NA MAURDJI STR. 4-5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 26. julija 2007 • Leto XVII, št. 30 VARAŠKE TERME SO OPREJTE – ALI DUN NEJ? Človek bi se leko pito, zakoj je tau, ka se v Varaši vse samo tak na pau pršika. Bar do tistoga datuma, kak se najprva planejra pa obeča. Tak je bilau tau, gda so obnavlali ulico Hunyadi pa maust na Rabi, tak je bilau, gda so prekrivali strejo na cerk vi. Vsigdar je nika vcujprišlo, vsigdar so pejnazge sfalili, vsigdar je nekak zamüdo… Ranč tak je tau bilau z varaškimi termami (St. Gotthard Spa & Wellnes). Najprva je tak bilau, ka je oprejo že lani decembra, potistim letos marciuša. Te smo se pomirili s tejm, ka če prva nej, te vej za vüzemske svetke. Dapa svetki so minauli, pa nika. Varaš pa Varašanci so se tistoga ipa več spravlali s tejm, ka se Raba peni pa ka Avstrijci ščejo zozidati velko sežigalnico za smetke, pa menje s tejm, zakoj so terme ešče itak nej oprejte. Gnauk se je pa te samo zvedlo (bole naskrivoma se je gučalo), ka se terme 9. juliuša oprejo brezi pompe pa direndaja. Svetešnja otvoritev, stera naj bi se prej čüla v „deveto ves” tö, bau septembra mejseca. Tak, ka so se te terme pá samo na pau odprla. Zagnauk ešče ne dela nej zdravstveni oddelek, nej lepotni farm pa ešče dosta takšoga nej, ka naj bi ponidili zahtevnim (igényes) gostom, gda do terme cejlak odprejte. Dapa nej, ka bi tak mislili, ka sam z nikim nej zadovolna, pa če mi stoj mali prst ponidi, ščem cejlo rokau. Ka je v redi pa lejpo, tisto trbej priznati. Varaške terme so rejsan takšen ambient, ka daleč naokoli nej-zenom, restavracijo, kavarno dnevna karta za odrasle za majo para. Mediteranska ter-je vrejdna svoje pejneze. Istina, kaupanje košta trigezero forinmalna riviera z bazeni, hitro ka se Varašancom tak vidi, ka tov, če bi pa ešče v sauno tö šli, reko, tobogani, plavalnim ba-so te cejne previsike. Cejlo-te štirigezero petstau. (Istina, ka je saun telko fajte, ka bi težko bilau vse našteti.) Za mlajše od tretjoga do štirinajstoga leta gezeropetstau forintov. Sto tak misli, ka za cejli den nejma nej časa, nej pejnez, leko preživi v termaj pau dneva, od 16. do 20. vöre. Karta za odrasle je 2.500, za mlajše pa 1.000 forintov. Leko ste pa samo dvej vöri v kopališči, od 18. do 20. vöre. V tom primeri je karta za odrasle 2.000 za mlajše pa 750 forintov. Eške edno ceringo te meli, če obiščete terme. Za zapestnico, s sterov leko dete z ednoga v drugi tau pa leko nücate, sanetarije, gde se prejkrazmečete ptt., morate 1.500 forintov kaucije. Istina, ka te pejneze nazaj dobite, gda odidete, dapa zatok ne škaudi, če človek vküpzračuna, kelko pejnez de palajfli nüco, vej pa nejmamo vsigdar telko gotovine pri sebi. Terme majo svoja vrata na pau odprejte, na pau zaprejte. Za tiste, steri bi si leko privauščili zatok, ka ešče nejmajo hotela. (Gost z dostimi pejnazi brez hotela nejma ka tü iskati.) Za tiste, steri si zavolo svoji denarnic ne morejo privauščiti, so bole zaprejte kak oprejte. Varašanci na tau vüpajo, ka si voditeli malo premislijo pa pozabijo tisto misel, stero smo že večkrat čüli, namreč, ka so se terme nej za Varašance zidale. Nej bi škaudilo, če bi tak mislili, ka so se terme za Varašance tö zidale. M. Sukič 2 Nove knjige ŠTEFAN KARDOŠ: RIZLING POLKA, MILAN VINCETIČ: TALON Skupno knjigama je zgolj dvoje: da sta slovenska avtorja, ki živita v Prekmurju, in da je deli izdala Študentska založba Litera v Mariboru. Štefanu Kardošu je to prva samostojna knjiga, doslej je sodeloval v skupinskem romanu Sekstant (skupaj z Normo Bale in Robertom Titanom Felixom), medtem ko je Milan Vincetič avtor številnih pesniških zbirk in nekaj manj proznih del. Knjigi je opremila slikarka Sabina Šinko, izšli sta v zbirki Piramida, ki jo ureja Robert Titan Felix. Rizling polka je prijetno branje tudi v teh vročih julijskih dneh, ko so nam misli bolj kje v hribih nad dva tisoč metrov nadmorske višine ali v prijetni senci ob vodi in s kozarcem hladne pijače v roki. Avtor je spreten pripovedovalec, njegovo literarno snovanje pa »bistveno določa prevpraševanje značilnosti tradicionalistične eksistence, njenih meja in zdrsnih capašev. Protagonist njegovega prvega knjižno objavljenega besedila Zdrs, s katerim je sodeloval v romanesknem triptihu treh avtorjev Sekstant, Valentin, je postavljen ravno na to nevarno mesto, na katerem se varnemu svetu, ki mu obličje izčrtujejo predniki, nad njim pa vseskozi bdijo dobrotljiva občestvena božanstva, odstirajo meje. Po poročni noči, v kateri se mu razkrije, da je bilo vse tisto, mi smo poštena družina, mi hodimo v cerkev, predvsem pa brez seksa do poroke, ker bo potem vse lepše, samo privid – saj so se po svetišču, v katerem si je s prstanom zakupljal prvenstvo izbranosti, sprehodili že premnogi,« je v razmišljanju pod na slovom Puščave vode in peska o romanu Rizling polka napisal Robert Titan Felix. Dogajanje Rizling polke je umeščeno v malosvetno okolje, zarobljeno z goricami in mednje razsejanimi vasmi, odprto k mestu ob reki. V tem časobnem svetu je dobrotljivi Gospod nad gospodi mlademu vinogradniku Cvetu Golji, ki so ga mazači v bolnišnici dve leti poniževali, ker niso znali prešteti semenčic v njegovi spermi, naposled naklonil milost: njegova žena je zanosila. Toda tu se zgodba zares šele začne, kajti srečen bodoči oče mora skozi »trnje do zvezd«, zlasti pa »mimo« ali »skozi« blodnjak mestnega norca Davida Šveca, »morskega človeka« z velikanskim tičem, na katerega božji prst kaže, kot na možnega očeta. Talon je najnovejša knjiga Milana Vincetiča, talon je tudi ostanek pri delitvi