, da nema juša po zapovedi ljübezni i pravice, da nema juša en človek, Štokoli je to, gledati skrajno siromaštvo svojega brata i mesto to Odpraviti, se bogatiti iz toga siromaštva. To je nedopüstno. V to krščansko srce ne sme privoliti. Iz tega stališča so šli narodni poslanec Klekl Jožef i v Svojoj poslanskoj dužnosti branili narod, da pride do svojih pravic. Razlagali so njemi agrarni zakon, ga opominali, naj se ne zakopa v duge, ka te zemlje ne bi mogo obdržati; zahtevali pravično re vizijo zemlje i zmerno ceno za to, nadalje razdelitev nepotrebnoga hüpcrmaksimuma, ka se pomore kem večim sirotam i kem bole. — Se zna, da po toj agitaciji, ki je bila poslancova dužnost i ki se je vršila iz same i jedine ljübezni do toga nevolnoga naroda, narod neje dobo i neje mogo dobiti volje, da zemljo küpi. To je pa smrten greh v očeh g. dr. Némethy-ja, ar procenti zdaj odpadnejo, ar se ne de povekšavala njegova milijonska vrednost, štero njemi je brez posebnih trüdov spravila v treh-štirah letah ne pisarna, nego v priličnoj večini slüžba pri veleposestvih, šterih imanje je tržo ali rešavao sek-vestrov. — Popreto se je zato, da bo ustanovo stranko i agitirao proti g. Kleklni, da nede več toga sovražnika, ki bi njemi prekrižavao račune. To je tüdi včino 16. t. meseca v D. Lendavi. Za predsednika stranke je dao zvoliti mil. kanonika Štrau-sa, v odbor pa g. kaplana Hermana i g. kateheta Holsedtna, gg. potekara Šikiča i Neubauera, knjígovodjo hranilnice. G. Štraus so prevzeli predsedništvo stranke na želo grofice, M Zichy v Beltincih, z šterov so dobro poznani. Grofica je najmre zatožila narodnoga poslanca Kleklna pri višišoj oblasti i to isto je včino tudi dr. Néinothy, zakoj delajo proti veleposestvi ka se to more deliti. Zakaj zahtevajo zemljo za sirote i zakaj ne püstijo pri miri vküp kem vekše veleposestvo. Pravica je pri višišoj oblasti Zmagala, ne pa tak od strani častitoga kanonika Štrausa. V toga je položila vse svoje vüpanje, ka oni kak domači človek vkrotijo Kleklna i rešijo njoj zemljo. I g. Štraus, ki so skoz i skoz pošten, dober človek, so nasedli groficinoj želji, ki se je skrivala v pregovarjanji dr. Némethy-ja i to Predsedstvo sprejeli. Ve tüdi Bog ne dáj, da bi proti mil. grofici kaj Slaboga mislili ali trdili. Ona rada ma svojo vrednost, pa se njoj teško vidi ločiti se od nje. Ali po pravici ona dobi, ne pa zgübi, če zemljo ravno po najnižišoj ceni oda, ar intereš od te šume de njeni, prle j>a je grünt več noso drügim kak njej — Pravimo, g. Štraus so v nepoznanji razmer z nepremišljenosti dali vprečti v dr, Némethy-jov voz. Ali vűpamo, ka se tüdi dajo hitro odprečti, kak sprevidijo da branijo po pravici njegove procente i škodijo Siromaškomi ljüdstvi. Vsaki človek ma slabosti, tüdi g. Štraus je majo: radi bi postali pravi kanonik ali Opat. Pa mogoče niti ne slabost ta želja. Naše stranke vodilni možje so bili za to, čeravno g Štraus nikdar neso bili za njo. Ár so mil. herceg püšpek meli drüge pred njimi, ki so se po težkih mestih duže borili, so tistim dali Prednost. Ta okolščina pa drüge neprilike, od šterih mogoče drugoč kaj omenimo, so tüdi vplivalo, da so g. Straus postali predsednik neodvisne prekmurske stranke i se tak postavili v boj proti krščanskoj stranki, štero tüdi mil. g. herceg püšpek i z njimi vsa dühovščina odob-ravlejo izvzemši par zablodjencov, kakše pač vsakši stan ma. — Dva drügiva kat dühovnika sta pa etak prišla k Stranki. Z novim letom je naša stranka začela izdavati za Madjare ,,Népujság“ z namenom, da zapelano vogrsko ljüdstvo spravi v krščanski tábor, da njemi z krščanskim listom pomaga vtrdjavati vero, štero so njemi Vnogi lažiproroki že začeli omajavati. Za vrejüvanje lista se je ponüdo g. Holsedl, katehet v Dolnji Lendavi, ki je i pogodbo podpisao, v kakšem dühi bo list vrejüvao i v pogodbi izgovorjeno šumo penez tüdi sprejeo za urejüvanje, to je mesečno 400 Din. a če ravno je peneze sprejeo, lista ne je vrejüvao po svojoj podpisanoj danoj reči, ar njemi je od drüge strani biIo obečano mesečno nad 2000 Din. Dao se je zapelati za to vekšo Šumo i je brez toga, ka bi krščanskoj stranki kaj javo, izdao novi list „Néplap“ i »Naše Novine. Vu vsem tom ga je pomagao g. Herman kaplan i g. Hari ev. dühovnik, čeravno sta našoj stranki še pred kratkim javila, da sta za njo. Pač, mladi lüdjé so, ki, vsaki den se ponávljajočimi, vabili Holsedlna i Néinethy- ja nesta odločno proti stanola Zapelaniva sta, ár važnost borbe za pravico nesta zadostno premislila niti s kvárami posiedi-cami akcije za krščansko življenje nesta računala. A mi, ki smo jihva vsigdar vidili v krščanskom tabori, se vűpamo, ka nesta