Kamniški OBČAN St. 17 Osnovna šola Marije Vere dobila s prizidkom 9 novih učilnic ZNANJE POSTAJA ISKANO »BLAGO« Leto dni potem, ko so 7. septembra lani položili temeljni kamen za gradnjo severnega prizidka k Osnovni soli Marije Vere na Duplici, so se v začetku letošnjega šolskega leta učenci že vselili v devet novih učilnic in tri prenovljene učilnice s kabineti. Več na 2. strani Predsednik Milan Kučan, ravnateljica Violeta Vodlan in župan Tone Smolnikar so skupaj prerezali slavnostni trak pred vhodom v novi prizidek OŠ Marije Vere na Duplici. FRANC SVETELJ S 30. seje občinskega sveta Podpora zasnovi mladinskega središča Občinski svet sprejme koncept in dolgoročno vizijo delovanja mladinskega multikulturnega in izobraževalnega središča v občini Kamnik. Tako se je glasil eden izmed treh sklepov, ki so jih občinski svetniki v razpravi in z glasovanjem na 30. seji v sredo, 25. septembra, soglasno potrdili ob obravnavi elaborata o dolgoročni strategiji dela z mladimi, ki ga je v sodelovanju z oddelkom za družbene dejavnosti občine Kamnik izdelal dr. Albert Mrgole. Sicer pa je občinski svet na predzadnji seji v tem mandatu, ki sta jo vodila župan Tone Smolnikar, v drugem delu pa podžupan Anton Hočevar, obravnaval še deset drugih zadev, med njimi so bili trije prostorski akti. Svetniki so sprejeli odlok o zazidalnem načrtu B 25 Fructal, kamor naj bi se preselilo podjetje Meso Kamnik, stališča do pripomb z javne obravnave o spremembah odloka o ureditvenem načrtu PN3 Terme Snovik in program priprav na dopolnitev ureditvenega načrta KI Kamnik. Nadaljevanje na 2. strani st plačila na obroke Dobeno 75,1234 Mengeš Telefon: 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.si Svetniki so si na seji z zanimanjem ogledali tudi maketo ureditve območja med avtobusno postajo in podjetjem Meso ob Kamniški Bistrici, ki jo je pridvideval sedaj veljavni ureditveni načrt KI Kamnik Center iz leta 1992. 41. leto Kamnik, 11. oktobra 2002 ■HHBHi mamut*, m* Kot je jesen lepa in nas s svojo barvitostjo in naravnimi darovi prevzame kot ožarje-na zarja zahajajočega sonca, ki je ne more upodobiti noben slikar, nas hkrati prevzame z otožnostjo, da se bližajo hladni, temačni dnevi... VERA MEJAČ Zadnja (31.) seja občinskega sveta ZA KONEC NAJBOLJ OBČUTLJIVA ZADEVA: UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA... V sredo, 9. oktobra, se je 29 občinskih svetnikov in svetnic zbralo na svoji zadnji seji v tem štiriletnem mandatu. To je bila poleg petih izrednih sej 31. redna seja občinskega sveta. Verjetno ni naključje, da so si najtežji zalogaj naložili prav za konec svojega štiriletnega dela. Gre za sprejetje sprememb prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Kamnik. Priprave na sprejetje tega pomembnega akta so potekale, lahko rečemo, vsa štiri leta saj je program priprav sprejel že občinski svet v prejšnji sestavi leta 1998. Za zadnjo sejo občinskega sveta, vodil jo je župan Tone Smolnikar, v drugem delu pa podžupan Demitrij Perčič, je občinska uprava pripravila še 15 zadev. Med njimi naj omenimo sprejetje pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Kamnik, sklep o povečanju kapacitet za potrebe predšolske vzgoje, sklep o prodaji vrednostnih papirjev in poročilo o delu odbora za pripravo programov in svetovanje občinskim organom za učinkovitejše ukrepanje na področju varstva okolja v občini Kamnik. Predlagani dnevni red so svetniki na seji razširili, na predlog Bojana Mlakarja z uvrstitvijo Ob svetovnem dnevu učiteljev OH, TI 'PRFOKSF Ze leta 1966 sta UNESCO in izobraževalna internacionala 5. oktober razglasila za svetovni dan učiteljev