kart. V Talonu je deset zgodb: »Presenečena ugotavljam, da me morda nobena sodobna slovenska prozna pokrajina ne preseneča tako kot Vincetičeva. In da me verjetno nobena druga ne dela tako ne-močno, nesposobno potegniti kontinuitetno nit in diskontinuitetni rez,« ocenjuje Petra Vidali v premisleku z naslovom Stava na skrite karte. Po svoje izzivalni ali kot se Vincetiču rado zapiše pomenljivi so že naslovi: Frigidnost Linde Lovelace; Akrofobija Edmunda Hillaryija; Živi zid Pierluigija Colline; Simultanka Bobbyija Fischerja; Polaroid Stephana Lupina; Termofor Agathe Christie; Sekstant kontraadmirala Tegetthoffa; Bolhanje štabovca Jurišića; Trojni aksel Katarine Witt in Alibi Bohumila Hrabala. Čeprav je vsaka razdelitev kart igra naključij, se igralec odloči, da bo vstopil v igro na podlagi naključno pridobljenih kart, ki jih vidi. Z dobrimi kartami je lahko igrati, zato pa za najboljše kvartopirce veljajo tisti, ki igrajo, četudi v rokah nimajo vseh adutov. Tisti, ki tvegajo, ker računajo na še nerazdeljen del, na nevidni talon. In kot jih vidi Petra Vidali, so »takšni vsi Vincetičevi junaki. Okoliščine (karte) niso naklonjene njihovi akciji, skoraj jasno se zdi, da ne more uspeti, vendar vstraja v vrtoglavi igri, igri na robu zmožnosti.« Še tole velja zapisati: čeprav so naslovi zgodb po tujih imenih oziroma po dovolj znanih osebnostih, je vsebina »domača«, taka kot jo avtor pozna, ker se je z njo v različnih okoliščinah srečeval in spoznaval. Zgolj primer prve zgodbe Frigidnost Linde Lovelace je v »tesni« zvezi z avtorjevimi peripetijami pred šoferskim izpitom. eR 3 Pismo iz Sobote KMEČKE IGRE NA GORENJOM SENIKI Prvo soboto v julija je Seniška manjšinska samouprava pá organizirala kmečke igre za vaščane. Tau je že tradicionalni program Etak je letos tö bilau pet ekip. Bili so: MePZ Avgust Pavel, folklorna skupina, prostovoljno gasilsko drüštvo GS, športno drüštvo in osnovnošolci. Vnoči je üšo dež, zato so organizatorji brodili, ka do mogli pá na drügi den djati igre, kak lani, depa na zadvečerka je že lepau sijalo sunce. Lidge so se zbrali, ka bi poglednili, kak se špilajo drügi. Program se je začno v 2. vöri na vaškom igrišči. Vsakša ekipa je mejla 6 članov. Najprva so organizatorji tapovedali pa tapokazali igre, po tistom pa so ekipe morale tau naredti. Najprva so morale skakati v žaklaj. Skakati je mogo vsakši član v ekipi. Vsakši je vlajs zgotovo. Tretjo paut ena dekla pa en moški sta mogla goškice lüpati. 3 minute sta mela, ka čim Depa igre eške zdaleč nej bilau ko- mogli gesti čokolado z vilcami nec. Potistom sta 2-2 člana mogla pa z naužcom. Vö iz papera so tö labdo nesti z botami prejk ovire. z vilcami mogli vzeti čokolado, Tisti je zmago, šteri je najbola brž šteri je biu že malo načnjeni. Potistom so mogli piti sok na čas. Naslednje pa so mogli gorpofudniti lufine, pa šteroma je najprva vöpočo, tisti je zmago. Na konci vsakše igre je tisti, šteri je zmago, daubo čokolado, drügi mlajši pa so dobili cuker. In so pá bili na vrsti ekipe. Najoprvin sta morala dva člana en velki traktorski gumi prejkskobacati z enega dela igrišča na drugo stran pa nazaj. Mlajši so meli menjšo kolau, zatok njim je tarbölo večkrat kobacati. Depa uni so tö flajsni bili. Potistom je vsakši iz ekipe mogo cvek vdarti s klapačom. Depa nej sam tak na leki, liki so mogli malo dale tastaniti, pa z vöošpičenim delom več vöolüpata. Najbola vlajsno sta lüpala člana zbora. Po tej igri so ekipe leko malo počivale. dva iz ekipe mogla z vodauv napunjene lufine lüčati. Tista ekipa je zmagala, šteroj je najmenje lufinov paučilo. Okauli 6 vöre je bilau špilam konec. Organizatorji so vöoznanili končni rezultat: prvi so gratali pevci, drugi gasilci, tretja folklora, štrti športniki, peti pa so bili mlajši. Vsakši je daubo en glaž šampanjca, pa 6 piv (šör), mlajši pa sok. Nej tau bilau važno, što je kakšno mesto daubo, liki ka so se vaščani dobro počütili tau nedelo. Kak člani ekip tak gledalci so se meli fanj. Med tem so špilali mlajši, šteri so Agi Hanžek tam lejtali kaulivrat. Najprva so Foto: A. Sukič no skako, ka aj najoprvin zgotovi, tüj so bili najhitrejši športniki. TRNO ČEDNE ŽENSKE Dragi moji, lübe moje! Nete vörvali, depa moja tašča Regina, trno čedna ženska, je nej gé edna pa sama. Škem prajti, neje samo una trno čedna ženska. Kak tou vejm? Ja, zato, ka so mi tou drugi lidge vöovadili. Nete vörvali, kelko pisem sam doubo domou. Pa največ zavolo moje tašče Regine, trno čedne ženske. Skur vsikšo pismo je gnako. V skur vsikšom pismi mi lidgé pravijo: - Gospoud, velka vam vala! Ja, tak je pa nikak ovak. Lidge se mi zavalijo, ka so nej sami na toum svejti, ka živejo s kakšo takšo trno čedno žensko, kak je moja tašča Regina, trno čedna ženska. Ja, najbole zaistino! Poglednite, ka piše v slejdnjom takšnom pismi! Trno spoštüvanja vrejden mladi gospoud! Eno par lejt sam starejši od vas pa sam že skur vüpanje zgübo. Rejsan sam že skur na nikoj prišo. Brodo sam si, ka velke greje mam na düši pa v svojom žitki, ka me je kaštiga že za žitka zaodila. Ka eške bou po smrti?! Od kakše kaštige gučim, se gvüšno spitavlete. Ja, od moje tašče Mimi, trno čedne ženske, vam gučim. Ja, dragi moj gospoud, ge tö mam edno takšno trno čedno žensko, ka je gé moja tašča. Depa dugo, dugo sam si brodo, ka sam ge edini gé na toum svejti, ka me je tou zaodlo. Tou, kak sam vam že povedo, ka me je kaštiga zaodla. Te pa sam v roke vzeu novine Porabje. Malo sam bole žmetno tou vse vküper prešto. Vejte, ge sam nej s toga tala doma, liki sam tam bole pri Lublani. Depa dun sam ta prešto edno