Izhaja mk Četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Pia/za Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11 / 6464 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK NOVI UST Posamezna štev. 70.— lir NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. b's SETTIMANALE ŠT. 788 TRST, ČETRTEK 16. APRILA 1970, GORICA LET. XIX. Mladi in starejši j Ne mine dan, da bi ne slišali pritožb nad današnjo mladino — ali da bi se mi sami ne pritoževali nad njo. Česa vse ni kriva: ne priznava avtoritete, premalo spoštuje starejše, oporeka vsemu, razbiti hoče sedanjo družbo, pije, uživa mamila, drvi na »feštine«, neumno obožuje popevkarje, uganja »seksualno revolucijo«, oblečena hodi v »mini« ali v »maxi« ali v karkoli, samo da ni podobno navadni obleki, nosi dolge lase in brade v kolikor gre za fante, in povaljane hlače ter nenegovane lase, v kolikor gre za dekleta... Ta seznam grehov današnje mladine pa seveda še daleč ni končan. In na žalost niti ni izmišljen, čeprav je pretiran. Ker pa ima vsaka stvar na svetu svoj vzrok, se moramo tudi tu vprašati, kaj je vzrok, da je del mladine tak, kakršen je, namreč da vzbuja pritožbe in zgražanje mnogih starejših. Ali so ti mladi ljudje res le sami krivi, da so takšni in da ne spoštujejo starejših ter bi želeli do temeljev spremeniti sedanji svet? Ali nismo morda tudi mi starejši krivi, da je tako? Ali jih nismo morda sami pripravili do tega, da so takšni in da nosijo v sebi sovraštvo do današnjih družbenih oblik? Kdor se pritožuje nad seksualnostjo in nravnim razvratništvom današnje mladine, naj se kdaj za nekaj minut ustavi pred kakšnim kioskom, kjer prodajajo revije, kriminalke in drugo takšno »lahko« ali »zabavno« literaturo. Naslovne strani neštetih revij v raznih jezikih že od daleč kriče z najbolj banalnimi fotografijami ženske golote, v pozah, ki so ne le nedostojne, ampak tudi neestetske: s široko razkrečenimi nogami, s hlačkami, ki groze, da bodo vsak hip zdrkni le dol, in z golim gornjim životom. Slike, ki vzbujajo gnus in izzivajo najbolj živalske nagone. Te revije so namenjene predvsem mla dini. Med detektivskimi romani je skoraj že nemogoče najti kakšnega, ki ne kaže na ovitku gangsterja z naperjenim revolverjem, ali zločinca, ki davi napol golo žensko. Izha jajo cele serije zvezkov, ki poveličujejo vojno in mešajo seks in okrutnost. Eden teh zvezkov, ki je bil pred nekaj dnevi razstavljen v časopisnih kioskih, je kazal nago žensko z brzostrelko v roki, sredi prodirajočih tankov in pehote ali morda gangsterjev s tanki. Ves ta tisk, s svojo še ostudnejšo vsebi no, je namenjen mladini. Toda mladina sama ne tiska teh knjig in revij, ne piše njihove vsebine, jih ne daje v prodajo in ne dobi v roke denarja, ki ga vrže prodaja_ takih tiskarskih izdelkov. Vse to pišejo, tiskajo, prodajajo in s tem služijo denar starejši In istočasno se pritožujejo, kakšna je današnja mladina, da nima spoštovanja do njih... Tudi uživanja mamil si niso izmislili mla di. Izmislili so si ga starejši in oni so organizirali trgovino z mamili. Te dni je prijela policija v Rimu nekega veleposlanika, ki je (dalje na 2. strani) DRAMATIČEN POVRATEK Tretja ameriška odprava na Luno, ki se je začela v soboto s tolikimi upi s strani A-meriške vesoljske ustanove NASA — saj je imela določen doslej najobsežnejši raziskovalni program na Luninih tleh — in ob precejšnji brezbrižnosti s strani ameriškega javnega mnenja, tako da so časopisi javili izstrelitev kabine »Apollo 13« samo z nekajkolon-skimi naslovi kot kakršnokoli nekoliko važnejšo svetovno novico, se končuje nadvse dramatično. In še ni čisto odvrnjen strah, da se ne bo končala tragično, s smrtjo pogumnih astronavtov Jamesa Lovella, Freda Hai-seja in Johna Swigerta. Vendar pa zagotavlja NASA, da razpolagajo astronavti z dovolj kisika, električne sile in goriva do pristanka, ki je preračunan za petek v večernih urah na Tihem oceanu, čeprav predvidevajo, da bo na tistem delu Tihega oceana tedaj divjala nevihta. Predčasen povratek v zemeljsko atmosfero s pristankom na Atlantskem oceanu bi morda sicer skrajšal mučni položaj astronavtov, povečal pa bi nevarnosl za njihovo