©MOVINft
P".
mL, " ^ 107
AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN " IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER

CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, MAY 7, 1941
LETO XLIV. — VOL. XLIV.
.„ mornarica na] Rkoj pridruži angleški, '^teva vojnega tajnika
. ^hington, 6. maja. — Vče-j# zahteval ameriški vojni P Stimson, da se ameriška Mornarica takoj pridruži v boju na Atlantiku. To Prvi apel Rooseveltove ad-
MI SMO FANTJE, PA VSI SOLDATJE.
racije, da začnejo Zed. dr-|z bojno akcijo ob strani Anil
I'^ion je urgiral, naj upo-^jf mornarico, ki bo zavaro-
0

Prje, da bo naša municija
dospela v Anglijo. Nje-
i/°Vor ;>ju pitu
je sledil dolgemu popri predsedniku , kjer se je razprav-^v°jni položaj, katerega se
2a zelo kritičnega.
Jogo l8t smo gradili to svo-Jn° mornarico, ki je naš po
I je
govoril vojni tajnik emu narodu po radiju, j 0 danes ta mornarica na-it| va oceane varne za pošilj-4 .Sfi municije Angliji, bo na-
-oi Volil._ ____________j____
p i
^ • ohranitvi ameriške svo^ 4	vršila prej v svo
ij*
00
f
veliko uslugo naši domo.
ter kot
zgodovini. Naj naša 4r'Ca pomaga zadržati na-nadaljnim pohodom, , ne bodo druge demokrati ^Pravile zadostno obram-
tI '
Je bil govor vojnega tajni-klic na vojno, kažejo "da moramo biti prisila žrtve in če treba tu-^g^Test^da^moramo svobodo Amerike."
!Slbo ačel zdaj Pob jezeru še poredno cesto
Blythin je ukazal, da se graditi ob jezeru od
P

Y

ceste ob sedanji še eno
S,
ta namen je odobril izda.
, °v za $75,000, da se jeze ^J(i in da se tako dobi po-župan je rekel, da ^I ta cesta zgrajena v 1%.
il bo kupilo od Republic 1,000,!000 kubičnih ^ ■Jeklenih odpadkov, s ka-i ^ |Jdo zasipali jezero. Vsak ,j. bo vrglo v jezero 1,00C ^ 3ardov te tvarine. Me' ^ dobiti od zvezne vlade h«' kei" bo potem ta pot de-
L
Senat je slišal bojevit govor za takojšno akcijo proti osišču
Menda je to rekord za Zed. države, ko se je iz ene družine priglasilo pet bratov za vojaško službo Strica Sama. To so sinovi družine Harkless iz Peoria, III. Od leve proti desni so: Leonard 21 let, John 25, Frank 18, Weldon 24 in Burrell 31 let.
Prej ko bo ameriški vojni material dospel na bojišče v Afriko, Azijo in Evropo prej bo vojne konec, trdi Anglija
London, 6. maja. — Angleški zunanji minister Anthony Eden je dajal račun poslancem o vojnem položaju in izjavil, da prej
ko bo dospel ameriški...vojnjisft-. mJii^tgr.jBg^rJ^P*	da
terial na bojišče v Evropo, Azijo in Afriko, prej bo te vojne konec. K tej izjavi so se slišali medklici: "Pa tudi mi moramo storiti svoj del."
Opozicija je zahtevala pojasnila, zakaj se ni preprečilo prihod nemških mehaniziranih čet v Libijo. Bivši minister Hore-Belisha je zahteval pojasnila, zakaj ni Anglija bombardirala Ita-ljie v času, ko je grška armada'zmage.
preganjala Italijane po Albaniji. "Zakaj se je postopalo tako milostno z Italijo? Zakaj se ni dalo Grčiji več letal, kot je naš
jih je ogromna zaloga v hangarjih? Naša letala so bombardirala noč za nočjo po Nemčiji, a Grki so zaman prosili pomoči," je govoril bivši minister.
Zunanji minister Eden je izr razil zaupanje, da bo ostala Turčija pri Angliji in da je pri svojem obisku v Palestini povedal Arabcem, naj se boje nemške
Poslanska zbornica je porazila predlog, da bi Zed. države ne smele zaseči tuje ladje

<:!i>a št. 20, ki je zdaj po u4ve.
Nov grob
^opoldne ob desetih v St. Alexis bolnišnici \ 'dinar, rojena Ruparšič, ;jji jet. Doma je bila iz 1 Loškem potoku, od-ttje Prišla v Ameriko pred • Tukaj zapušča žalujo-inj-^oga Johna, ki je doma % fare in sestro Ange-e> ki vodi restavracijo W vCvesti- V East Canton, 1 vUs&a sestro Agnes Hra-stari domovini pa se-ančiško Roje in brata Bila je članica dru-i -v-ae Slovenke, št. 23 Podružnice št. 10 SŽZ.
Washington, 6. maja. — Poslanska zbornica kongresa je preprečila poskus manjšine, da bi "se prepovedalo ameriški vladi zaseči inozemske ladje v ameriških pristaniščih. Glasovanje je izpadlo 161 proti 131, da sme predsednik Roosevelt vzeti v posest vsako inozemsko ladjo, ki leži v ameriških pristaniščih brez posla. Manjšina je trdila,
da bi zaplemba nemških in itali janskih ladij pomenila vojno.
Vseh teh ladij je v ameriških pristaniščih 83. Če jih bo vlada porabila zase, ali jih bo odstopi la Angliji, se še ne ve.
Republikanski poslanec Short iz Missouri je kritiziral predlog češ, da je to brca v zadnico osišču, kar bo dovedlo Zed. države bližje vojni, za katero pa nismo popolnoma nič pripravljeni.
Hitler vidi vojno še prihodnjem letu
Berlin. — Izjava, Adolf a Hitlerja zadnjo nedeljo v parlamentu, da se bo vojna najbrže raztegnila še v leto 1942, temelji menda na spoznanju, da je Hitler končno uvidel, da bo pomoč Zed. dif^
liko zalegla. Nekateri so si sicer to Hitlerjevo izjavo tolmačili tako ,da je ameriška in angleška propaganda, ki vpije v svet, da je treba Angliji samo še letos vzdržati, pa bo dobila vojno.
Nekateri vplivni nemški voditelji pa tolmačijo Hitlerjevo izjavo, "da bo Nemčija prednjači-la v oboroževanju pred vsemi drugimi državami, "da Hitler vidi možnost, da bo dobil proti sebi nove sovražnike in da se bo vojna raztegnila še v nedogled-nost.
Kdo bo sodil?
Clevelandski mestni očetje so sprejeli predlog, ki prepoveduje spomladi po 1. aprilu lastnikom hiš trositi gnoj ali gnojila, ki imajo "zopern duh." Kazen za prestopek je globa $25.00. To je jako lepo, toda mestni cvetje so pozabili dati v postavo, čigav nos bo odločeval, če je tisti gnoj ali gnojilo zoprno! Dočim ne morejo nekateri prenesti gnojnih "dišav," pa so nekate-rim prijetnejše kot sam rožmarin.

i^žene
V
ob 130 vršil v petek zju a iz pogrebnega za J$t F. Svetek, 478 E. \ v cerkev Marije Vnebo-
Pav-
ttiirno spočije v ame
l ih
ha Pokopališče sv. b 8e mirno cr>nčiie v
ŽNji