vašo pismo iz Sobote. In tam sam vöprešto, kak je z vami pa vašo taščo Regino, trno čedno žensko. Gda sam potom takšnom zvedo, ka je nej samo edna trno čedna ženska na toum svejti, ka jo vi tö mate, se je moj žitek vcejlak vöminiu. V njega je posijalo sunce, v njega se je razlijala blajžena nouta. Nejsem sam trpeči na toum svejti! Kak se vam naj zavalim, dragi moj mladi gospoud? Ne vejm, depa nin vas ziščem pa vam Vala povem v oči. Tou je edno takšno pismo. Geste pa je, kak sam že povedo eške dosta, dosta pa eške preveč. V ednom mi edna ženska etak piše: Ge prekleto dobro vejm, kak je meti kakšo takšo trno čedno žensko, kak je vaša Regina. Kakoli, ka je una moja mama pa meni dobra mama, je njemi, je mojomi možej, kak je vam, vaša tašča Regina, trno čedna ženska. Moj mouž ma samo eške zato volou živeti z njou pod edno strejo, ka vej, ka nin na svejti geste eške bar eden človek, ka tak trpi kak un. Tou ste vi, naš dragi nepoznani pajdaš. Un tou dela iz solidarnosti do vas, ka nete eden pa sam v takšnoj tragediji v toum trplenji. Za mene sta vüva z mojim možom blajženiva, sta že skur svetnika. Lepou nama ostante eške tadale. P.s.: Dun nam v Porabji vöovadite, kelko kil vaga vaša tašča Regina, trno čedna ženska. Ste vidli pa čüli zdaj tou? Depa nemo piso od toga, kelko kil je na čuntaj moje tašče Regine, trno čedne ženske. Bole vse takše, kak sam ge pa tisti, ka mi pisma pišejo, vküper pozovem. Tak se leko dobimo vsi tisti, ka živemo s trno čednimi ženskami. Tak bi leko meli eden simpozij ali pa celou kongres. Na njem bi poslüšali referate od toga, kak trbej živeti s trno čednimi ženskami, kak se trbej do nji ravnati, kak njim prajti nej! ali pa kak njin prajti, vej pa ... ja! Pa vse takšno bi poslüšali na tistom kongresi ali pač simpoziji. Na toum srečanji bi na svejt sprajli našo Zvezo. Zvala bi se Zveza zvejzani rouk. Sto bi biu od nje najbole prejdjen? Kak si leko kak ovak brodite kak samo na mene. Vej pa takše kak je moja tašča Regina, trno čedna ženska, takše dun nega. Lüblene moje, dragi moji, bojte mi lejpi pa zdravi! Miki Roš 4 »Mi smo priromali grejšniki vsi, Jezoši zraučimo naše srce,« so spejvali členi sombotelskoga drüštva Slovencov, gda so se pelali z autobusom prauti slovenskomi maurdji. Letos so že sedmo paut šli na prauško, vsakšo leto dejo nikam indrik. Doma so v rojstnom varaši svetoga Martina, za toga volo vsigder gorziškejo cerkve toga svetnika. Zdaj so se napautili v Doberdob v Italiji pa v Sečovlje v Sloveniji. Prvič so se stavili v Bistri, štera je nej tak daleč od Ljubljane in je blüzi varaša Vrhnika, gde se je naraudo najvekši sloven-ski pisatel Ivan Cankar. Ves se zove Bistra zatau, ka teče bistra, čista voda v potoki, šteri se ranč tak zove Bistra. V toj vesnici majo Slovenski tehniški muzej, v šterom so nutpokazani vsefelé stari mašini, med drügimi autonge, piciklinge pa traktori tö. Inda svejta je na tom mesti stau samostan (kolostor), v šterom so bili takši kartuzijanski menihi, šteri so nej smeli gučati. V največ ižaj so gnes stari autonge, med njimi takši tö, štere je emo Tito, pa štere je daubo od voditelov tihinski rosagov. Jugoslovanski predsednik je emo kauli 150 autonov, od toga je 15 v tom muzeji. Geste takši tö, šteri je šest ton žmeten pa ma osem centimetrov kusta aukna, ednoga pa je dau Hitler narediti za svojoga generala pa je po bojni prišo Titoni v roké. Najstarejši auto v muzeji je prišo pred več kak stau lejt iz fabrike. Té autonge so telko vrejdni, ka se je s penezami ne more vöplačati. Ovak je na razstavi eške dosta mašinov, štere so nücali, gda so delali v lesej, z lejsom ali s tekstilom, majo pa stare mašine na elektriko tö. Leko eške vidimo stari mlin pa kovačijo, pa škeri, s šterimi so lovili ribe pa divdje stvari. SVETI MARTIN zastale. Tau zatok, ka je ves Doberdob po bojni prišla pod Taljane, šteri so v cajti fašizma trno grdau delali s Sloven- ci. Eške gnes je v vesnici skor vsakša držina slovenska. Sveto mešo majo tö zvekšoga v slovenskom geziki. Nej daleč je ves Redipoglia, po slovensko Sredipolje, gde majo najvekši cintor za avstro-ogrske sodake. Na kamlaj leko preštemo imena sodakov iz cejle stare Monarhije, tak gestejo Slovenci pa Vaugri tö. Kak v Sloveniji pravijo: »Doberdob, slovenskih fantov grob.« Na dveraj cintora piše v nemškom geziki: »V žitki pa smrti vküper.« Sombotelski Sloven-ci so pri najvekšom graubi dojdjali venec s svejčo, zmolili Očanaš pa Zdravamarijo, pa zospejvali vogrsko pesem Boldogasszony anyánk. Malo naprej so v etoj vesi pokopani taljanski sodacke tö. Uni majo velki spomenik (emlékmű), vrkaj so trgé križi pa je pokopani generališ. Gospaud plebanoš Ambrož Kodelja so tau tö povedali, ka na srejdi, gde je poštija do kapele, so v zemli čonte avstro-ogrski sodakov. Tau zatau, ka bi lüstvo do zmagovalcov prišlo nad poraženci (vesztesek felett a győztesekig). Sombotelski Slovenci so se odpelali nazaj do Slovenije blüzi veukoga varaša Trst, v šterom ranč tak živejo Taljani pa Slovenci. Gda so prišli do hotela na Debelom rtiči, je sunce eške edno vöro sijalo, tak so se leko malo kaupali v maurdji, štero zatok že malo ladno bilau. Na tom mesti živejo vleti zvekšoga betežni mlajši, šteri majo pobantivana plüča, pa jim maurski lüft pomaga. Nisterni so cejlo leto tü, pa tü v šaulo odijo. Spijo v ižaj, štere imajo deset do šestnajset postel, na nji majo skrb delavci Slovenskoga rdečoga križa. Paut prauškarov je dale vodila prauti Italiji, v Doberdob. Tü je v prvoj bojni dosta sodakov spadnilo, ka je soška ali išonzoška fronta tü prejk tekla. Oprvin so si Sombotelčani