Tke Oldest and Most Popular, Slovene Newspaper, in United States of America AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Veslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmage] GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETUj S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four, Slovene Organizations) ŠTEV. (No.) 73 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 14. APRILA — SATURDAY, APRIL 14, 1934 LETNIK (VOL.) XLIII Predsednik Roosevelt izdal knjigo - Razburjena zbornica V OBLIKI KNJIGE PODAL PREDSEDNIK DELO VLADE TEKOM PRVEGA LETA. — NOVA POLITIKA NI NITI FAŠIZEM, NITI KOMUNIZEM, IN N. THOMAS ZATRJUJE, DA TUDI SOCIJALIZEM NI. Washington, D. C. — V četrtek je izšla knjiga, katero je spisal predsednik Roosevelt in ki ji je dal naslov "On Our Way" (na naši poti). Knjiga je nekako skupno javno poročilo o delu vlade tekom prvega leta, odkar je Roosevelt na predsedniškem stolu, in je pisana v poljudnem slogu, po katerem so značilni tudi predsednikovi govori po radio. Povratka v prejšnje razmere ne bo več; to je predsednik v knjigi jasno povdaril, rekoč: "Mi, ljudstvo te dežele, ne iščemo in ne potrebujemo take vrste kritiziranja in opozicije, ki je samo razdiralna. Taki posamezniki ali zveze, ki iz političnih ali sebičnih finančnih vzrokov nasprotujejo visokemu cilju, bodo le sami sebi škodovali, kajti mi kot ljudstvo se ne bomo nikoli sprijaznili s kakim predlogom, da bi se dežela vrnila v razmere, ki so vladale v f "v^figetletju po svetovni vojni." ^a razne očitke, da je to, kar delanja vlada dela, revolucijo-i lamo, predsednik odgovarja, da je to morebiti revolucija, vendar pa je mirna in se od Prejšnjih revolucij razlikuje v tem, da se poslužuje drugačnih sredstev in ima drugačni namen. Vrši se brez nasilstva in se v njej ne odreka pravičnega Ravnanja nobenemu posamezniku ali razredu. Nova politika tudi ni noben fašizem, kakor jo Nekateri žigosajo. Navdihnenje ?-a njo je namreč prišlo iz mas ljudstva in ne iz ene skupine, ki bi se posluževala armade, 'rudi ni noben komunizem, kajti njeni načrti niso v tem, da bi uveljavila oblast, ki bi si Podvrgla zakone in sodne obravnave; enako tudi ne izločuje nobenega razreda in tudi ne odpravlja privatnih strank. Brez vsakega olepšavanja, Pravi pisatelj, si moramo zapomniti važno dejstvo, da iz-Prememba v naši politiki temeni na izpremembi v mišljenju Ameriškega ljudstva, z drugimi besedami povedano, da temelji naši demokraciji, katera se izvija v zrelost. Zanimiva je kritika, ki jo je naPisal o omenjeni knjigi vodja ameriških socijalistov, Norman ^homas. Pravi namreč: "Nova knjiga predsednika ^oosevelta kaže določno, da gl'emo nekam. Da ne pokaže, kam gremo, je za ameriški temperament manjše važnosti. Ne-, a.i nenavadno velikega je, da muimo po mnogih zapravljenih etih predsednika, ki ima ko-*\)žo, politično bistrost, široko-ei'udno obzorje in voljo, da se dejstvuje. V svojem predgo-nam predsednik pove, , ar bi moral vedeti že vsakdo, lzv2emši mogoče dr. Wirta, arnreč, da ni njegova nova po-!ka niti fašizem niti komuni 'em- Jaz pa lahko potrdim da ni socijalizem." RAZOČARANI REPUBLIKANCI Niso dosegli z afero dr. Wirta tega, kar so nameravali. — Obdolžitve proti demokratom. Washington, D. C. — Burno sejo je imela poslanska zbornica preteklo sredo, in sicer zaradi dr. Wirta iz Indiane, ki se je zadnje dni tako proslavil in obenem pogorel s svojimi ob- Iz Jugdslavife. RADI PREDOLGOTRAJNEGA DEŽEVJA SE JE PRI TRŽlCU NA GORENJSKEM UTRGAL VELIK KOS HRIBA, KI JE ZASUL STRUGO BISTRICE. — SMRTNA KOSA. — NESREČE, NEZGODE IN DRUGO IZ STAREGA KRAJA. Pogrebni obredi v dvorani poslanske zbornice, ki so se nedavno vršili za poslancem Ed- dolžitvami proti možganskemu ward Pou {z No CaroHne> kateri je umrl vsied S)rčne kapi v dvorani so biIi ob tej priliki trustu. Glavno besedo je imela republikanska manjšina. Republikanci so obdolževali demokrate na preiskovalnem odboru, da so namenoma preprečili, da bi prišla resnica na clan in niso dovolili, da bi podal dr. Wirt svoje obširno poročilo, kakor si ga je sam sestavil. Zahtevali so tudi, da se postavijo na zaslišanje vsi še-steri iz možganskega trusta, katere je Wirt obtožil, da imajo prevratne načrte. Demokratski poslanci pa so nasprotno odgovarjali, da je cela Wirtova afera samo poli- zbrani kongresniki iz obeh zbornic, 'slanci. INSULL NA P0T[D0M0V V petek se je vkrcal na ameriško ladjo. Istanbul, Turčija. — Samuel Insull je točasno na ladji, katera ga ima prepeljati nazaj v Ameriko, v Chicago, mesto njegove bivše slav.e in sijaja. V če- trtek je bil z vlakom odpeljan tični "bunk", ki so si ga izmi- jiz tukajšnje ječe v pristanišče slili republikanci, da bi oblatili ,mesta Smirna, kjer je bil vkr-vlado. E|den od poslancev je tu- jcan na ameriško ladjo Exilona di izrekel sožalje republikan- Na krovu ]adje so turške občem, ki so pričakovali, dabodo-iasti uradno oddale 741etnega s to afero dvignili veliko senza- jetnika ameriškim oblastem. Z cijo, s katero bi lahko stopili pred volivce v prihodnji kampanji, a so doživeli tako razočaranje. • -o- PREZGODAJ SE VESELIL Chicago, 111. — Jos. Rizzo, 1918 Melrose St., je v sredo zvečer javil policiji, da je bil i njegov avto ukraden. Malo pozneje pa je šel po cesti in videl stati svoj ukradeni avto pred neko hišo. V svojem veselju je bil tako razburjen, da je pustil avto tamkaj, kjer ga je našel in tekel na policijo ter javil, naj preneha iskati njegov avto. Nato je šel nazaj k ukradenemu avtomobilu, toda ta je med tem zopet izginil. ZVIŠANJE DOHODNINSKIH DAVKOV Washington, D. C. — Popolnoma mirno, brez vsake debate, je prišlo v sredo zvečer v senatski zbornici do glasovanja Rogalski, o katerem se je poro-glede zvišanja dohodninskih čalo, da je preteklo nedeljo iz-davkov in tekom 15 minut se je j vabil neko dve in pol leta sta-završilo glasovanje, v katerem ro deklico v zapuščeno poslop-se je oddalo 46 glasov proti 44, je, kjer je toliko trpela vsled za splošno zvišanje omenjenih mraza in lakote, da je umrla davkov za 10 odstotkov. S