življenje pri vdoru v atmosfero in pri pristanku na morju, ker na Atlantskem oceanu ni dovolj preskrbljeno, da bi takoj našli kabino in potegnili astronavte iz morja. Z vseh strani sveta prihajajo v Washing-ton in Houston voščila za srečen povratek astronavtov. Papež je javno molil za njihovo srečno vrnitev in hkrati naglasil veliki pomen vesoljskih raziskav, ki odpirajo jired človeškim duhom nova obzorja. Pozval je vse verne ljudi, naj molijo, da bi se astronavti srečno vrnili na Zemljo. In res, na milijone in milijone ljudi moli danes in bo rholilo jutri, da bi se vse srečno končalo. Najdejo se seveda tudi taki, ki jim nudi tehnična okvara na »Apollu 13« priložnost za nove kritike na račun vsega Vesoljskegd raziskovanja, češ kaj je tega treba, je predrago in nima praktičnega pomena. Toda papež je v svojem nagovoru čisto prav povedal: ti poleti odpirajo pred človeškim duhom nova obzorja in ustvarjajo nove velikanske možnosti za bodočnost, morda niti ne za prihodnja stoletja, ampak za prihodnja tisočletja in desettisočletja. Človeška zgodovina se ne bo končala črez sto let in niti ne črez tisoč ali desettisoč let. Trajala bo morda in celo verjetno še milijone let, če je človeštvo samo rte bo v poblazenclosti pretrgalo s kako atomsko ali biološko katastrofo. In astronavti naših dni, tudi James Lovell, Fred Haise in oJlln Sivigert, so pionirji te daljne bodočnosti. Iz srca jim želimo srečen povratek in nove zmage nad neznanim. USODA SLOVENSKEGA POMORSTVA Sredi preteklega tedna je odplula iz Kopra proti zahodni Afriki ladja »Borovnica«, druga izmed treh ladij, ki jih je kupilo slovensko ladjarsko podjetje Splošna plovba na Holandskem. Prvo ladjo je prevzela Splošna plovba že marca, tretjo pa bo prevzela ob eoncu maja. S temi tremi novimi ladjami hoče Splošna plovba, nadomestiti doslužene »veteranke«, ki so svojčas plule na linijah proti Severni in Južni Ameriki. Pogosto lahko beremo v slovenskem tisku na tej in na oni strani meje, da imamo Slovenci premalo smisla za morje in da zato ne znamo izkoristiti dejstva, da imamo danes kot narod kos obale, ki nam omogoča, da bi pokazali, kaj zmoremo v pomorstvu in v pomorski trgovini. Toda ti očitki niso upravičeni. Slovenci smo si v zelo kratkem času ustanovili eno najmočnejših in najmodernejših, pa tudi najuspešnejših ladjdrs!kih družb v Jugoslaviji, ki je pokazala veliko pobudo in postala velik tekmec največji jugoslovanski ladjarski družbi »Jugolinija«. Samo s svojim večjim gospodarskim in političnim vplivom, ki ga je izkoristila za pritisk, se je »Jugolinija« otresla te konkurence in v obliki združevanja linij prevzemala od Splošne plovbe rentabilne linije v Severno in nato še v Južno Ameriko. Končno je morala Splošna plovba privoliti v kompromis, da se bo zadovoljila s tramper-sko plovbo, medtem ko je ohranila redne in subvencionirane linije »Jugolinija«-Toda Splošna plovba je znala tudi trampersko plovbo dobro izkoristiti in jo napraviti rentabilno. Glavno oviro za razvoj Splošne plovbe pomeni pomanjeanje kreditov za nakup oziroma za naročilo novih ladij pri jugoslovanskih ladjedelnicah. Nove ladje lahko tako naroča le v tujini, kjer dobi boljše krediatne pogoje (daljše roke odplačil), kar pa je seveda zvezano z valutnimi problemi. Še ožje grlo slovenskega pomorstva pa sta koprski pristan in nova železnica v Koper. Nedavna stavka pristaniščnikov je imela močan odmev v slovenski javnosti in tudi v tujini, saj je pisal o njej npr. ves italijanski dnevni, pa tudi drugi evropski tise. Glavna zahteva koprskih pristaniščnikov pa se pri tem ni nanašala na povečanje plač, pač pa ha izboljšanje pogojev za razvoj koprskega pristanišča, ker pristaniščniki dobro razumejo, da so njihove plače odvisne predvsem od tega. Zato so v svojih zahtevah predvsem poudarjali nujnost kreditov za razvoj infrastruktur koprskega pristana (gradnja novih skladišč, pomolov, tehnik in izpopolnitev koprske železnice, ki (Nadalj. na 2. straniJ USODA SLOVENSKEGA POMORSTVA ♦ NEDELJA, 19. aprila, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Glasba za kitaro; 10.15 Poslušali boste; 10.45 V prazničnem tonu; 11.45 Oddaja za najmlajše: E. Martinuzzi: »Čarobni studenec«. Pravljica. Radijski oder, vodi Lombarjeva; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi predstavlja Naša gospa; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.30 J. Kranjc: »Detektiv Megla«. Veseloigra v 3 dejanjih; 16.50 Revija orkestrov; 17.30 Zborovska glasba; 3. del koncerta Zveze cerkvenih pevskih zborov s Tržaškega; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 Bednarik »Pratika«; 19.00 Jazz; 19.15 Sedem dni v svetu; 19.30 Melodije iz filmov in revij; 20.00 Šport; 20.30 Iz slovenske folklore: V starih časih »V furmanski uoštariji«, pripr. Rehar jeva; 21.00 Semenj plošč; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodob na glasba; 22.20 Zabavna glasba. ♦ PONEDELJEK, 20 aprila, ob: 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole (za srednje šole); 12.00 Kitarist Almeida; 12.10 Kalanova »Pomenek s poslušavkami«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Čar glasbenih umetnin; 17.35 Jež: Italijanščina po radiu; 17.55 Vaše čtivo; 18.15 Umetnost, 18.30 Radio za šole (za srednje šole); 18.50 Zbor »Sol le nape« iz Ville Santine; 19.10 »Odvetnik za Vsakogar«; 19.20 Znane melodije; 21.45 Slovenski solisti. Čelist Alojz Mordej, pri klavirju Lipovšek. Beethoven: Sonata v d duru, op. 102/2; 22.10 Zabavna glasba. ♦ TOREK,, 21. aprila, ob: 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas, pripravlja Lovrečič — Novice iz sveta lahke glasbe; 18.15 Umetnost; 18.30 Komorni koncert. Pianist Geza Anda; 19.00 Otroci pojo; 19.10 Andrej Budal o sebi in o svojem literarnem delu; 19.25 Gregerjev orkester; 19.45 Zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane vodi Munih; 20.00 Šport; 20.35 Wagner »Mojstri pevci niirnberški«, opera, 1. in 2. dejanje. ♦ SREDA, 22. aprila, ob: 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol); 12.10 Brali smo. za vas; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Sodobne popevke; 17.35 Jež: Italijanščina po radiu; 17.55 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol); 18.50 Čelist Hoelscher, pri klavirju Lautner; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 »Beri, beri rožmarin zeleni«; 19.35 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert. V odmoru (21.15) Za vašo knjižno polico; 22.25 Zabavna glasba. ♦ ČETRTEK, 23. aprila, ob: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Pod farnim zvonom župne cerkve v Št. Lenartu; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na Radiu Trst - 17.35 Jevnikar »Slovenščina za Slovence«; 17.55 Kako in zakaj; 18.15 Umetnost; 18.30 Koncert Zagrebškega kvarteta; 19.10 »Pisani balončki«; 19.40 Motivi, ki vam ugajajo; 20.00 Šport; 20.35 P. Terencij Afer »Tašča«. Radijski oder, režira Peterlin; 21.55 Tonazzi izvaja skladbe za lutnjo iz 15. in 16. stol; 22.10 Zabavna glasba. ♦ PETEK, 24. aprila, ob: 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol); 12.10 Pravni položaj žene v Italiji: Manlio Bellomo (8) »Pravni položaj žene po sedanjem civilnem zakoniku«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Glasbeni mojstri; 17.35 Jež: italijanščina po radiu; 17.55 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za šole (za drugo stopnjo o-snovnih šol); 18.50 Sodobni slovenski skladatelji. Arnič: Pesem planin. Orkester Slovenske filharmonije vodi Hubad; 19.10 W. Cesarini Sfor-za: Pravo in krivo — o razvoju moralnih in pravnih pojmov — 4. oddaja; 19.25 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.50 Koncert operne glasbe; 21.50 Nekaj jazza; 22.05 Zabavna glasba. ♦ SOBOTA, 25. aprila, ob: 8.30 Revija godal; 9.00 Promenadni koncert; 9.30 Karakteristični ansambli; 10.00 Pesmi odporniškega gibanja; 10.25 Tržaška rižarna v dokumentarnem filmu Aljoše Žerjala, pripr. Mara Debeljuh; 10.40 Kozina: Ilova gora in Padlim, simf. pesnitvi; 11.10 Harmonikar Moncosignori; 11.40 Ritmi in pesmi; 12.10 Kulturni odmevi; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega Nadaljevanje s 1. strani) povezuje Koper s slovenskim železniškim o- mrežjem)- Vsak otrok v Sloveniji že ve, da si je moral graditi Koper svoj pristan takorekoč vsem navkljub — brez kakršnekoli