z namenom, da bi vsako leto predstavili in popularizirali poslanstvo ter dosežke učiteljev na področju vzgoje in izobraževanja. Kakšno mnenje in spomine in o tem ali je poučevanje poklic ali nekaj, kar lahko opravlja vsak, smo povprašali mimoidoče na kamniških ulicah. Več na 9. strani u. si H 1 ■ i" ! /fSzS alž>0<3 ČISTILNICA in PRALNICA Poslovna e^ota; MERCATOR CENTER KAMNIK - KEMIČNO ČIŠČENJE IN PRANJE OBLAČIL, - ČIŠČENJE USNJENIH IN KRZNENIH OBLAČIL, - ČIŠČENJE PREPROG, Ne pozabite: labod vam opere in zlika srajco za samo 240 SIT Labod ima certifikat sistema kakovosti ISO 9001) PNEUMATIC CENTER www.sitar-pneumatic.si 1101 83 08 350 . dunlop@sitar-pneumatic.si ©J® s® " Ali vesto, da pii nižjih lemparaturah od 8°C rimska pnevmatika zagotavlja do 60% boljše vozne lastnosti glede na letno pnevmatiko? akcijska ponudba zimskih pnevmatik NLOP, SAVA, Matador, obnovljene,.,, lena platišča, snežne verige predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu območja Terme Snovik v drugi obravnavi ter po skrajšanem postopku dopolnitev odloka o določitvi pomožnih objektov in drugih posegov v prostor na območju občine Kamnik. Na predlog Braneta Golu-boviča pa je občinski svet uvrstil v obravnavo predlog dveh sklepov s področja varstva okolja. Občinski svet je sprejel tudi več sklepov o ustanovitvi oziroma o opustitvi javnega dobra ter o prodaji oziroma nakupu zemljišč v k.o. Podgorje oz. v k.o. lučna. Nadaljevanje na 3. strani Prihodnji številki Kamniškega občana, kijih bodo v znatni meri obarvale tudi letošnje volitve, bosta izšli v petek, 25. oktobra, in v četrtek, 7. novembra. Članke, volilna sporočila strank, kandidatov in predlagateljev za izid 25. oktobra sprejemamo do petka, 18. oktobra, za izid 7. novembra pa zaradi prazničnih dni do srede, 30. oktobra. Oglase in zahvale za prihodnjo številko sprejemamo do srede, 23. oktobra. Naše bralce, stranke in poslovne partnerje obveščamo, da se je naše uredništvo preselilo na novo lokacijo - v prvo nadstropje sosedu je zgradbe na Glavnem trgu 23 (med občinsko hišo in sodiščem). Uradne ure so ob ponedeljkih od 8. do 15. ure, ob torkih od 8. do 13. ure ter ob sredah od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Naše telefonske številke ostajajo nespremenjene: 01/83 91 311 in 041/662 4 50, nova številka faksa pa je 01/83 19 860. JESENSKI KMETIJSKO OBRTNIŠKI SEJEM V KOMENDI od 1 1* do 13. OKTOBRA. , Vabljeni, vstopnine in parkirnine ni! 2 11. oktobra 2002 AKTUALNO Kamniški OBČAN S 30. seje občinskega sveta Podpora zasnovi mladinskega središča Nadaljevanje s 1. strani Po umiku predloga pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za razvoj kmetijstva in podeželja z dnevnega reda so svetniki najprej sprejeli odlok o lokalnem turističnem vodenju. Po daljši razpravi so svetniki zavrnili amandma svetniške skupine NSi, s katerim naj bi iz odloka črtali člen, ki govori o kaznih za pravne osebe in posameznike, ki naročajo ali pa izvajajo turistično vodenje na območju občine Kamnik, pa nimajo statusa lokalnega turističnega vodnika. Svoj predlog so svetniki NSi utemeljevali s tem, da naj bodo kazni določene le za domače (divje) vodiče, ne bi pa smeli kaznovati skupin turistov, ki pridejo v Kamnik s svojimi vodiči, med katerimi so tudi strokovnjaki. Predlagatelji odloka so pojasnjevali, da zakon o pospeševanju turizma določa, da morajo organizatorji potovanj obiske najaviti in se dogovoriti za vodiča in da so v odloku predlagane dosti nižje kazni, kot jih določa zakon. Predlog odloka o zazidalnem načrtu območja B 25 Fructal ob Korcnovi cesti, kjer bo dobilo novo lokacijo tudi podjetje