tem,kmalu, ko so jo našli, je zaprt se računa, da bi prišlo v vlad- v ječi pod obdolžbo umora in no blagajno nadaljnjih 55 mi-j bo postavljen pred porotno so-lijonov dolarjev. Ni pa še si-|dišče. Deček je popolnoma mir-gurno, ali bo stopilo to zviša-j no pri preiskavi priznal vse, in nje tudi res v veljavo. Zadeva sicer prostovoljno. Od zdravni-se bo namreč obravnavala še škega izvedenca je deček pro- nalogo, da prepelja Insulla Ameriko, je bil poverjen od ameriške vlade B. Y. Berry, tretji tajnik na ameriškem poslaništvu v Turčiji. STRANKI BOSTE ODLOŽILI KONVENCIJE Chicago, 111. — Po zakonu bi se morali državni konvenciji republikanske in demokratske stranke vršiti 20. aprila v Springfieldu. Voditelji obeh strank pa so odločili, da se konvenciji odložite do jeseni, in se boste vršili v septembru. Med tem časom se bo namreč lahko videlo, kako smer bo zavzela vlada deal" in se bo nato lahko v tem smislu vodila volilna kampanja. -o- KRIŽEM SVETA — Rim, Italija.— Oblasti so aretirale nekega Angelo A-mato, katerega zasledujejo tudi oblasti v Clevelundu J")., zaradi umora, ki ga je 1920 izvršil tamkaj. Amerika je povabljena, naj pošlje svoje priče k obravnavi, ki se bo vršila čez par mesecev. — Dunaj, Avstrija. — A. Frauenfeld, vodja nazijev, ki je zaprt v ječi, je pri pogovoru s časnikarji, ki ga je vodil skozi okno ječe, napovedal, da bodo tekom treh mesecev prišli v Avstriji naziji do krmila in tedaj bodo pristaši sedanjega režima postavljeni v ječo na njih mesto. — Tokio, Japonska. — Vojni minister S. Hay ash i je v sredo resigniral, in sicer vsled tega, ker je bil njegov mlajši brat obsojen vsled nekega ko-rupcijskega škandala na štiri mesece ječe. Min. predsednik si je brezuspešno prizadeval, da bi ga pregovoril od resigna-cije. i -o-— Usoden plaz Tržič, 24. marca. — Pred leti se je udrla baš nasproti belilnici bistriška cesta, ki je bila potem dalje časa za vsak promet zaprta. Okrajni cestni odbor je napravil potem kakih 80 m dolgo betonsko škarpo, ki je mestoma visoka do 4 m. Dolgotrajni nalivi pa so sedaj ostali breg nad Bistrico tako razmočili, da je zazijal med škarpo in bregom udor, katerega je smatral mimoidoči popotnik, ki ga je prvi zagledal, za začetek plazu. Hitel je do prvih hiš in povedal, kako in kaj. Preden pa so prihiteli 'ljudje, se je že začel ves hrib v dolžini 50 m, globini 60 m pomikati proti strugi Bistrica, spočetka počasi, potem pa pospešeno, dokler ni z velikim gromom ----{zdrčal v Strugo prav tja do vi- Delovni teden riaj se skrajša na soke škarpe na nasprotnem bre- Pokojni ja bil po dobi službovanja najstarejši med po- ZAHTEVA ZA KRAJŠE URE 32; ur. gu.. V. trenutku ,;je. bila Bistrice temeljito zajezena. Lomljenje, pokanje in grmenje plazu je spravilo vse predil- Washington, D. C. — Posebni odbor, ki ga je imenovala delavska tajnica Perkins, je izdal priporočilo, da se uvede v re- j vodja g. Snoj je tSkoj odredil virjih trdega premoga skraj- i vse potrebno, da se je zajezena zaslužijo niti tretjine, kar je ke-daj zaslužil eden. Po pravici povedano stradajo, njih družine so lačne in srečen je postrešček, če mu žena kot postrežnica po raznih družinah zasluži za kosilo, ker sam niti za skromno večerjo največkrat ne zasluži. Tem razmeram so največ kriva moderna prometna sredstva in k vsemu temu še kriza. jniške delavce iz tovarne. Delo- TAJINSTVEN MORILSKI NA-PAD NA FARMERJA Belvidere, 111. — V prisotnosti svoje žene in osmerih otrok je bil v sredo zvečer ubit 571et-pri svojem "new ni Walton Wheeler, znan kot najbogatejši farmer v tukajšnjem okraju. Povod za napad je še nepojasnjen. Štirje moški so se pripeljali na dvorišče farme, z obrazi zakritimi z ruticami, in obkolili celo družino. Ženo in otroke so spravili v hišo. kjer so jim ukazali, da se mo- šanje delovnega tedna, cer na 32 ur. To priporočilo je bilo izdano v času, ko so se izrekale ostre kritike od strani premogarskih operatorjev proti nedavni odredbi NRA, po kateri se mora teden skrajšati na 35 ur, in mu je dostavljena pripomba, da bi na ta način dobilo delo veliko brezposelnih pre-mogarjev. --o- OMAMLJEN OD STRUPENIH PLINOV Chicago, 111. — Med tem, ko je vozil svoj avto, je 52letnemu A. J. Lindstromu, podpredsedniku First National banke, postalo slabo. Ustavil je avto in hotel stopiti ven, toda v tem trenotku se je onesvestil. Domneva se, da je v avto uhajal strupen plin ogljenčev monoksid. Moža so v bolnici z umetnimi sredstvi spravili k zavesti. in sj. i Bistrica čim prej rešila neprostovoljne ječe. Za jezom pa je j med tem Bistrica sumljivo hitro naraščala, delavci so delali na I vse kriplje in samo še par prstov ' je manjkalo do vrha široke škar-j pe, pa bi voda preplavila predil-i nico, ko so napravili toliko pro-1 štora v nasutem grušču, da je voda lahko sama izkopala skozi naplavino svojo pot. Delavci se delali vztrajno še precej časa, da so odstranili iz struge debla dreves, ki so ogražala predilniški most. Sreča v nesreči je bila, da je I Bistrica od zadnje povodnji že dosti upadla in da se je to zgodilo dopoldne ob pol deseti uri. Ce bi se plaz utrgal ponoči, bi bila v najkrajšem času vsa predilnica pod vodo in Bistrica bi si DEČEK PRIDE PRED POROTO Chicago, 111. — 131etni Geo. DOSEGEL VISOCINSKI RE KORD Rim. Italija. — 401etni italijanski letalec R. Donati je dosegel nov rekord. S svojim ae-roplanom se je namreč dvignil celih devet milj v višino, do roba, kjer se neha zračna plast, rajo obrniti proti steni. Nato ILetalec je ostal v zraku 75 mi- Smrtna kosa V Mariboru je umrl Ivan Posel), poštni uradnik v pokoju. — V celjski bolnici je umrl Jurij Mlakar, doma iz Vitanja star 60 let. — V Cirkovcih na Dravskem polju je umrla Antonija Korže, stara 74 let. -o- Izredna najdba Kmet Redjo Karajič je pri oranju na razvalinah starodavnega kladuškega gradu našel starinsko puško iz 15. ali 16. stoletja. Puškina cev je težka nad 14 kg, dolga pa en in četrt metra. Na občinskem uradu Velike Kladuše so ugotovili, da je bila puška last v narodnih pesmih opevanega bosanskega junaka Muje Hm j ice, ki je živel v drugi