^bolniški postelji
ite Peresa Franck iz 9206
^stv Se je vlegla V b°lni"
\ 0 in se nahaja doma
VA
Ifubo
^a bi se ji kmalu po-
zdravje.
JUGOSLOVANI SE BORE ZDAJ V EGIPTU
Kaira ,Egipt.
Na tisoče jugoslovanskih vojakov je ušlo pred okupacijo osišča v Egipt potem, ko so prisegli, da ne bodo položili orožja, dokler bo še en sam Nemec in Italijan na jugoslovanskem ozemlju. Drugi tisoči so se umaknili v gore po Jugoslaviji, odkoder dan za dnem napadajo sovražnika iz zased.
Tako poroča ameriški časnikarski poročevalec Robert St. John, ki je srečno ušel iz Jugoslavije, dasi je odnesel v nogi kroglo iz strojnice. Ta trdi, da je videl cele regimente jugoslovanskih vojakov, ki so se zakli-njali, da se nikdar ne podajo nakar so izginili v gore.
Zdaj vihra jugoslovanska zastava ob angleški po raznih puščavskih taboriščih v Egiptu Na stotine ubeglih jugoslovanskih vojakov se zopet organizira v polke ter se pripravlja za boj
ob strani Angležev.
časnikar pripoveduje, kako se je spoznal z nekim jugoslovanskim časnikarjem, katerega je najprej srečal v Sarajevu, potem v Grčiji in zdaj sta skupaj v Egiptu. V Sarajevu je bilo, ko je ta Jugoslovan zvedel, da sta bili njegova mati in sestra ubiti pri napadu nemških bombnikov na Belgrad. Še tisto noč je odle-tel s svojim bombnikom nad nemške postojanke v Bolgariji. Ko se je vrnil, je povedal, da so padale bombe prav tje, kamor ja hotel. "Toda nisem še opravil z Nemci," je rekel. Zdaj je ta avi-jatičar s svojim letalom v Egiptu.
Iz bolnišnice
Mrs. Mary Matoh, 15917 Holmes Ave. se je vrnila iz bolnišnice. Tem potom se zahvaljuje za obiske, cvetlice in karte.
Listnica uredništva
F. P. — Glede pošiljanja pisem v naše kraje, ki so zdaj zasedeni od Italije, smo se informirali pri italijanskem konzulu, ki je rekel, da lahko pisma na slovite tako kot prej, predno je te kraje zasedla Italija, in bodo prišla na naznačeni naslov. Vsaj za sedaj je še to v veljavi. Pozdrav !
1
Zadušnica
V četrtek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojno Johano Kromar ob priliki 10 letnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Preiskava v kongresu radi dobave materiala Nemčiji iz Amerike
Washington. — Senator Gillette iz Iowe je predlagal, da kongres vpelje obširno preiskavo, ki naj dožene, zakaj in kako dobiva Nemčija razne potrebščine iz Amerike. V senatu in poslanski zbornici so predlagali resolucijo, da se postavi poseben preiskovalni odsek, obstoječ iz pet poslancev in pet senatorjev. Za stroške tega odseka se je določilo $20,000.
Eden izmed kongresnikov trdi, da bo ta preiskava dognala, v koliko se pošilja Nemčiji blago iz Zed. držav in drugih ameriških republik preko Rusije ali po kaki drugi poti. Baje je več mednarodnih oljnih družb, ki zalagajo osišče z motornim oljem in drugimi takimi izdelki. Baje je že dokazano, da južno ameriške oljne družbe vozijo olje na Kanarske otoke, kjer olje dobita Nemčija in Italija.
-o-
Filipinci vidijo Zed. države v vojni
Manila, .Filinipi. — Predsednik Filipinskega otočja, ki je pod pokroviteljstvom Zed. držav, se je izjavil te dni, da vse kaže, da bodo Zed. države zapletene v voj no. Istočasno bo tudi Filipinsko otočje avtomatično v vojni. Nadalje je rekel, da je obramba Fi lipinov v prvi vrsti naloga Zed. držav, toda naloga domače vlade je pa skrbeti za red in pa da narod ne bo stradal.
Ljubi svojega bližnjega. . .
Kampanja za pobiranje doneskov "Katoliški dobrodelnosti" je v teku. Zaključila se bo v nedeljo 18. maja. V četrtek večer ob sedmih se vrši v hotelu Statler "kampanjska večerja" za nabiralce; pričakuje se jih nad 1,000. Glavni govornik bo škof Mc-Fadden. V vseh farah cleve-landske škofije se je priglasilo 15,000 oseb, ki bodo nabirale prispevke za Catholic Charities Corporation, ki vzdržuje 31 raznih dobrodelnih zavodov. Za letos je postavljena Ikvota $240,000.00. Kdor le more, naj daruje za ta blag namen.
Pokojni John Gross
Kakor smo že poročali, je umrl John Gross, star 57 let, po domače Martinov. Doma je bil iz Gmajne pri Krki, odkoder je prišel v Cleveland pred 29 leti. Tukaj zapušča več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida iz pogrebnega zavoda Frank Zakrejšak, 6016 St. Clair Ave. Naj mu bo lahka ameriška zemlja.
Senator Pepper kliče Ameriki, naj postane bolj odločna ter naj zasede razne strategične točke kot Dakar v Afriki, Azorske in Kanarske otoke, Islandijo, Greenlandijo in Singapore.
Washington, 6. maja. — Senator Claude Pepper, demokrat iz Floride, je imel v senatu govor, kakršnega zbornica ni že dolgo slišala. Senator je v svojem bojevitem govoru pozival Zed. države, naj postanejo bolj odločne ter naj z dogovorom z Anglijo zasedejo razne važne strategične točke, kot je pristanišče Dakar v zahodni Afriki, Azorski in Kanarski otoki ob afriški obali, toda Greenlandijo in Islandijo ter Singapor na Daljnem vzhodu.
Poudarjal je, da moramo na Daljnem vzhodu zasesti take točke, da bomo s tem zaprli japonsko mornarico za njena lastna vrata. "Nekaj ameriških bombnikov in nekaj finih ameriških pilotov lahko napravi iz Tokya pravo zmes," je rekel senator.
"Ta akcija je potrebna," je govoril Pepper, "da zapremo osišču pot iz Evrope, Afrike in Azije." Senator je napadel administracijo, da si ne upa začeti z odločno akcijo ter da naj že enkrat opustimo tisto nevtralno cincanje, pa pošljemo svoje bojne ladje, kamorkoli jim dovoli mednarodna postava. "In če jim bodo skušale zastaviti pot nemške podmornice, jih zdrobimo," je izjavil ognjevit; senator.
"Mi vsi vemo," je grmel senator, "da mali rumeni človek čaka za vrati s potegnjenim bodalom, da udari po nas tisto minuto, ko bi se mi udarili s kakim drugim sovražnikom. Zato pa predlagam, da zasedemo z Anglijo razne strategične točke, predno jih zasede osišče, ki jih ima namen zasesti samo z enim namenom in ta je, da nam bo od tam ložje skočilo za vrat."
-o-
Ruski agent prijet, ko je je hotel iz U. S.
New York. — Ameriške oblasti so prijele Gaika Badaloviča in ga postavile pod $25,000 varščine. Prijet je bil, ko je hotel na parnik, namenjen v Rusijo skozi Panamski prekop. Oblasti se branijo povedati vzrok aretacije, samo'toliko je znano, da je bil Badalovič kot ruski agent v tej deželi in da se topogledno ni javil ameriški oblasti, kot pred pisuje postava.
-o-
Župan je za mestne buse župan Blythin bo priporočil mestni zbornici, naj bi mesto kupilo buse in ž njimi tekmovalo z ulično železnico, župan je to izjavil potem, ko so se razbila pogajanja z ulično železnico za nakup iste od strani mesta.
Pokojni Anton žukovec
Anton Žukovec je umrl v hiši družine Louis Borštnar na 3774 E. 93. St. in ne v hiši družine Louis Godec, kot je bilo prvotno poročano.
Boj v Mezopotamiji se še vedno nadaljuje med domačini in Angleži
Kaira, 6. maja. — Boj v Iraqu se je zdaj raztegnil na več okrajev. Angleži so bombardirali iraqiške postojanke pri Diwa-niya, a domačini še vedno ob-strelujejo angleški zrakoplovni pristan pri Habbaniyahu, 60 milj zahodno od Bagdada.
Položaj v okolici Basra, ki leži na skrajni točki Perzijskega zaliva, je nespremenjen. Tam imajv Angleži večje število vojakov
Iraq, iki premier Rašid Ali Al Gailani, ki je na strani Nemčije, se zanaša, da bodo prišle nemške čete na pomoč. Toda te bi morale priti ali preko francoske Sirije ali preko Turčije in Hitler za enkrat še ni pripravljen udariti ne tukaj ne tam.
Hitler obljubuje Turčiji oblast nad vso Malo Azijo, Palestino, Mezopotamijo, Arabijo in Egiptom, če se pridruži osišču. Turčija se še ni odločila kljub lepim obljubam.
Stalin je postal ruski ministrski predsednik
New York. — Iz Moskve se je slišalo po radiju, da je ruski diktator Stalin prevzel urad ministrskega predsednika. Komisar Molotov, ki je bil dozdaj premier in zunanji minister, bo obdržal samo zadnji urad, obenem bo pa Stalin ministrski podpredsednik. Stalin je obdržaval dozdaj samo urad generalnega tajnika komunistične stranke.
Velik trud zastonj
Včeraj zgodaj zjutraj so bili vlomili tatovi v Kluga trgovino 15432 Waterloo Rd. Vlomili
ODVETNIŠKA ZBORNICA PROTI ŠERIFU
Novoizvoljeni predesdnikise izbere odvetnika, ki bo vložil
Clevelandske odvetniške zbornice, Marcellus DeVaughn, je poslal apel na vseh 1,200 članov, da pomagajo vreči iz urada šerifa O'Donnella. šerif da mora biti vržen iz urada, ker ni preganjal hazardnih igralnic.
Nekaj podobnega je bilo pričetega leta 1938, toda ni uspelo. Predsednik Vaughn predlaga, da
na okrajni sodniji zahevo, da se šerifa vrže iz urada radi neiz-polnovanja svoje uradne dolžnosti.
Predno se more taka tožba vložiti, je potreba 25,000 podpisov od volivcev. Odvetniška zbornica bo uredila vse potrebno, da se začne pobirati podpise.
na
so zadej vrata, prišli v klet in od tam navrtali strop ter zlezli v prodajalno. Tam so pri blagajni odbili kombinacijo, toda je niso mogla odpreti. Odšli so prazni, a v blagajni je bilo $600. Gotovo se jim je inako storilo, ko so zvedeli o tem denarju. Pokojni Peter Mukavetz
Kot smo že poročali, je umrl Peter Mukavetz, star 65 let. Doma je bil iz Črnomlja, odkoder je prišel v Cleveland pred 40 leti. V Seattle, Wash., zapušča eno sestro. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek, 6016 St. Clair Ave. Naj počiva mirno v ameriški zemlji.
Tržnica prodana Bivša mestna tržnica na 106. cesti in St. Clair Ave. je bila prodana Olen Motor Co. za $38,-000. Leta 1921 je bilo cenjeno to zemljišče na $600,000. Tržnico je prodala Central National banka, ki je imela vknjižbo.
v r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
till St. Clair Avenue
Published dally except Sundays ond Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Xa Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year CJ. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Entered bs second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 107
Wed., May 7, 1941
Izza kulis v Washingtonu
(Poroča STEPHEN M. YOUNG, Congressman-at-Large)
Obvezna vojaška služba naj bi se spremenila v več ozi-rih. Na vsak način naj bi se znižala sedanja najvišja starost 35 let. V mnogih slučajih je za vpoklicanega, odnosno za podjetje velika ekonomska izguba, ako se pokliče mladega moža od službe v njegovih najlepših letih in ko se je uprav dobro privadil službi in služba njega. Dalje je tudi fakt, da čim mlajši so vojaki, več let aktivne službe lahko dajo v rezervi v slučaju potrebe. Priporočljivo bi bilo, če bi se klicalo k vojakom fante z 18 leti, ki so graduirali z višje šole, ter fante med 19 in 20 leti raje, kot one pri 30 in 35 letih.
Določilo naj bi se za najvišjo starost 25 let.
*
Že več mesecev Nemčija nakupuje desetkrat toliko ar-zenika, kot ga je pa nakupovala v normalnih časih. Ali to pomeni, da delajo nemške tovarne, ki izdelujejo strupeni plin 24 ur na dan, da bi napravile dovolj strupenega plina za končni napad na Anglijo? Mimogrede povedano, ameriški narod naj ve, da Stric Sam ne spi in da je tudi ameriška armada pripravljena rabiti strupeni plin proti strupenemu plinu, če bo s takim sovražnik napadal. Tak način bojevanja je sicer proti mednarodni postavi, toda kateri narod se
še danes zmeni za mednarodne postave?
:]t ( *
Če hitimo z našim obrambenim programom, pa ne smemo postati radi tega histerični. Ne smemo poklicati milijone mladih mož in fantov v armado. Že sedaj imamo več kot 1,500,000 mož močno armado. Dobro je, če vemo, da je poslala Nemčija samo 120,000 dobro oboroženih in dobro opremljenih vojakov, da so zasedli Francijo. Dvanajst popolno mehaniziranih nemških divizij, podprtih z nekaj tisoči letal, je razbilo armado francoske republike. Tem divizijam je sledila ostala nemška armada v okraje, katere je okupirala mehanizirana sila. Zato pa Amerika potrebuje danes predvsem popolno mehanizirano armado, bojno mornarico v dveh oceanih in najjačjo zračno silo na svetu. Za to pa ne potrebuje niti dveh milijonov mož.
Kongres bi moral vpeljati večje davke na dobičke. Taki davki bi predvsem zadeli industrije, ki izdelujejo obram-bena naročila, ki delajo z gotovim dobičkom. Do danes se ni še nihče žrtvoval za narodno obrambo kot fantje, ki so
bili poklicani na obvezno vojaško vežbo.
*
Kot znano je ves denar, kar ga kdo daruje za cerkve in dobrodelne ustanove, prost davka. To se pravi, da je davkoplačevalec za tako vsoto, ki jo daruje v te namene, oproščen davka. In če se sodi po tem, koliko ljudje na svojih davčnih polah zapišejo, da so darovali za cerkve, bi se morale te valjati v bogastvu.
Kdor posluša debate v kongresu, bo kmalu videl razliko med kongresniki iz južnih držav in onimi iz severnih, južnjaki so vse bolj bojeviti. Lahko trdim, da če bi bilo odvisno samo od kongresnikov iz južnih držav, bi ti že davno napovedali vojno Nemčiji. In če bi bilo odvisno od njih, bi naše bojne ladje že davno spremljale ameriške produkte v Anglijo.
Kako so vendar sladki!
Iz Rima prihajajo poročila, kako neznansko je italijanska vlada dobra do onega dela Slovenije, katerega je zasedla. Poročilo pravi, da so Italijani dobili od Hitlerja Ljubljano in okolico. Kako daleč gredo te nove meje, nam še niso znane. Če se računa, da si je vzel Hitler večino Gorenjske in najbrže tudi Kočevje, potem je dobil Mussolini le notranjsko z Ljubljano vred. Kar se tiče naravnih bogastev, če sodimo iz italijanskega stališča, Italija ni dobila mnogo za šestmesečni boj v Grčiji, za vse izgube v severni Afriki in za izgubo Etijopijc. Toda ker se mora Italija zahvaliti Nemčiji, da je sploh še v obstoju, potem mora lepo molčati in vzeti, kar pade drobtinic od Hitlerjeve mize.
Pa ne samo to, Italija tudi dobro ve, da bo tudi to malo imela le toliko časa, dokler ne bo Hitler odločil drugače. Za enkrat potrebuje Hitler vojake drugje, zato je dal Mussoli-niju nekaj nagrabljene zemlje, da tam italijanski vojaki vrše policijsko službo.
In zdaj italijanska vlada naznanja, kako neznansko dobra je do podjarmljenih Slovencev. Najprej je razglasila, da ne bo treba nobenemu slovenskemu fantu k vojakom. (Tukaj pač ni bila Italija ravno popustljiva. Samo naj poskusijo dati našim fantov v roke puške, pa bodo videli!)
Dalje pravi italijanska vlada, da bo pustila Slovencem lastno upravo,'pri kateri bodo slovenski možje na vladi, in da bo italijanski komisar samo nekak nadzornik.
Nadalje, v ljudskih šolah bo še naprej učni jezik slovenski, samo v višjih šolah in na univerzah bo obligatna italijanščina.
To se ne vjema dosti z naredbami, ki so jih uvedli Italijani na našem Primorskem, ko so ga zasedli. Vsi vemo, kakšno strupeno preganjanje in uničevanje našega jezika je bilo tam, ko so morali ljudje spreminjati celo svoja rodbinska imena po nekaterih krajih.	«