bíla skažlivca, nego odkritiva vojaka Kristušovih načel. To vüpanje nam rodi drügo vüpanje . sprevidila v kakšo gnilo drüžbo sta prišla — naj malo samo gledata okoli po jakostih onih, ki se njima bližajo — pa opazita gnilobo i se spotita pa popravita svoj krivi stopaj. Vüpamo se, dečki, da tak napravita. Ti zroki, ki smo je više našteli so rodili novo stranko i nje Iiste. K tem ešče dodenemo samo to, da veleposestnike zagovarjajo tüdi zato nešterni gospodje, ar delijo fare i zato, da z novov strankov i z novimi listi ščejo postrašiti mil hercegpüšpeka, zakaj so odredili dvojno predgo po nedelah i svetkih G. Holsedl jih je en tjeden prvle, kak je novi list izdao, v „Népujsági“ tüdi zato napadno. Pa cerkveni zakon ostro predpiše, da se krščanski navuk more vsako nedelo glasiti, i to so ap. administrator dužni tüdi zapovedati. V večih cerkvah po staroj navadi prinas je najmre bila samo predga ne pa bilo tüdi navuka. Pa najmre je ostro zapovedano i mil. hercegpüšpek so mogli tű braniti Kristušov navuk. Jedino na primerni č s vremen bi se moglo gledati i na drüge ništere neprilike, štere so nezadovoljstvo zbüdile. A to bi se dalo vse po mali odpravili i se bo tüdi odpravilo pred cerkvenim forumom, kama jedino spada ta stvar. Ne spadajo pa te cerkvene zadeve pred javnost v listi, celo pred drüge vernike ali v kakšo novo prekmursko stranko, štero so na to ime samo zato Okrstili, ka i svojim listom »Naše Novine" i „NépIap“ k našim Novinam i Népujsági Spodobno ime dajo, da bi prosto ljüdstvo premotili. Zaistino ne lepo, bratje ! Od programa vaše stranke ino že obširno pisali. Za zdaj Samo telko na kratci. — Najvekši greh nove stranke je to, da je proti autonomiji, štero zove za kranjske. Autonomija je pa ne za kranjsko, nego za Jugoslavijo, ki bi bila sestavljena kak je Švica ali Severna Amerika. Pa v teh je tüdi pravica i blaženost. Od najvekšega greha še vekši greh v programi nove stranke je to, kak piše v 1. Številki svojih glasit ,,da se bo naslanja^ vsigdar na najmočnejšo, to je vladino stranko." To telko pomeni, ka njoj ne za pravico, nego za moč, ka nede držala z tistim, ki slabše, siromaškejše zagovarja, nego z močnim ki je stiskava ; to telko pomeni, ka je zdaj za radikale, ki branijo korupcijo, to je bogtaenje na škodo sirot v državi. Pa ešče nekaj pomeni. Ar so gnešnje najmočnejše stranke protiversko razpolo-' žene, šterim diktirajo düh novih zakonov bogotajca slobodno zidarje i ar neodvisna Prekmurska stranka te Šče podpirati, kak sama izjavlja, bo pomagala podkopavati sloboščino Kristušove vere i cerkve i narodi jemala ka bi njemi davati mogla . vsikdar trdnejšo vero v Boga. — V zavesti odgovornosti pred Bogom i svetom naznanja to golo istino svojim Somišljenikom, i jih prosi za stanovitnost VODSTVO kmečke zveze za Prekmurje ali SLS 2 NOVINE 30. maja 1926. Politični dogodki zadnjih tjednov. Pišemo od političnih dogodkov naše države. Dosta jih je bilo i velevažni so bili, zato je moramo naprejprinesti, ka de narod za nje znao i prav sodo po njih. Od korupcije je nájveč guča v teh zadnjih dnevah. Kaj je korupcija? Korupcija je, če uradnik, Sodnik, minister, pač državni slüžbenik mite jemle i samo tak sodi — se zna da - ne po pravici — ali vleče iz državne kase dohodke, šteri njemi neidejo, z ednov rečjov, ki se bogati na škodo države, tisti je krivec j korupcije. Protivladne stranke izvzemši samostojnih jd emokratov, ki so meli osebno interpelacijo i j šterih stranka je že od nekdaj obtožená zavolo korupcije, — pravim Protivladne stranke so j vložile na vlado interpelacijo, to je pitanje, zakaj fa dovoli, ka se Pašiča, predsednika vlade j sin na nedovolen način bogati iz državne kase. Ta i interpelacija je napravila kak bomba, vrgla je okoli sebe vse razno. Naj prle je spadnola vla-da i predsednik vlade Pašič je mogo odstopiti, Kda celi orsag od sina guči, ka se iz državne blagajne bogafi, te gda drügi sto i Stojezeri stradajo, oča ne more ostati na vladi. Pašiča smo vrgli mi z interpelacijov. . Prišo je mesto njega Uzonovič, ar pa se ne mogo pogoditi z j Radičom, ki je sam priznao vnogo korupcijo v lastnoj stranki, je spadno z Pašičom vred tüdi Radič. Dva voditela sta mogla zapüstiti vlado že zamo te, gda je naša interpelacija vložena. Ka pa bo 14. maja, gda pride na dnevni red v parlamenti? Te den je v parlamenti v imeni tistih strank, štere so interpelacijo vložile, govorio dr. Kumanudi bivši finančni minister. V svojem govori je povedao, da je Pašičov sin dobo 15 milijon dinarov svote zato, ka je posredüvao, ka je paša držáva plačala, dug fabriki v Adamovom na Češkom, štera fabrika je popravljate naše vagone. Naša držáva