polovici 18. stoletja v Veliki Kladuši. -o- Bogata Jugoslovanka Kakor poročajo, je dobilo jugoslovansko zunanje minister-stvo obvestilo iz Budimpešte, da je na otoku Javi umrla miljar-derka Anka Duncan, baje rojena leta 1885 v Somoboru na Hrvatskem, kot hči sodnika Kova-čiča. Njeno imetje cenijo na 4 milijarde 500 milijonov dinarjev. -o- Pomagala si je n'a škodo drugemu Dobre volje je prišef v Ljubljano posestnik Pavel Plevel, do- so se banditi, ki so bili vsi oboroženi, spravili nad farmerja. nut in se je po pristanku onesvestil vsled velike razlike v J - o dejstvo. N« - -o- — ^ aJzanimivejše vesti so Slovencu; čitajte ga! enkrat, in sicer tedaj, ko se bo razmotrival splošni dohodninski zakon. Možno je, da se bodo tedaj kongresniki premislili, kajti letos so volitve in težko je stopiti pred volivce, ako se jim prej zvišajo davki. glasen, da je moralno slaboumen, toda legalno popolnoma zdrav in poleg tega s precej razvitim razumom. Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte ga! Po par besedah so ga začeli .temperaturi. Merilo je namreč pretepati s palicami, na kar je kazalo, da je bilo v višini mra-farmer zbežal proti hiši in kli- za 68 stopinj pod ničlo, cal na pomoč. Ko je prišel že do praga, so vsi štirje ustrelili nanj in ga na mestu ubili, na kar so pobegnili z avtomobilom. Domneva se, Z OPICAMI ŽALIL ČLANE VLADE Dunaj, Avstrija. — H. Anto-da je bil 'nius, dolgoletni ravnatelj slav- ma iz Zaloga in prinesel s seboj prisiljena za nekaj časa poiska- j cel jerbas jajec, da jih tam pro-la strugo preko predilniških Ida za denar, s katerim bi si ku-kompleksov. Kakor računajo, |pil kaj pri bolj ška za velikonoč. Jerbas je postavil na neko stojnico in komaj se je dobro obrnil stran, je jerbas z jajci že zginil. Vzela ga je neka ženska. -o- meri plaz okoli 10.000 m grušča. ---o-- [ Veja se je prepozno utrgala Še meseca februarja je odšel od doma iz Wolfove ulice v Mariboru 58-letni delavec Jožef Jerčič. Rekel je, da gre iskat dela. Sedaj pa poročajo iz Brester-nice, da so ga našli v bližnjem gozdu mrtvega. Truplo je ležalo na tleh z zadrgnjenim hlačnim Nesrečen padec Nenavadna nesreča se je pripetila 37-letijemu delavcu Josipu Jamniku. Zaprosil je nekega kmeta v bližini Maribora za prenočišče in prenočil na seniku, jermenom okolu vratu, jermen Ko se je zdanilo je vstal, a je bil je bil pa privezan za odtrgano še preveč zaspan in je namestu suho borovo vejo. Na podlagi te'™* lestvo stopil v praznino. Pri najdbe se je ugotovilo, da je padcu na tla si je zlomil nogo. Jerčič šel prostovoljno v smrt s tem, da se je obesil na suho borovo vejo, ki se je pod težo telesa zlomila, toda očividno pre- ''poldneva pozno, ko je že nastopila smrt. reti pri vzrok napada kak finančni spor. Pokojnemu je bilo namreč več ljudi dolžnih. -o- "Amer. Slovenec" je vez, ki nas druži, da se razkropljeni med tujci, ne izgubimo njimi.— nega Schonbrunn zverinjaka, je bil v sredo odstavljen, in sicer zaradi njegovega političnega udejstvovanja. Že več mesecev so se v zverinjaka opažale opice, ki so nosile tablice z named jpisi, kakor "Dollfuss". "Fey", in podobne. Rdeči petelin Pred kratkim je nekega po-nenadno začelo go-posestniku Antonu V žepu so našli delavsko knji- Namplju v Seliški gori pri Se-žico in kosce suhega kruha. miču. Zaradi močnega vetra -o--so plameni takoj objeli veliko Postreščki stradajo domačijo in jo popolnoma, uni- V tako obupnem položaju, ka- čili. Sreča, da je Nampljevo kor so ljubljanski postreščki se- poslopje na samem, drugače bi daj, niso bili še nikoli. Kjer je v bil v nevarnosti ves Semič. prejšnjih letih stal eden, stoje -o- sedaj kar trije in vsi trije ne »IRITE "AMER. SLOVENCA"! r fcas 8^7*- •AMERIKANSKl SLOVENEC Sobota, 14. aprila 1934 y^-mw i..1. AMERIKANSKI SIIOVENEC TAe /»'rt* and the Oldest Slovene Newspaper i« Amerit*. Establish cd 1161. tXfi in najstarejši slovenski u,, list v Ameriki* r aitanoTljra teta lUh Iibaja vsak dan razua n«delj, pon*-telikov is dnevov po praznikih. Izdaja in tiikai JEDINOST PUBLISHING CO. Navlov uredništva in npravei 1S49 W. Cerm&k Rd.f Chicago Telefon: CANAL 5544 t ' Naročnina! _$5.00 . 2.50 _ 1.50 M celo leto arHnff-.tr itn.--- Ca pol leta __-—- Za četrt leta____ Za Chicago. Kanado In Evropo: U celo leto -_$6.00 Za pol leta____3.00 Za četrt leta ----1-75 Itsued daily, except Sunday, Monday and th« day altar holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Addres* of publication office; 1849 W. Cerm&k Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year---- For half a year--- For three month*--- __$5.00 _ 2.50 __1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_____$6.00 For half a year____3.00 For three monthi___1.75 Dopisi važnega pomena za hitro objavo motajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. ritve. Taka politika je proti miru in redu hoče narodno in mednarodno zlo. Habsburžani so dodelali. Sami so si izkopali Habsburžani so mrtvi. Kdor hoče njo, svoj grob. VABILO MILWAUSKE ZASTOPNICE Sloga na Balkanu Naslov tega članka se zdi zelo pravljičen, zlasti drugim narodom, ki .so poznali dosedaj Balkan le kot nekako evropsko Mehiko, kraj neprestanih nemirov in prepirov. Vendar zadnja čase pa kaže Balkan spravljivo stališče. Že znani razgovori o splošnem balkanskem sporazumu, ki so .se vršili do februarja 1934 ter so se končali z zaključitvijo pogodbe med štirimi državami: Turčijo, Grčijo, Rumunijo in Jugoslavijo, ki je bila podpisana v Atenah 9. februarja t. 1. Štiri države podpisnice so se obvezale v svrho okrepitve miru, da bodo ohranile in spoštovale sedanje teritorijalno stanje na Balkanu. Države si med seboj jamčijo varnost vseh svojih balkanskih meja. A ne samo to. Posredno se obvezujejo tudi k spoštovanju varnosti meja tudi tistih balkanskih draav, ki niso podpisnice pogodbe. Misel pogodbe je v popolnem skladu in v tradiciji politike Jugoslavije: na Balkanu samo balkanski narodi, neodvisni, složni in sporazumni! . V tem je jamstvo za njihovo lepšo bodočnost. Države podpisnice se bodo zmerom, kadar bo to