Meso, da bi se lahko preselilo iz neposredne bližine nove soseske pod Malim gradom, so občinski svetniki sprejeli soglasno brez razprave. Dalj časa pa so se Zadržali pri razpravi o programu priprav za spremembe ureditvenega načrta KI Kamnik Center. Gre za območje med Usnjarsko ulico. Kamniško Bistrico in avtobusno postajo. Po besedah Bojana Mlakarja, vodje oddelka za okolje in prostor, naj bi na lokaciji, kjer zdaj stoji poslopje »nunskih hlevov« in starejša stanovanjska hiša, omogočili ureditev hotelsko nastanitvenega objekta, hkrati pa naj bi uredili tudi obrežje Bistrice in prehod do Maistrovega mostu. Čeprav so vsi svetniki načelno podprli tako usmeritev, še posebej, ker je že znan investitor hotelsko restavracijskih objektov, Janez Špenko, ki je že odkupil oba objekta s pripadajočim zemljiščem in se je seje tudi udeležil, so vendar nekateri svetniki (Marjeta Humar, Janez Stražar) imeli nekaj pomislekov, ker v programu ni predvidenega javnega razpisa za izdelavo ureditvenega načrta. Zato je svetniška skupi- na NSi predlagala amandma, po katerem naj bi ureditveni načrt za to območje pridobili z javnim razpisom v sodelovanju z društvom arhitektov in Inženirsko zbornico ter ustrezno spremenili rok izdelave. Po mnenju omenjenih svetnikov gre sicer za majhen, vendar pomemben prostor, katerega ureditev terja vsestransko strokovno presojo in kvalitetno rešitev, da se ne bi spet ponovili zapleti s sosesko pod Malim gradom. Župan Smolnikar je kot predlagatelj tak predlog zavrnil z obrazložitvijo, da gre za manjši poseg znotraj območja zazidalnega otoka KI Kamnik Center s površino približno 2000 m2, ki ne bo vplival na vsebino in funkcijo celotnega kompleksa KI Kamnik Center. Poleg tega pa bi za razpis potrebovali dodatna sredstva in podaljšali rok za sprejem tega akta tja do leta 2004, saj naj bi predvideni investitor lahko začel z gradnjo že prihodnje leto. Po mnenju svetnikov LDS, ki so ga oblikovali v amandma, naj bi med organe, ki bodo določali pogoje in izdajali soglasja na predlog sprememb, uvrstili tudi odbor za prenovo mestnega jedra, kar je občinski svet tudi sprejel. O amandmaju svetnikov NSi glede uvrstitve javnega razpisa pa ni šlo tako gladko. Svetniki so najprej s 13 glasovi amandma potrdili. Po naknadni obra- Dr. Albert Mrgole, kije na seji občinskega sveta obrazložil koncept mladinskega multikulturnega in izobraževalnega središča, je za svoj projekt dobil polno podporo svetnikov. Seveda se bo ta podpora morala odražati tudi v sredstvih za sofinanciranje tega središča v prihodnjih letih. zloži t vi predlagatelja glede sredstev in rokov in na predlog svetnika Janeza Repanška, ki je dejal, da ni prav glasoval zaradi skromnih informacij, je občinski svet s ponovitvijo glasovanja s 5 glasovi za in 12 glasovi ŽALNE SLOVESNOSTI OB DNEVU MRTVIH Območno združenje borcev in udeležencev NOB Kamnik vabi občane, še posebej pa svojce padlih v NOB, umrlih v koncentracijskih taboriščih in talcev ter preživele borce in druge udeležence NOB, da se ob dnevu mrtvih udeležijo ŽALNIH SLOVESNOSTI. V NEDELJO, 20. OKTOBRA: - Bela Peč pri Livku ob 14. uri pri spomeniku padlim v NOB, V PETEK, 25. OKTOBRA: - Duplica ob 9. uri pri spomeniku padlim v NOB, -Šmarca ob 10. uri pri spomeniku padlim v NOB, - Rudnik ob 11. uri pri spomeniku padlim v NOB, - Kamniška Bistrica ob 10.30 pri grobišču padlim v NOB v Zg. Stranjah, - Komenda ob 11. uri pri spomeniku padlim v NOB, - Črna ob 11.30 pri spomeniku padlim v NOB, pri "Jami", - Nevlje ob 16. uri pri spominski plošči padlim v NOB pri OŠ Nevlje V NEDELJO, 27. OKTOBRA: - M. Rakitovec ob 14. uri pri spomeniku padlim