je mela peneze, bi lehko fabriko izplačan i či bi jo plačala zdaj bi nej fr-belo plačati po pogodb' v staroj slaboj češkoj valuti. A naša držáva je čakala neje plačala fabriki, zato je mogla več miljon dinarov več plačati. Pašičov sin je za to ka je naša držáva češkoj fabriki več plačala, kak njoj po pogodbi šlo, dobo 15 miljon dinarov mite. — Nadale je pravo, da je Pašičov sin s svojim posredü-vanjom odpravo državno nadzorstvo z rüdnika v Trbovljah i z tem zaslüžo 4500 akcij te drüžbe. Kelko so te akcije nosile, se lehko sklepa z toga, ka je po odpravi državnoga nadzorstva cena premoga skočila pri vagoni od 2200 Din. na 4000 Din. i ka je drüžba dnevno izvozila jezero vagonov. - Pašičov sin je zdigno Ček od stojezero frankov z naše kase i obdržao za 510 jezero dinárov, pravi govornik. Našteva zatém razne državne küpčije, kri šterih je meo svoje prste poleg Pašičov sin Rade. — Ravno en den prle je Sodnija obsodila Pašičovoga sina, ki je v Italiji zdaj, na petnajset mesecov voze i 100 jezér dinarov plače zavolo napadov dr. Stojadinoviča, ki njemi je korupcije na oči ztnefao. To dvoje je pri tom govori vküpprišlo i napravilo takši vtis, da so se ešče radičovci, to je en deo vladne stranke pa celo ništerni radikali pridrüžili k zahtevi protivladnih strank pa glasali zato, da se ta i vsaka korupcija mora z ednim ostrim zakonom preprečiti. Ka se je te zdaj zgodilo ? Dve velikivi reči. 13. maja po polnoči ob ednoj je vláda pre-glasana, štera je štela celo zadevo zavlečti i zato mogla dati ostavko. A ostavka je rodila edno še vekšo stvar. Pri pogajanjih za sestavljanje nove vlade se je Radič bojao, ka pridejo demokratje na njegovo mesto, ki so se strašno ponüjali, zato je pa svojo ednok dobro zvršeno reč hitro popravo po staroj navadi, na slabo. Podpisao je radikalom, naj ne pride njegova stranka z vlade 1) ka je njegovo glasanje proti korupciji nevalano, nego vala vladino, štera nešče na rep stopili korupciji; 2) ka spadne z vlade njegov rod Pavle Radič; 3) ka dva meseca nede na niednom shodi govoro i se od poliličnoga življenja nazajpotegne i 4) ka en čas nede v svoj list ,,Dom“ pisao i ka toga uredništvo izroči drugomi i ka fe list more radikalno vlado podpirati i ka de njegova stranka glasala za zakone radikalne stranke. — Sramotno Ponižanje za oblast! S tem je odao vse, več nema nikaj za odati. Terhi, štere narod nosi pridejo več na svetlo, na sunce, vse je zakopano, pozabljeno za oblast i za ugodnost, dobrote vlasti. Protivladne stranke zvün Samostalno demokratov bodo proti korupciji nastopile ' v parlamenti z novov interpelacijov, zvün parlamenta pa bodo držali protestne shode proti strankam, štere podpirajo korupcijo. Prvi takši shod bo 30. maja v Ljubljani. Sodna razprava proti madžar-skim ponarejevalcom penez. 7. t. m. se je začela v Budapešti Sodna razprava proti hercogi Windischgraetzi, Nadossy i drügim, ki so ponarejüvali francoske franke. Za-toženih je vseh vkuper 28 oseb, med njimi je tüdi vojni püspek Zadravec (ki je doma z Medžimurja.) Vsi obtoženo pravijo, da je ponarejüvanje melo samo domoljübno nakanenje. Glavni obtoženec je herceg Windischgraetz, šteri je izjavo, da je bio nagib ponarejenja samo te, da se pomaga v boji proti zatiravanji madžarstva. Zgotoviti so namenili, kak je Nadassy povedao 28 jezero bank po 1000 frakov. Papir za banke je poskrbo Ariur Schultze-Werner, šteri je Že mro, iz nem ških lovaren (fabrik.) Z dejanjom'falšni bank so začeli v zimi I. 1923. pripravljali pa so to vse ze leto prle. Banke so tiskali v tistoj tiskarni, kde se zemlepisne mape delajo. Kak je ovado Windischgraetz, je bilo napravleni nekaj več kak £9 jezer bank, od šterih so nekaj zežgali, ar se neso dobro posrečilo. S temi bankami bi bili kvarni samo Francozje. Zamenjavale falšni bank je prevzeo Nadossy, od šteroga so vsi mislili, da dela tak, ka za to zna tüdi madžarske vláda. Kda je Töröki, šteri vodi sodno razpravo pitao Windischgraetza, ali jo vláda na takši način celo delo podpirala, je ne šteo nikaj odgovoriti. Win-di chgraetzov tajnik Rabe je ovado, da njemi je bilo naznanjeno, da ma celo delo namen pridobili Slovaško nazaj k Vogrskomi, ka bi se pa naj ne zgodilo z orožjom, nego. z gospodarskimi sredstvi (penezi). Isti je pri obravnavi tüdi ovado, da je zvedo, ka je znao za celo delo lüdi ministrski predsednik grof Bethlen. Razpravo vodijo dale i bomo več od nje pisali v prišestnoj Štev. Revolucija na Poljskom. Kak vnogoštera druga držala, tak se je tüdi Poljska republika po bojni ešče ne mogla pomiriti i vredili. Nedavno so nastanole, palik velke zmešlavice, štere je napravo vojaški maršal Pil-sudski, ki je vdaro