poglednili cerkev svetoga Marti na, v šteroj geste eden namalani kejp, Kraška apokalipsa. Na tom kejpi je saudni den, apokaliptični gezdeci pa so namalani v farbaj taljanske Porabje, 26. julija 2007 5 N NA MAURDJI Drügi den zazranka so se prauškarge napautili v Škocjan, tau ves je na Krasi. Kras je takša, krajina, gde je zem la iz apnenca (mészkő), pa kak voda prejktečé, napravi veuke lüknje pa djame pod zemlauv. Najbole erična pa najvekša takša djama je v Postojni, ta v Škocjani pa je na lišti Unescona kak svetovni naravni kinč. V Europi so samo tri takše djame, štere slišijo k svetovni erbiji. Škocjansko djamo je vözrejzala reka Reka, obiskovalci pa si leko poglednejo dva kilomejtera pa pau. Paut pela gor pa doj, gnauk je človek šestdeset, gnauk staupedeset mejterov pod zemlauv. Na začetki so lejpi pa veuki kapniki (cseppkövek), najvekši je visiki petnajset mejterov pa stogi v djami, štera je vekša kak fusbal igrišče. Eške malo fali, pa de zraso do plafona – čakati trbej samo dvajsti gezero lejt. Eden kapnik v staupetdeset lejtaj zrasté en centimejter. Gda pa démo vö s Tije djame v Šomečo djamo, pridemo v edno strašno veuko dvorano (terem), štera je visika stau šestnajset mejterov. Gda je pred petdesetimi lejtami dosta deži šlau, se je skor cejla napunila. Na konci djame so takši kapniki, šteri so zasükani, tau pa zavolo toga, ka je tam vsigder vöter fudo. Najlepši pa so tisti kamli, šteri majo formo po ponvaj. Gda je vanej moker cajt, te tak vövidijo kak laboške, pune z vodauv. Na Krasi pa so nej samo kapniki, liki dobro šunko tö redijo, štera se zove pršut. Tau je fejst na tenko narezana šunka, štero ne sölknivajo (kadijo), liki samo na vötri sišijo. Delajo go samo iz zadnji naug svinjé tak, ka gde go odrejžejo, namažejo z žirom, maurskov soldjauv pa fejferom. Vsakša šunka se mora süšiti več kak deset mejsecov, nisterne celau osemnajset. Med süšenjom pikajo šunke včási s konjsko čonto, pa te igle prdenejo, če je vse vredi. Pravi majster, če kaušta, leko povej, od kec je šunka, ka je nej léko delo, vejpa v Europi geste petnajset féle pršutov. Kraški pršut redijo samo iz slovenski svinj, mesau za drüge pa pripelajo s tihinski rosagov. Členi sombotelskoga drüštva so dobili malo za kauštati tö, pa kcuj eške malo terana, štero je črno vino s Krasa, gde je zemla radeča. V nedelo je bila sveta meša v cerkvi svetoga Martina v Sečovljaj. Tau je ves sploj pri rovačkoj grajnci, pa je erična o tom, ka tü sau z maurdja vödobijo. V nizkoj vodej napravijo paula, gde na maurdje sunce fejst sije, pa gda vodé sfali, z grablami sau vküppoberejo. Cerkev je na brgej, od kec se te soline lepau vidijo. V Sečovljaj ne živejo samo Slovenci, liki Taljani tö. Za toga volo majo mešo v bejdvej gezikaj. Na konci meše so sombotelski prauškarge zospejvali dvej Marijini pesmi: Lejpa si, lejpa pa Češčena si, Marija. Domanje ženske pa so po meši ponüdile gostom figice, štere so samé spekle. Med njimi sta bile dvej ženice tö, štere so se v Prekmurji narodile, pa so eške gučale domanjo rejč, čegli živejo pri maurdji že štirideset lejt. Sombotelčani so domanje vörnike nazajpozvali v svoj varaš, uni so pa obečali, ka pridejo. Prauškarge so z žmetnim srcom slobaud vzeli od maurdja, depa so mogli, ka so eške trn daleč od daumi bili. Po dobrom obödi v gostilni Pri Marički so se spakivali na bus, pa se odpelali prauti Ljubljani po avtocesti. Nej davnik so pri nji v Somboteli bili členi Slovenskoga etnografskoga drüštva (Néprajzi Társaság) pa so se fejst dobro počütili, zatau so Sombotelčane pozvali, ka naj si poglednejo njini muzej. Eške prva so se popotniki stavili v centri glavnoga varaša Slovenije, ka bi malo sladoleda lizali. Po tistom v muzeji pa so jim nutpokazali, kak so Slovenci inda svejta živeli, pa kak živijo gnes. V prvom tali stalne razstave (állandó kiállítás) so nutpokazane vsefelé meštrije. Leko vidimo škeri pavrov, ribičov, lončarov pa kovačov tö. Najvekši predmet v muzeji je čanakli, šteri je dugi osem mejterov, pa sta v njem samo dva ribiča nut sedela. Toga so nücali Slovenci v Italiji na maurdji. Dale na razstavi leko vidimo indašnje pa gnešnje gvante. Edna zibala tö geste, na štero je pofarbana petokraka (ötágú) zvejzda. Ta se je zvala »trutamora«, lüstvo pa je brodilo, ka pomaga malomi deteti, ka nej bi grde senje mejlo. Dale so nutpokazane žvegle, citere pa drüge muzične škeri. Gestejo pa takši falati sira tö, šteri so kak ženske prsi, pa so ji pastéri rédili na brgaj za svoje dekline. Na konci majo labirint za mlajše, gde se leko včijo tak, ka se zmejs špilajo. Sombotelčani so v kavarni muzeja eške malo rabuke naredli, igrali in spejvali so domanje naute. Nisterni so eške plesali tö. Vsaka paut pa se gnauk konča. Prauškarge so sedli na bus pa pomalek tanjali Ljubljano. Depa z nauto so na busi eške tö dugo nej gorenjali. Besedilo in foto: Dušan Mukič Porabje, 26. julija 2007 6 50 lejt vtjüper v dobrom pa lagvom (2) »NAS JE DELO DOLA ZVEZALO« V prejšnji novinaj smo leko spoznali tašniva stariša iz Andovec, Holecova, steriva sta od svoji osem mlajšov velko pa lejpo presenečenje (meglepetés) zadobila. Pripravili so njima malo gostüvanje za vse tröjde, skrbi, brige pa dosta-dosta radosti, lübezni, ka so od rojstva mau dobili v svojom živlenji. Tak dobro se njim je posrečilo pripravlati, ka sta jubilanta, steriva že 50 živita v zakoni, ščista nika nej vpamet vzela do zadnjoga minuta. Zvöjn velkoga svetka me je brigalo tau tü, ka prvin, v 70. pa 80. lejtaj, kak je leko živejla ena velka slovenska držina v najmenšoj vesi v Porabji. Presenetila sam