pomoči zveznih u-stanov, republiška vlada pa tudi ni imela kreditov v ta namen. Pomagala je lahko le tako, da je prihranila kaj v ta namen že v tako pičlem republiškem proračunu. Koprska železnica je bila zgrajena z največjimi denarnimi težavami in prav zato so jo gradili vrsto let. Že kmalu pa se je pokazalo, da ne zmore vsega prometa, ki bi moral teči po njej iz pristana v zaledje in obratno, ker je samo enotirna. Ni pa denarja, da bi zgradili še drugi tir. To — pa tudi razne druge pomanjkljive infrastrukture — hromi razvoj koprskega pristana. Ladje morajo pogosto cele dneve čakati pred pristanom na izkrcavanje ali pa jih morajo preusmeriti v Trst ali na Reko. Še lani se je dogajalo obratno. Edino, kar zavira in ovira razvoj slovenskega pomorstva, je torej pomanjkanje kreditov za gradnjo infrastruktur in za razvoj ladjarskega podjetja Splošna plovba. Krediti! — to je velik krik, ki se dviga iz koprskega pristana. Ko bodo na razpolago krediti, bodo Koprčani in z njimi vsa Slovenija lahko pokazali, kaj zmore slovenski narod tudi v pomorstvu in v pomorski trgovini. V takem primeru bo postal Koper nedvomno v kratkem eden največjih jadranskih pristanov. To mu napovedujejo vsi, tudi tuji strokovnjaki, ker ima za to tudi vse naravne pogoje. Že zdaj je drugi največji pristan Jugoslavije (zaostaja le za Reko) in edini jugoslovanski pristan, ki posluje rentabilno. Pogosto postavljajo koprski pristaniški kolektiv za vzgled učinkovitega dela vsem drugim jugoslovanskim pristanom. Toda zdaj se je znašel koprski pristaniški ko-lekitv zaradi pomanjeanja infrastruktur in kreditov zanje v zagati, ki ogroža bodočnost slo- NOČEJO BITI ODVISNI OD BLOKOV V Dar-es-Salaamu se je začel 13. t. m. pripravljalni sestanek neuvrščenih držav. U-vodni govor je imel tanzanijski predsednik Julius Nvrere, ki je razložil idejne razloge za neuvrščenost, katero pojmuje kot neodvisnost od velikih sil in blokov. Sestanka se udeležujejo delegacije ali opazovalci 61 držav. Jugoslovansko delegacijo vodi zunanji minister Mirko Tepavac. Ta je pred odhodom v Afriko obiskal predsednika Tita na Brionih. Kot znano, je bil ravno Tito pobudnik sklicanja konference neuvrščenih držav, ki bo sledila sedanjemu pripravljalnemu sestanku. sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 Operetne melodije; 16.30 I. Pregelj »Otroci sonca«. Dramatiziral Peterlin. Četrti del. Izvajajo dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu; 16.50 Za mlade poslušavce: Od šolskega nastopa do koncerta; 17.45 Slovenski znanstveni delavci z univerze; 18.00 Moj prosti čas; 18.15 Kvintet Boruta Lesjaka; 18.30 Tržaški narodni ansambel; 18.50 Kentonov veliki orkester; 19.10 »Družinski obzornik«; 19.30 Zabavali vas bodo; 20.00 Šport; 20.45 P. Kozak »Afera«; 22.35 Zabavna glasba. Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna »Graphis« Trst venskega pomorstva, ki je tako lepo obetalo in na katero smo bili zlasti mi primorski Slovenci — in tudi mi v zamejstvu — še posebno ponosni. — o — GRŠKA VLADA JE NEPRIČAKOVANO IZPUSTILA THEODORAKISA Grška vojaška vlada jc nepričakovano izpustila znanega skladatelja in političnega levičarja Mikisa Theodorakisa, ki je, kot znano, bolan na pljučih. Bolan je bil že pred aretacijo, a po njej se mu je stanje še poslabšalo. Zadnji čas so ga zdravili v neki atenski bolnišnici. Svetovna kulturna javnost je večkrat zahtevala, naj grška vlada izpusti bolnega umetnika. Bogdan Pogačnik, dopisnik slovenskega tiska in radiotelevizije v Parizu, je sporočil dnevniku »Delo«, da je Thcoclorakis 13. t. m. že prispel na pariško letališče Orly, nakar nadaljuje: »S posebnim letalom ga je pripeljal s seboj Servan-Schreiber, nekdanji direktor revije »Express« in sedanji glavni tajnik francoske radikalne stranke (avtor slovite knjige »Izziv Amerike«, op. N. I.), ki je s tem opravil ne samo uspelo človekoljubno dejanje, ampak tudi uspešno politično reklamo zase. Servan-Schreiber je šel v Grčijo na prošnjo združenja francoskih študentov, da bi posredoval V procesu zoper univerzitetnega profesorja Karaiorgasa, ki so mu zahtevano smrtno kazen znižali v dosmrtno ječo. Popolnoma je uspel tudi v svojem posredovanju za rešitev bolnega Theodorakisa.