ULASiLO S. K. DE1.AVSTVA — DRUŽB*. S^. DRUZlNfcl V JOLIETU — iN 5. P. DR. SV. MOhOHJ/i V 3TEV. (No.) 155. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 2. OrCTOBRA — THURSDAY, OCTOBER, 2, 1924. LETNIK XXXIII. Prezident bankirjev o davčnem problemu. PRED ZVEZO AMERIŠKIH BANKIRJEV JE IZPOVEDAL SVOJE MNENJE. — B!ČA NACIONALIZACIJO INDUSTRIJE IN ŽELEZNICE. — ZA POMOČ FARMARJEM. Chicago. — Eno izmed največjih pa tudi najtežjih problemov, ki jih bo prisiljen rešiti prihodnji kongres, oziro-j ma prihodnja vlada Zdr. držav, je ravno davčni problem. Davki so zadnje čase silno narastli. Kak o i je med voino nastalo radi narastka uradni-štva veliko izdatkov, tako je sorazmerno temu zrastla mera davkov. Kajti izdatki zah-j tevaio dohodke in te pa spravi skupaj ameriški davkoplačevalec. Bavil se je s tem vprašanjem zelo veliko pokojni Harding, a pomagati ni mo-#el. Razmere ?o zahtevale potrebno uradništvo, to pa je zahtevalo velikanske stroške, ki jih mora vlada kriti. Coo-; lidg-e veliko premišljuje o tem. toda doslej še ni nič no-may:al k rešitvi tega problema. Tako tudi drugi. Zato so se te dni zbrali tudi ameriški bankirji in so vzeli to važno vprašanje v pretres. Walter W. Head, preži-1 dent društva ameriških ban-; kirjev, ie imel ob priliki 15-letne konvencije delegatov organizacije govor v Auditorium gledališču v Chicagi, III.} Med drugim je dejal, da se-, danii davki so težak jarem za' davkoplačevalce. Zvezni dav-: ki v letu 1920. so nanesli nad. pet bili ionov in petsto mili ionov dolarjev. To leto pa, da-si se neumorno dela na znižanje davkov, še vedno je za narod obtežilna velika številka, namreč nad tri bilijone dolarjev. Državni in lokalni davki so se povišali, tako da je to davčno breme postalo problem, ki zna postati — nevaren. Dalje pravi, da nas tlačijo s številnimi novimi postavam^ in vladnimi odredbami, katerih je okrog dva milijona. Tako se nas na i de v neprestanem boju proti načrtom in programom, kateri nam u-ničujejo posamezne ambicije in prilike. i Dalje se je dotaknil vprašanja, po kateremu bi vlada Zdr. držav nrevzela vodstvo železnic. Dejal je, da strem-lienip nn r»;irHnn»li7.irarnii Iz Jugoslavije. KRVAVA OSVETA PREVARANEGA. MOŽA V PRED-MESTJU BEOGRADA. —- ODMIKANJE RADIKALOV OD PAŠIČA. — ALBANSKI POSLANIK PRI DAVIDOVIČU. — DRU IE ZANIMIVE VESTI politični glasovi. lov/a, močio za La Folletteja. La Folletteva bojna črta v; državi Iowa, je za neodvisno stranko zelo povoljna. Republikanci se pač tolažijo po svoje, da bo kot zmagovalec or=šel iz države — le Coolid- frr\ Tretjo stranko tukaj podpirajo radikalni farmarji, ki so nripomogli tudi Brookhartu do rennta. Dalie podnirajo tretjo stranko železniški delavci. kakor tudi delavci po mestnih tovarnah, ki so po večini demokrati, je pa tudi precej socijalistov, nemškega po-, kol i en j a. j Severna polovica države je izključno ozemlje, kier prevladuje moč La Folletteia, med tem, ko trdijo republikanci, da je južna polovica zvesta Coolidgeu. j Iz vidika republikanske stranke bo Iowa dala prvo mesto Coolidgeu, drugo La Folletteju in tretjo pa Davi-su. Iz vidika neutralnega opazovalca bo pa najbrže izšel .kot zmagovalec iz države Iowa, — La Follette. -o- "GRAFT" Z MAŠNIM VINOM PRED SODIŠČEM. Odkrit ie "graf lovskega sistema", ki ima svoje veje raztegnjene do vladnih uradnikov. ■ Nad 30 vladnih agentov in raz peče val cev masnega vina se bo zagovarjalo pred višjim j zveznim sodiščem, vsled go-S Ijufije. ko so se izdajala do-jvoljenja za prodajo vina s po-! služevanjem se "tricka," da ie mašno vino. Višjim oblastim se je pa čudno zdelo, kako se mora v Cbicaero toliko vina porabiti za cerkvene namene, so stvar i preiskali in prišli na sled velikemu "graftu," ki je teden-i sko do $35.000 se prijelo vladnih agentov. Dve priči, ki sta bili v zve-j zi s prohibicijskim uradom, j industrije in železnice, bi po-, menilo za~sedanji čas, ko je treba izvežbanega vodstva posebno za železnice, da fi-t nancijelno ne zabrede, — ze-j lo neumestno in nevarno. Dalje je dejal, da farmar-j jem pomaga le ekonomična postava, ki stoji na principih; ekonomije, nikdar pa ne politična začasna pomoč. Vj Zdr. državah, je 6,500,000. farm, ki vsi skupaj porabijo| 12 do 14 bilijonov dolarjev za orodje obleko in dru-j &o, po temu se vidi kako me-j roda j ni faktor so farme, kar se mora vpoštevati in jim polagati v njih boju. -o- Pohod suhaških agentov v Streator, 111. Streator, 111. — 32 prohi-^icijskih agentov je vprizori-J® napad na 11 salunov na ■ Main cesti v Streator, 111. Zaplenili so 408 galonov "mun-sajna" 51 galonov špirita, 318 Nabojev piva varjenega doma JP 14 sodov vina. Lastniki teh |salun0v so bili seveda areti- sta neznano kam izginili. Ta graftovski sistem razteza svoje veje tja gori do vladnih! uradnikov. Začel se je ravno' dobro razvijati, ko so jim sto-! nil i na prste. Preteklo bo pa še precej časa, predno bo ce-j la mahinacija razkrinkana Do sedaj se ve toliko, da so gotove osebe dobivale potom prošenj dovoljenje zo prodajo vina za rabo v cerkvi pri; maševanju. Zvezno sodišče se sedaj tru-; di priti na sled poglavarju te-1 ga "graftovskega podjetja"! in je že poklicalo kot prič? Mai. Percy B. Owena, nrohi bicijskega ravnatelja, ki mo ra podati vse podrobnosti delovanja urada, kateremu j( on ravnateli. Oblast je že pu stila zanreti 18 salunov v Chicago, katerih lastniki so za nleteni v ta "graftarski sis tem." Prohibicijska agenta Ber nard Rumps in Albert Bennet imata na vesti 200 slučajev ki sta izdala dovoljenje m nodlagi ponarejenih župnijskih listov. x v i PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Mf y^JIIUIt'^ __-I-Si.o y\ VKKO IN NAROD - ZA pKAViCO ^ mNiCO — OD BOJA DO ZMAGE! ^ razne vesti. — Državna jetnišnicaj v Jolietu. — Glede na to, da je židovski praznik in ker sta morilca Robert Franksa, Le-j opold in Loeb židovskega po-J kolenja, jima je bilo preteče-ni pondeljek prvič od kar se nahajata v zaporu dovoljeno, j da sta malo skupaj pokram-ljala. j — St. Louis, Mo. — Od tukaj poročajo, da so banditi i napadli poštnega mojstra B.' B. Hougtona iz Chrystal City, ko je nesel iz želeniške postaje do poštnega poslopja $G0.000 in mu pobrali ves denar. Banditi so bili maskirani odpeljali so se z avto, kat^-regp. so potem pustili ob cesti 5 milj proč. — Washington. — Truplo umorjenega podkonzula Robert Imbrie, je bilo v nedeljo zjutraj pripeljano na par- I niku Trenton iz Bushiro, Perzija. Truplo je bilo pokopano v Arlingtonu, pogreba se je med drugimi udeležil tudi Mr. in Mrs. Coolidge. Perzij-l ska vlada je uradno izjavila, j da bo dobila Mrs. Katherine ! Imbrie, vdova $60.000 otl- ► škodnine. j — Berlin. — V torek po- - poldan je bila v Berlinu po-sebna izdaja časopisov, ki so raznašalci istih na ves glas vpili po berlinskih ulicah: I " Amerika mobilizira. 