Zato je pa zelo sumljivo, da so Italijani tako popustljivi
Nežke in Antonovci
Članicam in članom društev Sv. Neže št. 139 in Sv. Antona št. 138 C. K. of O., se tem potom naznanja, da se bo vršila skupna seja vseh elevelandskih društev, ki spadajo k tej jedno-ti. Ta skupna seja se bo sedaj vršila pri nas in sicer v šolski dvorani pri sv. Vidu. Pričetek ob pol osmih zvečer.
Pridite članice in člani v velikem številu. Namen te seje je, da bi se malo poživilo zanimanje za naše društveno življenje od strani članov. Seja bo bolj kratka in nato pa bo malo programa in serviralo se bo prost prigrizek. Vsak član in vsaka članica bi se morala vsaj toliko zanimati za delovanje svojega društva, da bi vsaj en večer v letu žrtvovala za društvo in prišla na sejo. Gotovo ima vsak izmed vas kakšno dobro idejo, ki bi koristila društvu in jednoti.
Torej, če že drugače ne zahajate na seje, pridite vsaj na to sejo in boste slišali kaj nam bodo povedali člani drugih bratskih društev, malo se bomo spoznali med seboj in po seji pa tudi malo pozabavali. Le pridite, da nas bo malo več, kot pa na naših rednih sejah. Bratski pozdrav,
Antonovec -o-
Materam pri sv. Kristini
Na velikonočno nedeljo sem bila veselo presenečena, ko sem dobila obisk. Obiskati so me prišle čč. sestre, ki poučujejo v šo li pri sv. Kristini.
V prijaznem pogovoru so mi povedale, da so zelo zaposlene z pripravlanjem za proslavo n Materinski dan'. Vprašala sem jih za več pojasnila in so mi povedale, da bo program sledeč: Prvi in drugi razred vprizori ig ro "Prvi graduantje,'"' četrti in peti razred "čas rožnega venca," sedmi in osmi razred slovensko šaloigro "Izgubljena sta va." Ta bo gotovo za smeh.
Največja senzacija pa bo ope reta "Rozikine sanje," ki jo bo do predstavili učenci tretjega in četrtega razreda. Junakinja v tej opereti je mala Rozika, ki bo imela srečo biti sprejeta v svet izgubljenih in kraljestvo vil. Tu kaj se spoznal s kraljico vil in njenimi spremljevalkami, Sko-či-moj-palec, njen varuh, pritli-kavčki in velikan Pozabil. Rozika je vesela vseh teh veličastnih prigodb, toda ali lahko človeški otrok ostane v kraljestvu vil?
Odgovor temu vprašanju kakor tudi drugih boste dobili 11. maja v dvorani pri sv. Kristini na 222 cesti. Program se prične ob 7:30 zvečer in vstopnina je samo 40c. Po predstavi bo pa ples. Vsi ste prav prijazno vabljeni, da posetite ta program, ki bo na čast vseh mater.
Lucinka Terškan -o--
Spomnimo se naših mater
Praznik, ki je posebno velikega pomena za matere, je pred nami in vem, da ga vsaka z veseljem pričakuje.
Tudi podružnica št. 10 Slovenske ženske zveze se tega dobro zaveda in zato pa ima proslavo, v čast materam vsako leto. Tako bomo tudi v nedeljo 11. maja priredile kratek a zanimiv program v Slovenskem domu na Holmes Ave., pričetek ob pol osmih zvečer.
Najprej bo sprejem novih članic, ki so pristopile v tej kampanji. Sprejela jih bo naša glavna podpredsednica ga. Frances Rupert. Za tem bodo nastopile naše male deklice v narodnih nošah (boste videli kako bodo lušt-kani fantki). Pele bodo in plesale starokrajske plese in garantiram vam, da vam bo vsem ugajalo. Na harmoniko jih bo spremljal njih mladi učitelj Frankie Kapel.
Peli bosta tudi sestrici Kra-vos, ki sta zelo priljubljeni v naselbini, spremljal pa jih bo Frank Jankovich. Spomnile pa se bomo tudi naših umrlih članic s posebnim prizorom.
Po tem programu se bo pa razvila domača zabava s plesom, za katerega bo igral Jankovi-chev orkester. Za vse to bo vstopnina samo 30 centov.
Pričakujemo velike udeležbe od strani članic kakor tudi od prijateljev in znancev. Za tako majhno vstopnino boste imeli ves večer lep užitek. S svojo udeležbo boste tudi pokazali našemu mlademu naraščaju, da se zanimate zanj in jim daste spodbudo do nadalnega učenja.
Obenem pa tudi vabim naše članice, da se polnoštevilno udeležite naše seje, ki se bo vršila v četrtek (8. maja). Ukreniti moramo še več stvari za našo razstavo ročnih del, ki se bo vršila 16., 17. in 18. maja tukaj v našem domu na Holmes.
Za to razstavo je veliko zanimanje i" °b tudi res nekaj zanimivega. Vstopnice za k razstavi dobite pri vseh tajnicah in so v predprodaji samo 15 centov, pri vhodu v dvorano pa bodo po 25 ientov. Zato je pametno, če si preskrbite vstopnice že prej in tako prihranite pri vsaki deset centov. S-to vstopnico pa boste lahko deležni tudi lepe nagrade, katerih bo oddanih na tej razstavi 20.
še enkrat vabim vse ljubitelje dobre zabave, da nas obiščete v nedeljo, 11. maja, na Materinski dan in potem pa prihodnji petek, soboto in nedeljo pa pridite tudi na našo razstavo.
Frances Suesl, tajnica. -o-
Londonska kaša
Čjtam Ameriško Domovino in s posebnim zanimanjem pa pre-čitam uredniške članke, kateri so tudi mene zbudili in sem se pripravil, da tudi jaz nekaj napišem. Tudi meni se zdi današnja vojna nekam sumljiva in zakaj, to vam bom takoj povedal.
Če bi se Anglija v resnici hotela vojskovati, bi ne bilo tako kakor je, ampak bi bilo popolnoma drugače. Ona hoče vojsko, a ne, da bi se sama vojskovala. Vsa ta vojna kaša je skuhana v Londonu, a Angleži je nočejo jesti sami, ampak jo dajejo drugim narodom, ker zanje je menda pregrenka. Oni bi dajali vsa navodila za vojno, a vojskoval pa naj bi se zanje kdo drugi.
Anglija se mi zdi prav taka, kot je bil v naši stari domovini, tam v okolici Somobora neki možakar, ki je bil zdrav in Čvrst. Vedno je rad zahajal v gostilne, a nikdar pa ga nisi videl pijanega. Bil je vedno trezen, koder je hodil. Kadar pa so se opiti rojaki spričkali in celo stepli, tedaj je bil tudi on zraven, a ne v tepežu, ampak zato, da je pobiral klobuke in jih odnašal domov. Imel je toliko klobukov, da je imel vsak
teden drugega. Večjo izbiro je imel kot pa kak klobučar. Tako se je bavil le največ z pobiranjem klobukov, a tepel pa se on ni nikdar.
Prav tako je tudi z Londonom, vsaj tako se meni zdi. Vojno kašo so skuhali tam, toda jesti je ne marajo, ampak jo ponujajo drugim. Samo to rečem, da bi nam Bog obvaroval Ameriko vojne. Vedno sem upal, da se bo tudi Jugoslavija srečno izmazala in ji bodo vojne grozote prizanešene, toda zgodilo se je drugače in sedaj naši sovražniki razkopavajo, kar se je zgradilo v dobrih dvajsetih letih in komaj se je bil narod malo zedinil, že so ga razkopali. Bodimo vsaj mi Hrvati, Slovenci in Srbi tukaj v tej deželi bolj edini in Bog ne daj, da bi se tudi tukaj med nami zakurilo kakšno sovraštvo, ker nikdar ne vemo, na katera vrata bomo morali potrkati. Iz medsebojnih prepirov pa ne bi imeli nobene koristi, zato pa je najbolje, da smo prijatelji med seboj in edini. Prejmite vsi srčne bratske pozdrave,
Joseph Grgat, Madison, Ohio. -o—-
v Zahvala za delo
napram novozasedenem ozemlju. Najbrže vedo, da njih oblast ne bo dolgo trajala, ali pa se boje naših korenjakov. Prav nič ne verjamemo, da bi bili Italijani res tako naklonjeni našemu narodu, ker bi ne bilo naravno, kot bi ne bilo naravno, da bi se dali naši Slovenci podkupiti in preslepiti še s tako lepimi obljubami Italijanom."
Težki jarem bodo pač prenašali, kot so ga Primorci in željno pričakovali rešitve, ki more priti edino preko Atlantika od Strica Sama.
Naj bo napisano še par vrtic v namen jugoslovenskega večera, ki bo zapisan v zgodovino zanami. To pot v tem namreč, kako smo se zanj zavzeli in pripravljali. Največ pa iz tega namena, da se da tem, ki so sodelovali priznanje, da bodo zopet ob priliki tako prijazno naklonjeni.
Res je bil to zgodovinski večer. Začel ga je elevelandski dnevnik The Press v času ko se je Jugoslavija pripravljala na vojno, vršil se je pa, ko je bila že Jugoslavija premagana od sovražnika. Vse tp je pa tudi zelo pokvarilo namen in program ter ubilo v ljudeh navdušenje! Iz navdušenega stanja smo bili pahnjeni bolj v žalovanje. Videl sem mnoge moje prijatelje Srbe, ki so imeli mokre oči in skoro niso mogli izraziti besedi, ko smo se srečali.
Med tem je bilo tudi že vprašanje: "Je li mogoče računati na uspeh?" Nekateri so bili mnenja, da je najbolje, da se prireditev opusti ali preloži. Ker je pa bila že mestna dvorana najeta in odbor izbran in delo začeto, smo šli s sklepom naprej za izvršitev. Radi tega je bilo potem tudi delo odbora težje in manj uspešno.
Kdor bi torej hotel oporekati zakaj ni večjega uspeha, mora upoštevati to, kar se je med tem časom dogodilo z Jugoslavijo.
Najbolj sitno in tudi težko delo je bilo z razprodajo vstopnic in sicer iz teh le vzrokov: Bilo je 3000 vstopnic razdeljenih v 4 cene. Pri tem je bilo pa nešteto prostorov, kjer naj se te vstopnice razdele in to samo za nekaj dni. Kakšne vstopnice tu in kakšne tam ... to je bilo delo. Da nismo imeli na razpolago prostore in pomoč v uradu SDZ z Mr. Gornikom in njegovim štabom, bi se to delo ne moglo v teh kratkih dneh izvršiti.
Toda, omenjeni so vzeli zno-tranje delo v svoje roke, drugi smo pa vozili in raznašali vstopnice in prinašali denar nazaj v urad in vse je šlo kakor po žnorci. Pri tem ne smem pozabiti posebej omeniti še pridne gospodične Miss Eleanor Čer-ne in Miss Ančka Traven in pa Mrs. Josephina Zakrajšek. Kar ni bilo mogoče obhoditi po hišah so si zamislile in vporabile telefon, prostor in telefon je dala tem na razpolago Mrs. Fabian na Glass Ave. Torej za kaj takega je le nežni ženski spol vedno najboljši. Ne smem pa pozabiti tudi bratov Miha-ljevičev, ki sta se oba potrudi
boste brali v poročilu ki ga bo izdal zapisnikar. Mr. Max Traven je bil tudi sodeležen tega poslovanja.
Za to gre zahvala mamo grede tudi organizaciji SDZ za vso naklonjenost. Kar so pa uradniki, ki so usluženi vpora-bili časa za delo tega večera, so morali za svoje delo potem delati črezurno, za to jim tu dajemo priznanje.
To je pa sedaj šele zahvala za razpečavanje vstopnic. Program je pa obstajal iz več delov, iz posameznikov in skupin. Treba je bilo organizirati skupine, da so program izpeljale, dočim so prvi delali na tem, da je bila udeležba, so drugi to so: pevska društva in plesalci izvr-švali program in za to so morali skrbeti zopet v to izvoljeni in zmožni. Med te pa pridejo v poštev še najvažnejši agitatorji, brez katerih se ne more ničesar doseči in izvršiti, to sta lokalna dnevnika in pa drugi naši časopisi, ki so v resnici pisali iz prepričanja. Naj velja vsem tem tudi od naroda priznanje.
Gotovo gre odličnim gostom in sotrudnikom kot sta Mr. Ivan Zorman in sodnik Lausche prvovrstno zahvala za sodelovanje. Tako voditeljem in voditeljicam pevskih zborov in pevovodjem, pevcem in pevkam, kakor tudi plesalcem in godbenikom, ki so nas prav fletno zabavali, ter orkestru (Blue Danube) za glasbo. Pev. zboru Glasbena Matica, hrvatskemu društvu "Slavulj" pevskemu zboru "Njeguš" in Baragovemu dekliškemu zboru, vsem za krasne melodije, za glasbo in plese. Sodniku Lau-schetu za govor, ki je bil izbran in primeren za ta zgodovinski program. Tudi za slike Mr. Andriku in za reklamo Cleveland Pressu se zahvaljujemo, marsikdo še ni videl toliko slik iz Jugoslavije.
Naj ostane v nas še nadalje duh zavesti za nadaljne skupne akcije na ime Južnih Slovanov. Naj se združeni razvijamo tukaj v ameriški svobodi, kjer smo si lahko bratje in lahko Jugoslovani pod zvezdnato zastavo, kar nikjer drugod na zemlji kaj takega ni mogoče, da bi se pod zastavo ene mogočne države, lahko razvijale še zastave drugih narodov. Živela Amerika! Naj živi pa tudi Jugoslavija!, če tudi ima za toča-sno še samo prekoratorja.
Anton Grdina, načelnik odbora za razpe-čavanja vstopnic Jugoslovenskega večera. -o-
Mladinski pevski zbor
"Kar je na srcu to je na jeziku."
Vest mi ne da miru, da ne bi malo opisala aktivnosti, oziroma zadnje prireditve zgoraj omenjenega zbora na Waterloo Rd. dne 27. aprila.
Ta koncert je bil v počast vsem živim, in mrtvim materam in to je bilo nekaj krasnega.
Najprvo so nastopile majhne deklice, Florance Hribar, Betty Cerjan in Dorthy Arh, v spevoigri "živi in mrtvi materi." Vse tri so izvršile svoje vloge nepre-kosljivo in kakor razvidno bodo enkrat še izvrstne pevke in igralke.
Zatem je nastopil skupni zbor in zapeli so devet lepih pesmi.
Potem so pa nastopili sole in dueti. Ne bom na široko opisovala vsakega posebej samo reči moram, da kakor razvidno vsak je hotel prekositi drugega, kar so tudi storili.
Eleanor Pavli je zapela "Tvoj angel," s svojim lepim milim glasom je očarala navzoče. Kakor tudi Alice Somrak s pesmijo "Večerno solnce," to je bil njen prvi nastop v soli. "Sijaj sijaj solnčece," je pa zapela Alice Do-
zapel Marion Steblaj, pok je kot pravega slovenske^" ta, seveda kakor oče t
Za tem je pa sledil kratei? zor "Kranjski Janez J' Yorku," v tem sta nastopi1'] die Terlep in Fritzy Hribar poznana kot dobra igra'04, šila sta svoje vloge zelo P°v
Zopet je nastopil cel w zapeli so nadaljnih deset T vse zelo primerne za ta ca' to je režiral in vodil šeme.
Skozi celo prireditevJet ka pokazala zelo dosti za«1 in kakor je videti imam01 ševnega užitka poslušati i"8 ti mladino nastopati ^ f sle. S tem ste pokazali,®^ mladina ne sme odnehat' r obratno, naprej z našo in govorico.
"Ne
ar le »ej,
lil »Je, 'ved
V k
»it Uši
Ravno sedaj, ko se Je taka krivica našim v kraju, prenehalo bo vse ^ Slovencem najljubše, ^ > b dramatika in petje. Zatr , o slovenski jezik. Sedaj ie L % ša naloga, bolj kakor "'h da se mi malo bolj zani"1' Pol
, Jilr %
da stopimo na prste, u" .m • mo našo lepo pesem ^j. vsaj še nekoliko časa. S ^J ra postati tu središče s" starši*
kulture. Zatorej st ha j te. Pošljite svoje mladinskim pevski"1 ^ Pošljite tiste nazaj, nehali in nagovorite ""^iT naj pristopijo. Pojdi"1" # ^ °tl po začrtani poti, deluj^j j »t« do zbori vzrastli do k Je večjega števila kakor
Starši sedaj je to ^ • vas. Nikar ne recite: ^ (.U noče hoditi," zakaj P»v J di?, zato ker ve da	Je«
tukaj bo šel, samo PoP ^ v*5 da je otrok vaš. Enk^ ^a
IflL
pa hvaležen in vam
v ponos. Ne dopustil"0'^ to opustilo. Bom j nekdo rekel, ko je k'1 prireditvi na Waterloo ■ je kaj greh, to bi .n bi se ti zbori razšli," 'n mo nosili mi starši.
Ako bi imela odra8 ^ toliko prilike kakor 3° ^ otroci, naše dvorane y napolnjene in dosti zanimanja za narodne več spoštovanja do^j^ \\ se ne bi sramovali ,j0 jezika. Prihodnjo «e . ^ Materinski dan Prir nlia^ v West Parku svoj P^ v i koncert in 25. maja P burghu. To bo zakU^/ft, ( zone. Napolnimo j"11 ^
dajmo jim vzpodbude jp
J
pokaži"1.0 „»
nega razvoja, jih upoštevamo, denje.
Zahvala
Mladinski pevski terloo se tem potom n'
B)"