« JKtadi iri starejši (Nadatj. s I. str.) trgoval z mamili. Prevažal jih je v svojem diplomatskem kovčku in se čutil varnega s svojo diplomatsko imuniteto. Toda takih dozdevno častivrednih gospodov, diplomatov ali ne, ki prevažajo v svojih kovčkih in aktovkah smrt in ostudne grehe, je nič koliko in večina izmed njih nikoli ne pade v roke policiji, ker so vse preveč častivrednega videza in na preveč uglednih položajih. Današnji svet ima takšno mladino, kakršno si zasluži, ali bolje, kakršno si je vzgojil. Pod hinavskim načelom svobode tiska kvari mladino s tiskanim strupom in gnilobo, nakar se pritožuje nad njo. Isti ljudje, ki potuhnjeno molče, kadar so teptane pravice ljudi, ki morajo prenašati nasilja diktatur ali celo potegnejo z nasilniki, če z.najo odeti nasilje v nekaj lepih fraz, pa takoj glasno zakriče, če hoče javno pravništvo zapleniti kakšno izrazito pornografsko ali moralno pokvarjeno revijo, ter začno čvekati o nasilju in zatiranju. In tisti, ki očitajo moralnim naukom Cerkve nazadnjaštvo, vsiljujejo mladini kupe tiska o najhujših seksualnih in moralnih perverznostih, v imenu svobode... Nekdo mi je dejal: »Ko gledam te fante z dolgitni lasmi in bradami, upornih izrazov, in ta dekleta v minikrilih ali grdih ma-xi plaščih, me prevzame taka ljubezen do njih in tako občutje krivde nad njimi, da mi silijo solze v oči. Oni ne vedo, da so naše žrtve: žrtve generacije, ki je zamenjala Boga z zlatim teletom in ki hrani mladino s pornografijo namesto z ljubeznijo in vzgledom. Mi smo jim vzbudili strah pred svetom, v katerem morajo živeti. In ta svet smo mi naredili tak, kakršen je.« jlactuništlanfa’ Igor Tuta: OB ENCIKLOPEDIJI ii. Svoje zadnje delo o deželi Furlaniji - Julijski krajini je prof. Valussi objavil leta 1967 pri založbi Le Monnier in to je krajši tekst, namenjen srednjim šolam. V poglavju o prebivavcih pravi, da so v naši deželi predvsem »Furlani in Veneti in skromna manjšina Slovencev in Nemcev«, medtem pa se nekaj širše razpiše o istrskih 'beguncih', ki se jih je 65.000 po vojni naselilo v deželi«. S temi begunci tudi odpravi vse, kar je v zvezi z drugo svetovno vojno in z vsemi razgibanimi tržaškimi politično-diplomatski-mi dogodki, da o tukajšnjem osvobodilnem gibanju niti ne načenjam govora. V omenjeni knjigi avtor bežno omenja Slovence samo trikrat, v zvezi s tržaškim zaledjem in ko govori o Doberdobu. V Beneški Sloveniji (seveda Valli del Natisone) »je nekaj slovanskih zaselkov Savogna, Grimac-co, Drenchia in Stregna«. Prelistal pa sem tudi obširnejšo, čez 500 strani obsegajočo Valussijevo monografijo o naši deželi, ki jo je izdala PTET leta 1961, in sicer je to peta knjiga zbirke «Le regioni d’Italia«. Tudi tu nas avtor skoraj nikjer ne omenja, vendar pa na vsej 170. strani govori o Slovencih ob vzhodni meji. Najprej nas predstavi na splošno, potem pa spregovori o nas po posameznih pokrajinah. Na tem mestu naj omenim le odstavek, kjer pravi, da je na Tržaškem Slovencev 10 odst. vsega pre-bivavstva. »Posvečajo se skoraj izključno kmečkemu delu, vendar so imeli v tem povojnem času pomembno kulturno prebujenje, pogojeno od svobode, ki jo uživajo v duhu Ustave italijanske republike«... »Vendar njih število... se počasi manjša pod kulturnim vplivom italijanskih mest.« Ne zdi se mi primerno, spuščati se v razpravljanje o besedah, ki so bile zapisane pred desetimi leti, vendar je prav, da se ob njih zamislimo, ker ne bi bilo prav, da bi Slovenci v Italiji tudi v novi enciklopediji dobili enak obraz, obraz primitivca, ki se je sicer pred 25 leti nekaj kulturno osvestil, zdaj pa se že, sredi svoje blage preproščine povsem neopazno izgublja v tujem razvejanem in bogatem kulturnem življenju. Če naj vzamemo samo kulturno doživljanje Slovencev in Italijanov v Trstu, ni niti potrebno, da to dogajanje osvetlimo s procen-tualnimi reflektorji, ker je primerjava že sama na sebi dovolj zgovorna. Vsak podoben govor o kulturnem podleganju meji nekam v groteskno sfero. Korak naprej po poti ; takega poročanja, pa bomo spet brali (kot 1 je zapisal neznan avtor v Ilustrirano enciklopedijo vseh