3 0 mi-■ lijonov mož pripravljenih za J vojno z Japonsko." V časopisu je bilo navedeno, da je . vojna že napovedana. — Sodijo, da jp to v zvezi z rdečo propagando. — Britiški tovorni parnik 1 Santa Theresa, ki se je na-l hajal na potu iz pristanišča v Kubi, je kakor je bilo poroča--jno potom brezžičnega brzoia-j ■ 'va se med notio rtotopil. Po-j - drobnosti o nesreči še niso i znane. 1 — London. — Tukaj so ob-1 hajali 60-letnico od kar je bi- - lo vstanovljeno društvo med-i narodnega delavstva. Slavno-■jsti se je udeležilo vso delav- - J stvo. -i — Minneapolis, Minn. — > Tukaj so udrli roparji v noči v trgovino Kinga, ki so s si- ■ j lo odprli blagajno in odnesli , $12.000. l j — Iz Vera Cruz poročajo, - da so s^ kobilice spustile v t! tako velikem številu na želez->j niško progo, da je skozi to •! nastala kolizija. O človeških i! žrtvah poročilo ne pove. -j — Washington. —- Začet-j kom tega tedna je tako moč-■j no deževalo v Washingtonu t in okolici, da je deževje na- - pravilo škode, katera je ce-i njena na več stotisoč dolar- J je v. — Chicago. 111. — V torek I zjutraj je pričelo v kleti pos-| lopja Columbian Pencil kom- paniie na 415 North Central j Ave. goreti, kar je povzročilo $10.000 škode. Ogenj jej j nastal vsled preveč zakurje-, !j ne peči v kleti. —. Philadelphia. Pa. — Tu-■j di tukaj je deževie napravi-■| lo veliko škodo. Poročajo, da ie skoro dva dni neprestano deževalo. — Washington. — Albert j Ottinger iz New Yorka je po-1 f dal svojo rezignacijo kot pomožni generalni pravdnik. ; Prezident Coolidge je vzel to v naznanje. iz kitajskega bojnega polja. Čete Chans Talina m se u- prle i_i plenijo po ir.estu. Peking, Kitajsko. — Poročajo, da so se čete Chav.g T20-lina uprle, katere sedaj plenijo po trgov"Tir h, bankah in privatnih hišah. Uprli so se baje radi tega ker ne soglašajo s sinom vojnega lorda. U-morili so tudi dva njihova častnika. Wu Pei-fu, se zelo zavzema za varstvo tujezemcev in njih lastnine, izjavil je, da so inozemci njih gosti in da se mora vse storiti za njih u-dobnost in var t ro. Poleg tega pa tudi priporoča tujcem, da se zadrže popolnoma neutral no. umorT'wiety; • Vzrok — pijača — ljubosumnost. Mod takozvanimi boljšimi krogi v Hindsdale, III. se je odigrala tragedija, kateri pripisujejo vzrok — pijača in — ljubosumnost. George Mun-ding, lastnik jezdne akademije je ustrelil svojo ljubico, Mrs. Julia Abb Douglass. Policija je bila takoj obveščena in je morilca aretirala ko se je peljal s svojim avtomobilom proti Chicago, 111. — Poznati je bilo, da je bil pijan. Vprašal je najprvo detektive, ako je ona mrtva. Ko mu odgovore, da je, mu je obraz se spremenil in obžalovajoče rekel, da bi dal vse, samo dp bi ne bila resnica, takoj pa pristavil, da je tegnu vzrok neki drugi — in da obžaluje, da ni še njega ustrelil. Morilec se nahaja v ječi v Wh^a-ton, 111. dan obravnave je določen na 8. oktobra. -o- Nemška notranja politika. Berlin. — Sedanjemu nemškemu kabinetu preti propast, iz katerega bi r;e dvignil novi, ki bi dal monnrhistom tri mesta. Na kongresu nacionalistične stranke je bilo objavljeno, da jim je ponudila sedanja vlada tri mesta in sicer: Justico. železnice in o-kupirano ozemlje. To ponudbo so dobili monarhisti vsled tega, ker so odstopili od nasprotovanja proti sprejemu Dawesovega načrta, niso pa s to ponudbo zadovolini. ampak hočejo imeti večja mesta, kakor naprinler mesto kance-larja ali pa mesto zunanjega ministra. Poleg te ponudbe se jim je tudi obljubilo, da se bo ooslala nota antanti, v kateri bi se Nemčija oprala krivde, kot začetnica svetovne vojne., -o- Rekel ji je na i gre v neklo,1 nakar ga je usmrtila. Miami, Fla. — Joseph C.' Freckleton in soproga sta bi-j la v torek večer na potu pro-i ti nekemu odvetniškemu uradu. Mr. Freckelton. bi se bil: rad ločil od soproge, z namenom. da poroči drugo. Ko sta bila že v dolenjem delu mesta, kjer je bilo najboli obljude-t no, se mu ona v obraz zasme-j ji, nakar jo on nahruli z običajnim "go to hell," nato ga ona ustreli. Predno je prišla policija, jo je že množica, ki se je takoj nabrala, razorožila. Ko jo policai odvede v zapor, ni nič obžalovala stor-j jenega čina. ' Kr/ava osveta prevaranega rr.oža. V Čukariji, idiličnem pred-' mestni Beograda, se je odigrala v noči ^J četrt^ci. t. .»., 11. na 12. sept. na petek kr- j vava drama, ki je v inače tem mirnem okraju povzročil veliko razburjenje. Delavec Zdravko Nešovič je z nožem zabodel delavca Zivojina Ko-j ciča in sicer v lastnem stanovanju v Majdanski ulici in v navzočnosti svoje žene Darinke. Dogodek se je odigral ta-j j kole: Tvcc:3, ki se kljub svojim 95 letom »e čuti mladega, je velik prijatelj nežnega spola, j . Stanoval je pri Nedoviču in je imel dolgo časa ljubavno razmerje z Darinkino sestro, kas- ; neje pa s te hčerko. No, končno je začel zahajati v stanovanje Darinke in postal je njen ljubimec. NedoviČ je drugi mož Da-i rinke, ki je v ostalem že bolj priletna, vendar dostopna ljubezenskim avanturam. Ko se je pri Nedovičih našel Ko-cič. so nastali v hiši prepiri. Nedovič je slutil, da ga žena vara. Ni mogel tega prenašati, prenesel je svojo posteljo v klet in čakal priložnosti, da se maščuje nad nezvesto ženo. • Približno pred tremi dne-j vi pa je Nedovič opustil svnio: taktiko Prinesel je .posteljo? zopet iz kleti, jo postavil v Kocičevo sobo in tam spal. V četrtek 11. sept. ponoči je prišel domov in je leerel spat.