v NOB V PONEDELJEK, 28. OKTOBRA: -Špitalič ob 10. uri pri spomeniku padlim v NOB na pokopališču, - Motnik ob 10.30 pri spomeniku padlim v NOB na pokopališču, V SREDO, 30. OKTOBRA: - Sela ob 11. uri pri osnovni šoli na Selih, - Kamnik ob 16. uri pri grobišču padlim v NOB na kamniških Žalah, v nadaljevanju pa pri spomeniku padlim v I. svetovni vojni V ČETRTEK, 31. OKTOBRA: -Šmartno ob 10. uri pri spomeniku padlim v NOB v Gradišču V PETEK, 1. NOVEMBRA: -Tuhinj ob 9. uri pri spomeniku padlim v NOB, na Prevojah vZg. Tuhinju. Kamniški občan - Izdajatelj Bistricu, d.o.o., Kamnik. Odgovorna urednica Saša MejaČ, univ. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8.5%. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno Številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občinsko hišo in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860. Nenaročcnih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Grafitna priprava Delo - TCR, d.d„ tisk Sct d.d., Ljubljana dne II. 10. 2002 proti zavrnil amandma NSi in z večino glasov potrdil program priprav, po katerem naj bi bil predlog odloka o spremembah ureditvenega načrta sprejet v septembru prihodnje leto. Deset tisočakov za pavšalno plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Precej pozornosti so svetniki namenili tudi sklepu o višini pavšalnih zneskov za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča med drugim določa, da se v primeru, če lastnik ali uporabniki zemljišča ne prijavijo podatkov za odmero nadomestila v 30 dneh od poziva, zavezancem odmeri nadomestilo na podlagi razpoložljivih evidenc ali v pavšalnem znesku, ki ga določi občinski svet. Letos podatkov o stanovanjskih površinah ni napovedalo 339 zavezancev. Zato je občinska uprava predlagala, naj bi ti zavezanci za leto 2002 plačali pavšalni znesek 10.000 SIT. Za zavezance nadomestila za poslovne prostore pa naj bi predhodno ugotovili, ali gre za večji ali manjši poslovni subjekt. Pri tem naj bi upoštevali število zaposlenih in promet. Za manjše poslovne subjekte so predlagali pavšalni znesek 50.000 SIT, za večje pa bodo višino obveznosti določili na podlagi dejaaskih površin. Kot je dejal Aleš Škorjanc, vodja oddelka za gospodarske javne službe, bi na ta način zbrali nekaj preko 30 milijonov SIT, poleg tega pa bi pri tistih, ki se bodo pritožili, lažje ugotovili dejansko stanje površin, s katerimi razpolagajo. Nekateri svetniki so menili, da ni jasnih meril, kaj so veliki in kaj mali poslovni subjekti, zato naj bi vse še enkrat pozvali, naj dostavijo podatke. Svetniki NSi {Janez Stražar) so najprej predlagali, naj bi občinska uprava do prihodnje seje pripravila predlog pravilnika za izvajanje tega sklepa, pozneje pa so tak amandma umaknili. Svetniki so nato z večino glasov sklep o pavšalnem prispevku sprejeli. O predlogu stališč občinskega sveta do pripomb k predlogu sprememb ureditvenega načrta PN3 Terme Snovik se je v razpravi oglasila le Tatjana Rot Djalil, ki ni bila zadovoljna s pisnimi pojasnili do njenih pripomb, ki jih je dala na prejšnji seji. Tokrat je navedla konkretne podatke, ki kažejo, da bodo predvidene spremembe poleg že izvedenih posegov vplivale tudi na zasnovo osrednjega dela term na levem bregu potoka Snovišek, kjer so predvideni pokriti bazeni. Opozorila je tudi na odstopanja od tistih členov odloka, ki naj bi ostali še v veljavi in ki govorijo o ohranitvi obstoječih pejsažnih pogledov na vas Snovik, na gradnjo betonskega mostu namesto lesenega itd.. Rotova je tudi menila, da pri občutljivem spreminjanju veljavnega ureditvenega načrta, o katerem je pred šestimi leti tekla