hvaljuje Frank R»C?Sf^ MAYFLOWER dA darovano mleko ob 1 ^ njega koncerta tefe,a « aprila v SDD.
Nadalje se zahva« d/ za lepo darilo en^!rn«'1 \
Kfl 0 iM
P
pevski zbor na ^iN ;
Angela Si^ -
blagajno zbora. veste, da bi le bilo ^
kih dobrotnikov.
Tudi molj ji
(Naravoslovci P1"1^1" kako ljubeznivo se ^c^ žni molj in
njegova jr J 4 dar se srečata. sa" i/^f >l6r
bida, ona je pa znana kot ena la, da so se vstopnice razproda-j najboljših moči pri zboru. "Sem le in da je bil uspeh tak kakor slovenskih staršev sin," je pa
ca se postavita j * proti drugemu, s" ^ rokami, to je s sv. ^^ mi samico, nato P® pV^ rakoma oba ples&t^^j, mec tri korake 11 samica tri korake »o , "ona" naprej, za j. Medtem P» J lec z drugo rok o, fj jn ^ ščami, veselo m» ^ motovili po zraku- ^ p
HIULUV1U pu	„iitl»v lic)
nekaj časa ta konča, ko se ves® zadnje še koraJZ1
> H
m
'A* i
S
■M
Hii
»it t1«
Vs £
s!:
3 s«' tekf
SATAN IN IŠKARIOT
Po nemškem izvirniku K. Mays