se, kak na léki sta vzela živlenje stariša, samo z veseldjom sta gončala, nika pa nika sta se nej žaurgala. Bilau njima je lepau z malimi, dobrimi mlajši, zdaj njima pa je zatok lepau, ka mata velko familijo z držinami mlajšov, s sterimi se lepau porazmejo, se radi majo pa poštöjvajo med seov. Na konci našoga pripovejdanja sam gora prišla, ka njima je zatok bilau furt lepau, ka sta furt bila delavniva človeka pa zadovolniva s tistim, ka sta mela, ka sta si sama sprajla, ka njima je živlenje dalo. • Tetica Šarolta, kelko je razlika med najmlajšim pa najstarejšim detetom? »Najprvo dejte se je narodilo 1958. leta, najmlajšo dejte pa 1977. Štirdje so se tak eden za drügim, po dvej-dvej leta narodili. Šrta čij se je narodila 1964. leta, té Karči za pet lejt, za eno leto drüdji pojep Laci, za dvej leti ešče ena čij Monika, no, za pet lejt, 1977. pa najslejdnji, Otto. Tak, ka dvakart pet lejt djé med njimi, ovak so eden za drüdjim. Depa najbaugše je tak, gda so eden za drüdjim, ka té z eno močtjauv vse leko gora zrani.« • Kak ste leko vse zandoleli z malimi mlajši? »Zdravdje smo meli, müva tü pa mlajši tü. Vrli so vsigdar bili, kak se je domau z Varaša iz porodnišnice prinesla, vnoči je eden nej stanjüvo. Vej ešče zdaj tü radi spijo, zdaj so ešče tü tašni spalöjni lidjé. Gda so pa že malo vekši bili, so menše skrb meli. Tak, ka smo ranč nej vpamet vzeli, ka so gora zrasli.« • Ka pa s telko šaularami nagnauk? »Te je nej tak težko bilau kak gnesden. Obed je falej bijo v šaulskoj küjnji v tabori, ka pa, en forint smo plačüvali. Pa mlašeči gvant je nej dragi bijo, cipaldje tü nej. Tistoga reda pri tašnom, ka so mlajši nöjcali, so nej zdigavali cejne. Gde je malo več mlajšov bilau, tiste so vseposedik pomagali. Tak, ka dja nika ne morem prajti, ka bi težko bilau. Delati je trbelo dosta, litji drügo ne morem prajti.« • Moštji so zvekšoma bole maudri, če se sin narodi. Karči bači, vi ka ste bola čakali, pojbe ali dekličine? »Meni je vseeno bilau.« • Pa s sterimi je bilau ležej? »Tau dja ranč ne vejm prajti. Dja sam delat odo, dja sam samo vnoči tjesnau domau prišo. Zazranka rano, že v petoj vöri, sam mogo v Varaši biti, ka sam lüstvo vozo nuta delat. Delavce sam pet-šestkrat mogo zazranka nutra pelati pa popodneva ranč tak nazaj domau. Bilau, ka se ji že v kmica pelo domau.« • Ka pa materi? »Vse gnako bilau, ranč so se nej njevkali. Na, slejdnjiva dva, tejva sta vsigdar nika mela.« • Kak vidite svoje vnuke, kašni mlajši so? »Nika lagvo ne vidim. Telko, ka ta mladina zdaj že padaše pa padaštjine ma v mladi lejtaj. Depa ovak nika ne morem vpamet vzeti, ka bi s starišami nej tak bili, kak bi se šikalo ali kaj drügo.« • Karči bači, ka leko deja človek sam zatau, naj leko v mirej pa v dobrom porazmenji zadobi 50-letni jubilej s svojo ženauv? »Nej se slobaudno dosta čemeriti. Delati trbej, ka sto ne dela, komi dobro dé, dosta cajta ma. Mi smo delati vsigdar mogli, pa smo s tejm ta bili, tak, ka smo na drügo nej brodili. Nas je delo dola zvezalo.« • Kak vidite vi tau, tetica Šarolta? »Gnesden je več mladina nej tak potrpežliva, ka se vsakši tau boji, ka gnes ma delo, zranja leko nejma. Sploj pa, steri zida ali na kaj drügo z banke gora pobere v pausado pejnaze, tisti pa sploj. Tau je našoga reda nej bilau. Če se komi v enoj mesti nej vidlo delo, te je leko üšo v drügo mesto. Naši mlajši, gda so v ausmi klas odli, te so ji gora ziskali v šauli, naj ta dejo delat. Dobro štipendijo (ösztöndíj) so davali. Gnesden, udji, tau več nika nega.« • Na konci nam malo povejte od sebé. »Dja sam po dekliškoj menji Škerlak Šarolta, sam se 1938. leta narodila töj v Andovci. Po pravom bi v Otkauvci mogla biti, ka se je mo’ mati v Otkauvce oženila k Furdjánini. Depa stariša sta se razlaučila pa smo te v Andovci bili pri babej pa dejdeki. Moja mati je vsigdar po repaj odla, vzimi, če je kaj malo doma bila. Müva s sestrov sva pa pomagala babej pa dejdetji. Dja sam šest lejt na Dolejnjom Senitji bila. Gda sam drüdji klas vözopodla, sam üšla k žlataj, mlajše sam skrb mejla. Na eno leto sam ta üšla pa sam šest lejt taum bila. Domau sam prišla 1952. leta, 1957. leta sva se pa že tak ženila.« • Karči bači, ka pa vi? »Dja sam se 1934. leta naraudo tü töj v Andovci. Töj sam se naraudo pa sam ešče zdaj tü töj,« so etak na leki taoprajli svoje. • Kak sta se spoznala? »Tistoga reda so vsakšo nedelo igrali v krčmej v Števanovci. Tak, ka vsakšo nedelo bijo bal, pa v tašo formo.« • Dugo ste dvorili Šariki? »Trbelo, ka sam nutra rutjivo k sodakom. Dvej-tri lejta, tak nikak.« • Ka bi želela prajti ešče na konci našoga pogučavanja o 50-letnom jubileji? »Vse zavaliva mlajšom, te mnaugo brige, tröjde pa ceringo. Sploj dosta dela pa ceringe so mogli meti, ka so »gostüvanje« naprajli. Naute so nam poslali po radioni pa dosta lejpoga dara so nam küpili, ešče postalo sva dobila. Obed je bijo, vsefale so spekli doma pa so ešče pečti tü dali, dosta tort so zapoved li. Tak, ka ešče gnauk njim morava vse zavaliti. Pa njim želejva, ka oni naj tü zadobijo lejta, kak sva müva vtjüp zadobila,« so tetici Šariki skunzé priletele od radosti, veseldja, ka so njija mlajši tak lepau svetili, so njima tašno lejpo gostüvanje pripravili. Ob tej priliki njima od novin Porabje tü s srca graulejramo pa njima želimo tadale dobro zdravdje pa dostadosta veseldje v tau velkoj familiji. Klara Fodor Porabje, 26. julija 2007 7 VIKTOR+VIKTORIJA TABOR ZA MATERINŠČINO LAGVI DEN V PIRANU vejši. Pa eške sobota je bila. Tabor je potekal od 9. do 14. V taboru se imamo lepo. Un je eške z bole lagovejšo julija. Okrog 13. ure