potrebno, posvetovale o ukrepih za zaščito svojih interesov po tej pogodbi. Zaradi discipline v duhu pogodbe in zaradi skladnosti politike na Balkanu ne bodo države podpisnice prevzemale nika-kih političnih obveznosti proti katerikoli balkanski državi brez poprejšnjega sporazuma z drugimi. ' ROJAK IZ PENNSYLVANIA PIŠE Connemaugh, Pa. Na velikonočno nedeljo smo imeli v Johnstownu štiri sv. maše. Prva je bila zjutraj ob 6., pred katero je bila slovesna velikonočna procesija in katero je vodil č. g. župnik Rev. Father Odilo. Med procesijo so štirje člani katoliškega društva nosili nebo, ostali so pa korakali z gorečimi svečami v rokah. G. župnik je slovesno zla-pel, da >s Gospod vstal iz groba, Aleluja, nakar so cerkveni ton Hren, kakor sem že omenil, je v Pueblo, Colo., dobro znan, kakor je znan tudi tukaj v Johnstownu. Ko mu rečem, da grem domovy me prime za roko, spravi v svoj avtomobil in reče, da greva pogledat njego- Milwaukee, Wis. Vse moje cenjene naročnike A. S. prijazno vabim na proslavo naše zmage. Pridite vsi! Vsi tisti, katerim sem se mogoče v zadnji kampanji zamerila z (mojo sitnostjo, naj pridejo, se jbomo poveselili skupaj. Škof Slomšek so rekli: "Kdo bi zmiraj tužen bil — to ne more biti." In tudi jaz tako pra- ivim, po delu oddih in malo veselja nič ne škodi. | Pridite vsi, ki me imate radi in tudi kateri me nimate. Da ni Mm Pri brivcu__V brivnico sto- bilo vas, moji dragi naročniki, |Pi ^spod in zahteva, da ga o-'ne bilo bi zmage v Milwaukee. Imamo jo — naša je. Naša proslava ima pomen za naš list in i tudi za nas. Zato pridite! Vas vabi vaša sitna zastopnica Lucija Gregorčič. brijejo. Brivec vzame britev i'1 jo začne brusiti. Nato začno briti. — Ali boli? — vpraša vljudno. — Da, — pravi gospod. Brivec neha briti in začne britev znova brusiti, namaže ga še enkrat z milom in znova nastavi britev. — Ali še boli ? — vpraša. — Še vedno! —- je gospodov odgovor. — To je vendar nemogoče! — se čudi brivec. — Kaj pa jpevci glasno in lepo zapeli: Zveličal' naš je vstal iz groba. — Pri tej sv. maši je bil tudi dobro znani rojak Martin Černelič in njegov prijatelj Anton Hren, ki je dobro znan v Pue^ bio, Colo. Ta dva sta med procesijo slovesno pritrkavala na nove zvonove, katere smo dobili, ko je bila slovenska cerkev sv. Terezije dozidana. Zvonovi so se tako lepo glasili, da je bil vsak vesel tegt. ubranega pritrkavanja. Zlasti je bilo lepo to, ker je procesija šla ven iz cerkve in se vila okoli žup-nišča po gričku sv. Terezije, da se nam je zdelo prav tako. kakor v starem kraju. — Po procesiji je bila nato sv. maša. Misli' sem, da nas pridejo naš prejšnji č. g. župnik Father Snoj kaj obiskat za velikonočne praznike, pa jih ni bilo. Morda so na naš Johnstown pozabili? Vseeno jim želimo j dobrega zdravja in da bi jih ! Bog ohranil še mnogo let. — slopja in se je celo izrazil, da mo, april je april in je z vsemi izgledajo tukajšnji farmarji žavbami namazan. Enkrat se Vo farmo. Komaj sem stopil pri jkot strašila. Spominjam se, da ti posmeje kakor razigran o-ograji iz avtomobila, že skoči |smo eni društvenih sej de- trok, pa se takoj zopet skrem-proti meni žival velika kakor ^tirali, ko se je ta "izobraže- ži in se začne čmeriti kakor kr-medved in me podere na tla. nec» prvič pojavil v willardskl mižljavo dete, ki ga nobeden Vzdignem se in vidim, da je to »nasen,ltfii " tetko, pa te še ni prav lajo družbo s svojim kričanjem Počitek. — Učitelj pojasnju pripravljena in obložena z Ve- ^ }/j0brazila. K temu se prav in se preganjajo z drevesa na i je otrokom, kaj je počitek, in likofiočnim žegnom. Seveda |nie gydimo. drevo, s streho na streho, pre-1potem vpraša Tončka: Kaj na- smo se vsi poslužili božjih da- j Kar se pa tife naše naselbine pirajoe se kakor poredni šolski J pravi tvoj oče vsak večer, karov. — Taka je bila moja veli-1 w'ilhird, je povsem krasna, paglavci. No, za spremembo so i dar pride utrujen z dela? kanoč. — Pozdrav vsem naroč- Lepe obdelane farme, lepa po- prišli že tudi "robini", ki jim Tonček: Najprej nabije ma-nikom Amer. Slovenca, listu pa slo^a> da nl daleč naokrog nekateri pravijo amerikanskij mo, potem pa še mene . . . 1 " tako lepe naselbine, ki bi bila "kosi", in Če je lepo jutro, ka-, . tako lepo urejena. Poleg tega kor je bilo danes v petek, tudi j Se nima številke. — Miha (v 'imamo lepe ceste, ki se vijejo aapojo. To .je pa tudi vse, kar na vse strani. Vsak rojak, ki je dobimo k nam iz ptičjih vrst, obiskal našo naselbino, če se je le v bližnjem Calumet parku je Ipravično izrazil o njej, je po- nekoliko bolj pisana družba, hvalil willardsko naselbino. Če Kako vse drugače je bilo glede tega v starem kraju. želim Veliko uspeha in mnogo naročnikov. Naročnik. -o--- TUDI W£STALL1ŠKI JOŽE PRITISKA NA "NAPREDNJA^ ŠK1 MEH" Wiflard, Wis. V "ProsVeti" z dne 28. mar- pa pride tujec, pa vpraša, kak-ca sem bral dopis od Joe Ra- j žen narod živi tukaj, ki ima ta-deley iz West Allis, Wis. — ' Jože, tudi tebe je treba okrta-čit. Imaš tudi ti madeže na sebi. Praviš, da me poznaš. — Mogoče da me, a da bi jaz vedel, se nisva še videla in jaz rečem, da te ne poznam. Tebi Omenjeni sporazum kaže, da so se naposled spametovali tudi Bal kanci. Na i iim Bog to pamet tudi ohrani! Čemu naj j . , .