s svojimi četami v glavni varaš Poljske v Varšavo, kde je vse ministre s predsednikom Witossorn vred zgrabo pa zapro. V bojni na vulicaj je spadnolo več kak 100 ljüdi, nad jezero pa jih je bilo ranjeníh. Predsednik republike Wojciechowski je tüdi odstopo. Pdsudski, šteri se nagible k socialistom, opravičavle svoj revoiucijonarni stopaj s tem, da Krvavi robček. (ruski Spisao Garšin). Ešče kak dečkec se je Samen navčo delati žvegle iz vrbovoga veja. Drügi je toga ne, znao samo on. Iz vejke je doli potegno skorjo, na ednom konci razklao na tri vednake dele pa je žvegla bila gotova. Lepi glas je davala, kak si je što šteo. Samen se je postarao i ne ve se kak je bilo kak ne, je postao čuvaj železnice deleč na samofnom kraji. Gda je meo kaj časa je delao svoje skrivnostne žvegle, štere so potem njegovi prijatelji po varaši tržili. Tak je Samen prislüžo par grošov i s tem bio jako zadovolen. Ednok je ženi naročo, naj ona pazi doma na Prihod vlaka, on je pa vzeo nož i odišeo v log rezat veje. Zavio je v kraj, gde je znao ka rastejo lepe vrbe. Bilo je dobroga pol kilometra od železnice. Ves veseli reže najlepše veje, ravno kak je bilo po njegovoj voli. Prle kak je prišeo večer si je narezao lepo butaro. Po kratkom počitki misli iti. Sunce se je močno nagnolo i večerna tišina se je razlevala po širnom, Čarnom logi. Samo tű pa tam, visiko gori med vejom je zažvrgoleo kakši ftiček. Samen se napoti proti domi. Kak pride iz loga, se Stavi kak dreveni. Nikši čüden glas, nikše zabijanje, kovanje čüje, ravnoták, kak bi što mlato po železniških šinjaj. Ka bi vendar to moglo biti ? Brezi straha ide naprej Odked je čüo zabijanje pa na velko začüdenje vidi, ka eden mladi dečko na šinji sedi i močno dela. Mislo je, ka je kakši ropar, ki čaka na vlak. Počasi i previdno ide bliže. Gda se je dečko vtegno, je vido pri njem velko šprelico pa hamer. S tov šprelicov je nikaj obračao potem jo nastavo pod Šinjo, se naslono na njo i kretao. Šinjo je geno i dober meter celo vkraj porino. Samen je vse to bole natančno pogledao. Gda je vido, ka se je zgodilo, njemi je krv ši-m la v glavo. Bio je Vassili, njegov Vassili! . .. Rad bi ga dojšeo, rad bi njemi .nikaj povedao, pa je ne mogeo tak bežati kak mladi Vassili, šteri gda je zapazo Samena, je vzeo orodje pa bojk. — Vassili Stepanovič, moj sin, pridi nazaj, pridi ! Daj mi orodje, ka deneva šinjo nazaj ! Nihče nikaj ne Zvedi ! Pridi nazaj! Prosim te, Vassili, pridi! Reši svojo düšo od večnoga po-güblenja ! — Vassili je ne priše. Odbežao je v čaren log. Samen je ostao ves preplašen!, narezane veje so njemi z rok spadnole. Gledao je od-trgano šinjo i groza ga je obišla pri misli, ka naskori prileti vlak s več sto potnik. Kak naj ga Stavi či pa nema rdeče zastavice ne nikaj drügoga pri sebi. Či bi bar za silo mogeo djati šinjo na mesto, pa kak brezi orodja ? Dati vlakovodja znamenje z rokami je brezi haska. Drügo nikaj ne pomaga, kak iti domo po orodje, hitro priti i popraviti. Samen se je Priporočo Bogi. Biži domo. Biži, biži fak, ka njemi sapa zastaja. Biži ešče naprej. Čüti, ka se njemi noge šíbijo, trepečejo i skoro več nemre. Ešče tristo metrov, da, samo tristo metrov! ... se ešče sili naprej. Začüje ostro žvižganje. Delavci idejo iz fabrike. Znamenje, ka je ravno šest vöra. Vlak pa pride dve minoti po šestoj. O Bog, smiluj se nedužnih ! Samen henja. V glavi se njemi vrti. Vidi v svojoj domišliji strgano šinjo, vidi kak se vlak prevrže, kak se vnogo vnogo popotnikov, delavcov zdrobi pod vlakom . . . O Bog, smilenje, smilenje ! Vlak se istinsko približavle. Na stotine potnikov niti piknjice ne misli, ka se pelajo v gotovo smrt. „0 Bog, povej mi, ka mi je včiniti. Nega več časa, ka bi šo domo pa prišeo nazaj !" Biži nazaj proti razdretoj šinji. Niti sam ne ve, zakaj ta biži. Gda pride do butare svojih vrtovi vej vzeme edno, jo pogleda potem pa na vso moč hifi proti prihajajočemi vlaki. Čüje kak te žvižga, čüje silno prasketanje i cvilenie potačov pod velkov žmečavov. Henja da bi si odehno. Vzeme iz žepa robček pa nož i se lepo prekriža. — Gospod, k tebi se Obračam ! Gospod, pomagaj mi ! Nož si je zasado v levo dlan. Krv je deleč špricnola potem se pa curkoma püstila iz prerezane žile. V to krv je Samen namočo robček, da bi tak z rdečim robčekotn dao vlakovodji znamenje, naj vlak Stavi. Tak, zdaj mam rdečo zastavico! . . . To je ! Vlak se vidi. Joj, meni je medlo ... či spádneta me vlakovodja ne bo vido ... Oj joj ! Preveč 'vagonov ma, preveč je žmeten . . . Ne stavi se ... Ne mogoče . . . Krv je curila, curila naprej. Samen pritisne rano na prsi, kak bi šteo krv staviti. Zaman. Zavrtelo se njemi je:. . . več