} Malo za tem je prišel Kocičj in je skupaj z Darinko večer- | jal. Nedovič se je delal, kakor J da sni. Cim sta Kocič in Da- 1 rinka opazila, da spi, sta se pričela objemati in poljubo-vati. Nedovič je nenadoma skoči! s postelje in prijel ženo za roko. nakar je, kakor 1 trdi Nedovič, Kocič navalil-• nanj. In dočim sta se oba na-' to pričela ruvati, je odš1.0. Darinka v kuhinjo, in se je vr-! nita s sekiro v roki, katero je j stisnila Kociču v roke. V si-1 lobranu ga je nato Nedovič za-i bodel v trebuh. Kakor zatrju-1 ie težko ranjeni Kocič. ga je : Nedovič zavratno napadel. Uvedena je bila preiskava. -o- Odmikanje radikalov od Pa-šiča. r i Lj. Jovanovič je rekel- vi svojem govoru, da je radikalna stranka trpela veliko ško-i i do vsled pakta s Prebičevi-j i čem, in je izrazil mnenje, da; bi bilo mnogo boljši pakt s dr. Korošcem. Kar se tiče no-! tranjega položaja misli Jova-! novič, da se sedanji režim ne bo dolgo vzdržal radi razno-t likih delov, ki sestavljajo ali podpirajo vlado. Radičeve in zemljoradniške zahteve so poj njegovem mnenju pretirane. Iz Jovaničevega govora se zrcali pripravljenost delati v smeri, kateri je započel pred sejo glavnega odbora radikalne stranke v Belgra-du. Opažati je, da se del radikalov približuje Jovanovi- : cevema stališču. -o- Železniške nesreče. V Culiču se je zaletel to- 1 vorni vlak, ki je ]: ipeljal s premikalnega kolodvora, v garnituro drugega vlaka. Pri tem ie bilo razbitih več voz in ■o moterijalna škoda zelo velika. Človeških žrtev ni bilo. — V Ogulinu je skočila iz vlaka, še predno se je vstavil, Boja Kosanovičeva iz Ko-renice. Žena je padla pri tem pod voz in so ji kolesa raztrgala levo nogo in roko. — Pri -o- Albanski poslanik pri Davi-doviču. Albanski poslanik na našem dvoru Ali Rica Kol on j a ie obiskal Davidoviča. Ta obisk je v zvezi z delom mednarodne komisije za razmejitev med Albanijo in našo državo. Ali Riza Kolonja se je poučil o stališču naše države o razmejitvi pri Vrmoži na severni meji. Poslanik je izrazil željo Albanije, da živi z nami v dobrem sosedstvu in da sodeluje na okrepitvi miru na Balkanu. Dubici sta trčila z vso silo dva tovorna vlaka. S tira sta skočila tenderja obeh lokomotiv, ki sta se do cela razbila. — V Zagorju je padel pri premikanju vlakov pod voz Ivan Dernovšek. Kolo mu je odtrgalo levo nogo. -o- Nesreča. Pri lomljenju kamenja za cestni posip je kamenje zasulo viničarja Ignacija Godeča iz Tepanja. Oddan je bil v bolnico . -o- Cestni razbojniki. Osiješko okolico ogroža zopet tolpa nevarnih cestnih razbojnikov. Dne 9. sept. so trije roparji napadli seljake, vračajoče se iz Cepiha. Dva seljaka sta bila oropana za 15.000 dinarjev, tretji pa, ki ie skušal ubežati je bil ustreljen. .Ker ni bil takoj mrtev ga je eden od roparjev zabodel iz bajonetom. Razbojniki, ki so bili maskirani in o-boroženi z vojaškimi puškami so ubežali. DENARNF. POŠIIJATVE V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO, ITD. Nafta banka ima svoje lastne zveze S pošto in zanesljivimi bankami ▼ starem kraiu in naše ooSiljatve 90 dostavljene prejemniku na dom *H na zadnjo pošto točno in brez vsakega odbitka. Nafte cene xa pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj sledeže: Skupno s poštnino: 500 — Din ........ $ 7-76 1.000 — Din ........ $ 15.05 * 2.500 — Din ........ $ 37.50 5.000 — Din ........ $ 74.58 10,000 — Din ........ $148.08 J00 - Lir ................$ S.t5 200 — Lir ................$ 9.95 500 — Lir ................$ 24.00 \ 1,000 — Lir ................$ 46.75 Pri pošiljatvah nad 10.000 Din. i nad.'2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokn menja, dostikrat docela nepričakovi 10, j« obsolutno nemogoče določit cene vnaprej. Zato se pošiljatve na kažejo po cenah onega dne, ko m, sprejmemo denar. ŠOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na—SLOVENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & CEŠAREK *th AVE., NEW YORK, CICY » "AMER1KANSK1 SLOVENEC" IN "EDINOST." m a jo za njim. Ali je čudno potem, če je v vsaki številki toliko umazanosti proti veri in duhovnikom? In še veliko katoliških ljudi plačuje s svojim denarjem to grdo pisarjcnje. Kaj takega bi ne bilo mogoče ired nobenim drugim narodom. To ie mogoče samo med tistimi Slovenci, ki so pod okriljem rdeče jednote! • Lov za mamonom. -- 1 V današnji družbi se žene in podi vse za denar. Od vaškega mešetarja do najvišjega magnata hiti vse za zlatim teletom — mamonom. Denar je gospodar sveta. V današnjih časih ne dobiš človeka, ki bi te poznal in bi ti radi prijateljstva kaj storil. Danes dela vse sa-j mo za denar. Kolikor plačaš toliko dobiš. Če imaš denar imaš prijatelje, ko nimaš nič pod palcem te ne po-1 znajo. Vse to dela denar. Mamon je osvoiil srca in z njimi si je osvojil1 svet. Kaj bi rekli ko bi prišli nazaj na svet ljudje, ki j so živeli pred sto leti. Takrat so bili ljudje med seboj bolj kot bratje. Eden drugemu so pomagali. Delali za zameno, itd. In vendar čutili so se srečne, mnogo bolj srečne, kakor se čuti današnji svet, ki v vsej svoji ner-1 voznosti hiti za vsegamogočnim dolarjem. 1 Ko si je mamon osvojil človeško srce je iz njega iz-drl tudi medsebojno dolžnost. Današnji človek ne poz-1 na več samaritanstva, ne čuti več dolžnosti do bližnjega, temveč hiti naprej za svojo srečo neupoštevajoč svojega bližnjega. Vse to je ustvaril lov za mamonom, za katerim človeštvo slepo dirja. In vendar kaj jim pomaga, več ko | ga na grabijo, večje nesreče jim prinaša. Dnevni dogodki so jasna priča tej trditvi. Vprašanje je le, kam bo človeštvo pripeljal mamon? --o- Kakšni so naši rdeči socialisti? Če hočeš najti pravi tip ameriško-slovenskega rdečega socialista, ga prav lahko spoznaš. Pojdi v kako zakotno pivnico in tam ga boš našel. Kdor se bo najbolj pridušal, čez farje in cerkve zabavlial, ta je tipični a-meriško-slovenski rdeči socialist. , ,Pa b°š rekel morda: kaj bo tak socialist, s pridu• sanjem in zabavljanjem čez farje se vendar ne rešuje delavskega vprašanja, še manj pa slabega gospodarskega reda. Seveda se ne. Vendar tipični slovenski -.o-' cialist je tak! Kdo ga je pa v takega vzgojil? — Kdo, poglej v lawndalsko Prekleto, poglej v newyorški Glas Narobe, pa bos videl kdo take elemente vzgaja. Mesto, da bi slovenskim delavcem pojasnjevali življenska vpraša- i nja, jih učili izobrazbe, jih pa uče pridušati se in za-1 bavljati cez farje in cerkve. ; Da sadovi sramote za naš narod cvetejo na poliu amensko-slovenskega socializma, žalostno je pa to da med 50.000 tisoč članstva se ne dobi niti en sam junak ki bi vstal m proti grdi za slovenski narod sramoti pisavi lawndalske Proklete protestiral. Kakor sužnji z upognjenimi tilniki stoje pod Zafrknikovo peto in ki Red Lake, Minn. | Na severnih krajih že čuti-;j mo, kako prihaja doli od se-vera mrzlejše vreme. Vendar ' sedaj že še gre. Delujem še fJ vedno med Indijanci. Jaz in j P. Florijan Ločnikar živiva :; tu, na hrano pa hodiva h se-| štram, kakor j? to navada že i od leta 1888. Ravno tako js, i tudi v White Ep.rth indijan-|ski misjon. Indijanskih otrok i "borders" imamo 120 v naši šoli in deset benediktinskih sester iz St. Joseph, Minn. Dela imarri veliko z pod-I učevanjem teh nevednih "kuf-; rastih" Indijancev. Imam jih 940 duš ali 215 družin. Sv. misijon, ki sta ga pridigala dva Jezuita, oba indijan- i t ... . . ska misijonarja meseca maja je bil velik vspeh. Čez 700 | spovedi in čez 1400 obhajil ' ie bilo cel teden, skoraj sami j Indijanci. Prvi petek imam Izdaj čez 200 sv. obhajil, j Pred roisiionom je pristopilo samo 20 odraščenih k mizi Gospodovi. i Rev. P. Ev g. Papinean S. I J. in Rev. P. Leo Desjandins ,S. J. sta imela sv. misijon. O-ba sta v Kanadi (Ontario) »med Indijanci. Tudi ob nedeljah je zdaj naša cerkev bolj polna, kakor poprej. Kaj ne da, naši Chippewa Indijanci posekajo j marsikaterega Slovenca po naših amerikanskih mestih? Duh našega Baraga apo-J steljna Chippewa Indijancev, še živi in se bo ohranil še veliko let. Molitvene bukvice, pesmi, katekizem, listi sv. e-vangelija, ki jih je on sestavil v indijanskem jeziku še zdaj po celem Chippewa svetu --v Kanadi (Ontario), Michigan, Wisconsin in Min-nesoti prebirajo. Na severnem obrežju spod-; njega Red Lake-a, bomo za-| čeli pa nov misjonček med pa-gani, katerih je tam blizo štiristo (400). Naš preč. g. o-pat A. Weutsch O. S. B. je bil tukaj štiri dni — od 13. do 17. sept. — in si je ogledal 1 tipto okolico med pagani. Katoličanov je tam samo 15 duš. Pot do tukaj do paganov je 32 milj dolga, pozimi, ko jezero zamrzne se pa lahko peljemo naravnost čez let proti , severu samo 12 milj daleč. — j Naš Lavrencij Lavtižar je že 'obiskal tiste pogane leta 1858 ;in je dal svoje življenje za :nje, ker je zmrznil na ledu domov grede 3. decembra 1858. Molimo za trdovratne nevemike! Jaz se počutim hvala Bogu zdrav, kakor tudi upam, da ste tudi Vi vsi okrog A. S. in Ed. Bog Vas obvari še veliko let. Vaš prijatelj, Re /. P. Simon Lamps, OSB. Indijanski misjonar. -o-- V/illard, V/h, \ Cenj. g. urednik: — Dovolite mi nekoliko prostora v Vašem cenjenem listu za malo poročilo iz naše farmar-ske naselbine. Naša država sr^dnjj in severni Wisconsin je letos pozorišče strašnih ne-urnikov, orkanov, nalivov, poplav in mrzlega vremena in vsled teh naravnih prikazni, ki se vrstijo že celo leto slede razultati z bolj pičlim far-marskimi pridelki, kakor na-j vadna druga leta. Meseca julija je igral vlo-j go tudi orkan, kakih 30 milj jugozapadno od naše naselbine, kjer se nahaja mestece Bloomer z okolico, je orkan skoro docela uničil mestece in vso okolico. Osem ljudi je bilo mrtvih in mnogo ranjenih, t Koncem meseca avgusta je o-' biskal našo wilardsko naselbino najhujši naliv z viharjem, kar jih pomnijo tukajš-ni najstarejši naseljenci. Napravil je mnogo škode na poljskih pridelkih in sadnem drevju. Najhujši tornado, ki menda v svoji silni moči presega vse dosedanje je bil 21. septembra okrog 3. ure popoldne, kateri je pričel svoje strašno razdiralno delo v bližini mesteca Augusta, Wis. Vzel je dobre četrt milje šir-jave za svojo pot, kjer je lomastil blizu mesta Ashland, Wis. Mesto Thorp, kakor je bilo v časnikih poročano, menda tudi Vašem, da je raz dej ano, to ni resnica, pač pa so južno od Thorpa ter severno od mesta Whitee far-marska poslopja hudo razde-' jana. Najhujše je orkan divjal, kakih 10 milj severno od naše naselbine. Žalostni prizori se človeku nudijo, ko ob-j išče tako razdejane kraje, tam se vidi, kako strašno moč ima veter. Farmarska poslopja, hiše, hlevi, ter drugo poslopje vse razdejano. Železni poljski stroji, vozovi, pohištvo in drugo orodje vse zdrob-l ljeno in zvito ter razneseno, da ni več za rabo. Domače živali, kokoši, krave, konje so odnešeni skoro četrt milje daljave in ubite. Najbolj žalostno nadvse je pa izguba 45 človeških življenj ter številno ranienih. Bližnja mala bol-; nišnica na Owen-u, Wis. je bi-j la hitro prenapolnjena ter so morali z ranjenci v bolj oddaljene bolnišnice. Kristus pravi, čujte in molite, ker ne veste ne ure ne dne-' va. Kateri najbolj zagrizen brezverec in sovražnik Kristu- James Oliver Curwood: KAZAN, VOLČJI PES. (Kanadski roman.) Kazan in volkulja Sivka sta j nenadoma začula oster pras-; ket, kakor bi kdo prelomil palico na kolenu. Bilo je mese-i ca februarja, to se pravi čas,! ko začenja rogati divjačini odpadati rogovje. To je odlo- j čilo zmago. Del ogromnega vejevja starega samca se je odlomil od črepinje in padel v okrvavljeno areno. Trenutek pozneje mu je mlajši porinil kot bodalo ostri rog svojega rogovja štiri palce globoko v ramo. Starejšemu je upadel pogum, izgubil je up na zmago. Začel se je umikati korak za kolkom, med tem ko ga je zma- galec neprestano napadal in mu vbadal v vrat in rame, odkoder so začeli teči curki krvi. Slednjič se je oprostil in v trojnem diru je zbežal v gozd. Mlajši je gledal za njim, a ga ni zasledoval. Par trenutkov je stresal glavo in težko sopihal z razširjenimi nosnicami. Nato se je pa vrnil k samicam in mladiču, ki se ves čas niso niti ganili. Kazan in volkulja Sivka so v svojeip silnem razburjenju nista brigala za zmagalca in njegovo družino. Iz svojega skrivališča sta videla okrvavljeno meso in nevzdržljiva želja se ju je polastila, okusiti ga. umaknila sta se m šla na krvavo sled, ki jo je stari je-* len zapustil za seboj. Kazana je lakota tako pe-: kla po črevesih, da je poza-! bil na volkuljo Sivko in zdir-j j al naprej po sledi. Ogenj se' mu je pretakal po žilah, oči so, mu žarele in iz gobca so se mu cedile sline. Toda Sivka ga ni rabila za vodnika. Nos je tiščala k tlom, in tekla tako naglo za Kaza-' nom, kot bi njene oči videle, j Cez pol milje sta dohitela' starega samca. Ustavil se je tu za skupino balzamovcev in stal tu nepremično sredi mla-[ ke ]-rvi, ki se je razširjala oko-: li njega v snegu. Boki so se mu od sopihanja naglo dvigali. Njegova mogočna glava, ki je izgledala prav čudno z enim samim rogom, je bila sklonejna. Nozdrvi so mu krvavele. Toda1 kljub njego- ] vi utrujenosti je bil še silen in t v tem položaju bi se ga tolpa j volkov ne upala lotiti. Toda Kazan ni čakal. Z div- 1 jim renč.^njem ga je naskočil ; in zasadil svoje zobe v debe-1 i lo kožo vratu velikana. Nato 1 je padel na tla in se umaknil ■ za kakih dvajset korakov, da i takoj ponovi napad. : £ To pot se je pa posrečilo staremu jelenu prestreči ga na £ njegov edini ploščati rog, z a-! • vihtel ga je visoko v zrak in 1 ga vrgel na pol mrtvega da-1 i leč proč. • , j Toda volkulja Sivka je že ] prišla na pomoč. Priplazila se ] je bila od zadai in vkljub nje-1 i ni slepoti se ji je posrečilo za-1 grabiti z zobmi, ostrimi kot i nož mišico ene zadnjih nog 1 nenriiatelja. • |, Velikan se je stresal, da bi ] sa more trditi, da niso te besede resnične ? ! Ce^pogledamo rudarja tisoč čevljev pod zemljo, kako nevarno je to delo. Plin se užge — skala se utrga — in v par trenutkih po Tebi je. Tako tudi delavec v tovarni je izpostavljen vedno raznovrstnimi nevarnostmi smrtne nesreče. Poglejmo farmarja v prosti naravi pod milim nebom. Veseli se, poje, žvižga, kakor slavec v gozdu brez skrbi, sam svoj gospodar, kdo bi si tukaj mislil na nevarnost, pa glej črni oblak se drvi proti njemu, v strašni naglici pobira pred seboj, vse lomi, tlrev-I je, poslopja, pade stena nanj, i zapiči se mu kos zlomljene 1 deske v srce, ali ga dvigne •orkan s svojo velikansko silno močjo, kakor ovseno zrno in ga vrže ob drevo, ali ograjo. Pred nekaj minutami je bil zdrav in vesel — sedaj je prah in pepel . . . Nagle in previdne smrti reši nas o Gospod! Poročevalec. -o- NOVICA. V Saksarjevi ropotarnici je I nastal nov red. Ata so se pri-i peljali nazaj čež lužo, in Peter Zgaga je stopil pred njih v pozor! Svojo, prsa je izbočil ; naprej — roke držal ravno ob telesu in javljal v veliki nervozi, kaj se je vse zgodilo, odkar dražestnega papa-na ni bilo doma . . . Obtožil je si ovenske duhov-i nike. da so odločno nastopili proti papanovemu liberalizmu in švigašvaganju. To ti je bil ogenj v strehi! Ata so trčili vse iz sebe z nogo in palčko hkratu ob tla. V spodnjem pritličju so po-skočili^v tem hipu vsi v pozor, ker to znamenje ni nič kaj prida. Strahoma so čakali kaj bo. Predrta rec — V^i ? Ata so jo pogruntali! Vsi sedanji slovenski duhovniki v Ameriki niso za nič ! Razumete! Tako so vzkliknili ata. — Kaj bo, kaj bo pa sedaj, je tekal nervozno petoliznik Peter. -— Nič! Apeliral bom na višjo cerkveno oblast, da nam da drugih duhovnikov. To bomo storili potom naših caj-teng, razumeš Peter? — In Peter, kateri silno trpi na — delirium tremens — je prikimal češ, dobro ste pogruntali ata . . . Tako nekako se je godilo te dni v kancliji na Cortland-tu. Toda ata in Peter naj bosta kar lepo potroštana, pa naj vzameta tudi to resnico na znanje, da je njima odklen-kalo in da v Ameriki so tisti ' časi že daleč za nami, ko se je dalo ljudi blufati. Vas pa narod pozna! V New Yorku Vas tako pozna, da imate samo še 27. ki čitajo Vaš lajbžurnal. Pa tudi drugod Vas spoznavajo ! Pri J. S. K. J. so Vas že, I pa še drugod bodo kmalo. Ve-i ste ata, je že tako, vsaka reč , res samo en čas trpi, tako bo | tudi ta, pa magari se vsak dan , še tolikrat zaletite z Vašo liberalno glavo ob zid ! —n. se je otresel, toda držala g-* je krepko. Med tem časom ga je pa spet Kazan naskočil od strani in ko se jih je slednjič ; stari borec otresel, je moral priznati, da je bil premagan tudi v tej drugi bitki in moral je spet bežati. Kazan in Sivka, ki nista hotela znova po nepotrebnem napasti, sta mu sledila. Komaj se je vlekel naprej. Iz raztrganega boka in iz vratu mu je tekla kri. Strašno je šepal na levo nogo, na kateri mu je Sivka pregrizla mišico. Čez četrt ure se je spet u-stavih Komaj je dvignil svo- težko glavo in pogledal o-koli sebe. Potem jo je spet povesil. Ni bil več ponosni gospodar brezmejnih pustinj, ne-premagan celih dvajset let. Ponos je izginil iz njegovih motnih oči. Njegovo dihanje je bilo samo še šumno in presekano hropenje. Rog mladega jelena mu je bil prodrl do pijuč. Izkušen lovec bi bil to takoj " i _ Socialistični list Prosveta \Je te dni javno pojasnil pod ; člankom: "Naj številke g0. l. vore," kje se dogodi več zlo-činstva med verniki ali never- - niki. To je seveda pojasnil za- I to, ker smo mi v nekem zad- - njem članku povdarili, da dali našnji svet je preveč navezan ' na materializem, ter da Boga j zametu je in da v brezmejnem "j materialističnem hrepenenju » izvršuje brezmejne zločine. Ji Prosveta navaja neke šte-vilke in pravi, da je sodnik S Collins poročal na nekem ka-i- toliškem zborovanju, da med 145. tisoč otrok, ki pridejo - pred sodišče je 60 odstotkov 1; katoliških starišev, 30 odstot- , kov židovski^ in 10 odstot pa starišev drugih religij. To i ie torej 100 odstotkov skupaj I Otrok socia'ističnih med njimi ni — torej edino socialisti so čisti angel ji! Smešno! II Vendar Prosveta ni poveda-i la, kaj je Collins s tem hotel Ce bi ona hotela resnico go-I voriti bi morala povedati, da 1 i ie Collins s temi številkami ho-1 tel ravno nasprotno, namreč pokazati na dejstva, kako lju- ■ die padajo, ki zavržejo vero, S tem. da so bili njih roditelji katoličani ni rečeno, da so ■;tndi njih r>otom^r v^mr Sz.scjj "Entered as second class matter June 27, 1924, at the post office at Chicago ti.„ 4 rf nf \farrV, 7 _ I "AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "E&tnOST~ J. M. Trunk: PODOBE IZ NARAVE. i 3. GORE. Na gori Tabor gledajo učenci veličastvo izpremenenja Kristusovega, ki jih tako o-čara, da uzklikajo: "Gospod, tu je dobro biti." A ravno isti učenci morajo gledati na drugi gori ponižanje Gospodovo in zreti v njegov s krvavim potom pokriti obraz. Na gore je Učenik božji rad zahajal in tam premolil cele noči. Na gori je stalo največje svetišče starega veka, edini hram pravega Boga, tempelj jeruzalemski. Središče vere, ki jo je ustanovil Sin božji, je Rim. V Rimu je vidni poglavar cerkve. Rim pa je "mesto sedmih holmov." "Srce pa gor mi sili," namreč na gore. Tako ne poje samo naš Gregorčič, temveč to je izraz vesoljnega človeštva in njegovega drhtenja po gorskih višavah. Skrivnostno so gore spojene z najvišjim, kar je odločevalo osodo človeško v času in večnosti. Drhteč dviga človek v tugi h goram oči, ker so mu njih solnčne višave nekak porok, da prisije tudi njemu solnce boljšega upanja. Ako pravi psalmist: "Naj gore dvigam svoje oči, odkoder mi dojde pomoč" (Psalm 120, 1), tako to ni samo pobožen zdihljaj v babilonski suž-nosti izgnanega Izraelca po svetih, razdrtih sijonskih višavah, ampak to je proroška slutnja vse one pomoči, katera bo došla iz še svetejših gor človeškemu rodu. Morda so navdahnjenemu pevcu stopile pred duha vse one "svete gore" in "sveti kraji," od katerih bo prišla obilnost duševne in telesne pomoči vsem, ki obiskujejo ta svetišča. Ljud stvo je slutilo vse to in postavilo taka svetišča na planinske višave. Planinska božja pota imamo tudi Slovenci. V sv. pismu se upodablja Spasitelj in njegova cerkev pod pobodo gore. Prerok Daniel je videl, kako se je za-takal kamenček, odrobljen od gore, ter postal velika gora, ki je napolnjevala ves svet. Ta gora je Kristus Bog. Tudi izrek kraljevega pevca: "Božja gora (Sijon) je rodovitna gora, bogata gora, največja gora. Te gore, te kraje želi Bog za sedež svoj, Gospod bode prebival v njih vekomaj (Psalm 67, 16)", meri na Kri-sta, ki nam je prinesel bogastvo svoje milosti kakor bogata gora. Pri sv. Matevžu (5, 14) primerja Zveličar sam svojo cerkev "z mestom na goro zidanim". Cemu ta podoba ? Pač zato, ker je trdna, vzvišena tudi cerkev in nepremagljiva kakor mesto na gori. 6. Višji pomen gora. Vsaki svojih stvari je Bog Utisnil neki višji pomen, neko idejo. To idejo nosijo tudi gore. Pred vsem je v gorah izražena ideja vzvišenega. Vleče nas na gore. Duh nam splava kvišku, kakor štrle v sinje višave gorski grebeni.~ Višji občutki se nas polaste in mogočno vleče našega duha v višje, nepoznane višave. Ti občutki morajo imeti svoj namen. Pač štrlijo vrhovi v sinje, ažurno nebo, a gotovo ni njih namen, da bi samo kazali, kako krasno je nebo. Nebo je sicer lepa prikazen, a le prikazen. Ako gore dvigajo duha, potem ga dvigajo preko nebnega svoda v one prostore, kjer kraljuje v ne-pristopni luči Najvišji. Zato poje tako lepo naš Valentin Vodnik: Sklad na skladu se vzdiguje golih vrhov kamni zid, večni mojster ukazuje: Prid, zidar, se les učit. Gore so kažipoti v nebesa, kamniti njih jezik govori mogočno kakor grom v nevidnem azurjuj o srečnem prebivališču nad zvezdami. Prav posebno čudovito in lej goram lastno življenje, kakor( tudi mnoge druge prikazni,: katerih zaman iščemo kje, drugje, nam kažejo še drugo| vzvišeno njih stvar. Reči mo-i ramo pač, da je v gorah, na planinah nakopičen kras zemeljske, naravne lepote; tam zre oko. najveličastnejše prikazni ; tam je v marsičem naj-bujnejše organično življenje. Kar je drugače razstrešeno daleč naokrog, se najde na gorah ob enem na majhnem prostoru. Gore so torišče vsega, kar nam nudi zemlja krasnega, lepega, mikavnega. To seve ne velja vedno v posameznem slučaju, temveč vob-če. Kaj sledi iz tega? Gore nam predstavljajo v ti svoji posebnosti nekako duhovno bogastvo nasproti gmotnemu blagostanju. Nižave so kljub svoji rodovitnosti nasproti fantastičnemu, poetičnemu značaju gor le dolgo-| časna proza ; bogastvo nižav se nam zdi klaverno, ako ga I primerjamo s planinskim. V j tem je pač jasen dokaz, da J. KOSMACH 1804 W. 22nd St. Chicago, ill. Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZ-NINE, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo, najnižje cene. Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski papir. Phone: Canal 0490. hrani duhovno stremljenje kvišku, h kateremu nas gore-opominjajo, v sebi najblaže-nejše in naj žlahtne jše sadove-ki prekašajo glede vrednosti vse, kar nam more nuditi prozaično, vsakdanje stremljenje. Na svoj način ponavljajo gore jasno in krepko to, kar nam priporoča večna Resnica : Iščite pred vsem božjega kraljestva, dvigajte kvišku srca, in vse drugo bo vam pridejano. Gore pridigujejo Zemljanom: Poglej nas s kak-j šnim krasom nas obdaja Stvarnik, dasi ne delamo in ne žanjemo. Bujno življenje, ki kli v našem naročju, krasni vrt, ki cveti na naših planjavah, ti je porok, da strm-1 jen je k Bogu, v nebesa, na katero te opominjamo, ne vodi v prazno puščobo, temveč v naj prijetnejše pokrajine, ki morejo razveseljevati oko človeško. Kdor sledi opominu gor in dviga svojega duha iz teh zemeljskih nižav do nebeških višav, tega tudi gore poplačajo z upom na še kras-! nejši užitek, ki je nad gorami. Kakor nam je kras vrhu gore zadostno plačilo za vse težave trudnega, nevarnega pota, tako mora naš up na še višje in žlahtnejše plačilo bodriti, da hodimo po ozkem, trnje vem potu, ki vodi na višave večnih hribov. -o- — Ameriški Zeppelin, RZ- 3, je zavarovan proti nezgodi na potovanju čez Atlantik, za svoto $600,000. Well Installed THE MONCRIEF FURNACE Postavimo jih v bližini 50 milj od Jolieta. Imamo zalogo železnine vseh vrst. Joliet Slovenian Sheet Metal Shop Jos. M. Klemenčič, lastnik 1214 N. Broadway TELEPHONE 1255-M. Gutter, Cornish, Slating, Ceiling Work. Tekom vaš eg a živ 1 j e n j a V vsakem važnem momentu bodete spoznali in cenili ugodnosti zveze z močno in sigurno banko, in zato se z zaupanjem obračajte na nas. Pošteni zanesljivi in postrežljivi uradniki vam bodo postregli pri: Vlaganju denarja, Kupovanju prvih hipotek (morgidž), Potovanju v staro domovino, Pošiljanju denarja v Jugoslavijo in druge kraje, Kupovanju državnih, županskih, mestnih in obrtnih bondov, Dviganju posojil za nakup domov in zavarovanje istih itd., Zapuščinskih poslih, nasljedstvu, kakor tudi pri vseh ostalih bančnih poslih, ki jih nam poverite. KASPAR AMERICAN STATE BANK lm 1900 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. ovina $20,000.000 Glavnica in prebitek............ $2,000.000. VARNA BANKA ZA VLOŽITI VAŠ DENAR. Velike Ponudbe DO VSAKE IZMED TEH PONUDB JE OPRAVIČEN VSAKDO, KI PRIDOBI LISTU "AMERIKANSKI SLOVENEC IN EDINOST" TOLIKO NOVIH NAROČNIKOV, KOLIKOR JIH JE PREDPISANIH ZA VSAKO PONUDENO NAGRADO ROJAKI NA DELO! PRIDOBIVAJTE NOVIH NAROČNIKOV! GRE SE ZA KATOLIŠKI DNEVNIK! VSAKDO NAJ STORI V TEJ KAMPANJI SVOJO DOLŽNOST ZA PET NOVIH CELOLETNIH ALI DESET POL-LETNIH NOVIH NAROČNIKOV DOBITE: krasen album za slike Velikost albuma je 12 inčev dolg 9 in pol inČev širok in 3 in pol inče debel. Album je lepo vezan, lepo dekoriran z najlepšimi finimi okraski in okovi. Na sredi ima udelano lepo okroglo ogledalo in se zapira z lepo zaponko. J« pravi kras za vsako hišo, v katerem imajo družine shranjene svoje slike. Požurite se za nove naročnike in dobite to lepo nagrado v Vašo hišo! RADIO!—RADIO! — RADIO!—RADIO! RADIO!—RADIO! — RADIO!—RADIO! ZA ŠTIRI CELOLETNE ALI OSEM POL-LET-NIH NOVIH NAROČNIKOV DOBITE: krasen radio aparat s sluša-liyred RADIO!—RADIO! — > O > D ki sprejema in deluje prav tako, kakor vsak velik v krogu 25. milj od razpo-šiljevalne postaje (Broadcasting station). Ta aparat bo, kakor nalašč za zimske večere. Vaš deček. Vaša hčerka bo vedno doma, ako boste ta aparat ^ imeli v Vaši hiši. Pa tudi Vi boste slišali novice, govore, koncerte in petje, t. j. v krogu 25. milj od razpošiljevalne postaje. Zato pojdi-— te takoj na delo, da preskrbite dobre zabave za sebe in svoje otroke w za zimske večere! RADIO!—RADIO! — RADIO!—RADIO!- RADIO!—RADIO LEPA NAGRADA ZA ŽENE IN DEKLETA ZA ŠTIRI CELOLETNE ALI OSEM POL-LETNIH NOVIH NAROČNIKOV DOBITE: krasno "silver mesh bag" (SREBRNA ROČNA DENARNICA) Ta denarnica je narejena i Z jako dobrega materijala takozvane-ga nemškega srebra. Je blizu 6 inčev dolga in 3 in pol široka. To je krasna nagrada. Zene in dekleta korajžno na delo! štev. 1. 5tev_ 2. ZA TRI CELOLETNE ALI ŠEST POL-LETNIH NOVIH NAROČNIKOV DOBITE: KRASNO ZLATO VERIŽICO ki je jamčena. Ko boste poslali nove naročnike zapišite štev. one verižice, katero želite- Krasna zlata verižica je velik dar za samo tri nove naročnike. Zato pojdite takoj na delo in dobite si to lepo nagrado! ZA DVA CELOLETNA ALI ŠTIRI POL-LETNE NOVE NAROČNIKE DOBITE: brivsko orodje (BARBER OUTFIT) Komu ne pride' prav, dober strojček za rezanje las? Zlasti na farmah m po kempah jih rabite. Prav tako škarje, česalnik in drugo. Pa tudi v vsaki hiši v mestu ali na deželi se večkrat rabi tako orodie. Samo dva naročnika pridobite za "Amerikanskega Slovenca in Edinost" pa Vam bomo poslali to nagrado. Hajd na delo, da boste deležni te nagrade. ZA ENEGA CELOLETNEGA ALI DVA POL-LETNA NOVA NAROČNIKA DOBITE ENO IZMED SLEDEČIH TREH NAGRAD: RADIO APARAT SAM (brez slušala) Praktičen radio aparat, ki ga vidite na sliki brez slušala za na glavo. Aparat sprejema v krogu 25. milj od razpošiljevalne postaje Krasen dar za enega naročnika! ROŽNIVENEC ki je pozlačen in je jako krasen dar, ki bc Vas spominjal na to kampanjo za katoliški list A. S. in Edinost. DENARNICO (Pocket Book) narejen iz usnja in je jako pripraven za može. Je za bankovce ir drobiž. Samo enega naročnika pa ga imate! Ko boste poslali naročnike omenite v pismu, katero izmed teh nagrad hočete. ROJAKI KATOLIŠKI SLOVENCI! Mesec oktober in november sta najbolj pripravna za agitacijo. Večeri se daljšajo in ljudje posegajo po časopisju, da ga čitajo. Vaše delo bo odgovor na vprašanje, ali ameriški Slovenci hočejo imeti svoj lastni katoliški dnevnik ali ne. Ta kampanja je zato določena. Vas se tiče to vprašanje in Vi ga morate rešiti. Glejte, da ga rešite častno in to pa bo, ako boste pridno agitirali za katoliški list "AMERIKANSKI SLOVENEC IN EDINOST. Torej na delo, da se doseže potrebni katoliški dnevnik! Amerikanski Slovenec in Edinost 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. PEGAM IN LAMBERQAR Tudi Gregor je odjezdil s Črnelega; a slovo od Anice zopet ni bilo nič tako bridko, kakor je pričakovala teta. Po gradu pa je postalo tiho. Zgodaj so se zapirala vrata, in s strahom in radovednostjo so čakali vsi novic o celjski vojski in izpraševali popotnike, ki so prihajali od štajerske meje. Najhuje pri srcu je bilo Anici, ki si je bila v svesti, da njej ne donese sreče nobena novica, naj dojde katerakoli. Ko pa so sosednji Štajerci in Korošci zagledali kresove po kranjskih gorah, so menili, da je pridrl na Kranjsko Turek, in jih zažgali tudi in preplašili prebivalce. Po Gornjem gradu je bilo že tako vse vznemirjeno. Nobenega poročila ni bilo iz Celja; raznašale pa so se čudne govorice, katerim so ljudje vrjeli tem rajši, čim groznejše so bile. Skrbeti je začelo priorja, a bolj še prelata. Pošiljal je sla za slom do kneginje, do Vitovca, lo Ostrovrharja; nobenega, nobenega ni bilo nazaj. Pošiljal jim je sluge naproti, sam se napotil proti Savinjski dolini; nikogar ni srečal. O kako počasi so potekale bridke ure! Ko pa se je zasvetil kres in se je slišalo, da gore po vsem Kranjskem, in so plahi ugibali ljudje, da se godi nekaj strašnega, je zaslutil prior Vitovčevo nesrečo; opatu pa je zašel strah v ude in ga vrgel v posteljo. Vitovec pa je oblegal cesarja in naskakoval grad v soboto ves dan. Večkrat so bili že prelezli izurjeni njegovi vojaki visoko obzidje, a vselej jih je pregnala posadka. Ko pa so trudni počivali zvečer oboji, se je izpolnilo tipanje Hohenwartovo Ognji so se zasvetili po savinjskih hribih. Z veselim vriskanjem so jih pozdravili obleženci. Postajali so po trdnjavi, zrli na zahod in jug in si kazali kresove in ugibali, kje gori ta, kje oni, in vesela nada jim je budila srčnost in vztrajnost. A zagledala je kresove tudi Vitovčeva vojska. In Vitovec je vedel, kaj da to pomeni, in se jezil in preklinjal;'njegovim vojakom pa je upadal pogum. "A mi jim zakurimo drug kres," so jih osrčevali vodje, katerih se je bila lotila nestrpna želja, da si prisvoje grad, preden dobo pomoči, In da te ne bode pred tednom, je vedel Vitovec dobro; zakaj v tistih časih je vojna vselej vsakega presenetila. Kdo je v miru mislil nanjo, da bi se pripravljal, in kdo potem v vojni na mir, ko je požibal in ropal po svoji in tuji deželi. i i s: Phone: Randolph 6095—R. CLOVER DAIRY CO. Slovenskim gospodinjam je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju ; Math Kremesec SLOVENSKI MESAR 1S12 W. 22nd STR. YWBf CHICAGO, ILL. Phone: Canal 6319. MEGLICH & ANDOLEK Priporočava gospodinjam svojo moderno urejeno mlekarno. Mleko razvažamo vsaki dan na dom točno in zanesljivo. Pri nas dobite tudi vedno najboljšo smetano, sirovo maslo, itd. Rojaki podpirajte svoja rojaka! 1003 — East 64th Street, CLEVELAND, OHIO. POVRŠNE SUKNJE IN OBLEKE Z DVOJNIMI HLAČAMI t A -- ------------——LU' mu ? VELIKA ZALOGA VSAKOVRSTNIH JESENSKIH Td OBLEK PO: I $30.00 - $35.00 - $40.00 in višje g Ta vrednost je mnogo večja, kakor smo jo mo-gli še kdaj ponuditi v drugih sezonah, ft Pa ne samo, da je vrednost večja, ampak tudi p^ izbira je večja in dobro zamišljena, bolj kakor kdaj preje v tej trgovini. — Fantje in mladi možje bodo g našli v naši trgovini različnosti v oblekah, natančno M narejene po najnovejšem modelu in prihajajočem stvlu, katere kupovalci sedaj najbolj zahtevajo. Od-raščeni možje pa bodo našli v tej izbiri sedanje in konservativne prejšne mode obleke, ki so priljubljene njihovemu okusu. Povabljeni ste, da se zglasite v naši trgovini in si ogledate naše nove jesenske obleke. V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne. JELINEK & MAYER, LASTNIKA r8oo—1808 Blue Island Ave., Cot. ^Gti: Street. (C.) 3® ELY, MINNESOTA \ JELINEK & MAYER, LASTNIKA 1800—1808 Blue Island Ave^ Cot. Street. (0.) GRAMOFONI f A 4\ 4 * A A A t t č t t * S so pri zabavah kakor nalašč. Vam odslužijo pri domačih zabavah, kakor vsak godec. Ako .ga še nimate ▼ Vasi hiši, pridite v našo trgovino, ki jih imamo v jf zalogi in oglejte si jih. Imamo vsakovrstne slovenske in angleške plašče. POLEG DRUGEGA imamo v zalogi vsakovrstno blago tz šivilje. — Vsakovrstne narejene obleke, za zene, dekleta, male deklice in otroke. IMAMO veliko izbero moških oblek, močne trpežne hlače in cele obleke za na delo. Vsakovrstne srajce za praznike in na delo. — Raznovrstno spodnjo obleko. — Klobuke in kape in vse druge potrebščine, ki spadajo v trgovino z mešanim blagom. TRPEŽNE in močne čevlje za praznike in za na delo. Kakor tudi galoše. "over shoes" za mrzlo vreme, dobite pri na* vsake vrste. GROCERIJO imamo v zalogi vedno najboljšo, zakar se posebno priporočamo našim gospodinjam. Pridite in prepričajte se! Slogar Bros. ELY, MINNESOTA. Phonc 1*4 vmvs J H Established 1857 BcsteVi poslali kaj denarja v stari kraj to jesen? Ako boste, potem se bo Vam dobro izplačalo, da pridete v to banko. ŽE SEDEM-IN-ŠESTDESET LET 7 bančnem businesu in veliko tega 3 posvetili špecialiteti pošiljanja v stari kraj. i naših svetovnih zvez za pošilja-irja ste lahko vedno ugotovljeni, pri nas dobili I2JE CENE TUJEZEMSKEGA J A. Pridite! == -.~3 en je te banke znaša $13,000,000.00 IliSif ___ JuMW Na snubitev je bil gospod Vitovec zdaj nekoliko poza-, bil, ko je imel posla za sto rok. Vrhutega je bil zopet sprt s kneginjo. Tisti večer, ko je bežal cesar v grad, jo je bil ostavil brez slovesa, kakor hitro se je začul šum in ropot. On je vedel takoj, kaj se godi. Ona, ki ni vedela ničesar, je ostala sama v največjem strahu. Prihitele so hišne in ko-mornice, soproga barona Vajde, ki tudi niso vedele nič in se tresle še bolj. Poslala je po Ostrovrharja, po Soteškega; nikogar ni bilo. Tekli so sluge po komornika Vaj do, po tajnika Lenarta in našli svetovalnico obkoljeno od Vitovčevih vojakov. Sama je pisala kneginja ukaz na stražnega po-| veljnika, da naj takoj izpusti tajnika. A poveljnik je zmig-nil z rameni in menil, da mu je prepovedano pustiti koga ven ali noter razen Vitovca. Jezno je udarila kneginja z no-žico ob tla, ko ji je prinesel sluga ta odgovor; a tajnika ni priklicala. Polagoma je zvedela, kaj da se je bilo zgodilo.! in s strahom in grozo jo je navdala vest o predrznem na-j klepu. A da Vitovec njej ničesar ni bil omenil, niti je vprašal za svet, to jo je jezilo; in tako so se križala njena čuv-stva, da ni vedela, ali bi želela srečnega vspeha nezaslišanemu početju ali pa, da bi izpodletelo. Le zavest, da se za njeno kneštvo ne meni nihče več, ji je stala živo pred očmi in ji polnila dušo z žalostjo in srdom. "O, Helena/' je vzdihnila in si zakrila oči, ko je bila sama s komornico, "ali ne miluješ svoje kneginje, ki jo obdajajo sami sebični hinavci?" Ta jo je tolažila, da ji posije po nevihti še solnce sreče. "Sreče, sreče, Helena!" je tarnala ona, in solze so ji zalile oko; "jaz je ne poznam. Kako malo dni sem preživela s soprogom! Največ niti vedela nisem, kod se bojuje, in le bala sem se vedno, da pride zdaj zdaj vest o njegovi smrti. In prišla je. Troje ljubih otrok mi je podaril j Bog; a komaj sem se jih razveselila, mi jih je pobrala neizprosna smrt. In zdaj sem sama, sama na svetu; in kolika ie moja veljava, to veš tudi ti. A naj bi bila še tolika, nikdar me ne odškoduje za nesreče, ki sem jih prebila. Kak siromak je, kdor stoji na visokem mestu ! Njega vidi in gleda vse. Naj poskusi enkrat ustreči svojim željam in ne le vedno zahtevam zavistnih gledalcev, konec je njegove slave. Kar je storil dobrega, to se pozabi; slabosti se mu ne odpuste nikdar. Na odru stoji kakor glumač, ki igra za denar. Kaj boco rekli gledalci in poslušalci, to ga skrbi vedno. Iz raznih krajev države. V Kacu v Vojvodini sta se sprla in stepla posestnika Stein in Bokalec. Bokalec je med pretepom udaril Steina tako močno po glavi, da je ta vsled pretresenja možganov umrl čez nekaj ur. — V zaporih v Kacu se je obesil neki Fix, ki je oklal med prepirom nekega svojega sodelavca. Baje se je obesil iz strahu pred zasliševanjem. — Med prepirom je bil v selu Vinogradci pri Valpovem v Slavoniji ustreljen od gostilničarja Petroviča mizar Bar-tol Pavlovševič. Bil je mrtev na licu mesta. Gostilničar, ki je bil aretiran, se brani, da ga je zadel po nesreči. — Pred osiješkim sodiščem se je vršila obravnava proti 21-letnemu delavcu Marku Sariču, ki je bil obtožen posilstva 70-letne grdina in sinovi PRVI SLOV. POGREBNI ZAVOD 1053 E. 62nd St. CLEVELAND, O. Randolph 1881 j ZA J^OŽE j | telefonirajte 65 j i Chicago Carnation Co. i 407 Jefferson Street Joliet, Illinois. !____________| ! JOS. MURN j j SLOVENSKI ČREVLJAR j 1011 N. Chicago St. I j JOLIET, ILL. The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne de-name vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsed "AMERIKANŠKl SLOVENEC" IN "EDINOSl.* i lo dovolj dokazov je bil mla-» denič oproščen. i -o- t Samomor. V Vinkovcih se je na grobu j svoje žene ustrelil umirovlje-j ni gozdarski nadzornik Gju-ro Koča. Zadnje čase je bil sentimentalno razpoložen. Tr-• pel je tudi na živčni bolezni. i Fine prekajene in "sugar 'j cured" šunke in slanina last -j nega izdelka, naj prijetnejše -i ga duha in okusa. Poskusita ^ jih še danes. 1 • THE J. C. ADLER CO. [ Telefon 101 Bluff ar ! Jefferson Sta. i - Joliet, 111. k __i ii — --mi —i DRUŠTVO SV. DRUŽINE (Holv Family Society) št. 1. D. D. D. Joliet, Illinois Ustanovljeno 2. nov. 1914. Geslo: "Vse za vero, dom La narod, vsi enega, eden za vse." i Odbor za leto 1924: Predsednik .... George Stome Podpredsed. .. John Kramarie > Tajnik Paul J. Laurich, i - j Zapisnikar .y..... Frank Video j Blagajnik ............ Jos. Gršid j Reditelj ............ Martin Bluth Nadzorniki: i - Anton £raj ml., Anton Bar- bich. Frank Vranickar. Društvo šteje 494 članov ir> članic'ter 182 otrok. Za 50c. j,! na mesec se plača v slučaju w bolezni $1.00 bolniške podpo-j re na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izplačalo $12,119.50 bolniške podpore. ' Dne 1. marca 1924. se je na-! hajalo v blagajni $4788.87. [ j Rojaki pristopite v naše ve-■ liko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtnino in bolniško podporo. Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana,, kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v dru št v o. Naš Mladinski oddelek van nudi lepo priliko, da zavaru | jete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in boda v kratkem eden izmed naj močnejših. Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor: Predsednik: Geo. Stonich> 815 N. Chicago St.; tajnik: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Ger-sich, 401 Hutchinson St. Vsi v Jolietu, 111.