smo Težko smo čakali kopanje v in prijatelje, V našom žitki so dnevi etakši pa ovakši. Edni trno lejpi pa veseli, edni malo menje veseli. Gestejo dnevi puni žalosti. Ja, se najde takši den tö, ka je v njem vse najbole normalno. Na, edni poznajo zvekša manjaste dneve. Depa lekar nega človeka, ka bi emo rad lagvi den. Pa je ranč tak z dvojčkoma Viktorom pa Viktorijo. Niške ne vej, od kec je prišo. Samo se je vseu na njiva. Pa ostano tam, tisti lagvi den. Že se je začnilo rano. V posteli. Kak bi se eden nej vönaspo. Eške prva, kak je steri od njiva so redno oupro oči, že sta bila kak pes pa mačka. -Ta se obrni, ka te ne morem gledati, - je začno un. -Če me ne moreš gledati, se ti vkraj obrni, -je eške bole groubo nazaj povejdala una. Na, po tejm njiva več niške nej mogo dola staviti. V kopalnici sta se skur zbila, na stubaj zgrizla, za stolom pri zajtriki pa zbrsala pod stolom. Cejli čas pa sta se grdou gledala pa raščala eden na drugoga. Pomalek je mami pa ati tou prišlo više glave. -Zdaj pa dun enjajta, ali pa vsikši dobi eno na rit, -njiva je dola stavo ata Viki. -Ti tavö, zmejtat dvour, ti pa gor brisat künjo, - nji volou venej zmeto dvour, una pa z ranč takšo volo gore brisala med stoucami pa pod stolom. Zgotouvila sta ekspresno! Tou pa samo zatok, ka sta si leko znouva skoučila v lase. Depa mama pa ata sta že čakala na tou. Eden je mogo ostaniti v künji, drugi pa nut zaprejti v mlašečoj sobi. Je pa brezi tevena pa muzike. Zdaj je den grato najlagovejši. -Gda se zgučita, ka se več neta tak lagvo ravnala eden do drugoga, ta leko znouva vküper. Pa televizi jo ta leko tö gledala. Vse je gé zdaj v vaja rokaj, -njima je povedo ata. Njiva pa nika. Pa je tak bilou vse do večera. Pa bi se za takšo lagovejšo leko naprajla eške nouč. Samo ka sta bila od lagvoga dneva tak trüdniva, ka sta brž sneniva gratala. Zazrankoma se je prva prebidila Viktorija. Veselo si je zdenila, poglednila v novi den, pa iz srca pozdravila svojga brata. Un se njoj je veselo poklono nazaj. V kopalnici sta spejvala, se šalila, pri zajtriki pa eden drugomi delala sendviče. Mama pa ata sta njiva samo čüdno gledala. Kak bi dneva pred tejm dnevom sploj nej bilou. Zato sta raja ostanila prispeli na Osnovno šolo Cirila Kosmača Piran, kjer so nas lepo sprejeli. Vsak dan smo imeli slovenščino skozi dejavnosti. Vsak do poldan smo imeli plavalni tečaj. Programi so nam bili zelo všeč. Najbolj nam je bilo všeč kopanje v morju in da smo se lahko peljali s pedolinom. Lep je bil tudi izlet po Piranu, ogledali smo si akvarij in piranski muzej. Zanimiv je bil »Subacquatic« izlet. Zelo smo bili veseli po večerji, ko smo imeli družabno srečanje, ko smo se učili ljudske pesmi in plese. Veliko smo se igrali tudi v telovadnici: nogomet, košarko in namizni tenis. Te dneve smo lepo prežive li. Dobro, da smo dobili to možnost. Domov smo se vrnili z lepimi spomini. Upamo, da bomo lahko še kdaj videli morje, in tudi tu bomo lahko uporabljali slovenščino, kar smo se do zdaj naučili. Zahvalimo se tudi svojim spremljevalcem: učiteljicam Ildiki, Anici in Biserki morju. Učenci gornjeseniške, števanovske in monoštrske šole smo skupaj ob Jadranskem morju. Druži nas slovenščina. Tudi slovenščina skozi dejavnosti nam je všeč. Igraje se naučimo veliko stvari. Piran je čudovito mesto. Sprehajati se po večernem Piranu ob slovenski obali je enkratno. Učitelji in mentorji so prijazni, zelo se trudijo, da bi se počutili čim boljše in da bi se naučili čim več v slovidimo se v Porabju in obljubimo za naprej, da se bomo učili slovenski jezik bolj pridno. Hvala za vse. Patrik Treiber, Laslo Soós, Viktor Bajzek, Krištof Sukič, David Labric, Alex Žohar Naš jezikovni tabor se je začel v ponedeljek, 9. julija, v Piranu na OŠ Cirila Kosmača Piran. Prvi dan smo se spoznali z drugimi učenci in smo imeli voden ogled mesta. Vsak dan smo se naučili nekaj zanimivega in novega pri slovenščini in pri uri slovenskega ljudskega petja in plesa. Všeč nam je bilo plavanje v morju, akvarij, herbarij, vožnja s pedolinom in družabne igre po večerji. S hrano smo bili zadovoljni. V taboru smo se počutili zelo dobro. Naslednje leto bi se z veseljem spet prijavili. Adam Domiter, Martin Dončec, Robert tiüma. Viktor pa Viktorija pa pa tudi šoferju. venskem jeziku. Grebenar je delo vöstalala mama Vika. Tak je té lagvi den grato Lagvi ali pa dober den. Dončec, Martina Za-gatila so nas lepa doživetja, eške la koč, Barbara Zakoč, znanje slovenščine in dobili go-Miki Roš Kristina Takač smo nove prijatelje. Težko ma sta etak ali ovak več sploj nej Čas hitro mineva in kmalu pounila, ka je včera bilou. Beatrix Dončec, Judit se moramo posloviti. Obo- Porabje, 26. julija 2007 PETEK, 27.07.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 12.00 FLOSARJI, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 DUHOVNI UTRIP, 13.40 KNEZ IN DEKLE, NEMŠ. NAD., 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 BABAR: POSEBNA POŠILJKA, RIS., 16.10 IZ POPOTNE TORBE, 16.30 ČIV IN PAPAGAJ, DANSKA NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 POGLED NA ... 17.45 LOVCI NA IZGUBLJENE ZAKLADE, NEMŠ. DOK. SER., 18.40 KARLI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ČOKOLADNE SANJE, HUM. NAD., 20.30 KONCERT IZ NAŠIH KRAJEV, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB: ROKODELCI, 0.10 NIKAR TAKO ŽIVAHNO!, AM. NAN., 0.55 LOVCI NA IZGUBLJENE ZAKLADE, PON., 1.45 DNEVNIK, 2.25 INFOKANAL PETEK, 27.07.