je nikaj ne vido . . čüo je samo nikše cinglanje. V njegovoj glavi je samo to šümelo: »Jaz sam spadno na šinje, nemrem zadosta zdignoti znamenje . . . Vlak se prevrže . . . Pomagaj, Gospodne, pomagaj ! . . Nego zastavica iz krvavoga robčeka je ne spadnola. Držala jo je gori edna roka. Vlakovodja jo je vido, je razmo nevarnost i vlak nagloma stavo. * * Potniki so stopili iz vlaka. Ka se je zgodilo ? Deset metrov od vlaka leži v omedlevici človek. Poleg njega stoji eden dečko i drži v roki krvavi robček. Vassili je gledáo vlak, strašen mašin (peč) gledao je na potnike, na ležečega človeka i djao : Zvezde me. Šteo sam, ka bi se vlak prevrgeo. (-r-) 30. maja 1926. NOVINE 3 je bila dozdajšnje Witossova vláda nezmožna, nazadnjaška i nepoštena. Njegov do je prej, ozdraviti državo. Jožef Pilsudski je bio rojen i87ö. i sé je že pod ruskov vladov bojüvao sa neodvisnost Poljske. Zatogavolo je morao večkrat v vozo i celo v pregnanstvo v Sibirijo. Kda je 1. 1917. sklenola Rüsoska z Nemškov poseben mir i je bila usta-novlena i od Nemčije odvisna Poljska držáva, je postao Pilsudski predsednik začasnoga poljskoga državnoga sveta v Varšavi. 14. dec. 1918 pa so ga izvolili za predsednika republike, ka je tüdi ostao do leta 1922. — Ar je zdaj, kak stoji odzgora, predsednik republike odstopo, zato bo morala državna zbornica (po poljsko »sejm") voliti novoga predsednika. Predsednik bo najbrž sam Pilsudski. Za kandite sta ešče predsednik drž. zbornice (Sejmski maršal) Rátaj i grof Skrzynski, bivši zvünešnji minister. Ali bo predsednika republike volila zdajšnja državna zbornica, v šteroj so močne stranke proti Pilsudskomi, ali do prle volili nove poslance, je ešče ne Odločeno. GLASI. Slovenska Krajina. Demokratje so meli zborüvanje pred kratkim v Bodoncih. Pred zadnjimi volitvami so jih Stirali Bodončarje, dali votum na Radiča. Za Radičom je nájveč dobila naša stranka. Zdaj gda je Radič tak sramotno odao svoj program, si bodončarje premišlavajo, kama naj bi šli. Demokratje so njim prišli vögleda glejte tű smo mi, bogata Sneha, ki nesmo izročili našega, Luki-niča sodniji zato, ka je več milijonov kvara napravo državi. A bodončarje, pač ti politično pošteni, pravijo, ravno zato vas ne maramo. Vzeme-memo si pošteno devojko, čeravno siromaško. Takša je kmečka zveza za Prekmurje ali Slovenska ljüdska stranka. Z tov se oženimo, ki damo več na poštenje kak na mite i oblübe. Radikali na Bistricah. Na risalski pondelek so meli shod radikali na Bistricah. Znate proti Čemi so gučali ? Ne smejte se! Proti revi-ziji agrarne zemlje i proti krivičen pri agrarnoj reformi. Pitamo, nas za norce mate! ? Ve ste pa naj več ví radikali bili Agrarni ministri i ste še dnesdén na vladi i vodite z radičovci revizijo i celo agrarno politiko! Proti lastnoj vladi protestirate, v lastno skledo pljüjete, svoje političnoga očo grajate?! To bi bilo prav pošteno delo, to grajanje krivic, če bi bili dosledni. Dosleden biti pa telko pomeni povrčti stranko, štera dela krivice i se pridrüžite krščanskoj stranki, štera je veliko agrarno pitanje spravila v tok (za siromaka) ugodne rešitve. — Od toga shoda smo zvedli ešče nekaj jako-jako zanimivoga. Mariborska radikalna gospoda — inženir ino še dva drügiva kaputaša — je mogla shod z dugim nosom zapüstiti brez uspeha. Naši ljüdje so njim na farbanje, kak je zdaj hüdo v državi, glasno odgovarjali : že ste sedem let na vladi, pa je H hüdo ví ste krivi, ví ladate ! V zadregi je na to g. inženir začo božati naše siromake pa njim je pravo. „ve sam jaz tisti, ki sam vam zemljo raz-mero" — »Razmero, ne pa dao, so odgovorili zburkano«. I on še nedelje: »Pa mape sam vam napravo.« — Mapo mamo, ne pa zemlje, bomo lehko na napo zidali hiše ?« Ova dva gospoda nesta prišla k reči, v zadregi so samo še pitali, što šče tobak saditi, ka tiste gorzapišejo. Par se jih dalo zapisati, misleč, ka do ga za sebe smeli saditi. To pa ne je tak. Samo za državo ga smejo soditi, k tomi pa ne trbe radikalnoga privoljenja. Ki šče, lehko sadi. Samo ka držáva slabo plačüje i grozno kaštiga za prestopke, zato se ne Sadi več v naših krajah tobak. — Slabo more radikalom iti, ka že z tobakom morejo becke loviti. Cankova. Pri nas so ustanovili »Hranilni-nico in posojilnico«, štere namen je, pomagati ljüdstvi, gda do v nevoli za peneze. Prle smo hodili v M. Soboto jemat na posodo peneze, i se zna, da so potni stroški tüdi preci Znesli. Te stroške lehko zdaj včasi na intereš obrnemo. Zato smo tistim; ki so se trüdili pri ustanovitvi Hranilnice i posojilnice, prav iz srca zahvalni. Zednim pa prosimo vse tiste, ki majo kaj penez, naj je vložijo v našo Hranilnico, da je lehko