__ " ' , ' . v. j . < 0 „ • . „ lici so lahko ponosni, da imamo bi hodili vedno za druge po kostanj v žerjavico? Saj imajo sa-1 mi svojih križev in težav Več kakol- dovolj. -o--— ko krasno urejene farme. Peter Žagar. -o- DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ ŠT. 78 K.S.K.J. Chicago, II!. Vsem članicam našega druse je moralo o meni morda le štva, posebno tistim, katere ni-sanjati in tako si se spotaknil [so bile na zadnji redni društve-ob mojo afero. Ker ti pa ta ni seji, naznanjam, da se bo stvar ni znana, ne moreš nič naša prihodnja redna mesečna povedati. Govoriš nekaj o pra- jseja vršila v četrtek dne 19. vilih. Pridi, sem, pa ti bom jaz iaprila ob pol osmi uri (7:30) pokazal točke pravil in za- -zvečer. Slovenci v Johnstownu in oko- ključke glavnega odbora in 'članica — Upam. da bo vsaka pripeljala s seboj na Habsburžani Izgleda, da kadal'nastane med evropsko diplomacijo doba počitnic, ali bolje doba kakih pasjih dni, ko ni na dnevnem redu kakih izrednih vprašanj, tedaj začne kdo strašiti s Habsburžani. Na dan pridejo razne race, ki trdijo čisto sigurno o po-vratku Habsburžanov. Res je, kolikor se da zaznati, da madžarski aristokratje bi radi obnovili avstro-ogrsko monarhijo, v kateri bi zopet lahko gospodarili in zapovedovali drugim narodom, kakor so to delali stoletja prej. Toda madžarska aristokracija bo'morala tak? sanje pre.j ali slej opustiti in pozabiti. In to iz več razlogov. Avstrija sama je danes preveč demokratično prežeta dežela, da bi silila nazaj. Je sicer nekaj aristokratov tudi v Avstriji, ki si želijo prejšnjih razmer nazaj, toda ti so v taki manjšini, da jih delavske in kmetske mase popolnoma zasenčijo. Slovani bi v kako tako avstro-ogrsko robstvo pod nobenim pogojem ne šli več in bi preje prelil! svojo srčno kri. Pa ne samo to. niti Cehoslovaška niti Jugoslavije bi ne dopustili v danih razmerah kakšno restavracijo habsburške monarhije, niti za-padni zavezniki ne. Zgodovina habsburške monarhije je znana. O njej je že davno izrečena končna sodba. Politika kake obnove habsburške monarhije lii in ne more biti politika ureditve in ne pomi- tukaj slovensko faro in slovenske gg. duhovnike, da je tako prilika slišati besedo božjo v domačem slovenskem jeziku, kar lahko vsak izmed nas razume. Jaz sem precej oddaljen od slovenske cerkve v Johntownu, nekako sedem in pol milje. --Predaleč se mi je zdelo hoditi domov takoj po prvi sv. maši, pa sem jo zavil v župnišče. G. j 6 pismene listine, pa boš Videl, sejo Vsaj po eno kandidatinjo, kako si samega sebe lopnil. j če že ne za odrastli, pa vsaj za Zato ti lahko rečem, da so ti v mladinski oddelek, pravila bore malo znana. Mor- i Udeležite se- seje! Nekoliko da da jih bereš ti od spodaj več zanimanja za seje bi se že-gori. Tako se je zgodilo pri telo cd članic. Vsaka članica tukajšnjem društvu par let na- "".i pomisli, kolike vrednosti je zaj. Neki član je bil namreč za h jo tisto društvo, h katere-postavljen v porotni odbor gle- niu spada. Tudi glede asesmen-de neke razprave, revež pa ni ta, katere so že več mesecev z poznal črke. Iskal je točko v njim zaostale, se prosi, da popravilih, pa je ni mogel najti, ravnajo svoj dolg. Vsaka, naj Ja, če bi bila namalana bi jo ?adM»jfw.ijje z Zi »tram.) W. W. McDowell, kateri je bil imenovan ameriškim poslanikom za Irsko. Opravljal pa je to mesto samo dva tedna. Pred par dnevi je namreč umrl nenadne smrti, zadet od kapi. no papigo, ki je prosto letala je to navadno na morskih par-po vrtu, njegovem in mojem, j nikih. Kmalu smo ga imeli zo-Večkrat sem jo naletel tudi v , pet na krovu. In mislite si moje svoji sobi, kar mi pa seve ni bi-1 presenečenje, ko je vpričo vseh lo po volji. Končno sem se s so- izpovedal, da je sam po nesreči jčitatelji Amer. Slovenca začu sedom pošteno spri ter zalite- padel v morje. Ladijski povelj- ,dili, ko bodo brali to novico in poznalo, ker kakor se sliši, dobimo menda že zopet zvišane davke; Čudno je res z davki, da jih vsak tako nerad plačuje. — Kakor se čuje, bodo zopet preuredili Avenue L. Pravijo, da mislijo napraviti iz nje bu-levard, kar bo nekaj lepega. S tem bo Ewing Ave veliko razbremenjena, zlasti kar se tiče avtomobilov, in bo potem laglje priti na diiigo stran, medtem, ko je sedaj, zlasti v poletnem času, silno težaVno. — Primarne volitve so sedaj že tudi za nami in kandidatje, kateri so dobili večino, se iste veselijo, kateri so pa izgubili, jim seveda ni po volji. — V ponedeljek smo iz naše cerkve pokopali Geo'-ge Camelika. On je po rodu menda Slovak, če se ne motim, in je tukaj med Slovenci znan, ker je imel trgovino z ri-bami, katere je sam lovil v jezeru. Sedaj ga bo nadomesto-val njegov sin John, ki je tudi dober ribič. — Toliko naj bo za enkrat dovolj, pa drugič še kaj. — Pozdrav. Novinar. | -o- PRIJETNO ZIMO SO IMELI Rock Springs, Wyo. Poročam, da smo imeli pri nas vso zimo lipo in prijetno toplo vreme, brez snega in mraza. Ne vem pa, kako se bode val od njega, naj ima svojo papigo priklenjeno. Tega pa on v svoji trmi ni storil. Neko noč me je prebudil hreščeči glas papige, ki je neprestano kričala: "Gori, gori;" Skočil sem pokonci, stanovanje je bilo res že polno dima. Kako je prišla papiga v mojo sobo, ne vem, vem le, da je nam vsem rešila I nik me je pohvalil, ker sem "ponesrečenemu" tako hitro priskočil na pomoč. Poslej sva si bila s krmilarjem dobra prijatelja. A , ., . . . v .življenje in imetje, pri tem pa na Afgka je sedaj Preplašena j žrtvovala gvoje živ]jenje> ker se je v dimu zadušila. Pred desetimi leti sva s pri- in se boji te zverinske organizacije. Angleži divjakov niso več mogli zasledovati, ker na tak pohod niso bili pripravljeni. Pač pa bodo sedaj Angleži s pomočjo sosednjih portugalskih oblasti vse ukrenili, da za- Postaje. Ampak te ni bilo več; tro to strašno družbo. jateljem odprla specerijsko trgovino na zelo prometni točki mesta. 'Prodajalna je dobro u-spevala in bila sva si s prijateljem dobra družabnika Neko jutro pa svo se sporekla radi DR. H. ML LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817 CHICAGO obenem videli, da je bilo ravno to zimo tako malo pisanih poročil iz naše naselbine, kakor da smo vsi pomrznili. Jezil bi ge človek nad malomarnostjo naših poročevalcev, a se moram v prvi vrsti začeti jeziti sama nad seboj; ker tudi jaz spadam med tiste, ki le preracli čitajo, a za pisanje jim ni veliko. Drugi pa zopet mislijo: e, bodo že naš fajmošter kaj napisali. Tega pa vsi skupaj ne pomislimo, da ima g. župnik več dela, kakor kateri drugi delavec v fa-ri. Upravičeno torej pričakuje- neke vrste sardin, ki jih je moj POSLEDICE MALIH SPOROV j seda je dala besedo in konec je bil, da sem izstopil iz družab-Pred več ko 50 leti sem bil ništva ter dvignil inoj delež, jenec v trgovini z želežnin:> Tista trgovina še danes sijajne Na vprašanje nekega angleškega lista: "Kedaj ste, se najbolj