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.30 SLOVENSKI VENČEK, 13.30 FRASIER, AM. NAN., 13.50 NA BOBNU, ANG. FILM, 15.40 MOZAIK, 16.35 MOSTOVI – HIDAK, 17.10 LESTVICA NA DRUGEM, 18.00 POROČILA, 18.05 RAZKRIVANJE IZGUBLJENEGA ČASA - RUPNIKOVA LINIJA IN PREOBRAZBA PIVKE, DOK. FELJTON, 18.25 TASMANSKA DRAGULJA, DOK. ODD., 19.0 PUSTA HIŠA, ANG. NAD., 20.00 ZADNJI DNEVI SLAVNIH, FRANC. DOK. SER., 20.55 VROČI STOL, 21.50 TALEC, GRŠKI FILM, 23.25 PORNOGRAFSKA ZVEZA, FRANC. FILM, 0.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV 1.10 ZABAVNI INFOKANAL SOBOTA, 28.07.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.40 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VSE O ŽIVALIH, ANG. DOK NAN., 14.20 ŽIVLJENJE V SLIKAH, ANG. FILM, 15.55 POLETNI VRTILJAK, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 POLETNI VRTILJAK, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, 19.55 PREKLETI KRALJI: LILIJA IN LEV, FRANC. NAD., 21.35 POLETNA POTEPANJA, ODDAJA O TURIZMU, 22.20 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.55 SOPRANOVI, AM. NAD., 23.55 S KLJUČI V ŽEPU, IT. FILM, 1.40 DNEVNIK, 2.00 INFOKANAL SOBOTA, 28.07.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.50 SKOZI ČAS, 9.00 ABSOLUTNO GLOBALNO, 9.30 VROČI STOL, 10.25 TASMANSKA DRAGULJA, DOK. ODD., 10.55 ZADNJI DNEVI SLAVNIH, FRANC. DOK. SER., 11.50 CESARJEVA NOVA OBLAČILA, KOPR. FILM, 13.50 CICIBAN POJE IN PLEŠE, 15.15 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 17.55 TENIŠKI TURNIR ATP (M), 20.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 20.30 35 LET VALA 202, 21.35 POLETNI VRTILJAK, 23.50 HUFF, AM. NAD., 0.40 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 1.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.55 ZABAVNI INFOKANAL NEDELJA, 29.07.2007, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.50 ŠPORT ŠPAS, 10.25 POD EVROPSKIM NEBOM, FRANC. DOK. SER., 10.55 NA OBISKU, 11.25 OZARE, 11.30 KITAJSKA: VEROVATI V ISTEGA BOGA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 KONCERT IZ NAŠIH KRAJEV, 14.30 VRTIČKARJI: KIHANJE, TV NAD., 15.00 PRIKAZNI IZ MORSKIH GLOBIN, AM. FILM, 16.25 NIKAR TAKO ŽIVAHNO!, AM. HUM. NAN., 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA - GALERIJA IGRALCEV: BRANE GRUBAR, 18.15 PAJKEC PIKO, RIS., 18.20 VETERINAR JOC, RIS., 18.30 KRAVICA KATKA, RIS., 18.35 HRČEK MIHA PRIPOVEDUJE, RIS., 18.40 ŽREBANJE LOTA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 DAJMO, NAŠI! 21.05 VEČERNI GOST: DR. BERNARD NEŽMAH, 21.55 ARS 360, 22.15 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.40 PUSTITE OTROKE, DANSKI FILM, 0.20 DNEVNIK, 0.45 INFOKANAL NEDELJA, 29.07.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.20 SKOZI ČAS, 9.30 35 LET VALA 202, 10.35 POLETNA POTEPANJA, ODDAJA O TURIZMU, 11.15 NAŠA PESEM 2007, 11.45 MED VALOVI, 12.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 13.15 SPEEDWAY ZA GRAND PRIX, 15.00 KONCERT JANA PLESTENJAKA, 17.00 ALDO NICOLAI: PRVA KLASA, TV PRIREDBA PREDSTAVE MALE DRAME SNG LJUBLJANA, 18.20 FENS FESTIVAL, 19.55 TENIŠKI TURNIR ATP (M), 22.00 UMETNOST GLASBE IN PLESA, 0.05 STRELICE NASPROTNE USODE, KAN. NAD., 0.55 SVETI KRIŽ, IRSKI TV FILM, 2.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.50 ZABAVNI INFOKANAL PONEDELJEK, 30.07.2007, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.35 RAZPOKE V ČASU: ROJSTVO MESTA (VRHNIKA), DOK. NAN., 11.05 LOVCI NA IZGUBLJENE ZAKLADE, NEMŠ. DOK. SER., 12.00 SLOVENCI V AVSTRALIJI: GREBEN BLISKOV - KJER SLOVENCI KOPLJEJO OPALE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 DAJMO, NAŠI!, 14.25 NEKAJ MINUT ZA POPULARNO GLASBO, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 16.05 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 16.15 AJKEC PRI RESTAVRATORJIH, POUČNO-RAZV. ODD., 16.35 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 UBIJALSKI LIGENJ, ANG. DOK. ODD., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 NINA NANA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 KNEZ IN DEKLE, NEMŠ. NAD., 20.45 OSMI DAN, 21.20 V KADRU: ALENKA GODEC IN SLAVKO HREN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 ZRAČNI MOST, NEMŠ. NAD., 0.35 NIKAR TAKO ŽIVAHNO!, AM. NAN., 1.05 UBIJALSKI LIGENJ, ANG. DOK. ODD., 1.55 DNEVNIK, 2.35 INFOKANAL PONEDELJEK, 30.07.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.10 POLETNI VRTILJAK, 14.25 VRTIČKARJI: KIHANJE, TV NAD., 14.50 NIKAR TAKO ŽIVAHNO!, AM. NAN., 15.20 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA - GALERIJA IGRALCEV: BRANE GRUBAR, 16.20 ARS 360, 16.35 EVROPSKI MAGAZIN, 17.05 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.30 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.00 POROČILA, 18.05 SMODNIK, IZDAJA IN ZAROTA, ANG. NAD., 20.00 DOGODKI, KI SO VZNEMIRILI SVET, ANG. DOK. SER., 20.50 MEDNARODNA OBZORJA: TURŠKA KAVA, 21.50 KONCERT SKUPINE U2 V MILANU, 22.40 AMERIŠKI BLIŠČ, AM. FILM, 0.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.50 ZABAVNI INFOKANAL TOREK, 31.07.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.05 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC, 10.20 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 10.50 TABORNIKI IN SKAVTI: BILO JE NEKOČ ..., 11.05 UBIJALSKI LIGENJ, ANG. DOK. ODD., 12.00 VEČERNI GOST: DR. BERNARD NEŽMAH, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 TASMANSKA DRAGULJA, DOK. ODD., 13.55 KITAJSKA: VEROVATI V ISTEGA BOGA, 14.25 OSMI DAN, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 TROJČICE: ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV, RIS., 16.05 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE: KLJUKEC TABORI, LUTK. NAN., 16.40 HOTEL OBMORČEK, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.45 ŽIVETI ČAS, DOK. ODD., 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FRANČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 STEREOTIP, SLOV. FILM, 21.25 NO FIESTA PABLO, DOK. FELJTON, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 ABSOLUTNO GLOBALNO, 23.30 LADY CHATTERLEY, ANG. NAD., 0.25 ŽIVETI ČAS, DOK. ODD., 1.10 DNEVNIK, 1.50 INFOKANAL TOREK, 31.07.