italijanskih občin — 3. knjiga), i da so se »med drugo svetovno vojsko in j zlasti po njenem koncu med Italijani in Slo-< vani pojavljala nasprotja zaradi slovenskega iredentizma«. Tako. In še korak naprej, pa bomo bravca točno informirali, da v »Trstu izhajata dva dnevnika: II Piccolo in Primorski dnevnik in dva tednika: Vita nuova in Gospodarstvo«. V vseh teh publikacijah pa sem zaman iskal besedo o Rebuli, o Pahorju, o Tavčarju, o Slovenskem gledališču, o Kulturnem domu, o naših revijah, čeprav avtorji s sosed- njimi Furlani le niso bili tako mačehovsko razpoloženi in so jim celo objavili tekste v njihovem jeziku. Tudi slovenske besede sem tam zaman iskal. Eno samo pohlevno vijolico sem nekje iztaknil, tam, kjer neznani avtor pravi, da se imenujejo prebivavci Doline Brežani in je tudi lepo postavil kljukico na ž. Ta kljukica še posebno vidno izstopa med raznimi aurisiniani, sgonichesi, doberdovesi in colliani. In ti kulturno naobraženi »colliani« imajo kar dve prosvetni društvi, od katerih je prvo »Circolo di cultura cattolico slove-no« (SKDP), drugo pa ne bolje opredeljen »BRISK I GROG«." Zadnjič sem že poudaril, da je za nas zelo pomembno, da bodo v novi deželni enciklopedični monografiji informacije in tudi zaokrožena slika Slovencev v zamejstvu čimbolj verodostojne. Pomisliti moramo, kaj lahko sami napravimo v to smer, zdaj, ko delo šele nastaja. Mahdijevsko gibanje v Sudanu Pretekle dni sta bila eter in tisk polna novic o uporu mahdistov v Sudanu, in kot navadno, tudi tokrat javnost ni mogla zvedeti, za kaj pravzaprav gre. To je očitno posledica dejstva, da poročajo o teh stvareh zahodni časnikarji, ki nimajo pojma o tistem, kar je resnično gibalo dogodkov, in zato kvasijo neumnosti o tajinstvenosti orientalske duše in podobno. Ker so preleni ali sploh nesposobni, da bi se poglobili v razmere v deželah, iz katerih poročajo, se zadovoljujejo s tem, da pošiljajo tiskovnim agencijam in svojim listom samo poročila o zunanjih dogodkih, ne da bi razumeli njihov resnični pomen in njihovo povezanost. Tako smo slišali tudi o uporu v Sudanu le to, da so se uprli pristaši el Mahdija in da so vladne čete kmalu strle odpor 30-000 upornikov, ki so se baje utrdili na nekem otoku v Belem Nilu. O vzrokih upora pa nič. V resnici je šlo za upor mohamedanske verske bratovščine Mahdija, ki jo je vodil Imam el-Hadi el-Mahdi, potomec onega Mahdija, ki je I. 1881 vodil upor Sudancev proti Angležem in Egipčanom, tedanjim gospodarjem Sudana. Mahdi je bil premagan in je padel v boju, njegov sin Abdel Rahman el-Mahdi pa se je z vso Mahdijevo družino in sorodstvom umaknil na 30 km dolg in 3 km š i rok otok Gezira Abba v Belem Nilu, 200 km južno od Kartuma. In v tistem prostovoljnem pre- BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P/A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA D. D. GLAVNICA LIR BOO.000.000 - VPLAČANIH LIR 300.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TEL. ŠT. 38-101 38-045 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED gnanstvu na daljnem, a rodovitnem otoku v Belem Nilu je prišlo do preobrazbe mahdijev-ske sekte ki je postala iz fanatične nasprot-ce vsega zahodnega naklonjena Zahodu. Dosedanji vodja sekte Imam el-Hadi el-Mahdi je bil poleg tega, da je bil duhovni vodja sekte, tudi veleposlanik, Imel je velike nasade sadja in bombaža na otoku. Otok sam pa je bil romarski kraj za mahdiste. Ti so stremeli po preroditvi mohamedanske vere in so pridigali med drugim čimvečjo poduhovljenost in preproščino, tudi v bogoslužju. Zato niso imeli zidanih mošej, ampak so se zbirali k molitvi v zasilnih mošejah, kjer so debla podpirala streho iz vej in trave. To je simboliziralo strogo vernost mahdistov in njihovo moralno trdnost ter željo po preproščini. Mahdisti so nasprotniki sedanje Nasserju in vsearabskemu gibanju za združitev naklonjene politike sudanske diktatorske vlade. Niso hoteli, da bi se Sudan tesno vezal na Egipt, kar je bilo končno tudi v tradiciji mahdistič-nega gibanja. Ni izključeno, da so pri tem igrala vlogo tudi kakšna etnična nasprotstva, kajti mcihdisti sudanskega juga so bolj črnci kot Arabci. Iz tega razloga je prišlo do zaostritve nasprotstva in do »upora«, v resnici pa se je vojaški režim v Kartumu najbrž hotel znebiti močnega nasprotnika in je zato udaril po irom. Za to je izkoristil poskus atentata na predsednika revolucionarnega odbora generala el-Numeirija in spopade z demonstranti v Kartumu in Omdurmanu. Prvič so se sudanske vladne čete tokrat upale prodreti do otoka Gezi Abba. Mahdistični voditelj Imam el-Hadi el Mahdi je bil baje ubit, ko je skušal pobegniti v Abesinijo, prav tako verjetno pa je tudi, da so ga kratkomalo umorili, ko jim je padel na otoku v roke. Poraz mahdistične sekte pomeni še eno zmago nasserjanstva v severni Afriki, hkrati pa se je pokazalo da ima Nasserjeva politika tam vse več odločnih nasprotnikov- To se je pokazalo zadnji čas tudi v Libanonu in v Jordaniji, kjer se vleče boj med nasserjanskimi gverilci in kraljem Husseinom iz runde v rundo, a enkrat bo moralo priti do odločitve. BRAVCEM Zaradi preobilice gradiva je moralo tokrat odpasti nadaljevanje članka »Nakupovalni turizem — mejni turizem«. TVsri/i Is tuj fi _______ Srečanje so|slce mladine Slovensko prosvetno društvo »Igo Gruden« priredi v soboto, 18. t. m., v dvorani Alberta Sirka v Sv. Križu srečanje med mladino osnovne in enotne srednje šole »Igo Gruden« iz Nabrežine in osemletke z Viča pri Ljubljani. Do podobnih srečanj je prišlo tudi v preteklih letih in so vsa lepo uspela. Letos pa so organizatorji hoteli dati temu dogodku, ki se uvršča v izmenjavo obiskov med zamejstvom in matično domovino in s tem ustvarja večjo povezanost med pripadniki istega naroda, še posebno težo. Gostje iz Ljubljane bodo v dopoldanskih urah obiskali učence in dijake v Nabrežini ter si ogledali šolske prostore, kjer se ti učijo. V Trstu pa si bodo ogledali Kulturni dom. PREJELI SMO »Ml SMO TU!« V Trstu smo se zbrali skupina mladih zamejskih Slovencev, da se pogovorimo o perečih vprašanjih naše politične situacije. Sad teh pogovorov je bila ustanovitev Mladinske skupine slovenskih volivcev, ki noče biti neka nova zveza ali stranka, ampak le samostojna mladinska skupina, ki ima za osnovo slovensko zavest in zato združuje slovensko mladino različnih ideologij. Podpira in voli slovensko politično krovno organizacijo, katere smoter je uveljavljanje slovenskih pravic v zamejstvu. Ker hočemo kritično spremljati vse politično dogajanje in ker hočemo posredovati našim političnim predstavnikom mnenja in zahteve mlade generacije, sodimo, da mora biti naša notranja diskusija odprta vsem ideološkim zornim kotom, da pa istočasno ne sme biti vezana na toge, že obstoječe, politične sheme. V zamejstvu, kljub večletnemu političnemu sodelovanju še vedno nastopamo premalo enotni. Prav je sicer, da razne skupine bogatijo svoje vrste in ideološko izgrajujejo svoje člane, vendar pa to ne bi smelo biti ovira, da bi mimo posameznih ideologij Slovenska skupnost postala eno! no slovensko politično predstavništvo v zamejstvu, se pravi na Tržaškem, na Goriškem, v Beneški Sloveniji, v Reziji in v Kanalski dolini. Prizadevali si bomo torej ustvariti v Slovenski skupnosti možnost, da bodo pristopili k sodelovanju prav vsi Slovenci, ki slovensko čutijo, tudi tisti, ki danes zaradi ideologije volijo italijanske stranke. Ustvarjajmo vsaj pri nas tisto enotnost, ki je nujno potrebna v našem političnem, kulturnem in gospodarskem razvoju za večje uspehe pri uveljavljanju naših pravic. V Mladinski skupini bomo zato morali imeti stalno izmenjavo misli na najširši podlagi. Zato vabimo k našim pogovorom vse tiste mlade, ki jim je pri srcu usoda zamejskih Slovencev in ki se z našimi načrti strinjajo, in tudi tiste, ki se sicer ne strinjajo, pa bi s svojimi kritičnimi pripombami lahko pripomogli k izoblikovanju naših predlogov. Trst, 14. aprila 1970. Odbor Mladinske skupine Slovenskih volivcev Popoldne ob 16. uri je y Sv. Križu napovedana skupna prireditev. Ljubljanska in na-brežinska mladina bo nastopala s svojima pevskima zboroma, z baletom, z literarnimi in glasbenimi odlomki, z recitacijami. Za zadnjo točko programa pa se bo na odru zvrstilo kakih 120 pevcev za skupni nastop pevskih zborov osnovne šole Vič in »Kraškega slavčka« iz Devina-Nabrežine ob spremljavi harmonikarskega orkestra glasbene šole Vič. Uro pred začetkom pa bo v isti dvorani srečanje in razgovor med kulturnimi osebnostmi iz Ljubljane in iz zamejstva. Predstavnica ljubljanske osnovne šole in predsednica nabrežinskega prosvetnega društva bosta podali nekaj misli in želja, ki se postavi ja j p o,h takem, srečanj,u,. S,lvcii 1 bo prost razgovor. Vsi prijatelji mladine, zlasti pa mladina sama, za katero je to srečanje pripravljeno, so k prireditvi toplo vabljeni. — o — SREČANJE PESNIKOV, GLASBENIKOV IN DUHOVNIKOV V nedeljo, 25. aprila, bo v Slomškovi dvorani v Bazovici srečanje pesnikov, glasbenikov in duhovnikov. S tem srečanjem želi Zveza cerkvenih pevskih zborov najti nov besedni in glasbeni izraz cerkveni vokalni glasbi v skladu z novimi zahtevami časa in težnjami sedanjega človeka. Zjutraj bodo referati in koreferati o glasbi v luči zadnjega koncila in novih liturgičnih besedilih, popoldan pa razgovori o referatih. OBČNI ZBOR POSOJILNICE V nedeljo, 12. t. m., je bil v Nabrežini redni letni občni zbor Kmečke in obrtniške posojilnice. Predsednik Josip Terčon je obširno poročal o delovanju denarnega zavoda Y zadnjem poslovnem letu, pri čemer je po-udarij, da se je tudi v tej dobi okrepilo zaupanje do domače hranilnice, kar je razvidno iz vlog, ki so se lani občutno povečale. Do konca leta 1969 so vloge znašale skupno skoraj 168 milijonov lir, kar pomeni 43 odstotkov več v primerjavi z letom 1968. V zadnji poslovni dobi pa se je nekoliko zmanjšalo število posojil, kar pa ni bilo odvisno od poslovanja hranilnice ali delovanja upravnega odbora, saj je ta sprejel vse prošnje, ki so mu bile predložene, razen ene. To dejstvo kaže, da so bile lani investicije nekoliko nižje. V tej zvezi je pa predsednik izra-zil prepričanje, da bo v tej poslovni dobi položaj spreipenil na bolje. Lani je bilo odobrenih 41 posojil za skupni znesek skoraj 40 milijonov lir. Bilanca posojilnice je konec leta izkazovala 175.846.000 lir v aktivi in 175.563.000 lir v pasivi, tako da je znašal čisli dobiček 283.000 lir. Po krajši razpravi je bilo predsednikovo poročilo soglasno odobreno. Občni zbor je nato ponovno izvolil v upravni odbor Lina Visintina in Alojza Legiša, ki jima je potekla mandatna doba in sprejel nekaj ukrepov u-pravnega značaja. Nekateri člani so ponovno predlagali, naj upravni odbor prouči možnost, da bi denarni zavod uradoval vsak dan. Predsednik je v tej zvezi pojasnil, da odbpr predlog že dalj časa proučuje in da bo verjetno sprejel ustrezni ukrep v letošnji jeseni. REBULOVO PREDAVANJE V KNJIŽICI Predavanje o pojmovanju krščanstva, ki ga je imel pred časom pisatelj Alojz Rebula v Ljubljani, so izdali zdaj ljubljanski frančiškani v knjižici. Predavanje je vzbudilo veliko zanimanje v javnosti, enako pa zdaj tudi knjižica. f&odMfivo za obmejno trgovino V Jugoslaviji so se cene mesa zadnji čas izredno povečale, tako da so v bistvu izenačene s cenami v Italiji. Za,to je nakupovanje mesa izgubilo ves mik za prebivavstvo obmejnih področij, na Tržaškem, Goriškem in drugod. Doslej so odhajale množice ljudi ob sobotah, pa tudi druge dneve v Sežano, Movo Gorico, Koper in drugam v obmejne kraje na oni strani, da so si nakupile po nekaj kil mesa, in to je prišlo prav obema stranema. Mesnice v obmejnih predelih Slovenije so imele velik promet in država je zaslužila precej deviz (tak način trgoyine predstavlja, kot znano, najboljši tip izvoza),, pre-bivavci obmejnih krajev v Italiji pa so ceneje prišli dp mps,a. Zdaj je to prenehpJp. Kpi, poročajo, so, se d.ogajaji v zadnjih d^eb v Sp-žani in drugje zanimivi prizori. Mnogi kupci iz Italije še niso vedeli za povišane cene in so kol, navadno ijaroCUi po, nekaj kilpgra: mov mesa. Za ceno so zvedeli šele pri blagajni. Ker pa se jim je zdela previsoka alji ker niso imeli s seboj dovolj denarja, so enostavno puščali zavitke z mesom pri blagajni na tleh in tako so nastali celi kupi zavitkov. Zvišanju cen mesa v Jugoslaviji je- vzrok predvsem pomanjkanje mesa, ker kmetje rede premalo živine. To pa ima spet svoje vzro- ke. Eden izmed njih je v zanemarjenih kmetijah, kjer j