damo na falejši intoreš siromakom i pomoči potrebnim. To je delo krščansko smilenja i ljübezni do bližnjega. Zavüpajte Hranilnici; za peneze dobro stojijo vsi odborniki. Hranilnica in .posojilnica" je odprta vsako nedelo i svetek odvečara po litaoijaj na farofi. Tajniške posle vodijo domači g. kaplan. Popravek. V zadnjoj Štev. smo pisali, kak smo zvedli, da je Cankovski pismonoša ne prav vršo svojo slüžbo. Sledkar smo zvedeli, da je to ne istina. Zato obžalüjemo i stem mistifi-kacijo popravimo. Vredništvo. Vančaves. V našoj vesi je na risaosko nedelo stalo več ljüdi na cesti i so si pogučavali. Med njimi je bio tüdi eden mladenec, šteri je odavao 'srečke za Martinišče. Mimo je Šla edna dekla, pa je pravila, ka je to nikaj ne. Pa je to samo z nevoščenosti napravila. Ona bi rada do- bilá automobil, ka bi se v nedelo k meši vozila, ali pa mogoče lüdi k zdavanji. Ka bo za 50 let ? Svet ide v svojih iznajdbaj tak naglo naprej, ka si je žmetno misliti, ka vse bo za 50 let. Največ novosti dela elektrika. To je nikša nevidna sila. Ona je ne nikaj novoga, tt je bila že od sačetka sveta, (n. pr. blisk dela elektrika) samo lüdje so je ne prav Poznali. Zdaj že z elektrikov svetijo, kürijo, segrevao, kühajo, Ona livle naprej vlak, plüg i drüge mašine. Pri- de čas, ka de vrtela kolvrat, slamoreznico, sekala repo, tikvi, zibala dete, žagala drva itd. Tüdi trbe znati, ka nekaj podobnoga rivle s strašnov hitrostjov naprej automobil (motor) i ka takši automobil košta 40,000 dinarov, ti ga pa dobiš Ža 5 dinarčkov, či si küpiš srečko loterije za Martinišče. Srečke za loterijo Martinišča se dobijo : v Martinji pri Kozar Jürij, v Pertoči pri Gomboc Leopoldi; v Fükšincih pri Holsedli; v Vučagomili pri Kočar Ivani ; v V. Polani pri veleč. g. Rantaši, pri g. vučiteli Tratnjeki, Kokoti, Ivani, Žerdin Štefani ; v M. Polani pri g. vučiteli Horvati, Gabor Štefani, Bedernjak Jožefi ; na Hotizi pri veleč. g. 'plivanoši Tivadari, pri g. vučiteli Horvati; na Krajni -pri Klekl Bari, Bertalanič MihaIi, Marič Aiojziji ; v Gradišči pri Rajbar Mikloš. Gobar Franci ; na Kobilji pri Berden Franci ; v Bratoncih pri Horvat Jožefi, Herman. Kühar Ivani, Horvat Pavli, Sreši ; v Odrancih pri g. vučiteli Krepsi, Raduha Andraši Copot Juli, Hajdinjak Antoni, Marič Ivani, Hor- vat Baiaži. Nikoga ne silimo, ka bi mogeo okrog hoditi i tržiti te srečke. Glavno je to, ka si v vsakšoj občini pri ništernih hižaj vsaki lejko küpi, gda šče. Zato smo takše hiže v Novinah objavili. Vsem občinskim uradom v Slov. Krajini. V M. Soboti je obstojala že od leta 1920. državna borza dela. S 1. aprilom letos pa je bila ta borza dela oepravlena. Delavska zbornica za Slovenijo v Ljubljani je za nekaj časa prevzela vzdržavanje borze dela i to za dva meseca. Za dugši čas je pa sama ne more vzdržavati, ar nema za to potrebnih sredstev. Pripravljena pa je prispevaii za nadaljnjo vzdržavanje borze dela pod pogojom, da prispeva-jo poíovico prekmurske občine. Stroški za vzdržavanje borze dela bi znašali Ietno okoli 40.000 Din, od šteroga bi odpadla polovici na vse občine v Slov. Krajini. Če se upošteva, da je v Slov. Krajini 174 občin, bi prišlo na vsako občino okoli 150 Din, oziroma več ali menje po broji prebivalstva. Podpisani odbor se obrača na vse prekmurske občine s prošnjo, da se izjavijo na urádne pozive, štere so dobile, ali jih še bodo od siezkih poglavarov v Slov. Krajini, da so pripravljene soprispevaii k vzdrževanju borze dela V. Slov. Krajini je okoli 10.000 delavcov, ki iščejo vsako leto delo in zaslüžek. Že samo te ogromni broj očivesno kaže, da je borza dela za Slov. Krajino neobhodno potrebna. Zato se obračamo na vse občinske urade, da se, zavedajoč se važnosti te naprave, odločijo priskočiti na pomoč s prispevki za njeno vzdržavanje. Osvedočeni smo, da bo Prihodnje leto držáva spet sama prevzela vzdržavanje borze dela, či bo videla njeno neobho potrebo, ki bo dokazana s tem, da smo si jo sami vzdižaii. Josip Benko, Štefan Sukič, Ludvik Brumen, Dr. Robič, Dr. Farkaš, Josip Turk, Dr. Glančnik. Dr. Vesnik, Štefan Kühar, Ljudevit Wolfart. (Zdržavati borze dela, je sveta dužnost držaye. Ur.) Država. Potres. V Belgradi so 9. toga meseca okoli 11 vüre opazili preci močen potres. Skoro 8 sekund dugo se je frosila zemla. Potres je prihajao od juga. Južno od Belgrada se je pogosto čütilo gibanje zemle od 19_2. pa do 1924 leta. Potom pa je bio mir dozdáj, zdaj se je to obnovilo. Kvara nega nikšega, ar se je zemla poreci sünjavala. — Vučenjaki pravijo, da trije zroki napravijo potres : i. či se zarüši v znnotranjščini zemle kakša votlina (te potres je navapno ne nevaren). 