sprli?", je prišlo veliko od- i prenašam kaprice igralcev v Dundeeju, odkoder sem vsa- nese, moj bivši družabnik si je ko soboto z večernim vlakom že nabral premoženje, jaz pa i , odhajal domov k staršem v komaj životarim in sem vecmo sovorov. Nekaj jih je list tudi objavil: Največji spor v svojem življenju sem imel s svojim bra Fife_ železniška proga je vodi-' zadnjih let prebil brez dela. In tom. Ko je bil star 15 let, je bil ,a ČQz gloVeči nekoč obdolžen tatvine. Nekaj dni pozneje sem tudi jaz pogrešil bankovec, ki mi je izgi- i most nad reko vsega tega je kriv spor zaradi Tayo. Neke sobote v decembru škatlje sardin. me je moj gospodar pošteno Pred leti sem bil zaposlen na , , ozmerjal, ker sem po malomar-, trgovskem parniku. Iz nežna-n!l ^ žePa- Seveda sem tudi |nogti neko jaz obdolžil brata, da mi ga je °n ukradel 'Prla. Nato tlon- Radi tega sva se naročilo pustil neiz-litega vzroka pa me krmilar ni Jvršeno. Na gospodarjeve očitke'mogel videti. Porabil je vsako Pa v svoji lahkomišljenosti ni- priliko, da mi je življenje gre-m je brat izginil z gem moi^a]; nakHr nie je gospo-!nil. Nekega dne je vrgel vame rta. Silno sem se prestrašil, jdar kratk0malo pognal iz slu*-i konec ladijske vrvi, da sem pa-« sem nekaj dni za tem v be Tiste sobote se Zat0 nisem j del. To mi je bilo preveč. Pla-Uknjiču za podlogo našel P<>- |peljal domov 1 vlakom, kateri;nil sem vanj, spoprijela sva se sfošani denar. To se je zgodile I ni nikdar povozil na ono i in že se je krmilar kopal V Wed sedmimi leti. Moj brat je lgtran mostu. pač pa je z vsemi'morskih valovih. Nobene prič,) »*an in spoštovan obrtnik in »svojimi potniki našel konec v j ni bilo. Prestrašil sem se, po-■Mno dopisuje s starši, mem pa Valov]h Taye. Spor z gospodar-'grabil konec vrvi, jo pomolil e do danes ni dal prilike, da bi j(jm mi je bi] torej y reSitev< j potapljajočemu se ter pričel Z mogel Prositl odpuščenja za Moj ,.osed je imel udomače-'kričati "Mož čez krov!" kako* Vratno krivično obdolžitev. !>il sem sluga pri nekem ^ivjsem gledališču. Nekega dne nic je ravnatelj slišal peti. jHhteval je, naj zapojem za V°skughjo ob spremljevanju kla ta •lvirja. Razume se, da me je Zahteva Spravila precej iz 'av»otežja, vendar sem se opogumil v upanju, da si s tem ^ogočte zboljšam življenjski položaj. Toda že sredi na'peva ,1e Ravnatelj zamahnil z roko in £et.1e ustavil. Igralec klavirja, sem se pred nekaj s sPrl, je nalašč n-mlial moje petje, pri pia-igral forte, pri forte pa ca-napačno Piano. preizkuš torej ravno narobe. Pri 1)1-0] snji eem torej slavno Padel. In vendar sem še da-P1-epričan, da je bilo to sa-ifrr l,acli istega malega spora z dan C Veliki noči 1. 1614, ko je prispelo nekaj moških iz Šent Lenarta po noči v Radehovo, ki so v kratkem razdejali kapelico. Veliko je bilo začudenje Radehovčanov drugo jutro, ko niso našli več kapelice, kajti, celi stavbni les so odnesli Šentlenarčani v trg. Koloman Šef je bil ves iz sebe, a pomagati si ni mogel, vedel je, da se tudi ne more več zanašati na župnika Miložiča, ki se mu je le na videz delal naklonjenega. Udati se je moral v svojo usodo ter čakati, da se ponudi ugodnejša prilika za postavitev kapelice. A prebivalci vasi Radehova so bili preveč zavzeti za to, da se na mestu, kamor bi prenesli angelci božji grob, pozida nova cerkev. Rekli so, naj nam stokrat poderejo cerkev, zopet jo pozidamo. To je dalo Kolomanu Šef nov pogum. Zopet je pobiral okoli darove, in kmalu je stala nova kapelica. In kakor nekdaj so se zbirali na vsako mlado soboto zvečer pristaši skakaške sekte, katerih je bilo vedno več. Postajali so že zelo predrzni, uganjali so vedno bolj očitno svoje spakarije. Ker vsi opomini duhovnih oblasti niso nič dosegli, se je obrnil sekovski knezoškof Jakob Eberlein pl. Rottenbach na cesarja Ferdinanda II., ki je dal kapelico dne 4. januarja 1622 sežgati ter postaviti na tistem mestu vislice kot strašilo za vsakogar, ki bi se upal še dalje uganjati skakaške neumnosti. Za Kolomana Šef je bil to najhujši udarec. Spoznal je, da je bilo vse njegovo prizadevanje zastonj. Javno si ni apal več pridobivati pristašev, kajti vislic se je le vsak bal. Tako je hodil okoli, kajti premoženje, kolikor ga je imel, se je zapravilo, le iz usmiljenja mu je dal ta ali oni tihi pristaš skrivoma kak milodar. Vsled starosti in trpljenja v ječi skoz štiri leta, je začel tudi telesno hirati. Videli so ga večkrat, ko je hodil okoli kraja, kjer je stala nekdaj kapelica. Ljudje se dalje niso zmenili zanj, nekateri so celo trdili, da se mu je omračil um. Bila je neka mrzla zimska noč. Od severa je pihal oster veter, začelo je snežiti, da je v kratkem pokrila bela plast zmrzlo zemljo. Ko so šli drugi dan, bilo je neko nedeljo po mladi soboti, ljudje v cerkev, so videli na mestu, kjer je stala kapelica, človeško truplo. Ko so stopili bližje, so spoznali Kolomana Šef. Tako je končal vodja šentlenartskih skaka-čev na mestu, kjer je upal, da se postavi svetišče. Ker se ga je spoznalo za krivoverca, je bil tudi tam pokopan. Tako je našel tam svoj lastni grob in tudi svoj mir. — O nadaljni usodi župnika Morenusa kronika ne poroča nič dalje. Dognano je le to, da je bival še ob času v Šent Juriju, ko je prišel tja leta 1607 škof Martin Brenner pregledat cerkev in tamkajšnje razmere. Vsekako se ni pokoril škofovim odredbam in se mu tudi ni poklonil, ampak v neki hiši skril. Škof Martin Brenner piše o njem v vizitacijskem poročilu z dne 9. junija 1607, da je dajal župljanom trumoma odvezo, tako, da jih je odpravil po 900 v enem dnevu, vsled česar je škof naročil šentlenartskemu župniku, da odpravi Morenusa iz Št. Jurja. • A tudi Katarina Nuernberger se ni dolgo veselila odhoda župnika Morenusa. Smrt njene nečakinje ji je šla vendar k srcu, ker je bila prepričana, da je bila Agata nedolžna. Udala se je v teh mislih še bolj uživanju vinske kapljice. Leta 1608 je bila izvanredno dobra trgadev. Vino je bilo tako sladko, da so se svetile kapljice na sodu, kamor so padli pri nalivanju, od sladkorja in roke stiskačev so bile mastne kakor od