% ca^K
J«
e Potrebujem vodnika."
? Vaša pot je skrajno arna! Yume vejo, da ste na v Almaden, čakali vas d J' razen tega, — saj še jI niste bili v Almadenu!"
jir. Je®krbite se zame! Po ne"
jj^ih potih sem že hodil in pji sem se še srečno vrnil
Vlie tr Zvp
. naju zalotil Melton, bi ''i sami doživeti, kako težiti iz rudnika!
i
fa"* sem, kar moram vede-$ ^ u2o pa si že sam izraču-j pjč
1 t0sil bi vas le še, da mi po-svojo votlino." ^sta votlina! Torej po-
s*
dk
h
lsli bodete v Almaden naj-
od
s
Hodo
zapada. Same gladke
vstajale pred vami.
pji !||(|.. sPodaj, skoraj sredi l£lj p* kJa,v leži ogromna skala, v $ k ,časih kedaj se je utrga-0t*|l j^°oočja in se zavalila v ra-rfi j, ' ^a desni strani skale je JSl kedaj med skalo in [/ Slroka razpoka, ki pa je od^Ste 2asuta s kamenjem. Zle-tisti sipini, odkopljite m4m na vrhu Pa bodete našli
^votlino."
' $ v°tlina je prazna?" | iisP1 ii vSt° Prazna je. Le v stran-d»' jk ni je voda. Morebiti j, utegne votlina koristiti—.
Je Vse, kar bi radi vede-\»
saj \h.
jj 01 vendar morali tudi ve-i«ikje stanuje Melton!" site * ^eg0Vo stanovanje bom že
4 \ e|-
,, ar ne mislite, da ga bo-Je skrito' ga tu"
^Jbistrejše oko ne najde! jA *a Prav ni hiša, le skriva-j(|/tj('e' Helton si namerava po-' ! ,e(laj zgraditi udobnejše 'Ce- Kakor ptičje gnezdo ^tenah, pa ni obrnjeno na anipak na znotraj. Od j £a vobče ni videti, se tudi priti od njega od zunaj."
Kdo vam je
jir ^l .1 Pravili ste, da visi v ^ da se ne da priti do 9- \ zunaj. Drugo sem si
(^.^ni izračunal. Če se ne ^ 1 do Meltonovega slcriva-^ zunaj in če visi v ste-!I 0ra viseti na tisti strani, V °stopna. Od severa in priti na ploščad, ste OTv'Jvsti dve strani ne pride-ev. Na zapadni strani

