Prvo je preureditfev države Najvažnejše vprašanje notranje politike naše jugoslovanske države je njena notranja preureditev. To notranje preosnavljanje se je aačelo v lanskem poletju. Z odredbo kraljevega namestništva z dne 26. avgusta 1939 je bila državno-pravno ustanovljena banovina Hrvataka na določenem ozemlju. Priznana ji je bila ne samo resnična samouprava v glavnih panogah javne uprave, marveč tudi dosti obsežna zakonodajna oblast. Vse te priznane pristojnosti so že tudi dejansko prenešene iz beogradskih ministrstev v Zagreb ter so osredotočene v osebi bana Hrvatske. Potrebno je samo še vpostavljenje hrvatskega sabora, ea katerega je knez Pavls za časa svojega bivanja v Zagrebu sredi januarja podpisal volilni zakon, po katerem se bodo, ko bodo za to prilike dozorele, vršile volitve. Tako je torej en del naše države na potu notranjega državnega preosnavljanja skoro že dospel povsem na konec. Kaj takega pa se ne more reči o dveh drugih delih: slovenskem in srbskein. In vendar obstoji med vsemi tremi deli v tem oziru zveza vzajemnosti: kar dobi en del, se ne sme zanikati pa tudi ne nepotrebno zadrževati drugima deloma. To je tudi bila težnja merodajnih činiteljev ob začetku državnega preurejevanja. Obenem z odredbo, s katero je bila vpostavljena banbvina Hrvatska, je bila izdana odredba, ki daje tudi drugim banovinam zakonito možnost, da se preuredijo v smislu načel, ki je iz njih vznikla banovina Hrvatska. To tudi zahteva načelo enakopravnosti in enakovrednosti. V tem načelu je tudi obsežena potreba enakega posto- panja s slovenskim in srbskim delom države. Če je banovina Hrvatska bila ustanovljena izjemno od ustavnega predpisa z odredbo kraljevega namestništva, zakaj se ne bi na ta način tudi ustanovila slovenska in arbska banovina? Zakaj bi morali Slovenci in Srbi 6akati na bodoči parlament, ki naj sklepa in določa o njihovi usodi? Na tem stališču je JRZ, kateri pripada ogromna večina Slovencev. Na seji glavnega odbora JRZ, ki je bila 24. januarja v Beogradu in ki se je je poleg predsednika Dragiše Cvetkoviča tudi udeležil slovenski narodni voditelj in strankin podpredsednik dr. Anton Korošec. je bil sprejet ta sklep: »Stranka smatra, da je neobhodno potrebno pred kakršnimi koli volitvami izvršiti organizacijo in preurediti vse dele države in državno skupnost po načelih narodnega sporazuma tako, da bodo vsi deli države enakopravni ln zadovoljni.« To stallšče odobravajo vsi Slovenci. Ni ga pravega Slovenca, ki bi si upal v javnosti zagovarjati zavlačevanje vpostavitve banovine Slovenije Tak človek bi zadel na najhujšo obaodbo 3lovenskega ljudstva. Ta obsodba pa bo tudi zadela če ne prej, pa pri bodočih parlamentarnih volitvah tiste politične zaplotnike, ki iz zasede valijo kamenje na težko pot slovenskega naroda do samostojnosti in samoupravnosti Slovensko ljudstvo pa gre v strnjenih vrstah za svojim voditeljem dr. Korošcem, kateremu daje vso pomoč, da se čimprej preuredi vsa država ter da tudi Slovenija dobi tiste pravice, ki ji pripadajo po načelih narodnega sporazuma.