masla. Katarina Nuernberger se je podala nekega dne v vinograd v Zavrh, da pogleda, kako vino vre, mož Caharija je ni spremljal, ker je imel nujne opravke. Ker je izostala celi dan in je tudi še drugI dan ni bilo domu, so šli za njo. Našli so jo v kleti ležečo na tleh poleg največjega soda — mrtvo. Zadušili so jo plini močno kipečega vina. Caharija Nuernberger je še doživel veselje, da je postal trški sodnik. Hud je bil sicer boj za to častno mesto, njegov nasprotnik je bil Valentin Juršič, ki je imel dosti pristašev, kajti bil je bogat tržan, zelo prijazen in zavzet tudi za izboljšanje in preureditev različnih stvari in sploh za napredek. Bil je tudi na glasu, da ni naklonjen novi veri. A protireformacija je zatrla vsako kal nove vere. Tako je bil na dan sv. Tomaža — kakor je bilo od nekdaj običajno, izvoljen Caharija Nuernberger z zahtevano dve-tretjinsko večino za trškega sodnika. Svečano prisego je položil pred tedanjim grajskim o-skrbnikom in sodnikom Jakobom Hefs iz Hra-stovca. Nato je bil sprejet kot tržan kovač Jakob Rogoz zaradi zaslug, da je nagnal krvnika Heller in njegova dva pomočnika, da ni prišlo do sežiganja Agate, nečakinje novoizvoljenega trškega sodnika, na grmadi. Moral je storiti prisego kakor je bila tedaj navadna: (Dalje prih.) Prireditve pikniki, veselice, igre, itd. ne prinesejo dobička, če — ni povoljne ^ UDELEŽBE ^/Tff I Da je udeležba povoljna je treba oglašati! Za večjo udeležbo oglašujte v listu 'Amerikanski Slovenec' MORJE BO TEKLO V PUŠČAVO Leta 1927 so odkrili geografi in geologi komisije za karto-grafiranje Egipta Quattarsko nižino v Libijski puščavi, a pripravljajo najboljši strokovnjaki britske države načrt, ki mu v zgodovini človeštva ni para. V Quattarski nižini, nekaj več nego 200 kilometrov od Kaira, je namreč ozemlje kakšnih 20,000 kv. kilometrov do 134 m nižje od morske gladine. To je največja geografska depresija na zemlji — kolikor vemo do danes — trikrat večja od depresije Šot Melrir v Alži-ru, petkrat večja od depresije Jordanske doline v Palestini .(Mrtvo morje). Seveda imajo druge depresije še večjo globino nego njenih povprečnih 60 metrov, a ker je do najbližje morske obale komaj 56 km, bi to povsem zadostovalo za napravo prekopa, po katerem bi morje napolnilo ta naravni ze-melski kotel. To je namreč načrt, o katerem smo govorili zgoraj. V eni zadnjih številk londonskega "Geographical Journal" poroča John Bali obširneje o tem načrtu. , Predvsem je omeniti, da je tretjina Quattarske depresije, t. j. več nego 5800 kv. kilometrov, nedostopna močvara, sa-baka, mešanica peska in soli z vodo. Dolgo časa so si učenjaki razbijali glave z vprašanjem, od kod to močvirje, ko nimajo neznatni vodni "toki", ki se iztekajo vanj, cela leta niti kapljice vode in znašajo padavine tu kvečjemu 20 mm na leto.___ Potem so rešili uganko: Sabako močviri ogromen podzemeljski tok, ki izvira v Enediju, visokogorju francoske ekvatorialne Afrike. Ta podtalna reka napolnjuje tudi vodnjake in izvirke velikih libijskih oaz: Karge, Dakel, Tarafre, Sive. V okolici depresije se pretaka skozi ogromna ležišča soli — to sol bodo začeli v kratkem industrijsko pridobivati. Toda sol ne bo edini vir velikih dohodkov in dobičkov v Quattari. Še neprimerno važnejša je zamisel, da bi višinsko razliko med njenim dnom in morsko gladino izkoristili za proizvajanje električnega toka. Tehnično je stvar povsem izvedljiva. Prekopu oziroma trem prekopom, ki bi po Ballo-vem načrtu točili morsko vodo v depresijo, se postavljajo po robu sicer nekateri znatni gorski hrbti, toda njih tvarina je apnenec in peščenec najbolj zrahljane vrste, tako da bi jih bilo mogoče prevrtati. 13,500 kv. kilometrov Quattarske nižine leži nižje nego 50 m pod morsko gladino. Jezero s to površino bi bilo 25-krat večje od Bodenskega jezera. V 150 do 160 letih bi se napolnilo, če bi mu dovajali 656 kub. metrov vode na sekundo, kolikor bi je bilo treba, da bi se prekosila izguba vlage zaradi izhlapevanja, ki je pod vročim puščavnim soncem ogromno. 656 kub. metrov vode na sekundo pa bi pri padcu 50 m preko turbin dajalo toliko e-lektričnega toka, da bi ga bilo dovolj za Kairo in vse Nilsko ustje. 150 do 160 let pa bi bil eefkt še veliko večji. A to bi ne bile edine koristi tega ogromnega projekta. Treba pomisliti, da bi množina iz-hlapevajoče vode narasla in s tem bi narasle padavine. Dvignila bi se končno tudi gladina talnega vodovja, oaze bi dobile več moče, skopali bi lahko nove vodnjake tam, kjer to danes ni mogoče, nastale bi nove oaze. Morje bi se pretakalo v puščavo in med novimi palmami bi žarele električne luči. ČLOVEK KMETUJE ŽE 20,000 LET Dosedanja dognanja znanosti nam to-le pripovedujejo: Pred več desettisoči leti so Evropo pokrivale ogromne ledene mase in ji dajale čisto drugo obličje. Nad ozemljem Francoske in Angleške je ležal sklenjen led, po katerem se je odtakala ilovnato-rumena voda v Severno: morje. Ni bilo ne Jadranskega ne Severnega morja, in tudi o Sardiniji in Korziki ni bilo sledu. Ledena doba je trajala več tisočletij in ustvarjala težke življenjske pogoje. Rastlinstvo in živalstvo je uspevalo samo na jugu. Na jugu Francoske in Nemčije najdemo sledove nosorogov, mamutov in severnih jelenov. Človek je prebival tedaj v votlinah, ki jih zasledimo poleg na omenjenem ozemlju tudi še na Hrvatskem. Preživljal se je z lovom. Šele pred 20,000 leti se je otajal zadnji led. In je dobila Evropa današnje obličje. Pokazala se je rodovitna zemlja in iz lovca je postal človek kmet. Ugodnejše podnebje mu je omogočilo boljše življenje in pospešilo razvoj kmetijstva. STARO KITAJSKO KRALJE-STVO i Kitajska akademija v Šan-tungu, ki ima namen raziskovati staro kitajsko zgodovino, se pripravlja, da bi začela izkopavati ostanke starokitajske kulture. Že okrog 1200 let pred Kristusom so Kitajci imeli slavno kraljestvo,, katero se je imenovalo Lu. Izkopavanje bosta vodila kitajska učenjaka Tung Coping in Van Ilsientang v provinci Šantung, in sicer v krajih Tenghsien, Čonhsien in Jihsien. Ta izkopavanja naj razkrijejo umetnostne