/f
&
P
J

t*
j>
/
t t
H
C.
t
K j
i*
li«1

sem dejal in posku-
L a vzhodni steni visi." *el ^ je.
bom izračunal ali uganil —. Vem za vhod!"
"Pa vam ga je kdo izdal!"
"Le z vami sem govoril in ne vem druga ko to, kar ste mi sami povedali."
"Res sem radoveden —. Povejte, kaj ste izračunali, oziroma uganili!"
"Zakaj pa bi vam ne povedal — ? Saj sami veste, da je treba samo zlesti nekaj metrov v preduh pa se pride k vhodu v stanovanje."
"Pri Bogu, res ve —!" je vzkliknil tako glasno, da so se vsi ozrli na naju. "Kako je mogoče, da ste uganili —?"
"Prav tako lahko je kakor tisto, kar sem prej uganil. Dejali ste, da se po stenah ne pride k stanovanju. In ker se od spodaj ne vidi, gotovo ne leži trdo pod robom hriba, opazil bi ga, kdor bi pogledal črez rob. Skrivališče je torej v hribu samem.
Iz tega pa in iz tistega, kar ste mi povedali o ploščadi, sem sklepal, da je tudi vhod pod ploščadjo. S ploščadi v notranjost hriba pa se pride le po preduhu, to ste tudi že sami povedali. Torej bo tako, kakor sem dejal. Treba je stopiti v preduh in iz preduha se nekje odcepi dohod k Meltonovemu stanovanju.
Ali veste, kje so Yume?"
"Ne. Le kraj vam lahko pokažem, kamor so najbrž skrili svoje konje."
"Pokažete mi ga pozneje.
Stari Weller nas je najavil, pričakovali nas bodo torej od zapada. Oglednike nam bodo poslali naproti. Ali je vhod v preduh zastražen?"
"Da. Dva Indijanca ga stra-žita, da bi delavci ne ušli, če bi se jim kakorkoli posrečilo priti iz rudnika."
Lahko bi bil za vse slučaje še vprašal tudi haciendera Gotovo je poznal rudnik, saj je bil njegova last. Pa nisem maral imeti opravka z njim. In ker je bil užaljen, bi mi morebiti dal še napačna pojasnila.
Z Winnetouom se nisva imela kaj posvetovati. Ni bilo v navadi med nama, da bi si drug drugemu dajala nasvete. Vsak izmed naju je vedel, da bo njegov prijatelj in brat storil vse, kar je v njegovih močeh.
"Kedaj bo odšel Old Shat-terhand?" me je samo vprašal.
"Še pred dnevom. Po ovinku moram priti k rudniku. Yume nas pričakujejo od zapada, pri-
gov mlajši brat ne bo.
Že zvečer sva se pripravila. Za štiri dni sva se oskrbela z živili in z zobom za konja, s svečavo in z drugimi koristnimi rečmi, ki sem jih našel na vozovih. Winnetouu sem naročil, naj me pride iskat v Playerje-vo votlino, če bi se črez štiri dni ne vrnil. Kajti v njej sem nameraval začeti s poizvedovanjem. Vode nisva vzela s seboj, našla bi je dovolj v .votlini.
Zora je žarela na vzhodnem nebu, ko sva odhajala.
Pa kako sem se zavzel, ko je ob slovesu pristopil Winnetou in dejal:
"Utegne se zgoditi, da bode-ta moja brata potrebovala nagle konje. Mimbrenjev konj ni za ježo, ki od nje lahko zavisi življenje, ni primeren spremljevalec za Old Shatterhando-vega vranca.
Naj vzame mladi Mimbrenjo mojega Učija! Prepričan sem, da bo vrnil živega in zdravega."
Kar čudil sem se. Tujcu, dečku je zaupal svojega dragocenega vranca —.
zljubil ga je prav kakor jaz —. In plemenit človek je bil.
Dobro opremljena sva odjezdila v mlado jutro.
-o-
Pošten grešnik
MATERINA SKRB
Na črni tabli v univerzitetni veži je visel listek s sledečo vsebino; "Tisti, ki je v četrtek dopoldne pomotoma odnesel iz zbornične dvorane dežnik z upognjenim črnim držajem, naj ga blagovoli pustiti pri slugi."
Naslednjega dne je bilo napisano na listku pod tem: "Mogoče konec tedna, vreme se noče zboljšati."
Pevčeva mati se je s svojo borno vdovsko pokojnino ubijala skozi življenje. A pritoževala se ni. Čemu bi se pritože vala? Saj je stradala za svoje ga sina, njen sin pa je bil na univerzi, študiral je pravo in bo nekoč doktor. To stradanje je bilo Pevčevi materi bolj v veselje kot v trpljenje.
Ena skrb jo je težila: ali bo doživela, da bo njen Pavle postal doktor? Še tri dolga leta je bilo dotlej. Za fanta to seveda ni bilo mnogo, smejal se je, toda za mater sivih las so bila tri leta dolga doba. Da bi jo Bog pustil še dotlej živeti — to je bila njena edina želja.
Zares, fantu naj bi se kdaj bolje godilo, kot se je njegovemu očetu. Deset let je moral oče kot neznaten pisar sedeti na davkariji, preden je bil torej, da je smel misliti na ženi-tev. In potem je še dvajset let sedel za zatohlimi papirji, pa zmeraj samo kot pisar, dokler mu pri tem slednjič ni zmanjkalo sape. Zares, Pavletu naj bi se bolje godilo. Z doktorskim naslovom mu bodo odprta vsa pota in vrata. Toda Pevčeva mati bi bila že zadovoljna, če bi jo Bog pustil živeti vsaj dotlej, dokler ji ne bi Pavle sporočil, da je postal doktor.
Leta šo minevala v stradanju, skrbeh in molitvah. In Bog ji je bil milostljiv. Z vseh strani je prihajala novica: sin je brzojavil, sosedje so prišli; da so brali v listih, in povsod so v mestecu govorili le o njenem sinu, hvalili so jo in ji čestitali.
Pevčeva mati, ni bila v svo-

S\
', v°tlina, ne bili bi je mo- bližala se bova k rudniku od ju-
i "»M
'ti Meltonu, če bi stano-
'ost„njo- Opazil bi vas. Toil
Vk^6 le še vzhodna stran.
Je Meltonovo skrivali-

y eda —.i Master, verja-
'.Jartl, da najdete vso pot,
''Djv. kdo pokaže le samo eno »/'Jo __ » Aj j. . •
!	hudo, kakor pravi-
1116 je naučila misliti
ej^ti, jn siia je najboljša krmo?"
ga. Upam, da prispeva do večera."
"Moj brat Old Shatterhand govori o dveh —. Ne poj de sam na poizvedovanje?"
"Ne. Spremljevalca moram imeti, pazil bo na konja in na puški, če bi moral peš in brez-pušk na poizvedovanje."
"Na konja —? Ali misli moj brat jezditi —? Kje bo dobil
LOVE THY NEIGHBOR... BEAR YE ONE ANOTHER'S BURDENS...
CATHOLIC CHARITIES
Week of May nth to May 18th ve/t t/ čatAo/ic a 'TMsmbet,
JiMs ■ Razmišljanje in sklepa-
Vrva
lepljenje sr^Ja."
ni lahko, pa človek 3bno še, če od pravilnega
V^ Priuči, posebno še, če
\ videli, ali je sila res
^ 'vsten učitelj —• si zna"
ItiiL Cunati tudi pot, koder se
i'MB rj	vvv..	----—
0 Meltonovega stanova-? Šel bom in
pa ne
Val Ploščad."
ne bodete našli!" W' Pogledal bom, ali ni . t« na ploščadi kaka glo-\ °Sledal bom, ali je vrh V 8°la skala ali morebiti % SVet." si> je, nič druga ko sa-
XJtoa, ki so jo zvozili iz
. j.a in odložili po plošča V 2
"Na vozovih je riža in koruze dovolj. Vzela bova zob s seboj."
"In kdo te bo spremljal?"
"Yuma šetarjev brat. Ni lahko, kar nameravam, upam pa, da se bo potrudil in da bo vreden mojega zaupanja."
"Vem, kake dobre namene ima moj brat pripravljene —. Ime bi rad dal mlademu Mim-brenju, kakor ga je dal že njegovemu bratu Yuma šetarju."
Res sem tako nameraval.
Mali Mimbrenjo še ni imel imena, ni še bil bojevnik. In rad bi mu bil dal priliko, da pokaže, kaj zha in premore. Tvegano je sicer bilo, da sem vzel na tako nevarno in odgovorno pot mladega, še neizgušenega
V/ tiste sipine vendar ne j fanta za spremljevalca, pa za h;'Računati, kako in kod j upal sem v njegovo nadarje-v Meltonovo skrivali- nost in bistroumnost. Yuma še-
jtar ni varal mojega zaupanja, j da zanesel sem se, da ga tudi nje-1
cite.
kakor hočete,
Rusko-ju po tiska pogodba . — Na sliki 'vidimo japonskega zunanjega ministra Matsuoka, ko podpisuje nenapa-dalno pogodbo med Japonsko in Rusija, katera je bila sklenjena v Moskvi. V ozadju so ocl leve na desno: ruski zunanji minister• Molotof, Joseph Stalin in Matsuokov tajnik.
jem dolgem, ubogem življenju še nikoli tako počeščena kakor v teh dneh. In ko je šla zraven svojega sina skozi mesto in so ljudje rekli: "Dober dan, gospod doktor," se ji je obraz kar zasvetil.
A kmalu so se vtihotapile nove skrbi v njeno srce. Ali bo Pavle dobil kako službo? Toliko je bilo mladih doktorjev, pa tako malo služb! A mati je stradala dalje, da je preživljala sina, dokler bi ne dobil službe. In vsak dan je molila in prosila Boga, naj jo pusti vsaj še tako dolgo živeti, da bi bil njen sin pod streho. Če bi le vedela, da ima njen sin službo, potem bi pa zares rada mirno zaprla oči.
In spet je prišla sreča v hišo: po pošti je prišel odgovor na službo. Dr. Pavle Pevec je bil poklican k sodišču in je mogel nastopiti pot za sodnika. Vse njegove želje so se spolnile, in sanje Pevčeve matere so se resničile. Le kako je bil Bog dober!
Zdaj je mogla Pevčeva mati zares mirno zapreti oči. A ko je takole razmišljala o dobrot-ljivi Previdnosti, se je priziba-la nova, tiha skrb: Ali pa bo njen sin pač zmeraj tako srečen? Zakaj, joj, prihajala so drobna pisemca z nežno pisavi-co v hišo — dekleta so stopila v njegovo življenje Ali bo tista prava, ki jo bo vzel za ženo? Večkrat zavisi vendar vse od ženske. In čim del j je Pevčeva mati o tem razmišljala, tem večja je postajala nova skrb. Kmalu je vpletala v svoje zahvalne molitve še prošnjo, da bi ji Bog dal še dotlej živeti, dokler ne bi videla Pavletove žene. Zmeraj bolj prisrčna je bila ta prošnja, zakaj zmeraj bolj se je večala nova skrb Pevčeve matere.
Leta so že hudo pritiskala na njena vdrta ramena. Toda breme skrbi se je večalo s slehernim pismom, ki je prišlo v hišo. Že ni mogla več strpeti in je prosila sina, naj ji vendar določno pove, kako in kaj. Pavle se je zasmejal, češ, saj je to sama zabava in za ženitev za zdaj niti ne misli ne! A mati se je prestrašila teh besed, zakaj, potem nemara res ne bo več doživela tega in bo morala umreti s to veliko skrbjo v duši.
Prišla je huda doba. Pevčevi materi sicer ni bilo treba več stradati, njen sin ji je dajal denarja in ji prinesel marsika-ko lepo darilo, toda njena skrb je bila večja kot le kdaj. In njena molitev ni bila nikoli tako goreča kot sedaj.
Tedaj se je pa zgodilo, da je Pavle materi naroč,il, naj za prihodnjo nedeljo kaj prav imenitnega skuha,' da bo prive-del gosta v hišo. Pevčeva mati | je pač nekaj slutila, ni se pa j upala vprašati, saj si ni hotela svojega upanja uničiti. In zgodilo se je: Pavle je^privedel svojo bodočo ženo, in mati jo je poljubila, rekoč: "Hči moja!" Takoj je vedela in nekaj ji je reklo, da si je izbral pravo dekle.
Na to nedeljo se je soba svetila ko luč. Res da je bila miza vsa nedeljska, vendar tista luč ni sevala samo s pisanih krožnikov, marveč je prihajala od treh ljudi, ki so tu skupaj Bedeli, in sleherna beseda, ki so jo spregovorili, je zvenela v njenih ušesih kakor mila pesem. Dozdevalo se je, ko da sedi Nekdo med njimi, ki ga ni bilo videti, ki pa je vendarle to srečno uro blagoslovil.
Pevčeva mati kar ni mogla obseči vse te sreče. Bilo je preveč! In vsa zahvala se ji je zdela majhna in ničeva. Zdaj bi pač lahko umrla. Vse se je izpolnilo Resnično, zdajle bi mogla spokojno zapreti oči.
Kako je bilo življenje vendar čudovito! A seveda — tudi tako kratko'. Če je poiskala stare slike in pisma, je bila njena mladost še tako bliau, blizu nje.
Pa se je grob vendar že odprl zanjo. Življenje človeka le ne zaleže dosti, če se ne nadaljuje z otroki in oti-ok otroki.
Tega dne, ko je Pevčeva mati razmišljala o življenju, se je je spet dotaknila nova skrb. Ali pa bosta Pavle in Hana imela kaj otrok? Ali se bo sinova kri pretakala dalje :v novem življenju?
'In tudi ta skrb ni hotela iti več od nje. Kakor vse druge skrbi, se je tudi ta večala iz dneva v dan, ki so odpadali z njenega življenja._
"Gospod Bog nebeški," je molila Pevčeva mati, "vse si mi dal, česar sem te prosila, a poslednje, česar te prosim, je pa vendarle največje, in zato te najbolj in najbolj goreče prosim: Daj rni vnuka!"
Pevčeva mati se je zavedala, da je ta prošnja za največ v življenju, za življenje samo. Če bo umrla, ne da bi imela vnuka, bo konec njene rodovine na zemlji, bo konec tudi Pavletove krvi in vsa skrb doslej prav za prav ni imela nobenega pravega pomena. Kaj tisto majhno, da bi bil njen sin doktor! Kaj tisto, da bo sodnik, pa čeprav najvišji sodnik na sodišču! Življenje — to je prvo in poglavitno! Kri je bila tisto, kar mora ostati na zemlji, in za to kri je Pevčevi materi prišla nova in največja skrb. In molila je nenehoma od jutra do noči za to božjo milost, za življenje svoje krvi v otroku svojega sina.
Vsa zgarana in izmučena je ležala v postelji. Kazalec na steni je škrtal in tiktakal. Življenje uboge žene je viselo na teh udarcih nihala. Oči so bile že napol zaprte, toda ušesa so prisluškovala proti vjratom. Smrt je stala v sobi. Toda minil je še en dan in še eden. Skrb je prihajala iz najglobljih globin krvi in ni dala miru materinemu srcu. Dokler se slednjič niso na stežaj odprla vrata in je Pavle prisopihal v sobo: Mati, otrok je že!"
"Otrok," je dahnila stara žena in s tem dihom je sfrfotala poslednja pozemska skrb iz nje. Kazalec na steni se je ustavil. Nastopil je mir. Smrt je postala življenje na tem in onem svetu.	(H.Šonec)
IZ DOMOVINE
—S smrtjo plačal nasilstvo. Lilijana Udovič iz Maribora je uslužbena kot otroška vzgojiteljica pri nekem višjem uradniku "La Dalmatienne" v Šibeni-ku. Ko se je te dni vračala domov, se ji je približal neznanec in ji ponudil svoje spremstvo. Lilijana je spremstvo odklonila in pospešila svoje korake. Neznanec ji je sledil za petami. Ko se je cesta približala morju, se je neznanec vrgel na Lilijano. Vzgojiteljica pa se mu je postavila v bran. Razvil se je med obema srdit boj. Enkrat je bila na površju Lilijana, takoj nato pa zopet neznanec. Med ruvanjem sta* se vedno bolj bližala strmemu obrežnemu zidu. Večkrat je bil nasilnež v nevarnosti, da bo padel v morje, čez čas pa je ista nevarnost pretila tudi Lilijani. Parkrat se je zdelo, da bosta oba padla čez zid v morje. Končno se je Lilijani posrečilo, da je z vsemi silami odbila od
sebe nasilneža, ki se je prevalil čez obrežni zid in izginil v morju. Ročno torbico z denarnico je nasilnež pri padcu potegnil s seboj. Lilijana je tekla, kolikor je le mogla, proti domu. Med tekom pa se je domislila, da je nasilnež sedaj v nevarnosti, da bo utonil. Njegove smrti ni hotela zakriviti, zatcf se je obrnila in se previdno bližala kraju nesreče. Pregledala je vse, pa o napadalcu ni bilo ne duha ne sluha. Morje je tam štiri metre globoko in strmi breg onemogoča, da bi se sam rešil. Vsa razburjena se je Lilijana podala na policijo in tam poročala o dogodku. Policijski stražniki so z Lilijano vred še enkrat vse preiskali, pa niso našli nobene sledi za napadalcem, ki je čisto gotovo z življenjem plačal svojo nasilnost.
—Roparski napad na grofico. Iz Tišine v Prekmurju poročajo o drznem roparskem napadu, ki je bil izvršen na grofico Battvanijevo. Grofica živi v svojem gradu v bližini državne meje. Že dvakrat je bila doslej žrtev tatov, zdaj pa je bil izvršen nanjo razbojniški napad, pri katerem so sodelovali štirje zakrinkani zločinci. Vdrli so v prvem mraku v njene prostore ter zvezali grofico in njeno služkinjo. Nato so od grofice izsilili ključe od omare, kjer je imela shranjen denar in zlatnini. Odnesli so ji za 30,000 din. gotovine in razno zlatnino v vrednosti več tisočakov. Razbojniki so grofico tudi pretepli. Sledovi zločincev držijo čez mejo.
—Iz zasede jo je s sekiro po glavi. Ko se je zvečer vračala iz delavnice svojega moža 51 letna Marija Cvelbarjeva iz La-ušnika, jo je pred hlevom napadel iz zasede neki moški in jo večkrat udaril s sekiro po glavi. Napadalec je nato izginil, da ni bilo sledu za njim. Ves napad je vsekakor bil samo maščevanje nad Cvelbarjevo. Napad je bil takoj prijavljen ob-lastvom in je Cvelbarjeva še pred prevozom v ljubljansko bolnišnico opisala napadalca, da je zasledovanje, olajšano. Cvelbarjeva obtožuje dejanja svojega nečaka 32 letnega brezposelnega mehanika Edvarda Kotnika, s katerim sta se lansko leto sprla in ji je že takrat zagrozil, da bosta še obračunala o pravem času.
—Marija Wolfova. V žerja-vovi ulici v Celju je umrla 58 letna zasebnica ga. Marija Wolfova.
MALE OGLASI
Išče se stanovanje
Sobo s hrano, ali samo sobo, bi rad dobil Slovenec pri kaki slovenski drqžini. Mora biti v bližini Parker Appliance Co. Kdor ima kaj pripravnega, naj piše na Mr. Advertiser, 1280 E. 168. St., Cleveland, O._
Delo dobi
dekle za hišna opravila; nič kuhe; pranje samo za družino; dva otroka; gre tri večere domov. Pokličite GLenville 1855.
Stalno delo
Ženska srednjih let dobi stalno delo za vsa hišna dela pri majhni družini. Ob večerih gre domov. Vprašajte na 6108 St. Clair Ave. (Wed., Fri., Mo.x)
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLESK0-SL0VENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena in stane samo:
$2.00
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St. Clair Ave.
Cleveland, O.
/
................................................................................................................................................
Sigrid Undset:
i
j KRISTINA - LAVRANSOVA HČI |
III—KRIŽ
^ iiiiiiMiiiic3iMiiiiiMiicauiiiiiiiiiic3iiMiiiiiiMcaituHHuiir3iiiuiiitiiicaiiiiMiiHiicaitiHiiitiiicai])iiiiiiiMcaiiiiiiiiiiiicaiii9iiiiiiiic^-
Rjaveč je čofotaje prebredel plitvino v nekem gorskem potoku. Nebo, posuto z zvezdami, se je razširilo — skalnate kope so se v daljavi rezale v nočno temo in veter je z drugačnim glasom pel v tem svobodnejšem prostranstvu. Deček je izpustil povodce, da bi šel konj kar po svoje, in mrmraje ponavljal vse, kar mu je prišlo na misel iz slavospeva: "Jesus Redemp-tor omnium — Tu lumen et splendor patris —," vmes pa je semtertja zašepetal kak Kyrie qleison. Zdaj je jahal maloda ne v južni smeri, to je lahko ugenil po zvezdah, vendar je hotel zaupati samo konju in mu pustiti njegovo voljo, drugače si ni upal. Zdaj je jezdil čez škrli, na katerih se je bledo le sketal jelenji mah. Rjaveč je za trenotek postal, zaprhal ter začel oprezovati v noč. Lav rans je videl, da se nebo na vzhodu svetlika. Ondi so vzha jali srebrno obrobljeni oblaki Konj jo je ubral dalje, zdaj na tanko v smeri vzhajajočega meseca. Eno uro nekako je še moralo biti do polnoči, kolikor je deček vedel.
Ko se je mesec ves svetal pri kazal izza daljnih gora in tako jasno zasijal, da se je zaleske tal mladi sneg na višavah ter so belo zablestele raztrgane megle, ki so se vlačile po sote skah in tokavah, je Lavrans znova spoznal pokrajino. Bil je zdaj na planoti pod Sinjimi go rami.
Kmalu zatem je našel stezo ki je vodila v dolino. In tri ure kesneje je rjaveč šepaje priše na haugensko dvorišče, razsvet ljeno od meseca.
Ko je Erlend odprl vrata, je deček nezavesten omahnil čez prag.
čez nekaj časa se je Lavrans prebudil v postelji med uma zanimi, smrdečimi kožami Smolnica, zataknjena tik zra ven v razpoko v gredi, je dajala nekaj svetlobe. Oče se je sklanjal nadenj ter mu moči obraz; bil je le napol oblečen in deček je v nemirni svetlobi opazil, da ima čisto sive lase.
"Mati —" je rekel mali Lavrans in pogledal kvišku.
Erlend se je obrnil stran, da mu sin ni mogel videti v obraz. "No," je rekel čez nekaj časa skoraj neslišno. "Ali je mati— ali je morda — ali je mati bolna?"
"Takoj morate domov, oče, in jo osvoboditi — strašnih stvari so jo obtožili — Ulfa, njo in moje brate so zaprli, oče!
Erlenč1 je potipal dečka po vročem licu in roki; vročica ga je spet huje kuhala: "Kaj praviš?" Toda Lavrans je sedel in mu začel še dokaj skladno pra viti, kaj se je prejšnji dan doma pripetilo. Molče ga je oče poslušal, ko pa je deček že ne-
m
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1126 E. 61st St.
6122 St. Clair Ave.
HE 2730.
kaj časa pripovedoval, se je začel napravljati; obul si je škornje in pritrdil ostroge. Nato je prinesel Lavransu mleka in malo prigrizka.
"A sam ne moreš ostati tukaj v hiši, dečko — preden bom odjahal v dolino, te moram spraviti do Aslauga."
"Oče —," Lavrans se je oklenil njegove roke, "ne — z vami pojdem domov —."
"Saj si vendar bolan, sinko moj," je rekel Erlend, in deček se ni mogel spomniti, da bi bil že kdaj slišal toliko nežnosti v očetovem glasu.
"Ne, oče — domov k materi pojdem z vami — domov k materi pojdem —," zdaj je jokal kot dete.
"Toda rjaveč vendar šepa, Lavrans —." Erlend je vzel sina v naročje, utešiti pa otroka ni mogel. "In tako utrujen si No, no," je rekel nazadnje, "čac bo nemara obadva nesel —
"Ne pozabi," je rekel, ko je pripeljal Kastilca iz hleva, postavil namesto njega rjavca no-ter in mu dal zobanja, "da bo moral nekdo odjahati semkaj in poskrbeti za tvojega konja tudi za moje reči —."
"Ali ostanete zdaj doma, oče?" je veselo vprašal Lavrans.
Erlend je gledal predse.
"Ne vem — ampak vse se mi tako dozdeva, kakor da nikdar več ne pridem semkaj."
"Ali se ne mislite bolje oboro žiti,-oče?" je spet pobaral dečko kajti Erlend je x-azen meča vze samo precej lahko in majhno se kiro ter hotel oditi iz izbe. "Ali tudi ščita ne vzamete s seboj ?"
Erlend je pregledal svoj ščit Volovska koža na njem je imela toliko prask in rež, da rdečega leva na belem polju skoraj vide ti ni bilo več. Zato ga je odlo žil in spet pokril z odejo.
"Dovolj sem oborožen, da pre ženem tolpo kmetov s svojega dvora," je rekel. Šel je ven, za pahnil hišna vrata, zajahal konja in pomagal dečku, da se mu je usedel za hrbet.
Nebo se je vedno bolj oblačilo; ko sta bila že nekoliko bolj spodaj na pobočju, kjer je bila šuma čisto gosta, sta jezdila v temi. Erlend je opazil, da je sin tako truden, da se komaj drži za sedlo. Zato je posadil Lavransa predse na konja in ga vzel v naročje. Mlada, plavolasa deška glava se mu je naslonila na prsi — Lavrans je bil izmed vseh otrok najbolj podoben materi. Erlend ga je poljubil na teme, ko mu je popravljal »glavnico.
"Ali je bila mati hudo žalostna, ko je poleti umrl otrok?" je ob neki priliki vprašal čisto tiho Lavrans je odgovoril: "Jokala ni, potem ko je bil mrtev. Pač pa je vsako noč hodila na pokopališče —. Gaute in Naakkve sta ji vselej sledila, kadar je odšla, nista si je pa upa-a ogovoriti, tudi si nista upala materi pokazati, da jo stražita
ičisz nekaj časa je rekel Er-end:
"Jokala ni —. Spominjam se istega časa, ko je bila tvoja mati še mlada, tedaj je tako lahko jokala, kot kaplja rosa z vrb ob potoku. Tako pohlevna in mehka je bila Kristina, če je bi-a pri ljudeh, o katerih je misli-a, da jo imajo radi. Kesneje je morala postati trša — in večidel
sem bil seveda sam tega kriv _ >>
"Gunhild in Frida sta videli," je pripovedoval Lavrans, "da je mati ves čas, dokler je naš najmlajši brat živel, vedno jokala, kadar je misiila, da je nihče ne
Erlend je prijahal na dvorišče, ravno ko je od zore bledi srp meseca zahajal med robom oblakov in gorskimi grebeni.
Pred oskrbnikovo hišo je stalo več ljudi — Jartrudini sorodniki in njeni prijatelji, ki so bili to noč pri njej. In ko se je konjski peket oglasil na dvorišču, so prišli venkaj tudi možje, ki so stražili v izbi pod gornji-co.
Erlend je ustavil konja. Pogledal je preko kmetov ter glasno in porogljivo zaklical:
"Ali je gostija tu na mojem dvoru — o kateri nič ne vem — ali čemu ste se že na vse zgodaj zbrali tukaj, ljudje božji?"
Od vseh strani so leteli vanj jezni in mrki pogledi. Erlend je sedel pokonci in vitek na viso-konogem žrebcu. Žival je ime-a poprej na kratko prirezano grivo, ki pa je bila zdaj zmrše-na in neostrižena, konj je bil tudi sicer zanemarjen in je imel sivo dlako na glavi, toda v očeh se mu je nemirno iskrilo, opotal je in se nemirno vrtel, strigel z ušesi in stresal z malo, drobno glavo, da so mu kosmi pene škropili prsi in pleča, pa udi jezdeca samega. Uzde so bile nekdaj rdeče in sedlo pozlačeno. Zdaj je bilo vse ogu-jeno, obledelo in zakrpano. In
vidi."
"Bog se me usmili," je tiho rekel Erlend. "Nespametno sem ravnal."
Jezdila sta po dnu doline in veter jima je pihal v hrbet. Erlend je dečka skrbno zavil v svoj plašč. Lavrans je že napol dremal — čutil je, da se očeta drži vonj siromašnih ljudi. In živo se je spomnil iz svoje rane mladosti, ko so bili še na Husabyju, kako je oče vsako soboto prišel iz kopalnice in imel tedaj vselej dvoje kroglic v roki. Tako prijetno sta dišali in ta čudoviti, sladki vonj se je vso nedeljo držal njegove obleke in njegovih dlani.
Erlend je enakomerno in naglo jezdil dalje. Tu spodaj na dnu doline je bilo čisto tema. Ne da bi mislil na to, je vendar vedel, kje je — poznal je menjajoči se zvok v šumenju reke, ali se voda enakomerno vali dalje ali drvi čez skalnate pragove. Pot je vodila čez kleči, ob katerih so se pod konjskimi kopiti kresale iskre. Varno in lagodno je stopala žival med debelimi borovimi koreninami, kjer je šla pot skozi gosto šumo; pritajeno je šumelo in klokotalo pod kopiti na vlažnih lokah, prepreženih z drobnimi potočki. Ko se bo zdanilo, bo doma — ravno o pravem 5asu —.
Nekaj časa je neprestano mislil na tisto davno mesečno zimsko noč, ko se je peljal na saneh skozi to dolino — za njim je sedel Bjorn Gunnarsson ter držal v naročju mrtvo žensko. Toda spomin je bil bled in daljen, daljno in neresnično je bilo vse, kar je pripovedoval otrok — vse, kar se je baje pripetilo tam doli, z bedastimi govoricami o Kristini vred —. Kakor bi mu vse to ne hotelo iti v glavo. Samo da pride domov, potem bo pač še zmeraj utegnil premisliti, kaj je storiti. Ena sama resničnost je bila: napeto pričakovanje in strah — kmalu bo stopil pred Kristino.
Kako jo je, čakal in čakal. In nikdar ni dvomil, da bo nazadnje vendarle prišla. Dokler ni zvedel, kakšno ime je bila dala otroku —.
Ob zgodnjem jutrnjem svitu io ljudje, ki so bili pri rani masi enega izmed hamarskih duhovnikov, prihajali iz cerkve. Prvi, ki so stopili ven, so videli, kako Erlend Nikulausson jezdi mimo proti svojemu dvoru, in so to povedali drugim. Nasta lo je nekoliko razburjenja in veliko govorjenja; ljudje so odšli po bregu navzdol in se v gručah ustavili na kraju, kjer se je od glavne ceste odcepila pot na Jorundgaard.
mož sam je bil oblečen malone kot berač; lasje, ki so mu silili izpod preproste volnene čepice, so bili sivkasto beli, bledi, razorani obraz, iz katerega je štrlel velik nos, je bil porasel s sivimi kocinami. Toda sedel je ravno na konju in se prevzetno smehljal kmetom; kljub vsemu je bil videti mlad in imeniten gospod — in mržnja se je besno zaganjala proti temu tujcu, ki je visoko in vzravnano nosil svojo glavo — kljub vsej bridkosti, sramoti in žalosti, ki jo je bil prizadejal tistim, katere je ljudstvo iz doline imelo za svoje največje veljake.
Vendar je kmet, ki je Erlen-du prvi odgovoril, pametno de-
jal :
"Vidim, da si našel svojega sina, Erlend — zato menda že veš, da se tukaj nismo zbrali h gostiji — in čudno je, da se ti s tako stvarjo ljubi zbijati šale."
Erlend se je ozrl na še vedno spečega otroka — glas se mu je omečil:
"Deček je bolan, saj vendar vidite. Novice, ki mi jih je prinesel iz doline, so se mi zdele tako neverjetne, da sem skoro-da mislil, da se mu blede od vročice —
— Vse že ne drži, kot vidim —" Erlend je z nagubanim čelom pogledal proti hlevskim vratom; Ulf Haldorsson je z
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tužnega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je previdena s tolažili svefte vere po mučni bolezni za vedno preminula naša nadvse ljubljena soproga, mati in stara mati
Ana Krašoc
rojena MIKLIČ
j
Blagopokojna jc bila rojena 15. oktobra, leta 1878 v vasi Malo Mlačevc pri Grosupljem na Dolenjskem. Preminula je 17. marca ob 11:30 uri zvečer ter bila pokopana iz hiše žalosti po opravljeni1 zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. in na sv. Pavla pokopališče dne 22. marca ob 10:30 uri dopoldne.
Pokojna je bila članica Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete na Htlmes Ave., članica društva Carniola Hive, No. 493 T. M., članica samostojnega društva Srca Marije (staro , članica Slovenske ženske zveze, št. 10.
Tukaj zapušča poleg globoko žalujočega soproga, štirih sinov in hčere iv Clevelandu, sestro Mary, poročeno Zupančič v Pueblo, Cole, brata Jctžeta in. Martina Miklič ter v stari domovini sestro Ivane, poročeno Krašovec, nečakinjo Jožefo Krašovec, tukaj zeta, snaho, vnuke in več 'bližnjih sorodnikov.
V-glcboki hvaležnosti se želimo najlepše zahvaliti vsem onim, ki so položili vence ob krsti naše blagopokojne soproge in matere ter tonim, lei so darovali za svete maše, katere se bodo brale v mirni pekoj blage duše, kakor tudi onim. ki so da« svoje avtomobile za prevoz spremljevalcev na pokopališče brezplačno na razpolago.
Iskrena hvala monsignorju Vitus Hribarju, Rev. Joseph Če-Icsniku in Rtv. Francis Baragi za tolažilne obiske med boleznijo, podelitev svatih zakramentov za tumirajoče, opravljeno zadušnico, zadušite molitve ob krsti ter cerkvene pogrebne obrede.
Najlepšo zahvalo naj prejmejo Frances Susel Cadets, Slovenske ženske izveze, podružnica št. 10 za častno stražo ob krsti blago-gepekojne, kakor tudi za častno spremstvo ob krsti v cerkev in na
pokopališče.
Najlepšo zahvalo tiaj prejmejo članice Oltarnega društva Marije Vnebovzete, članice Slovenske ženske zveze, čifinice samostojnega društva Srca Marije (staro) in članice Carniola Hive, No. 493 T. M. za opravljene za duš ne molitve ob krsti blagopokojne sosestre.
Iskrena hvala dobrim sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam stali ob strani v tolažbi in pomoči ob času, ko je pokojna ležala na bolniški postelji in pozneje na mrtvaškem odru. Hvala vsem enim, ki so pokojno med boleznijo obiskovali ier io v mukah in trpljenju tolažili.
Iskrena hvala pogrebnemu zavodu August F. Svetek in Mrs. Mary Svetek za veliko naklonjenost ob času smrti, vsestransko najboljšo postrežbo in lepo urejen pogreb. Prepričani smo, da nikdo ine more dati v sočustvu boljše postrežbe v poslugi in ceni kot to stori August F, Svetkov pogrebni zaVod.
Najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi oni, ki so prišli blagopokoj-no kropit, so pri nji čuli, nas tolažilii kakor tudi oni, ki so jol spremili na pokopališče k večnemu počitku. Hvala vsem za vse, kar so nam ali blagopokojni dobrega storili.
Ljubljena soproga in nezabna in dobra matt S krvavečimi srcem *n zgoco solzo na očesu smo Te izročili materi zemlji v naročje, da- se izpočiješ v blagodejnem snu večnega počitka. Tesno nam je pn srcu, ko stopamo okrog svežega kupa zemlje—Tvojega groba v mili prošnji k Vsemogočnemu: Daj naši soprogi in materi mirni počitek v tuji grudi do svidenja nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
PAVEL KRAŠOC. soprog.
PAUL JR.. JACK J., EDWARD W. in FRANK F., sinovi.
MARY, poročena SASO, hčer; FRANK SASO, zet.
MARY KRAŠOC, snaha. MARION J.. FRANK P. SASO in MARY-ANN KRAŠOC, vnuki
Cleveland. O., 7. majar 1941.
več drugimi možmi, med njimi je bil eden njegovih svakov, ravnokar pripeljal na dvorišče nekaj konj.
Ulf je spustil svojo žival in hitro stopil k Erlendu: "Ali si vendar prišel, Erlend
—	ludi deček je tukaj — za-hvaljen Bog in Devica Marija. Njegova mati nič ne ve, da je odšel. Pravkar smo hoteli za-jahati konje, da bi ga šli iskat
—	škof me je na mojo besedo izpustil, ko je slišal, da je ot-
rok sam odjezdil v kako je z Lavransom?"'Je šal boječe.
"Hvala Bogu, da ste čka," je j oka je rekla Ja ki je prišla na dvorišče.
"Ali si tudi tukaj, J8^ je rekel Erlend. "Prvo,*8' rim, bo to, da poženem tvojo svojat z dvora. T° j tuljo bomo najpoprej ^ s poti, potem pa bodo delati pokoro vsi po vrsw trosili laži o moji ženij^
Mvpmvmrww ,x0#srs Aimvs smm& so M(/ew? yA
You save all the flavor and juices v.hcn you cook with a General ElectricRange. Its "Flavor-Saver1" Oven scals-in moisture and taste. Come in and see how it's done! See the Deep Well Thrift Cooker that stcams-in the natural good-
ness of vegetables and meats. See the famous Broiler that give' you savory, sizzling steaks with a "charcoalike" broil. See the many other advanced features of this clean, cool, fast, low-cost way to cook.
GENERAL
Vi lahko kupite General Electric kuhinjsko peč za $<104.95 in več
DAMO NA LAHKA MESEČNA ODPLA<
Anton Dolgan
15617 Waterloo Rd.
Naš telefon je IVanhoe 1299
Odprto ob večerah
Je
S

ŽENINI IN NEVESTE'
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna nabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina fl
6117St.Clair Ave.	HEnder«®" m^p
S?
teij
FLOWERS FOR MOTHER'S DAY
CVETLICE ZA MATERINSKI DAN
Member of T. D. S.—We Telegraph Flowers Everywhere
se priporoča
JIMMIE SLAPNIK, JR.
________________6620 St. Clair Avenue	HEndersc

VS(
S
i. s N
P fciti