2. či se kakši ognjeni breg pripravla na vömetanje, 3. či se zravnavle težkoča zemelske skorje. Zemla je zavolo velke vročine na sredi tečeča, okoli pa ma hladno skorjo. Či pride, da je tá skorja ne ednako žmetna, žmeča zravnavle i s toga nastane potres, šteri med vsemi tremi zroki nájveč kvara napravi. Takši potres je zrüšo tüdi Ljubljano pred trestimi letmi. Najnovejše. Samomor bivšega ministra. V Belgradi se je Obeso na svojoj hiši bivši minister i Zdajšnji drügi podpredsednik radikalne stranke Jovan Jovanovič. Pravijo, da je bio jako betežen na živcaj i je to včino v popunoj zmešlavici i obvüpanji. Pokojni je bio eden med vodilnimi osebami v radikalnoj Pašičovoj stranki. Bomba na Radičovom shodi. Radič je meo na risale dva shoda, ednoga v Novoj Pazovi, drugoga pa Sombori. V Sombori so ga morali Orožniki i policaji stražiti. A Novoj Pazovi pa se je nekši mladenec rivao med ljudmi proti Rad či, kda je te govorio. Ar je roke v žepa) držao, so mislili, da šče kaj včiniti Radiči. Orožniki so ga prijali i njemi najšli v žepi v plehnatoj škatli Pükšeni prah. Nato so ešče več drűgi zaprli. Radič je gučao proti korupciji, štero je sam potrdo s svojim podpisom, da se nede borio proti njoj. Zahvala. Podpisani Erjavec Martin iz občine Bratonci h. Štev. 7 sam bio pri zavarovalnici „UNION“, francoski zavarovalni družbi zavarovanj proti ognji. Ta drüžba mi je moj kvár, šteroga mi je napravo ogenj pred par meseci, kak najboljše plačala in zato to drüžbo jako Priporočam našemi lüdstvi. Zednim se tem potom tudi družbi najlepše zahvalim. Bratonci, dne 25. maja 1926. ERJAVEC MARTIN. HRANILNICA IN POSOJILNICA reg. zad. z neom. zavezo v CANKOVI davle na posodo na fal intereš i sprejemle hranilne vloge po 8°|„. Uradne »ure so od G. jun. vsako nedelo i svetek. 4 NOVINE 30. maja 1926. GOSPODARSTVO. Žito. Posebno znamenje na našem poli je bilo letos Prašenje žita. Toplo sunce, lehki vetrič i kadilo se je po žiti kak megla v jesen. Či si količkaj okoli Pogledno z odprtimi očmi. te je začelo v očaj pečti od vnogoga žitnoga prahű. Stari ljudje so radi pravili. ,,Kda se žito jako kadi, te je tüdi rodno". I, či sledkar ne pride kakša posebna nesreča, je to tűdi resan. Kak je fo, da je od toga prahű odvisna rodovifnost žita ? Da rastlina obrodi, da se zavrže zrno ali Semenje, je potrebno, da na posebno pripravo cveta, Šteroj pravimo pestič, pride z drügoga cveta praj. Te praj zraste na cveti v posebnoj pripravi, šteroj pravimo prašnik. Kda praj v prášniki dozore, ga mora nekak prenesti na drügi cvet, da na pestiči požene malo vlakno doli v ježico i tam oplodi mladi za-vezek zrna. Kda se vlakno cvetnoga praha zdrüži z zrnskim zavezkom, pravimo, da se je zrno ali seme za Vrglo. Glavno pri oprašenji rastline je, da se praj Prenese na drügi cvet. Praj pa prenašajo ali stvari, ali veter, le pri nešterni vodni rastlinaj voda. Rastline, šterim prenašajo praj stvarci, majo cvetje s kričečov farbov. Stvarci iščejo v cveti med i zato plačo morajo prenašati praj. Kem menje ma cvet medü, tem bole kričečo farbo ma, da farba nori i k sebi zove stvarce (mak); i nasprotno, kem bledejši je cvet, temveč je medü (akacija, lipa, bela lelija, jasmin, hajdina itd). Pri fej med že od daleč diši, i zove stvarce na sladko jüžino. Kda stvarec išče med, se njemi cvetni praj zgrabi na telo i ga nese na drügi cvet. Vse inači pa so rastline, šterim veter nosi cvetni praj. Predvsem opazimo, da nemajo farbat cvetov, ar ne trbe stvarcov zvati, pač pa majo dosta prahű. (Žito, kukarica, leska, jausa itd). Stvarci, posebnno pa Včele kak pravijo vučenjaki majo to nagnenje, da či zajtra sede na rdeči cvet, te celi den seda samo na rdeče cvetje, či pa na beloga, te celi den išče med na belom cvetji. S tem je preskrblene, da tembole zagvišno pride praj na cvet iste vrste rastline (makov na makovoga). Pri vetri pa je inači Veter samo na slepo ta nese praj. Či je na poti rastlina, štero trbe oprašiti je oprašena, či nega pa ide praj dale, največkrát v zgübo. Da bi oprašanje tembole gvišno bilo, zato prášniki takših rastlin, štere veter oprašüje rodijo več prahű. Med temi je tüdi žito. Či se Šteri Semenski zavezek ne opraši, te se iz njega ne razvije seme. To najlepše vidimo pri kukarici. Na cmeri se zori praj. šteri more priti na vlas. Vlasje na kukaričnoj Vlati so pestičje. Od vsakoga zavezka na konci ide eden vlas (pestič) vö z bilja, da Odzvüna pride na njega s cmera praj. Na šteri vlas ne pride praj, tam se ne zavrže zrno i či je takši zavezkov dosta, potom ne zraste vlat, nego ostane furek. Či bi vlasé za delali, ka niti eden praj ne bi prišeo nanje, ne bi bilo niednoga zrna. Praj nemre oploditi, či se