in kulturne predmete iz časa vladanja rodovine Lu. Kitajsko državo Lu je ustanovil brat ustanovitelja dinastije Čou nekako v letih 1122-255 pred Kristusom. Ta država je v teku stoletij zelo vzcvetela in se razvila. Veliki kitajski mo- Sobota, 11. aprila 100-1 __ drijan Konfucij je bil rojen % kraljestvu Lu leta 551 pr. Kr« Pozneje pa je kraljestvo Lu dalo še dva sloveča kitajska modrijana Mencija in Latseja. Vse, kar je o kraljestvu Lu doslej znano, je popisano v Konfucijevi knjigi "Čun Čin" V tej knjigi je popisana zgodovina te kitajske države do leta 479 pr. Kr., torej dve leti pred Konfucijevo smrtjo. Izkopavanja pa naj to izpo polnijo ali pa vsaj potrde. Praktičen molitvenik ZA AMERIŠKE SLOVENCE JE MOLITVENIK 'SLAVA MARIJI9 katerega je spisal in sestavil Rev. K. Zakrajšek, dolgoletni misijonar med ameriškimi Slovenci. Molitvenih "SLAVA MARIJI" je pripraven za moške in ženske, zlasti za člane Najsv. Imena in članice Krščanskih žena in mater, ker ima tozadevne skupne obhajilne molitve. Tiskan z velikim razločnim mastnim tiskom in je pripraven v tem oziru za starejše in mlajše. Lepe pripravne žepne oblike. VSEBINO IMA SLEDEČO: Jutranja molitev. Apostolstvo molitve, K. Srcu Jezusovemu, Posvetitev Materi Božji, Priporoeitev svojemu pa-tronu, Angelovo češčenje. Večerna molitev. Prva sv. maša, kratke mašne molitve. Tretja sv. maša, v korist vernim dušam. Blagoslov s presv. Reš. Telesom. Litanije najsv. Imena. Litanije presv. Srca Jezusovega. Litanije Matere Božje (lavretan- ske). Litanije sv. Jožefa. Litanije vseh svetnikov. Litanije sv. Terezije. Sv. križev pot. Spovedne molitve. Obhajilne molitve Druge obhajilne molitve (za (joko-ljubne duše). Devetdnevnica v čast presv. Srcu Jezusovemu. Molitve in psalmi k Mariji Pomagaj. Molitev k preč. Devici zoper hude misli. Molitev k Materi v potrebi in žalosti. Molitev k sv. Jožefu v sili. Molitev v čast angelu varilni. Molitev k sv. Cirilu in Metodu. Molitev k sv. Mohorju in Fortu-natu. Molitev pri volitvi stanu. Molitev otrok za starše. Molitev zakonskih in staršev. Molitev za umirajoče. Molitev za srečno smrt. Molitev k sv. Barbari za srečno smrt. Molitev ko se je duša ločila od telesa. Molitev za umrle starše. Molitev za umrle sorodnike in prijatelje. Molitev za vse umrle. Pesmi: mašne, obhajilne blago-slovne. Pesmi cerkvenega leta: adventne, božične, postne, velikonočne binkoštne, telove. Marijine pesmi. Razne pesmi. NOVE ZNIŽANE CENE TEMU MOLITVENIKU SO: Elegantno vezan v pristno moroško usnje, vatirane plat- O EI nice z zlato obrezo stane .....................................................ip • Elegantno vezan, pristno moroško usnje, gibčne platnice CJ "I AO zlato obrezo stane ................................................................. $0.75 Vezano v umetno usnje, z zlato obrezo ....................... To je molitvenik, ki ga slovenski katoličani lahko rabijo ob vseh prilikah in za vse slučaje. Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS VODITELJ S SRCEM Lansko leto naglo umrli bivši ministerski predsednik češke vlade Anton Švehla je 28. ok tobra 1. 1. na obletnico češkO' slovaške republike, sprejel svO' je politične prijatelje in jim je pri tem rekel: "Pazite, da bodo imeli vaši voditelji srce na pravem mestu, da ne bodo brez vesti in da bO' do tudi rabili pravo pamet. Gotovo se čudite, da poudarjam V današnjih gospodarsko težkih časih na prvem mestu srce. Povem vam, da sem dolgo razmišljal o tem in da sem prišel do prepričanja, da morajo v tako hudih časih, kakor so današnji, imeti voditelji ravno srce na pravem mestu." Te Švehlove besede je ponovil te dni v praškem parlamentu pokojnikov prijatelj StaneK in so napravile na vse poslane« najgloblji vtis. Cekin. — Deklica je pri pranju našla v milu cekin in g» nesla prodat zlatarju. Zlatar: Gospodična, kje ste našli cekin? Deklica: V žajfi. Zlatar: V kateri žajfi pa? Deklica: V žajfi milo . . . Kakovost Toenail Poštenost A. F. WARHffl!K — LEKARNA — Posluje preko 32 let. 2158 West Cermak Rd. ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL. _ Varujte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati. DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST — Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer. VAŽNO NAZNANILO GLAVNO LETOŠNJE SKUPNO POTOVANJE! AMERIKANSKIH SLOVencCv V STARO DOMOVINO se vrši 16. JUNIJA na znanem priljubljenem brzo-parniku ILE De FRANCE Francoska Linija French Line Potnike tega potovanja spremlja p0' seben slovenski spremljevalec 0<' New Yorka do Ljubljane in on b® skrbel za vse udobnosti naših pot* nikov na celem potu. CENE KART III. RAZREDA- Do Havre $95.—, do Ljubljane $117.54, do Zagreba $119.97, do Trsta $107.50. Retur-karte stanejo1 Do Havre $166.—, do Ljubljane $206.50, do Zagreba $208.50 in d" Trsta $190.—. Davek dodatno. POSEBNE UGODNOSTI. Za potnike tega skupnega potovanj"1 bodo na parniku in na železnici pre' skrbljene posebne ugodnosti. Za vse druge podrobnosti tcpa skupnega potovanja, kakor tudi 0 potnih listih, permitu itd. se obrnite na: \ LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service, Inc. 302 East 72nd Street, NEW YORK, N. Y. V vsako hišo -- Sveto pismo! Sv. pismo je knjiga božja! Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati s Sv. pismom. Pa če že moraš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv. pismo. Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o čemer nam poročajo sv. evangeliji in Dejanja apostolov. Ce kedaj, potem naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanja apostolov. V premnogih slovenskih naselbinah ni slovenske cerkve, ni slovenskega duhovnika in rojaki ne slišijo evangelijev leta in leta v slovenskem jeziku. Ta knjiga, ki se imenuje "NOVI ZAKON, SV. EVANGELIJI IN DEJANJE APOSTOLOV" vsebuje 541 strani, primerna žepna oblika. Ta knjiga naj bi prišla v vsako slovensko hišo v Ameriko. Zlasti tam, kjer nimajo slovenskih župnij in slovenskega duhovnika. STANE S POŠTNINO $1.00 Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK RD. CHICAGO, ILLINOIS