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.40 KONCERT SKUPINE U2 V MILANU, 15.00 MEDNARODNA OBZORJA: TURŠKA KAVA, 15.55 NA OBISKU, 16.25 V KADRU: ALENKA GODEC IN SLAVKO HREN, 16.55 MOSTOVI – HIDAK, 17.25 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.00 POROČILA, 18.05 LABIRINT, 19.00 SLON: UMOR NE ZASTARA, NEMŠ. NAD., 20.00 MÜNSTROV PRIMER, ŠVEDSKA NAN., 21.30 KRAJINA, SLOVAŠKI FILM, 23.30 DOMOVINA, KRONIKA PRELOMNEGA OBDOBJA, NEMŠ. NAD., 1.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.35 ZABAVNI INFOKANAL SREDA, 01.08.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 11.10 ŽIVETI ČAS, DOK. ODD., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ODPETI PESNIKI, 13.35 ZGUBICA POSTANE SLAVEN, DANSKI FILM, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MOBY DICK IN SKRIVNOST DEŽELE MU, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 PIONIR VESOLJSKIH POTOVANJ, DOK. ODD., 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MEDVEDEK IN PTIČEK, RIS., 18.45 ŽELEJČKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 SKORAJ POPOLN ZLOČIN, AM. FILM, 21.25 OBLETNICA, KRATKI FILM AGRFT, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 BREZ REZA -ALENKA PUHAR: ZAPIS Z BODEČO ŽICO -NEKAJ OBVEZNIH LIKOV NA TEMO POVOJNE REPRESIJE, 23.15 PRIČE -VOJNI SNEMALCI V NEMČIJI 1945, NEMŠ. DOK. SER., 0.15 PIONIR VESOLJSKIH POTOVANJ, PON., 1.05 DNEVNIK, 1.45 INFOKANAL SREDA, 01.08.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 14.55 POD EVROPSKIM NEBOM, FRANC. DOK. SER., 15.20 LESTVICA NA DRUGEM, 16.05 DOGODKI, KI SO VZNEMIRILI SVET, ANG. DOK. SER., 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.00 POROČILA, 18.10 LEPI STRIČEK, FRANC. FILM, 20.00 ŠPORT, 22.05 PROFESOR KLEPEC, TV PRIREDBA PREDSTAVE DRAME SNG LJUBLJANA, 0.10 VOKAL XTRAVAGANZZA: PERPETUUM JAZZILE IN THE REAL SIX PACK, 1.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.35 ZABAVNI INFOKANAL ČETRTEK, 02.08.2007, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 11.40 OMIZJE -SVETO IN SVET: ČLOVEK MED DOBRIM IN ZLOM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ČOKOLADNE SANJE, HUM. NAD., 13.45 POLNOČNI KLUB: ZVEZDE? 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 16.15 TEKMA, 16.30 ENAJSTA ŠOLA: LECTOVO SRCE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO: SADEŽI DRUŽBE, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 EDO IN MEDO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TIBET -ZGODBA O NEKI TRAGEDIJI, FRANC. DOK. ODD., 20.55 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 KNJIGA MENE BRIGA, 23.10 GLASBENI VEČER, 23.10 ANSAMBEL “STRINGS ONLY” Z LJUBLJANSKEGA POLETNEGA FESTIVALA, 23.55 GLASBENI JULIJ NA OBALI -ODER NAJOBETAVNEJŠIH, 0.25 DUHOVNI UTRIP, PON., 0.40 DNEVNIK, 1.20 INFOKANAL ČETRTEK, 02.08.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 14.50 PRIČE - VOJNI SNEMALCI V NEMČIJI 1945, NEMŠ. DOK. SER., 15.45 LABIRINT, 16.35 Z GLAVO NA ZABAVO, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 BREZ REZA - ALENKA PUHAR: ZAPIS Z BODEČO ŽICO - NEKAJ OBVEZNIH LIKOV NA TEMO POVOJNE REPRESIJE, 18.00 POROČILA, 18.05 SLOVENSKI VENČEK, 19.10 Z GLASBO IN S PLESOM ... GLASBA ANTONIJA VIVALDIJA (SKUPINA FESTIVAL BREŽICE 2006), 20.00 HUCKABEES, AM. FILM, 21.45 ŠTEVILKE, AM. NAD., 22.25 POPLAVE, ČEŠKI TV FILM, 23.45 NOČNA IZMENA, FINSKA NAD., 0.35 DVAJSET DNI BREZ VOJNE, RUSKI FILM, 2.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.35 ZABAVNI INFOKANAL Seminar za mlade slovenske podjetnike - potomce slovenskih izseljencev iz držav Evrope Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu bo v času od 16. do 23. septembra 2007 organiziral seminar za mlade slovenske podjetnike iz držav Evrope. Seminar bo izobraževalne narave za mlade v njihovih podjetniških začetkih na področju poslovnega sodelovanja s podjetji iz Slovenije. Vabljeni torej vsi tisti mladi, ki že vodijo svoje podjetje, delajo v družinskem podjetju ali pa imajo trenutno samo željo po ustanovitvi le-tega, pa jim manjka začetne motivacije. Seminar bo potekal v Sloveniji, deloma v Italiji od 16. 09. (prihod) do 23. 09. 2007 (odhod). Pogoj za udeležbo na seminarju je starost od 20. do 30. leta in najmanj srednješolska izobrazba ustrezne smeri. Prednost bodo imeli aktivni člani slovenskih društev. Prosimo, da društva pošljejo prijave najkasneje do 31.julija 2007 Udeleženci naj prijave s kratkim življenjepisom čimprej pošljejo na elektronski naslov urad.slovenci@gov. si, priloge (priporočilo slovenskega društva, v katerem delujejo in fotokopija potnega lista, s katerim bodo potovali) pa po faksu (+ 386 1 478 22 96). Kandidate prosimo, da Uradu že pri sami prijavi sporočijo oceno stroškov prevoza. Urad bo izbranim kandidatom povrnil stroške prevoza v ekonomskem razredu, v času seminarja pa bo Urad zagotovil stroške bivanja, prehrane in nezgodnega zavarovanja. Za dodatne informacije pokličite na telefonsko številko + 386 1 430 28 50 ali pišite na elektronski naslov urad. slovenci@gov.si. Natančen program seminarja bomo sporočili kasneje. ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB