Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177 PODUREDNIŠTVO: 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646 Letna naročnina, Italija . . Lir 8.000 Letna inozemstvo .... » 13.000 Letna inozemstvo, USA dol. 15 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 m r L J mm 1 11 I Leto XXIX. - Štev. 9 (1442) Gorica - četrtek, 3. marca 1977 - Trst Posamezna številka Lir 150 oim iMraam * iosih nisim Manjšine: od Alp do Sredozemlja V četrtek 24. februarja je rimski senat z veliko večino glasov sprejel in potrdil mirovno pogodbo med Italijo in Jugoslavijo. Z odobritvijo senata je sporazum dokončno veljaven in s tem so dokončno rešena številna vprašanja, ki sta se obe državi o njih s sporazumom domenili. Tudi Jugoslavija je sledila vzgledu Italije in odobrila pogodbo 1. marca. Toda sporazum ne obsega samo določitve državnih mej, temveč so v njem sprejete rešitve še številnih drugih vprašanj, ki zadevajo obe državi in ki sta se obe podpisnici obvezali, da jih bosta sporazumno reševali. Ob dokončni odobritvi Osimskega sporazuma gre za velike in važne stvari, reči smemo, da gre za izreden dogodek med Italijo in Jugoslavijo, ki je največjega pomena za prebivalstvo na obeh straneh meje. Njegov zgodovinski pomen bi mogli strniti v tri točke. ZAGOTOVLJENI JE MIR Predvsem je z njim zagotovljen mir med obema državama, odstranjeno je ognjišče nadaljnjih sporov, ki so v preteklih tridesetih letih že ponovno ogrožali mir na vzhodni meji Italije. Dovolj da pomislimo na junij 1945, ko je spopad med Angloamerikanci in jugoslovanskimi četami bil preprečen z dogovorom Alexander-Tito v Beogradu. Nato je nastopila slična kriza leta 1954, ko so zavezniki sklenili, da se umaknejo iz Trsta. V zadnjem trenutku je prišlo do Londonskega memoranduma, potem ko so jugoslovanske čete že bile na Krasu v pripravnem stanju. Nerešeni problem državnih mej je vedno visel kot meč nad vsako trajnejšo pobudo med Jugoslavijo in Italijo. Ta nevarnost je sedaj odstranjena. Seveda ni šlo brez žrtev za obe narodni skupnosti, ki sta ostali v mejah druge države: italijanska v Jugoslaviji, slovenska v Italiji. Toda ker gre za višji in splošni blagor miru v Evropi, je prav, da ena in druga stran to žrtev sprejmeta kot doprinos k svetovnemu miru. POTRJENO JE PRIJATELJSTVO Značilnost Osimskega sporazuma je v tem, da ne gre za običajno mirovno pogodbo, kjer zmagovalec diktira svoje pogoje premagancu, temveč gre za svoboden dogovor, s katerim sta obe državi prijateljsko rešili medsebojna vprašanja ne samo državnih mej, temveč tudi druga. Rekli bi, da gre za dva soseda, ki želita ostati v prijateljstvu. Zato sta sedla k mizi in se prijateljsko pomenila ne samo o mejah svojega posestva, ampak tudi o drugih medsebojnih interesih. POLOŽENI SO TEMELJI NADALJNJEGA SODELOVANJA Prav zaradi prijateljskega dogovora obsega Osimski sporazum tudi različna določila o medsebojnem sodelovanju med obema državama. V tem oziru je posebno Pozornost in tudi upravičeno zaskrbljenost zbudil dogovor o industrijskem področju na Krasu, ki naj bi ga upravljali obe podpisnici sporazuma. Predvidene so pa tudi še druge oblike 'ned seboj nega sodelovanja na daljši in krajši rok (uporaba vode na Soči, direktna povezava Brd z Novo Gorico, za daljšo bodočnost plovna pot od Jadrana do Črnega morja po Soči, Savi in Donavi itd.). Osimski sporazum torej ni samo pogodba ° državnih mejah, ampak je veliko več. Kot tak odpira res nove perspektive v odnosih Italija-Jugoslavija in s tem Zapad-Vzhod. Zaradi tega mora sporazum vsak Pameten človek pozdraviti. NOVO VINO V NOVE MEHOVE Tržaški dnevnik »II Piccolo« je dan po odobritvi sporazuma v senatu prinesel uvodni članek z naslovom »Žalosten dan« (Giornata trlste). S tem je hotel povedati, cla Je marsikdo v Trstu in tudi zunaj Tr-s*a. ki ne soglaša z novim sporazumom. je tudi razumljivo. Istrski in tržaški Italijani so zmeraj v zgodovini imeli Slo- vence in Hrvate za nižje ljudstvo, ki ne sme biti enakopravno z Italijani. Poleg tega mnogi istrski in tržaški Italijani še zmeraj živijo v sanjah zanesenjakov iz preteklega stoletja, ki so proglasili, da so naravne meje Italije na Julijskih Alpah in na Snežniku. Tem mejam da se Italija nikoli ne sme odpovedati, zlasti ne v prid Slovencev in Hrvatov. Toda rimski parlament in tudi večina tržaškega prebivalstva so prepričani, da se zgodovina ne povrača. Zato so pogumno stopili na pot mirne rešitve, ki je pač zahtevala določene žrtve. Ta žrtev pa ni prizadela samo Italijanov, prizadela je tudi Slovence, ki so ostali v mejah italijanske republike. Tako so narodne skupnosti v teh obmejnih krajih tiste, ki so pravzaprav najbolj prizadete. Vprašanje narodnih manjšin je tudi tisto, ki je ostalo najmanj rešeno. Niso ga hoteli rešiti s sporazumom, temveč so njegovo rešitev prepustili obema podpisnicama. To morda ni tako slabo, če bo ostalo pri tistem prijateljskem duhu, ki je narekoval Osimski sporazum. To se pravi, če bodo narodne skupnosti v večinski državi postale subjekt pravic in ne samo objekt. To pomeni, če bo v soglasju s prizadetima narodnostnima manjšinama zaščiten z državnimi zakoni njihov narodni obstoj, razvoj in rast. Mi se kot slovenska narodna skupnost v Italiji pa prav tega bojimo, da italijanska republika ne bo zaščitila našega obstoja in razvoja, saj na vse načine jemlje slovensko zemljo. Brez lastnega teritorija pa ni narodne skupnosti. Narod se v diaspori ne more ohraniti. Osimski sporazum je kot novo vino. Novo vino mora v nove mehove. Zato pričakujemo, da bo italijanska republika gledala na nas v novem duhu tako, da bo zaščitila slovensko narodno ozemlje. To je prvo, kar smemo in moramo zahtevati po odobritvi Osimskega sporazuma. NE VRAG, LE SOSED NAJ BO MEJAK Po čudnem naključju je tisti dan, ko so odobrili Osimski sporazum v Rimu, bila v Attemsovi palači v Gorici slovensko-itali-janska Prešernova proslava. Zaključila se je z Zdravljico. Naj bi se zato uresničila Prešernova želja: »Ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak.« Problematika narodnih manjšin in narodnostnih skupin nasploh zavzema v sodobni družbi vedno večji pomen. Države in vlade morajo s tem računati, javno mnenje pa postaja za to stvarnost bolj občutljivo. Prav v ta okvir sodijo tudi razne pobude, ki težijo za širšo informacijo in poglobljenost vse politične, kulturne in družbene stvarnosti, ki neposredno ali pa tudi le posredno zanima razvoj posameznih narodnih skupnosti. Današnja Evropa je na tej poti pravzaprav šele na začetku, vendar je upanje, da se ta korak ne bo zaustavil. Manjšine in posamezne narodnostne skupine, ki jih nekateri označujejo za »prepovedane«, iz dneva v dan bolj čutijo zavest lastne samobitnosti. Že od Britanskih otokov dalje Vale-žani in prebivalci Kornovalije, pa spet v Franciji in Španiji Bretonci vse do Baskov in Kataloncev, da ostanemo le pri večjih evropskih skupnostih. Vsi ti želijo doseči določeno stopnjo narodne enakopravnosti in kulturne avtonomije, politični separatizmi pa so navadno le skrajni pojavi teh dolga stoletja prikritih teženj. Tudi v Italiji se v zadnjih časih vedno bolj živo pojavljajo težnje po prebujenju in osveščanju raznih ne toliko priznanih narodnih manjšin (ki vodijo že lastno zrelo narodno obrambno borbo na politični ravni), pač pa onih etničnih in jezikovnih skupnosti, ki jim zgodovinski razvoj ni bil nikoli naklonjen in nimajo zaledja v kaki matični državi. Volja po obstanku in uveljavljanju svoje samobitnosti prihaja na dan zdaj na severu (med Furlani ali npr. Okcitanci) zdaj na jugu, kjer so med večjimi etničnimi skupinami zlasti Sardinci, Grki ter Albanci (Italo-albanesi). Zadnji čas je bilo že več srečanj Primer sodnika Miklavčiča Vestnik mednarodne organizacije »Am-nesty International« za januar v nemški izdaji, to je v prvi številki letošnjega leta, je prinesel poleg drugih primerov političnega preganjanja intelektualcev v raznih državah po svetu, npr. v Čilu, Grčiji, kjer so se spravili nad jehovce, tudi primer land obsojenega sodnika Franca Miklavčiča v Jugoslaviji. V članku je rečemo: 56-letmi Franc Miklavčič je sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Dne 17. maja .1976 je bil na sodišču aretiran. Sodna obravnava proti njemu se je vršila od 12. do 15. oktobra 1976 v Krainju, v severni Sloveniji. Franc Miklavčič je znan zaradi svojega poštenega sojenja in zaradi svojega zavzemanja za človeške pravice. Na sodni obravnavi proti njemu je bil spoznan za krivega, da je prekršil več členov (člen 101, odstavek 2, člen 320, odstavek 2) jugoslovanskega kazenskega prava. Med drugim so ga dolžili, da je opravljal sovražno propagando proti državi in izdal uradne tajnosti. Obsojen je bil na pet let im osem mesecev strogega zapora. Njegov' primer je tesno .povezan s primerom znanega katoliškega pisatelja Edvarda Kocbeka. Kocbek je leta 1975 poročali v Trsitu izhajajoči slovenski reviji Zaliv o usmrtitvi več tisoč protikomunističnih Slovencev s strani komunističnih partizanov'. Nato so 70-letmega Edvarda Kocbeka z gonjo v tisku obdolžili, da potvarja slovensko zgodovino. Nemšiki Nobelov nagrajenec Hetnrich Boli se je postavil na čelo mednarodnega poziva v prid Edvarda Kocbeka. V eni poznejših številk revije Zaliv — je dalje rečeno v Vestniku — je napisal Franc Miklavčič, ki je bil med vojno nekomunistični član jugoslovanske Osvobodilne fronte, da je poročilo njegovega prijatelja Edvarda Kocbeka o dogodkih ob koncu vojne resnično. Pri izreku obsodbe se je -sklicevalo sodišče delno na dnevnik, Iti si ga je pisal Franc Miklavčič od 1939 do 1976 in iz katerega je bilo baje razbrati, da se zavzema za združitev vseh Slovencev v demokratični državi po zahodnem vzorcu. Dokaza za to trditev pa sodišče ni navedlo, zaključuje članek v Vestniku organizacije »Amnesty International«. Pod tem člankom sledi poziv, naj bi ljudje v tujini v vljudno formuliranih pismih v nemškem ali srbohrvaškem jeziku pisali na naslov: »Njegova eksecelemca, predsednik Josip Broz Tito, Beograd SFR Jugoslavija, s prošnjo, naj bi nanovo proučili Miklavčičev primer«. ■ Tina Anselmi, minister za delo v italijanski vladi, je bila pretekli teden v Moskvi, kjer se je udeležila odprtja novega sedeža italijansko-sovjetske zbornice. V Moskvi je imela dvouren razgovor z ministrskim predsednikom Kosiginom. V Moskvo je šel tudi jugoslovanski notranji minister Franjo Herljevič. Na razgovore ga je povabil sovjetski notranji minister Andropov. in kulturno-študijskih pobud za soočanje med pripadniki vseh teh narodnih skupnosti. Posebej gre tu za izmenjavo izkušenj med člani že osveščenih manjšin z lastno politično voljo in novimi težnjami etničnih skupin, ki si pa šele iščejo lasten prostor v tem boju za pridobitev lastne zavesti in priznanje s strani države. ZANIMIVO SREČANJE NA SARDINIJI V tem okviru je bil ob koncu prejšnjega tedna poseben seminar v sardinski prestolnici Cagliari, na katerem so se zbrali predvsem priznani strokovnjaki in izvedenci ter predstavniki raznih kulturnih inštitutov in univerz italijanskega juga in sredozemskega prostora na splošno, da bi pretresli to zanimivo tematiko. Lok udeležencev pa je bil zelo širok, saj je šel od alpskega prostora (Slovenci) do afriškega oz. azijskega Sredozemlja. Študijski seminar je priredila organizacija »Movimento europeo minoranze«, ki je izšla iz lanskih študijskih dni v Milanu. Tema zborovanja je sicer obravnavala širše probleme, ki so šli od evro-komunizma do sredozemskih duhovnih vrednot. Jedro pa je bilo vseeno osredotočeno na idejno in kulturno problematiko manjšin. Posebej je prišel tu do izraza širši sredozemski prostor, ki obsega ne le italijanski jug s posebnim ozirom na Sicilijo, Sardinijo ali Kalabrijo (prav v teh deželah se čutijo etnične posebnosti in prvine), ampak tudi arabski svet. Zato je bil prav v tem okviru še posebno zanimiv prispevek, ki so ga prinesli nekateri predstavniki a-rabskega sveta, zlasti egipčanski, libanonski in jordanski zastopniki. Jasno je, da se čuti v Sredozemlju viden in močan vpliv islamskega kulturnega sveta, saj je prav arabska civilizacija že od srednjega veka sem močno oplodila duhovno in socialno življenje teh predelov. Poseben prizvok pa je na tem seminarju seveda imela zlasti problematika zgoraj omenjenih treh dežel italijanskega juga. Njihovi predstavniki so v svojih poročilih na široko osvetlili svoje politično in socialno življenje. Posebej velja tu omeniti intervencije, ki so jih imeli dr. Orio Poerio iz Palerma (Istituto per la diffusione della cultura araba e siciliana), odv. Michele Papa iz Ca-tanie, predsednik Associazione siculo-araba, in dr. Giuseppe Scia-no iz Palerma ter dr. Roberto Se-stito iz Reggio Calabria. Z arabske strani naj omenimo zlasti posege, ki sta jih imela prof. Has-sam Hamie, ki je predstavljal Zvezo arabskih držav ter libanonski univ. prof. Farhat. SLOVENSKA PROBLEMATIKA IN SREDOZEMLJE Morda bo izgledalo nekoliko nenavadno, da se slovenska manjšinska stvarnost obravnava v okviru italijanskega juga oziroma sre-dozemsko-arabskega kulturnega prostora. Že takoj je treba tu pripomniti, da je slovenski prispevek na tem zborovanju bil izredno zaželen in da so vsi udeleženci izrazili veliko zanimanja za prikaz slovenske kulturne in politične problematike. Slovenski program in zgodovin- ski doprinos sta tu podala kot predstavnika Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka in prof. Andrej Bratuž. Dr. Štoka je obširno prikazal položaj slovenske narodne manjšine v Italiji in njeno borbo za dosego ustavne zaščite. Poudaril je veliki pomen Osimskega sporazuma, ki ga je prav v tistih dneh ratificiral italijanski senat in besede zunanjega ministra For-lanija, ki je v imenu vlade spet izrazil obveznost za izglasovanje potrebnih manjšinskih zakonov za Slovence. Nato je navzoče seznanil tudi z naj novejšimi predlogi slovenske manjšine, zlasti z izpopolnjenim zakonskim osnutkom za slovensko manjšino in njeno zaščito. Prof. Bratuž pa se je zaustavil ob mestu, ki ga ima slovenski narod v okviru srednjeevropskega kulturnega sveta in povezal vse to z novim evropskim duhom. Posebej je še prikazal velik in nepogrešljiv delež slovanskih mislecev in posebej poljskega, češkega, slovaškega, slovenskega in hrvaškega naroda pri oblikovanju celotne srednjeevropske kulture. Naj podčrtamo, da je prav predsedujoči prof. Pittau, dekan pedagoške fakultete na univerzi v Sassariju, po prikazu slovenskega trpljenja pod fašizmom izrecno in v imenu vseh udeležencev izrazil solidarnost s slovenskim svetom, ki je toliko tudi fizično in materialno pretrpel pod takratno diktaturo. Naj še dodamo, da je v okviru tega seminarja izšla v Firencah posebna knjiga, ki obravnava tematiko Sredozemlja, Sardinije in evropskih teženj. Med prispevki so tu objavljeni tudi referati dr. Štoke in prof. Bratuža na lanskem milanskem seminarju. Glavno zaslugo za to, kot tudi za organizacijo in potek zborovanja v Cagliariju pa ima prof. p. Egidio Guidubaldi z univerze v Sassariju. * * * Nedavni študijski seminar na Sardiniji je gotovo pomemben doprinos k širšemu kulturnemu pa tudi političnemu medsebojnemu poznavanju med raznimi manjšinami in etničnimi skupnostmi v državi. To tudi v perspektivi bodočih volitev v prvi evropski parlament, kar je bilo tudi predmet razprav v Cagliariju. Prav raznolikost udeležencev je še posebej poudarila pestrost tega zborovanja, ki pa je imelo enotno delovno nit — skrb za vprašanja in razvoj manjšinskih narodnostnih skupnosti in kultur. V tem okviru je treba tudi videti povezavo dveh kulturnih in duhovnih svetov: srednjeevropskega, ki ga je tu predstavljala slovenska prisotnost ter sredozemskega, ki tudi teži k neki širši evropski skupnosti, ne pozablja pa pri tem na druge bližnje bregove afriške in azijske kulture. Zato lahko tudi potrdimo, da pomeni tako medsebojno spoznavanje spet nov korak k uresničenju tistih teženj, ki jih prav slovenska manjšinska posebej politična stvarnost danes zahteva. ■ V največjem hotel« v Moskvi »Rossija« (Rusija), ki ima 22 nadstropij ter 3.200 sob, je izbruhnil strahoten požar, v katerem je 34 ljudi izguhilo življenje, nad sto pa jih je bilo ranjenih. Med mrtvimi so večinama sovjetski državljani. V hotelu je gostovalo tudi 200 Italijanov', a je bil le eden lažje rainjen. Poslanica msgr. Cocolina goriški nadškofiji Post je čas, v katerem je Cerkev kakor tudi vsak kristjan poklicana k molitvi, premišljevanju in spreobrnjenju. Cerkev je v Kristusu kot zakrament in znamenje zaupne povezanosti z Bogom in edinosti vsega človeštva. Poslanstvo Cerkve je oznanjati in ustanoviti v vseh ljudeh Kristusovo kraljestvo. Zato sloni edinost na pričevanju za Kristusa in njegovo kraljestvo, ki je vir notranje rasti in misijonske zavzetosti v svetu. Kristusovo odrešenje in oznanilo ne ostaja vzvišeno nad zemeljsko stvarnostjo, ampak se uresničuje v njej. Cerkev ži- vi v človeški skupnosti, ji prinaša Kristusovo pričujočnost in zahtevo ter izpričuje svojo vero, upanje in ljubezen. Za pričevanje v skupnosti pa je treba najti stvarne načine, tako da se bo zavedela globokih vrednot iskanja in uresničevanja božje besede ter po drugi strani zavračala stvari, ki so nasprotju z evangelijem. Nemčija je pravno še vedno ena država, čeprav je že vsa povojna leta razdeljena na Zahodnonemško republiko in na Demokratično republiko Nemčijo. Cerkveno sta bili obe Nemčiji tesno povezani; berlinski nadškof je veljal za škofa celotnega Berlina, čeprav je njegov sedež v vzhodnem delu. Tudi škofje Vzhodne Nemčije, katerih je devet, so bili vključeni v škofijsko konferenco vseh nemških škofov, ki ima sedež v Fuldi, to je v zapadnem delu Nemčije. Zaradi neurejenih razmer se škofje iz Vzh. Nemčije niso mogli redno udeleževati konferenc nemških škofov; sklepi teh konferenc pa so bili obvezni tudi zanje. V tem času so se škofje Vzh. Nemčije sicer redno shajali v okviru »konference vzhodnonemških ordinarijev«, to je voditeljev škofij, da so kot pravni zastopniki katoličanov v državi zastopali interese Cerkve. Poseben uspeh v tem času pomeni ustanovitev teološke šole v Erfurtu in pa preprečitev komunistične namere, da uvede »mladinska posvečenja« v nadomestilo za zakramente {krst, birmo). V letih 1950 do 1960 je bil škof obeh Berlinov kardinal Julius Dopfner, ki pa pri oblasteh ni bil priljubljen; ko je postal nadškof v Miinchnu je bil imenovan za berlinskega nadškofa Alfred Bengsch, ki pa je znal izgladiti pot do režima in • Kongregacija za zakramente in bogoslužje je dala dovoljenje, da sta prelat dr. Lojze Šuštar in prelat Jože Kvas, oba kanonika ljubljanskega kapitlja, lahko za dobo petih let izredna delivca sv. birme v ljubljanski nadškofiji. Stolni kanonik dr. Ivan Merlak, odgovorni urednik »Družine«, pa je bil v zvezi z določili papeške listine »Communio at progressio« {Občestvo in napredek) imenovan za tiskovnega referenta pri ljubljanskem nadškofijskem ordinariatu. • Predsednik mednarodnega katoliškega gibanja za mir »Pax Christi« nizozemski kardinal Alfrink je poslal češkoslovaškemu ministrskemu predsedniku Gustavu Husaku posebno brzojavko, v kateri ga prosi za strpen in razumevajoč odnos do čeških in slovaških izobražencev, ki so si upali v Listini 77 javno povedati svoje mnenje. Zaradi pritiska s strani vlade so bili prisiljeni nekateri svoj podpis umakniti, kar ni v skladu s tem, kar so evropske države podpisale leta 1975 na konferenci v Helsinkih. Preganjanje podpisnikov Listine 77 je po Alfrinkovih besedah kršenje človekovih pravic in v nasprotju z načeli, za katera se zavzema mirovno gibanje »Pax Christi«. • V Celovcu so imeli v letih 1971 in 1972 škofijsko sinodo. Ta sinoda krške škofije je bil važen dogodek za rast Cerkve na Koroškem. Po njenih sklepih je dobilo življenje kristjanov na Koroškem veliko nalogo, da prekvasi vse mišljenje in delovanje koroških ljudi z duhom ljubezni do Kristusa in bratstva med seboj. Sedaj je izšla posebna knjiga z odloki in sklepi te sinode. Knjiga ima 332 strani in nosi naslov »Kirohe fiir die Welt« (Cerkev za svet). Pripravlja se tudi slovenska izdaja te knjige. • Baskovski škofje so izdali posebno pastirsko pismo, v katerem pozivajo špansko vlado, da preneha štiri desetletja po državljanski vojni z zapostavljanjem onih, ki so bili poraženi, predvsem pa naj po- Na nas, ki smo Cerkev, je, da osvojimo vse evangeljske prvine, ki jih vsebuje zavzetost za človeški napredek in delujemo tako, da bo naše pričevanje učinkovito, ko gre za napredek ljudi. Tudi goriška Cerkev v tem pogledu ne sme zamuditi. V duhu teme »Evangeliza-cija in človeški napredek«, ki so jo razglasili italijanski škofje lansko jesen, so se tako na škofijski kot na župnijski ravni vršila posvetovanja z namenom, da se vsa ta vprašanja čim bolj poglobijo. Predvidoma v maju bodo na tej osnovi podane nove smernice. Potem pa bo vsa dejavnost obravnavana na posebnem škofijskem zborovanju, na katerem se bo naša goriška Cerkev čim bolj podredila smernicam evangelija. Gre za spremembo mišljenja, ki naj iz naših cerkva napravi nekaj več kot samo bogoslužne prostore; iz njih naj napravi dele žive in dejavne Cerkve. Velika odgovornost pripade v tej zvezi tudi na Zahod. Berlinska konferenca ordinarijev je veljala že za enakopravno konferenco nemških škofov. V tem času so izvedli svojo sinodo in pripravili pogoje za boljše odnose med državo' in Vatikanom. Leta 1970 pa so se začela dela za to ureditev. Med pogoji države za ureditev teh odnosov je bila tudi ustanovitev samostojne škofijske konference za škofe Vzh. Nemčije, kar pomeni, da bodo vzhodnonemški škofje neodvisni od škofov Zah. Nemčije. Da je Vatikan bil pripravljen to storiti, je dokazal že s tem, da je po sklenitvi pogodbe med obema nemškima državama leta 1973 preimenoval dosedanje »škofovske pooblaščence« v apostolske administratorje, ki imajo polno škofovsko oblast in so podrejeni neposredno Vatikanu. Sedaj pa je Vatikan ustanovil posebno škofovsko konferenco za škofe na ozemlju Vzh. Nemčije in tako vključil to ustanovo kot samostojno cerkvenopravno ustanovo. V novi škofijski konferenci so škofje iz Berlina, Meissna, Gorlitza, Schwerina, Magdeburga in iz Erfurta ter trije pomožni škofje (Berlin, Meissen, Erfurt). Za-hodnonemški škofje so sicer obžalovali, da je do tega prišlo, vendar razumejo, da je bilo to potrebno iz dušnopastirskih razlogov. deli vsem zapornikom politično amnestijo. Baski so se namreč v državljanski vojni — razen tistih iz Navarre — v upanju, da dosežejo avtonomijo, postavili na stran republike, v kateri so imeli glavno besedo komunisti. Po zmagi nad njimi je Franco z enako strogostjo postopal tudi z Baski. Mnogi so končali v zaporu ali bili preganjani. • Znana m. Terezija iz Kalkute v Indiji, ki se posveča skrbi za najrevnejše in pomoči najbolj potrebne, je bila nedavno na obisku v Sydneyu v Avstraliji. V pogovoru s časnikarji je med drugim dejala: »Če bi bilo na svetu več ljubezni, bi bilo manj nereda in zmešnjav. Milijoni nedolžnih umirajo. Zakaj nočemo videti, da so vsi ti ljudje Kristus, ki se vrača na svet? Ljudje skušajo izriniti Boga iz svojega življenja in to je hudo.« ★ Novo delo prof. Cremonesija Pred kratkim je izšlo pri založbi Arti Grafiche Friulane delo Arduina Cremonesija »La sfida turca contro gli Asburgo e Venezia«. Prof. Cremonesi je Slovencem že dobro znan (gl. PSBL, 3. snopič), zato ga ni treba posebej predstavljati. Radi bi le opozorili bralce na to njegovo novo publikacijo, saj je tematika povezana tudi z našo preteklostjo. V uvodu te svoje nove knjige, ki obsega 356 strani večjega formata, avtor pravi, da želi podrobneje predstaviti obdobje turških vpadov italijanskemu svetu, ki ga praktično ne pozna. Ker želi, da bi bila njegova knjiga dostopna širšemu krogu bralcev, opusti stroga znanstvena razglabljanja — ne da bi seveda zanemaril zgodovinskih virov — in v prijetnem kramljanju razgrinja pred bralcem vso zapleteno problematiko turške nadvlade v Evropi oz. na Balkanu. Knjiga se dobi tudi v slovenskih -knjigarnah v Gorici in Trstu. duhovnikom, ki v povezanosti s škofom delujejo po posameznih občestvih. Pri svojem delu pa se vsi zavedajmo naslednjih zahtev: — treba je spodbujati in pritegniti, tako na župnijski kot na škofijski ravni, vse dejavnike krajevne Cerkve; — naj se resno preuči položaj po posameznih občestvih, posebno v času priprave pastoralne vizitacije in po njej; — naj se družno išče ustreznih rešitev v molitvi, soočanju in pogovoru s prizadetimi; — naj vlada enotnost in delovna povezanost za pričevanje, v katerem postane različnost mnenj in obveznosti temelj in ne vir razhajanja. Po srečanju duhovnikov naj delo poteka po naslednjih stopnjah: a) naj se predloži in vzame v razpravo ustrezna škofijska listina; b) naj se zberejo rezultati tega dela po posameznih področnih sedežih in se predložijo na škofijskem srečanju, ki bo konec meseca marca; c) naj se predloži zaključna listina, ki naj v duhu sklepa italijanskih škofov o evangelizaciji in človeškem napredku zajame in obravnava v naši krajevni Cerkvi vse tovrstne zahteve in potrebe; d) ob skiepu tega dela je predvideno posebno škofijsko zborovanje. Ob koncu svoje poslanice nam g. nadškof zaželi, da naj nas pri delu spremlja milost in blagoslov našega Gospoda in tolaži priprošnja Marije, matere Cerkve. ★ • Stalni odbor konference španskih škofov je obsodil desničarsko organizacijo španskih katoličanov, ki se imenujejo »Kristusovi partizani«. Odbor meni, da je tako uporaba Kristusovega imena bogoskrunska. ★ H Bivši ministrski predsednik Rumor ne bo prišel pred ustavno sodišče, ki naj bi ga sodilo v zadevi podkupovalnega škandala v zvezi z nakupom letal vrste Look-heed. Vsaj 477 članov italijanskega parlamenta in senata bi moralo zahtevati sojenje, a se je zbralo le 375 podpisov. Te so dali komunisti, neodvisna levica, damo-proletarci (PDUP), radikali, MSI in dva socialista. Ker socialistična stranka akcije zoper Rumorja ni podprla, je nastalo med članstvom veliko negodovanje. ■ Stranka delavske proletarske enotnosti (PDUP), ki je levo od komunistične partije, se je razklala na dvoje. Manjšina, ki jo predstavlja Miniati ter je sestavljena v glavnem iz bivših članov PSIUP-a, ni namreč zadovoljna z umirjeno opozicijo, ki jo vodi večina pod vodstvom Magrija do komunistične partije. 31 Blizu vasi Sulden, ki je na cesti prek prelaza Stilfesjoch (Stelvio) na Južnem Tirolskem, je sneženi plaz zasul osebni avtomobil, v katerem so bili štirje nemški turisti: trije moški in ena ženska. Snežena gmota je bila visoka 6 m. Vsi štirje turisti so bili ob življenje. HI Znani oporečnik zoper sovjetski režim Andrej Amalrik, ki so ga sovjetske oblasti pred časom izgnale iz države, je zahteval v Parizu, da ga sprejme predsednik francoske republike Giscard d’Estaing v zvezi s kršenjem dogovora v Helsinkih o človečanskih pravicah. Ker mu je bila prošnja zavrnjena, se je postavil pred vrata predsedniške palače na Elizejskih poljanah s protestnim napisom ter delil letake, kjer je bilo govora o štirih disidentih, ki jih je sovjetska policija nedavno zaprla. Francoska policija pa za njegov protest ni bila nič kaj navdušena. S silo ga je odstranila izpred vrat predsedniške palače, ga zaslišala in nato odpustila. ■ Namesto nedavno umrlega zunanjega ministra Vel. Britanije Croslanda je prevzel to ministrstvo 39-letni dr. David Owen, po poklicu zdravnik. Koliko časa bo laburistična stranka še na oblasti, se ne ve, kajti po zadnjih dopolnilnih volitvah v britanski parlament, na katerih je zmagal kandidat konservativne stranke, ima združena opozicija 315 sedežev, vladajoča laburistična pa 314. K sreči za laburiste pa združena opozicija ni enotna in zaenkrat ne ogroža obstoja vlade. ■ Sovjetska vesoljca Gorbatko in Glaz-kov sta 18 dni krožila okrog Zemlje, opravila vrsto raziskav in srečno pristala v zasneženem Kazahstanu. Mnogi so pričakovali, da bosta vesoljca prekosila rekord 64 dni, ki sta ga v kroženju postavila v »Saljulu 4« KLimuk in Sevastijanov, pa je bil dejansko zadnji polet od vseh najkrajši. Spet ni kaj funkcioniralo? Kamenčki Pokopavanje pusta Kakor je pri Slovencih star običaj praznovanja pusta, tako je tudi star običaj, da pusta pokopljejo. To ni nič novega. Novo je, da nekateri ob tem pokopavanju ne vedo, kaj je prav in kaj ni. Staro pogansko navado, kar je v svojem zgodovinskem nastanku pokopavanje pusta, radi spremenijo v smešenje krščanskega pogreba. To se je letos zgodilo v nekaterih vaseh na Goriškem. Pustni sprevod so spremenili v karikaturo krščanskega pogreba z duhovnikom, svečami in križem. Ali so se tisti, ki so to počeli, spomnili, da so bili s krščanskim pogrebnim obredom pokopani morda njihovi starši? Ali so želeli smešiti njihov pogreb? Ne verjamemo, da so to želeli, pač pa so to naredili letos na pepelnično sredo. Morda si želijo, da bi bili nekoč sami deležni krščanskega pogreba, če oni ne, si morda to želijo njihovi starši, ki so še verni. Ali je prav, da se iz takih, vsakemu poštenemu človeku spoštovanja vrednih obredov, brijejo norca, pa čeprav ob pokopavanju pusta? Kaj bi rekli, če bi drugi del vaščanov pokopaval pusta z rdečo zastavo? Ali s slovensko trobojnico z rdečo zvezdo? Zato: »Ne storite drugim, kar ne želite, da bi drugi vam storili.« To zahteva človeško dostojanstvo in tudi socialistični humanizem, ki se letošnji pogrebci pusta naj tako pogosto sklicujejo. (r+r) Kako je z vero? Skavtinje in skavti so me prosili za kratko predavanje s temo: Vera in politika. Kdor le malo pozna vso zadevno problematiko, ve, da ni lahko o tem govoriti, če ni jasnosti o pomenu posameznih besed in izrazov. Kaj je vera? kaj politika? In šele potem je mogoče dati odgovor na vprašanje, kako pa oba skupaj spadata. Vzel sem zato v roke tretji zvezek Male splošne enciklopedije (Ljubljana 1916) in iskal »vero«, a je nisem našel. Segel sem pa »religiji« in tu sem na strani 211 odkril čudovite reči. Kaj je torej religija po novih sodobnih odkritjih? »RELIGIJA (lat.), veroizpoved, vera (gl.); oblika družbene zavesti, v kateri se izražata človekova odvisnost od njemu tujih in neznanih naravnih in družbenih sil in njegova iluzija, da te sile z obredi, molitvami in podobnim lahko obvladuje. Religija je splet fantastičnih predstav o svetu in življenju, ki človeku omogočajo, da se sprijazni s svojo odvisnostjo od narave in družbe. V zgodovini je bila in je lahko še dopolnilo nasilja pri ohranjevanju odnosov družbene neenakosti, močno ideološko orožje v rokah izkoriščevalskih razredov in njihove države. V prvih zgodovinskih dobah so prevladovale t. i. naturalistične religije (personifikacija in čaščenje naravnih sil), ki so bile pretežno mnogobožne, pozneje pa se je hkrati z razvojem družbenih odnosov razvilo enoboštvo (gl.) — krščansko, muslimansko itd.« In res sem šel pogledat še v drugi zvezek, stran 653: »MONOTEIZEM (gr. theos - bog), enoboštvo; vera v enega samega boga (judovska, vera, islam, krščanstvo), čisto mono-teistična ni pravzaprav nobena vera, posebno krščanska ne; po krščanskem nauku imajo svetniki in preroki tudi božje lastnosti in celo bog sam je troedin (Sv. Trojica). Tako obstaja monoteizem dejansko samo kot filozofsko-idealistični deizem. Nasprotje monoteizma je politeizem.« Sedaj se pa trudi duhovnik in razlagaj božjo besedo! Kaj se boš trudil, saj je vse le iluzija in (sleparija)?! L š. Tri leta brez potnega lista Tudi v Jugoslaviji so državljani, ki ne dobijo potnega lista, ker so njihova stališča v opreki z režimom, ki je na oblasti. Skupina jugoslovanskih razumnikov je nedavno to diskriminacijo v odprtem pismu na oblasti brez olepšavanja razkrila, na veliko nevoljo režima, ki se pripravlja na konferenco v Beogradu, na kateri naj bi se preverilo izvajanje sklepov konference v Helsinkih pred dvema letoma. Največja ironija je pač v lem, da so najbolj nazadnjaški tisti, ki sebe označujejo za napredne. Na vodstvu države so pač laki, ki se maskirajo s krilatico volje ljudstva, ko dejansko ljudstvo sploh ne odloča, ampak peščica malih diktatorjev. Žrtve teh ljudi so postali tudi uredniki mladinskega lista »Ognjišče«, ki izhaja v Kopru. Kmalu bo že tri leta, kar nimajo polnega lista. Znašli so se v kaj čudnem položaju: niso ne krivi ne obsojeni in ne svobodni. Tako ravnanje oblasti dokazuje, da se čuti slabotna, ko se boji potovanja majhne skupine urednikov prek meje. V čem le je za to oblast še svoboda? Bralec »Ognjišča« Oče ubogih Slovensko Baragovo misijonišče v Argentini je izdalo lani v slovenskem prevodu roman »Vincencij Pavelski - oče ubogih«. Knjiga je izšla v nemškem izvirniku leta 1959 za tristoletnico svetnikove smrti izpod peresa Wilhelma Hunermanna. V uvodu je nakazan pomen iVincencijevega življenja. Kdo bi mogel pred tristo leti pričakovati, da bo pastirček Vincencij iz Gasko-nije postal kraljičin svetovalec in obnovite! j Cerkve v Franciji. Njegova mladost ni prav nič kazala na takšno prihodnost, toda v življenju, polnem nenavadnih prigod in grenkih doživetij, začutimo božjo roko, ki ga je izvolila, očiščevala in vodila. Njegovo srce je objelo vso tedanjo revščino. Pošiljal je svoje duhovne sinove in hčere, lazariste in usmiljene sestre na vsa območja tedanje duhovne in telesne bede. Vincencijewa dobrota ni poznala meja. Njegovo usmiljenje je našlo sužnje v severni Afriki, kužne bolnike na Poljskem, preganjane katoličane na Irskem, pogane na Madagaskarju. Umrl je v Parizu in bil nekaj let po smrti razglašen za svetnika. Sedaj čaka vstajenja v cerkvi pri Sv. Lazarju v Parizu. Branje knjige nas popelje v čase, ki jih poznamo iz romanov o treh mušketirjih, z vsemi burnimi dogodki, toda vsebina je naravno globlja in silnejša. Na upravi Katoliškega glasa je na voljo nekaj izvodov po ceni 2.500 lir (vezani po 3.500). S TRŽAŠKEGA 4. marca bo potekel en mesec, kar je bil pokopan v Trstu msgr. Alojzij Salvadori, prošt stolnega kapitlja tržaške škofije. Bil je eden tistih odprtih duhovnikov italijanske narodnosti, ki je vedno imel razumevanje za slovenske probleme, se sam dobro naučil slovenskega jezika in bil prežet socialnega čuta do bližnjega. Bil je človek, ki mu je Kristusov evangelij pomenil življenjski program. Rojan Letos smo v drugič pripravili na pustni torek 22. februarja zabavni popoldan za predšolske oboke in za otroke osnovne šole. Seveda je bil Dom odprt tudi za večje. Popoldne se je vreme sprevrglo v dež, a to ni zaustavilo malih povabljencev. Prihajali so v lepih in iznajdljivih maskah in oblekah, nekateri sami, drugi v spremstvu staršev. Cele tri ure so se prijetno zabavali. Na odru so se preizkušali v raznih spretnostih. Zmagovalce so preostali pozdravljali z burnim ploskanjem. Najbolj razigrani so bili najmlajši. Tudi za prigrizek je bilo poskrbljeno. Za primerno okrasitev prostorov, za zabavo im za vse ostalo so v glavnem poskrbele nekatere matere in očetje. Hvala jim za vse! Z GORIŠKEGA Tečaj razgovorov o zakonu in družini Vršil se bo v prostorih Katoliškega doma v Gorici ob 20.30 po sledečem sporedu: v soboto 5. marca »Nov par za nov čas«; v soboto 12. marca »Kdo si ti, kdo som jaz?«; v petek 18. marca »Telo — orodje ljubezni« {govori zdravnik); v soboto 26. marca »Zakaj se poročim v cerkva?«; v soboto 2. aprila »Krščanski slog zakonskega in družinskega življenja«. Tečaj je namenjen v prvi vrsti zaročem-cem, ki se mislijo lotos Mi prihodnje leto poročiti. Dobrodošli pa so tudi drugi fantje im dekleta nekako od 16. lota navzgor. Udeleženci bodo dobili potrdilo o obiskovanju tečaja. IIIHIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllltllllHIlllU.lllllllllIIIIIIIIlIlIllllllUllllllllIllllllllIlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Cerkev v Vzhodni Nemčiji OKNO V DANAŠNJI SVET rm m mo Znamenja časov zahtevalo konkretnost! SLOVENSKA SKUPNOST II. deželni kongres v Števerjanu, 12. marca 1977 ob 15. uri ® Otvoritev in pozdrav predsednika Pozdravi gostov in števerjanskega župana H Poročilo deželnega tajnika in pokrajinskih tajnikov Kratek premor ■ Diskusija ■ Volitve deželnega vodstva Zvečer ob 20.30 bo kulturna proslava posvečena 40. obletnici mučeniške smrti Lojzeta Bratuža. Sodelujejo: mešani pevski zbor »L. Bratuž« iz Gorice, recitatorji SSG in Radijskega odra iz Trsta, igralci iz Benečije z igro Izidorja Predana »Emigrant«. Jedro slovenske Cerkve na Tržaškem je v mostu. Tu živi največ slovenskih ljudi; sem teži veliko število okoličanov bodisi zaradi dela kakor zaradi kulturnega in sploh socialnega udejstvovanja. Zato je važna in nujna ureditev cerkvenih razmer v mestu. S tem seveda ne podcenjujemo okolice, ki se bo zaradi Osimskega sporazuma znašla pred novimi in težkimi problemi. Pokoncilska Cerkev nam je dala veliko novosti, med drugim duhovniške svete ali škofijske parlamente, v katerih duhovniki, skupno s škofom iščejo konkretnih rešitev za posamezna vprašanja. Tržaški duhovniški svet pa je ustanovil med drugim še paritetno komisijo, v kateri so slovenski jn italijanski duhovniki, ki sledijo problemom slovenske Cerkve na Tržaškem. Zadnjič sem nekoliko prehudo napisal, da je prejšnja komisija spala, saj je postavila temelje za nadaljnje delo novih ljudi. Na čelu te komisije sta sedaj gg. Marij Gerdol in Marij Penco, župnik v Skednju. Komisija pripravlja konkretne predloge, da bi jih potem višja cerkvena oblast potrdila in ukrepala. Mestni duhovniki smo se sestali in obdelali že nakazane predloge, katere so načelno tudi italijanski sobratje sprejeli. Podrobneje bomo o tem še pisali. Zavedamo se, da obstajajo težave. Največja težava je pomanjkanje duhovnikov. Toda navdaja nas pogum in navdušenje; Smrt znanega stavbenika V ponedeljek 28. februarja je v bolnišnici sv. Justa v Gorici umrl znani slovenski stavbenik Franc Simčič, star skoraj 84 let, saj se je rodil 26. aprila 1893 v Pevmi. Daljšo dobo svojega življenja je preživel z družino v bližini pevmskega mostu, kjer si je kmalu zgradil hišo. V letih med prvo in drugo svetovno vojno je precej gradil zlasti po slovenskih vaseh. Zaradi hude bolezni ,pa se po končani drugi svetovni vojni ni več ukvarjal s stavbeništvom. Svoje strokovne sposobnosti je vendar še dalje uporabljal pri cenitvah škode, ki so jih razna poslopja utrpela zaradi vojnih dogodkov ali požarov. Rad je pomagal domačinom tudi pri sestavljanju davčnih prijav in marsikomu je uspešno priskočil na pomoč ob reševanju zapletenih zadev vojnih odškodnin. Pokojnik je bil zaveden Slovenec. Kot tak je bil septembra 1947 ena izmed žrtev takratnih napadov na naše ljudi in ustanove. Svojo narodno zavest je kazal tudi s tem, da je redno zahajal k slovenski maši na Placuto. Zadnjič smo ga tam videli za lanski božič. Naj še povemo, da je bil med rednimi Podporniki Zavoda sv. Družine v Gorici, otrokom je po navadi pošiljal v dar zaboje raznovrstnega sadja. Zeni Leopoldi, hčerkama Zvonki por. Podreka in Rozali j i por. Loj k ter ostalim žalujočim izrekamo iskreno sožalje. Tem izrazom se pridružuje tudi naš list. Zlata poroka v Doberdobu Ko sta zlatoporočenca Germano Rebula 'n Karolina Jarc 26. februarja 1927 sklenila sv. zakon v Doberdobu, je nova cerkev sicer že stala, ni bila pa še opremljena in za božjo službo odprta. Zato se je tu 25.000 Ricmanje » 10.000 Rojan » 116.000 Salezijanci, Istrska ulica » 40.000 Sv. Ana » 23.000 Sv. Barbara » 5.000 Sv. Ivan » 74.000 Sv. Križ » 180.000 Sv. Vincenc » 25.000 Skedenj » 52.000 Trebče » 20.000 žavlje » 14.500 SKUPAJ Ur 1.509.500 Letni obračun Slov. prosvete V petek 25. februarja je bil v Donizettijevi ulici 3 v Trst uredni občni zbor Slovenske prosvete, krovne prosvetne organizacije naših domov in društev na Tržaškem. Zbor je začel predsednik Marij Maver, ki je v strnjenih mislih nakazal načela in temelje, na katerih sloni delo te krovne organizacije. Poudaril je njeno krščansko in demokratično osnovo ter nato v nadaljevanju shematično prikazal bogato kulturno in prosvetno delovanje včlanjenih skupin in društev. Posebno pozornost je posvetil delu osrednjih društev v Trstu, reviji Mladika, študijskim dnem v Dragi ipd. V drugem delu svojega posega je predsednik prikazal načrt delovanja v tekočem letu. Obrazložil je tudi težave s tiskom, zaradi česar bosta verjetno iz načrta izpadli dve knjigi, ki ju je imela v svojem založniškem programu revija Mladika. Poudaril je, da bi spričo naraščajočih cen Mladika sploh ne mogla izhajati, ko bi ne imela podpore svojih mecenov-darovalcev, Slovenske prosvete in v pravkar minulem letu tudi nekaterih javnih ustanov, predvsem dežele. Za letošnje poletje je predsednik napovedal organizacijo tabora v Doberdobu ob obletnici smrti skladatelja Vinka Vodopivca. Tabor prireja Slovenska prosveta skupaj z goriško Zvezo SKP im d nagimi društvi. Pokroviteljstvo nad taborom pa ima Svet slovenskih organizacij, v katerega je občni zbor Slovenske prosvete tudi potrdil svoj pristop. V daljši razpravi, ki je sledila blagajnikovemu poročilu, je bila izražena želja, da bi bili stiki med društvi krepkejši, da bi med seboj bolj sodelovali in si izmenjavali razne nastope in gostovanja ter končno, da bi o teh nastopih tudi več poročala tisk in radio. Seja mladinske komisije SSk v Trstu Dne 26. februarja je bila seja Mladinske komisije tržaškega pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti. Na njej so člani pregledali opravljeno delo in pozitivno ocenili predvsem stike s slovensko mladino ter z mladinskimi predstavniki demokratičnih strank. V Repnu je bilo srečanje z mladino repen taborske občine, mladinska komisija pa je imela tudi dvostranski srečanji s predstavniki republikanske mladine in Zveze komunistične mladine Italije. Na njih je vsako predstavništvo orisalo DAROVI Za Alojzijevišče: Milka Goričan 10.000; N. N. namesto cvetja ob pogrebu tete Francke Simčič 10.000; N. N. ob 40-letnici smrti Lojzeta Bratuža 40.000; družina Černič, Vrh 16, 10.000; ista družina namesto cvetja na grob Nardota Černič 5.000; Herman Srebernič v spomin Franca Simčiča 2.000; Željka v isti namen 2.000 lir. Za Zavod sv. Družine: Marija Ozebek namesto cvetja na grob Nori Troj ar 10.000 lir. Za Katoliški tlom: Elica in Jože Gorkič ob 25-letnici poroke 10.000 lir. Za števerjansko cerkev: ob 50-letn,ici rojstva pok. Ivanke Mužič daruje družina Mužič 10.000 lir. svoje delovanje in načrte, govor pa je bil tudi o ratifikaciji Osimskega sporazuma, o globalni zaščiti Slovencev in vprašanjih v zvezi s prosto industrijsko cono. Podobna isrečanja z drugimi strankami ter z mladimi v drugih krajih bodo še sledila. Mladinska komisija je preučila tudi zadnje dogodke v zvezi z mladinsko problematiko: predlog za univerzitetno reformo ministra Malfattija, protestno zasedbo vseučilišča in povečano delovanje slovenskih študentov na fakultetah. Pri tem poudarja izredni pomen, ki ga ima enotno in nadstrankarsko gibanje slovenskih študentov, ki se po posameznih fakultetah spoprijemajo s slovensko problematiko, z njo seznanjajo kolege ter jo vključujejo v boj za boljšo univerzo. V zvezi s fašističnimi provokacijami pred nekaterimi tržaškimi šolami je mladinska komisija SSk z ostalimi mladinskimi političnimi predstavništvi sestavila letak, -ki so ga delili pred šolami. Glede načrtov za reformo višje srednje šole, ki morajo upoštevati tudi slovenske potrebe in zahteve, bo komisija podrobno preučila predstavljene zakonske osnutke. Sv. Križ pri Trstu V teku enega tedna smo imeli znova dve zlati poroki. V soboto 19. februarja sta jo obhajala Ema Fabris in Viktor Košuta, starša svetovno znanega opernega pevca Karla Košuta. Slavljenca sta se ob tej redki obletnici, ki sta jo dočakala zdrava in vesela, zahvalila Bogu pri daritvi sv. maše. Med mašo je pela na koru hči Pia, ki je tudi operna pevka v Buenos Airesu. Sin Karlo je bil odsoten, ker je bil službeno zadržan v Parizu. Navzoča pa je bila njegova žena in lepo število sorodnikov, prijateljev in znancev. V soboto 26. februarja sta pa obhajala zlato poroko Rihard Sedmak in Marija Bogateč. Tudi onadva sta se zahvalila Bogu za 50 let skupnega življenja s sveto mašo, katera je bila zaradi rahlega zdravja na domu zakoncev. Udeležili so se je le domači. Pa je bilo kljub temu in zlasti zato vse zelo prisrčno. Obema paroma iskreno čestitamo in jima želimo, da bi še dolgo živela v medsebojnem razumevanju in miru. ★ ■ V Monzi pri Milanu se je zrušila cerkev sv. Blaža, ki je iz 18. stoletja in je bila iz varnostnih razlogov že dalje časa zaprta za bogoslužje. Razvaline so pokopale tri avtomobile, ki so bili parkirani ob zidovih cerkve. K sreči so bili prazni. Ob smrti stavbenika Franca Simčiča prispeva enotna srednja šola »I. Trinko« iz Gorice v sklad za odkup grobišča prof. Milana Bekarja 23.000 lir. Ob zlati poroki je daroval Germano Rebula iz Tržiča za cerkveni zbor iz Doberdoba 40.000 lir. Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu: Mirjana Parovel v spomin pok. Pierinc Saražin 5.000; Marija Bizjak v spomin pok. Ivane Grgič 2.000; Pini Kocjančič v spomin pok. Pierine Saražin 3.000; družina Rebula ob 50. obletnici poroke 5.000 lir. V dober namen: Antonija Čok in družina v spomin pok. Alojzija Čok 20.000 lir. Za Marijin dom v Rojanu: Vida Slokar 6.000; ob smrti Stanka Može daruje družina 30.000 lir. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI ................ Izšel je »Dom« FINŽGARJEV DOM NA OPČINAH priredi v nedeljo 6. marca ob 17. uri ob desetletnici svojega delovanja SLAUNOSTNO AKADEMIJO Iskreno vabljeni! ¥ mm m a Akademski baročni kvartet iz Ljubljane, ki bo nastopil v nedeljo 6. marca ob 16.30 v Katoliškem domu Kvatrna nabirka za Alojzijevišče Ze več desetletij je pri slo-venskih mašah v goriški nadškofiji nabirka za naše zavode v Gorici ob kvatrnih nedeljah ali v nedeljo po njih. V našem listu je bilo že objavljano, da je Alojzijevišče v posebno revnem stanju zaradi poslopja, v katerem deluje. To je namreč last države, odkar je bila hiša krivično odvzeta lastnikom zavoda in moramo zanjo plačevati letno najemnino, ki se obeta v bodočnosti zelo visoka. Zato je treba misliti, vsaj začasno, da damo gojencem drugo primernejšo streho. Zato bo nekaj časa ta nabirka ob kva trnih nedeljah v dogovoru z Zavodom sv. Družine le za Alojzijevišče. Toplo priporočamo našim vernim ljudem to našo vzgojno ustanovo, ki že 85 let deluje v Gorici razen dveh obdobij prve svetovne vojne in ob nasilju fašizma. Akademski baročni kvartet iz Ljubljane v Gorici V nedeljo 6. marca bodo gostovali v Gorici mladi glasbeniki iz Ljubljane, ki sestavljajo Akademski baročni kvartet. Člani skupine so še študentje na glasbeni akademiji, vendar že nastopajo z uspehom doma in na tujem. Na nedeljskem koncertu bodo izvajali dela najbolj znanih baročnih mojstrov. Nastop bo v Katoliškem domu ob 16.30. Ta dan poteka tudi 15. obletnica odprtja tega Doma, zato še posebej vabimo k številni udeležbi vse naše stalne obiskovalce. Pred koncertom ob 16. uri bo prav tam odprtje razstave dveh mladih goriških slikarjev Vladimirja Klanjščka in Hijacinta Jussa. Sestanek pokrajinskega tajništva Slovenske skupnosti Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti se je sestalo 25. februarja in z zadovoljstvom vzelo na znanje novico, da je tudi rimski senat odobril ratifikacijo Osimskih sporazumov, ki dokončno urejujejo prijateljske odnose med sosednjima državama. Obenem pa je tajništvo potrdilo vsa tista stališča, ki so jih njeni predstavniki iznesli in utemeljili tako na pokrajinskih kakor občinskih ravneh. Mislimo namreč na zaskrbljenost pri oblikovanju in uresničitvi proste cone, ki ne sme v nobenem oziru postati novo in dokončno sredstvo za asimilacijo Slovencev na Krasu in odtujitev naše zemlje. Na Goriškem namreč dobro vemo, kaj pomeni Štandrežcem avtoporto in industrijska cona ter ne želimo, da bi se to ponovilo še Kraševcem. Nadalje je pokrajinsko tajništvo SSk ugotovilo, da dobro napreduje akcija za reorganizacijo notranjih strankinih struktur, saj se je v zadnjem času ustanovila sekcija v Doberdobu, ki jo bosta vodila sekcijski tajnik Mario Soban in predsednik dr. Maks Gergolet. V Gorici pa je v iste namene bil informativni sestanek, kateremu bo v kratkem sledila ustanovna seja. Pred dobrim letom je izšla knjiga z naslovom France Prešeren - Poesie. Gre za prvi celotni prevod Prešernovih poezij v italijanščino. Prevajalec je Franc Husu, avtor uvodne študije Anton Slodnjak, založnika pa Rudolf Trofenik iz Miinchna in Založništvo tržaškega tiska. V besedah, namenjenih italijanskemu bralcu prevajalec med drugim poudarja, da sta z založnikom dr. Trofenikom hotela prikazati Prešerna kot očeta slovenske poezije in kot genij naroda, ki se je osvestil šele tedaj, ko je spoznal, da se je iz njega rodil velik pesnik. Franc Husu se je slovenski in italijanski javnosti prvič predstavili leta 1972, ko je pri Mladinski knjigi v Ljubljani izšel Krst pri Savici v dvojezični izdaji. Tudi za ta prevod je napisal spremno besedo Anton Slodnjak. Prešernove poezije v italijanščini so dale povod za izredno zanimiv Prešernov večer. Pripravila sta ga akad. društvo SKAD in Movimento popolare. V mesecu Prešernovih proslav je bil ta večer nekaj novega in pomenljivega, saj so organizatorji na njem želeli posredovati slovensko kulturo tudi .italijanski javnosti. Prevajalec Franc Husu, ki živi in kot duhovnik deluje v Ripu, se je rad odzval njihovemu vabilu. Dvorana Attemsove palače je bila v četrtek 25. februarja še premajhna za številne udeležence obeh narodnosti. Posebej je Tajništvo je razpravljalo o bližnjem deželnem kongresu, ki bo 12. marca v šte-verjanu in na katerem bo stranka utrdila svoja izhodiščna stališča iz prvega kongresa, ki je bil pred dvema letoma v Devinu. Govora je bilo še o krizi na pokrajinski ravni ter o stikih s Krščansko demokracijo, ki jih je SSk imela v zadnjem času, zlasti v luči zahteve, da se na ta pogajanja povabi tudi SSk, čeprav nima v pokrajinskem svetu svojega predstavnika, predstavlja pa vsekakor važno komponento političnega življenja v pokrajini. Zal smo morali ugotoviti, da takega posluha nima do Slovencev nobena italijanska stranka, niti tiste, ki se stalno predstavljajo za braniteljice slovanskih pravic. Sejo je vodil pokrajinski tajnik Marjan Terpin, v debato pa so posegli Gradnik, Ferletičeva, Brajnik, Bratuž, Šturm in Paulin. Družinska sreča V družini Marija Leopoli in Snežiče Čemic so dohili sina prvorojenca, ki se bo imenoval Jan. Srečnima staršema čestitajo znanci in prijatelji, naš list, še posebej pa zbor »Lojze Bratuž«, katerega zvesta člana sta Mario in Snežiča. Kuharski tečaj v Štandrežu V februarju se je v prosvetnem domu »Anton Gregorčič« v Štandrežu začel kuharski tečaj, ki ga vodijo šolske sestre. Obiskuje ga dvajset tečajnic in bo trajal do velike noči. Za tečaj vlada veliko zanimanje, saj so šolske sestre izkušene in so že v začetku tečaja pokazale marsikatero novost in specialiteto. »KATOLIŠKI GLAS« V VSAKO SLOVENSKO DRUŽINO! Nabirka za katoliški tisk na Goriškem 1977 Devin lir 30.000 Doberdob » 32.000 Gabrje-Vrh » 41.000 Gorica: Stolnica » 121.300 Sv. Ivan » 345.700 Sv. Ignacij » 125.000 Sestre Cudod. svetinje » 25.500 Kapucini » 251.000 Zavod sv. Družine » 114.750 Dol » 30.250 Jazbine » 10.000 Mavhinje-Sesljan » 65.000 Nabrežina » 120.000 Podgora » 63.500 Pevma » 26.000 Rupa-Peč » 132.000 Sovodnje » 41.000 Sv. Subida (Krmin) » 28.000 štandrež » 87.000 Števerjan » 52.000 štmaver » 17.000 Zgonik » 60.000 treba poudariti velik odziv mladine. Na začetku je prof. Lučana Budal v slovenščini predstavila prevajalca, poudarila je pomen sodelovanja z italijansko organizacijo in izrazila željo, da bi tudi v bodoče prišlo do takih pobud. V italijanščini je to povedal Janko To-plikar, predstavnik organizacije Movimen- 1.0 popolare. Osrednja točka je bil govor Franca Husu j a. Prešernov prevajalec je orisal zgodovinske in kulturne razmere na Slovenskem v Prešernovem času ter vanje uokviril pesnikovo osebnost in delo. V drugem delu svojega nastopa je med drugim povedal, kako je sam prišel do Prešerna, kako se je lotil prevajanja, kako je delo nastajalo m kaj ga je pri tem vodilo. Hu-sujevc besede so vseskozi odražale veliko zavzetost in navdušenje, vsebovale pa so tudi nekaj dragocenih osebnih spoznanj. Med predavanjem in po njem je gledališki igralec Alaksij Pregare učinkovito podal vrsto Prešernovih poezij v italijanskem prevodu in v originalu. Spored je zaključil moški zbor »Mirko File j« pod vodstvom Zdravka Klanjščka. Zapel je pesmi Luna sije in Vrabčevo Zdravljico. Nadvse mogočno so zazveneli finalni akordi »ne vrag, le sosed bo mejak« — kot pečat vsebini in namenu večera. Za lepi uspeh vse priznanje obema organizacijama. Štandrež Zelo je naše vaščane v preteklem tednu presunila zaporedna smrt zakoncev Emila Susič in Albine. Žena je bila že dalj časa težko bolna in bolezen ji je počasi črpala življenjske moči. Obenem z njo je trpela vsa družina, zlasti pa njen mož Emil, ki je moral istočasno opravljati še vsa kmečka dela na polju in v hlevu. Rahlo zdravje, žalost in vsakdanji trud so ga tako vrgli, da je v četrtek 24. februarja podlegel slabosti med prevozom v bolnišnico. V soboto nato je bil pokopan ob številni udeležbi prijateljev in znancev. Umirajoči ženi Albini niso sporočili moževe smrti, a v nedeljo zvečer mu je že sledila na poti v večnost in sta se tako tam srečala. Tudi od nje se je v torek 1. marca poslovilo veliko vaščanov. Pri obeh pogrebih so prepevali pevci moškega zbora »Mirko Filej«. Pokojna sta bila prijazna in delavna kmetovalca, obeneim pa verna kristjana in zavedna Slovenca. Njunima hčerkama izrekamo iskreno sožalje. Podgora Na pustno nedeljo 20. februarja smo po podgorskih ulicah videli pustni voz, ki je letos predstavljal novorojenčka, njegov voziček in hišico. Vsa priprava za nastop je zahtevala precej časa in truda ter zaslužijo vso pohvalo neutrudni vaščani, ki so to delo izvršili. Popoldne so se s tem dojenčkom pokazali še v Katoliškem domu in pripeljali s sabo tudi voz. V ponedeljek pred pustom pa je zvečer v župnijski dvorani zaživelo. Šolski otroci so imeli pustovanje, katerega so pod vodstvom svojih učiteljev skoraj v celoti sami izpeljali. Najprej so zapeli vesele pesmi in deklamirali, nakar so nam pokazali še dve smešni igrici z naslovom »Trije učenjaki« im »Vedež«. Ob zaključku pa sta nam dva odrasla, Milan in Mladen, mojstrsko prikazala burko »Policaj in postopač«. Otroci so se nato še veselili ob zvokih ansambla. O»VESTI t A Postni govori na radiu Trst A: v petek 4 marca ob 15.35 »Juda izda Jezusa za 30 srebrnih denarjev« (msgr. J. Jamnik); v torek 8. marca ob 15.35 »Peter zataji trikrat Jezusa« (dr. J. Prešeren). SKAD vabi na odprtje razstave Vladi-mira Klanjščka in Hijacinta Jussa v nedeljo 6. marca ob 16. uri v atriju Katoliškega doma. Razstava bo odprta od 6. do 16. marca vsak dan od 17. do 20. ure. ZSKP bo imela redni občni zbor v ponedeljek 7. marca ob 20. uri v prvem sklicanju, ob 20.30 v drugem. Občni zbor bo v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici z običajnim dnevnim redom. V nedeljo 13. marca ob 17. uri bo g. Vinko Zalatel v Katoliškem domu v Gorici kaztil skioptione slike iz Japonske. Prosvetno društvo »štandrež« bo imelo redni občni zbor v četrtek 10. marca ob 20. uri v prostorih prosvetnega doma »Anton Gregorčič« v štandrežu. Vabljeni člani društva ter predstavniki sorodnih organizacij. Prosvetno društvo »Štandrež« uprizori komedijo v štirih dejanjih »Beneški trojčki« v nedeljo 6. marca ob 17. uri v župnijski dvorani v Doberdobu. Prijazno vabi SKD »Hrast« iz Doberdoba. Pevski zbor Rupa-Peč vabi na prijateljsko srečanje z župnikom Bogomilom Brecljem, ki nam bo poleg svoje tople besede prikazal lepoto naše dežele v barvnih diapozitivih. Kulturni večer bo v soboto 5. marca ob 20.30 v dvoranici ob rupenski cerkvi. Maša za cerkveno edinost bo v ponedeljek 7. marca ob 18.30 v Marijinem domu v Trstu, ul. Risorta 3. Na tečaju »Priprava na kršč. zakon«, ki se vrši vsak torek in petek ob 20.30 v Slomškovem domu v Bazovici bo v petek 4 marca predavala socialna delavka Majda Musek: »Ljubezen, večni problem«, v torek 8. marca pa bo predavanje »Versko življenje zakonskega para«. Društvo slov. izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek 7. marca na diskusijski večer o »današnjem političnem položaju na Tržaškem in o perspektivah za prihodnost«. O krizi v tržaških javnih upravah bodo spregovorili slovenski politični delavci. Večer bo v dvorani Slovenske prosvete v Donizettijevi ulici 3. Začetek ob 20.15. V Kulturnem domu v Trstu bo SSG uprizorilo igro »Zaenkrat smo se izmazali« in sicer: v soboto 5. marca ob 20.30 red B, v nedeljo 6. marca ob 16. uri red C in v sredo 9. marca red D. DAROVI Za sklad Katoliškega glasa: Matilda Oda-ni. Trst, 3.000; Mara Grmek 2.000; S. J. 2.000; dr. Š. 7.000 lir. Za »Našo pot«: N. N. iz Gorice ob 40. obletnici smrti Lojzeta Bratuža 20.000 lir. N. N. iz Sovodenj daruje za sklad Katoliškega glasa 5.000, za Zavod sv. Družine, za Alojzijevišče in za Katoliški dom po 3.000 lir. Za Sv. goro: Bernarda ob smrti Izidorja Terčon 10.000 lir. Za misijone: Alojzija Dreossi 10.000; iz zapuščine pok. Frančiške Zavadlav 50.000 lir. Pojasnilo V zadnji številki Katoliškega glasa (št. X - leto 'Tl - 1441) sem zasledil pod rubriko »Bralci pišejo« članek z naslovom »O Cankarjevem pogrebu«. Podpisan je Igor Komel. V pojasnilo želim povedati, da nisem avtor omenjenega dopisa (pisma). Igor Komel preds. Mlad. krožka - Gorica in član glavnega odbora SKGZ Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19; kratka poročila ob 11., 14; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. sv. maša. Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 10., 12.45, 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15. Spored od 6. do 12. marca 1977 Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Vera in naš čas. 10.00 Praznična matineja. 10.30 Orkester. 11.05 Mladinski oder: »Kam pelje diamantna sled?«. 11.35 Nabožna glasba. 13.00 Ljudje pred mikrofonom. 13.15 Slovenske ljudske pesmi. 14.05 Operete. 14.35 Lahka glasba. 15.00 Šport. Ponedeljek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Obletnica tedna. 9.40 Koncert. 10.30 Poslušali boste. 11.35 Glasba. 13.00 Sestanek. 14.05 Glasba. 14.30 Mladina. 17.05 Simfonični koncert. 18.05 Srečanje z zborovodji. Torek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Radio za šole. 9.40 Koncert. 10.30 Deželna vina. 13.00 Sestanek. 14.05 Glasba. 14.30 Mladina. 15.35 Postni govor: Peter zataji trikrat Jezusa (dr. J. Prešeren). 16.30 Za najmlajše. 17.05 Simfonični koncert. 18.05 Problemi slovenskega jezika. 18.15 Slovenski zbori. Sreda: 8.05 Tjavdan. 9.30 Liki iz naše preteklosti. 9.40 Koncert. 10.30 Ženski liki v romanu. 11.40 Radio za šole. 13.00 Sestanek. 14.05 Glasba. 14.30 Mladina. 16.30 Za najmlajše. 17.05 Deželni solisti. 18.05 »Mak cveti rdeče«. Igra. četrtek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Nekoč je bilo. 9.40 Koncert. 10.30 Kje so moje rožice. 10.50 Od popevke do popevke. 11.40 Radio za šole. 13.00 Sestanek. 14.05 Glasba. 14.30 Mladina. 16.30 Za najmlajše. 17.05 Tenorist M. Gregorač. .19.05 Delavska gibanja v našem stoletju. 18.20 Revija pevskih zborov. Petek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Kamajska dolina v delih Ippolita Ndeva. 9.40 Koncert. 10.30 Glasba. 11.00 Radio za šole. 11.45 Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji. 13.00 Sestanek. 14.05 Glasba. 14.30 Mladina. 15.35 Postni govor: Velika duhovnika Ana in Kaijfa (dr. A. Kosmač). 16.30 Za najmlajše. 17.05 Deželni skladatelji. 17.25 Glasba. 18.05 Kulturni dogodki. 18.25 Domači zvoki. Sobota: 8.05 Tjavdan. 9.40 Koncert. 10.3U Družina v sodobni družbi. 10.50 Lahka glasba. 11.35 Pratika. 13.00 Sestanek. 14.05 Glasba. 14.30 Mladina. 15.45 Poslušajmo spet. 18.05 Recital R. Nakrsta. 18.25 Glasba. Služba v Rimu. Uradnico in natakarico sprejme v službo Hotel Bled v Rimu, ul. S. Croce in Ge-rusalemme 40, 00185, telef. (06) 777102. Hrana in soba preskrbljeni. Ponudbe pošljite na gornji naslov. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 100 lir, osmrtnice 150 lir, k temu dodati 14 % davek IVA. Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo + V ponedeljek 28. februarja je mirno zaspal v Gospodu, star 83 let, stavbenik Franc Simčič Potrti naznanjajo žalostno vest žena, hčeri, zeta, vnuka in drugi sorodniki. Gorica, 2. marca 1917 Slovenska Vincencijeva konferenca v Trstu izraža globoko sožalje svojcem duhovnega asistenta msgr. Silvanija ob izgubi drage matere Marije Rev vd. Silvani Trst, 2. marca 1911 ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi staršev Emila Susič in Albine Pavletič Zlasti sc zahvaljujemo g. župniku J. Žoržu, pevcem, darovalcem cvetja in vsem, ki so se udeležili pogreba. Žalujoči hčeri z družinama Štandrež - Rupa - Sovodnje, 2. marca 1911 Prešernov večer v palači Attems