navlaži, zato se nešterni cveti, kda se k dežči dela, zaprejo. Tiste rastline pa, šterim veter prenaša praj, samo te odprejo prašnike, kda sunce sija. Veter malo potegne i se začne kadifi. Isto je pri žiti. Zato majo prav ljüdje, kda pravijo, ka de rodno žito, ar se jako v cvetenji kadi. Te je najmre vüpanje, ka se opraši dosta cvetov i zavrže dosta semena. Pošta upravništva. Narodni poslanec, g. Jožef Klekl naznanjajo sledeče t Žalig Marko i tovariši Gančani. Ministerstvo je rešilo, da se po zakoni mora med agrarne interesente razdeliti 84 plügov hüpermaksimuma, od šteroga mi pišite. Te ministerski odlok mora izvršiti Okrožni agrarni urad v Maribori. Pri reviziji se mora vsaka žela i pritožba sprejeti i držine i vaša. Agrarni urad na to da odlok, proti šteromi mora tista stranka prizivati, štere neje zadovoljna. Toga odloka neste ešče dobili. Gda ga dobite, fant de sfalo, ka do 1. oktobra zemljá ostane, kak je bila. Tak dela revizija vsepovsedi. Spremembe čakajte zato z 1. oktobrom apelirati pa morate že prle, taki kak odlok dobite do rok. Je zemlje zadosta, da jo dobite i ví i držina. Üilen i tovariši Lipovci. Vi, ki prosite Stavbišča z Lipovec, Vzemite naznanje, da sam odgovor poslao vašemi g. župani, naj pri direkci-ji v Ljubljani zve, zakaj.se Vam zemljá ne razmer!. Če ste že dobili ali ne dobili odgovora z Ljubljane, oboje mi naznanite. Vaše prošnje nega v Belgradi. Z odgovorom se popaščite, ar vsako odlašanje škodi dobroj stvari. Agrarni interesenti Črensovci—Žižki—Lipa. Vaša prošnja za povračilo že plačanih penez je vložena pod brojom 17.977. 15. V. 26. C. F. M. Sobota. Prošnja občine Rakičan i ostalih je zavržena, ar se je veleposestvo z ministerstvom že pogodilo za ceno, počem oda tomi svojo zemljo. Tü bi moglo samo veleposestvo prizivati, če vidi kakšo krivico v pogodbi. Odgovor ti ob priliki dostavim. CENE: 1. Zrnje. 100 kg. pšenice 295 Din., ,, ,, žita 210 ~ ,, ,, ovsa 175 „ ,, ,, kukorice 155 ,, ,, ,, . ječmena 185 ,, „ ,, hajdine 260 ,, „ „ prosa 210 ,, „ „ pš. Otrobi 125 „ 2. Živina. govenska: teoci. svinje v Zagrebi 1 kg. 9-10-D. 12 -13 D. 15-17 Din v Ljubljani ,, 9—10-D. 12 — 13 D. 15—17 Din. 3. Krma Sena m. 60—70 D., slame m. 40—60 D. Zagrebečka borza, dne 25. maja 1926. Amerikanski dolar, 1 dolar D 56 59 Schiling D 8 — Čeho-Slov. krona, 1 K D 1*67 Nemška zlata marka D 13 58 Francoski frank, 1 frank D 1-74 Madjar. K. 100 (nova em.) D — 7 Švic. fran., fr. D U’— Talijanske lire, 1 lira D 2 20 Zürich: Dinar, 100 Din Šv. frcv 9’12. Samostalno podporno drüštvo »SVETI KRIŽ" v Chicagi III. je jako dobro za prekmurske Slovence i Slovenke. V drüštvo se sprejmejo moški od 16. do 50., ženske pa od 16. do 45. leta. Vstopnina eden dolar pri sprejemi v drüštvo, mesečna plačila za drüštvo eden dolar. Za to plačilo dobi vsaka kotriga ob priliki betega vsaki den eden dolar podpore, za smrtnino pa 500 dolarov. Kotrig ma 215, gotovščine 8000 dol. Seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci popoldne ob treh na No 1802 S. Racine Ave. Odborniki so : predsed.: Stefan Ros, prodpreds. .-Ignac Krapec, nadzorni predsed. : Martin Kelenc tajnik: Stefan Hozjan, podtajnik: Martin Horvat, blagajnik : Štefan Jakšič, paziteo betežnih: Mihael Gjörek, računovoditela: Matjaš Grüškovnjak i Jožef Čurič, paziteo drüštva: Štefan Vučko, vratar: Ivan Černjavič. Mali oglasi. S R E Č A ! K odaji so malo nücani, dobro ohranjeni kumpi za mlin na Müri. Što šče kupili naj se zglasi na Upravništvu K odaji so edna dobra kola za krave v Odranci pri KOLENKI trgovci. K ODAJI so pri GUTMANI, trgovci na Cankovi vsake vrste štelaže i pulti za drobno i manufakturno blago. K odaji: gostilna v Črešnjevcih pri Radgoni, obstoječa iz dvej hiš, Štao i škednja pa približno 4 plüge zemle; gostilna v GORNJI RADGONI z ogradom, šta- 1 a m i i škedjom. Obe gostilni dobro nosita. Cena nizka, po dogovori. Pitati je pri POSOJILNICI v GORNJI RADGONI. Posestvo se proda! Lepi vinograd se proda v bližnji okolici Gornya Radgona, 12 oralov je vsega skupaj — V vinogradu sta 2 poslopji in gostilna, zraven lepi sadonosnik, lep bükov les in lepe dobro noseče gorice. Cena se povej v TRGOVINI Anton Korošec v GORNJI RADGONI pri Murskem mostu. Naročnina ino oglasi se sprejmejo za ..Novine" pri I. HAHN trgovina s papirjem, s pisarniškami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v M. Soboti št. 180. poleg r. kath. cerkvi ino pošte. SENO, Superfosfat, Portland-Cement, Papir za zid, Papir za pokriv, Karbolineum, Ter Kovačko vogelje, Steinkol, Drva, Les — se dobi pri VIKTOR CZIPOT trgovci v MURSKI SOBOTI. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik: IVAN JERIČ,