široka razprava, ne bi smeli zaobiti avtorja takratnega projekta docenta dr. Borisa Leskovca, d.i.a., kar se je tokrat zgodilo brez ustreznih pojasnil. Svetnike je tudi obvestila o nameri avtorja, da namerava svoje pravice sodno zaščititi. Na njeno razpravo nihče od predlagateljev ni reagiral, svetniki pa so predlagana stališča sprejeli. V sprejetih stališčih je med drugim zapisano, da spremembe treh enot na levi strani Sno-viška ne bodo vplivale na osrednjo enoto TI na drugi strani potoka. Glede črtanja besedila v veljavnem odloku, ki govori o lastnem vodovodu za Terme, je rečeno, da. se bodo objekti Term v prvi fazi priključili na obstoječe vodovodno omrežje Snovika s tem, da občina in KS Srednja vas načrtujeta izgradnjo vodohrama nad vasjo Snovik. Glede predvidenega črtanja besedila starega odloka, ki se nanaša na avtorstvo projekta, je v stališčih rečeno, da po zakonu o graditvi objektov »na območju, za katerega je izdelan prostorski akt, oseba, ki je registrirana za prostorsko in urbanistično načrtovanje, ne sme opravljati dejavnosti projektiranja ali gradbene dejavnosti 5 let od uveljavitve prostorskega izvedbenega akta.« Na predlog Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja, da je za penzion in apartmajske objekte za izdajo lokacijske odločbe potrebno pridobiti geoteh-nična in hidrogeološka poročila o možnosti gradnje, da naj se v čim večji meri ohranja obstoječa vegetacija in naj se cesta prilagodi obstoječemu reliefu, je v stališčih rečeno, da se vse pripombe in usmeritve upoštevajo. Upoštevata pa se tudi pripombi Hribarja in Vrankarja, da se povečajo parkirišča v etaži in da se pri dimenzioniranju vodovoda in kanalizacije upoštevajo tudi potrebe vasi Snovik. Občinski svet je nato brez razprave sprejel sklep o prodaji stanovanjske enote v izmeri 25,35 m2 v prvem nadstropju večstanovanjskega objekta v Mekinjah, Nevaljska pot 12 in pravilnik o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje malega gospodarstva v občini Kamnik. Občinski svet je v celoti in soglasno sprejel Koncept in dolgoročno vizijo delovanja mladinskega središča v občini Kamnik, ki ga je obrazložil njegov avtor dr. Albert Mrgole, sklenil je tudi, da občina odstopi okrog 150 m2 tlorisne površine v kletni etaži Doma kulture na Fužinah 10 za potrebe mladih. Hkrati pa so tudi priporočili, naj občina v prihodnjem proračunu leta 2003 za redno delovanje mladih v občini Kamnik zagotovi 5 milijonov Sit. Nekateri svetniki (Brane Go-lubovič) so menili, da je pet milijonov za delovanje mladinskega središča premalo, drugi (Franc Spruk, Franc Orešnik) pa so predlagali, naj se razmisli o ureditvi prostorov za mladinsko dejavnost na bodočem kegljišču v Mekinjah ali pa v prostorih kulturnega doma na Duplici. S sprejetjem pravilnika o enkratni denarni pomoči je občinski svet olajšal delo strokovni službi pri odločitvah o primernosti oziroma višini posamezne pomoči. V skladu s spremenjenim zakonom o lokalni samoupravi, ki je začel veljati 12. 6. 2002, je občinski svet sklenil začeti postopek za spremembe in dopolnitev občinskega statuta in poslovnika občinskega sveta. Med svetniškimi vprašanji in pobudami naj omenimo vprašanje Janeza Repanška, ki je na seji tudi ustno postavil vprašanje poseganja v javno dobro s strani investitorja ZIL-a pri gradnji soseske pod Malim gradom in odgovornost občinske uprave in župana pri tem. FRANC SVETE L J Osnovna šola Marije Vere dobila s prizidkom 9 novih učilnic Znanje postaja iskano »blago« Leto dni potem, ko so 7. septembra lani položili temeljni kamen za gradnjo severnega prizidka k Osnovni postajo in gradnjo nove kotlovnice, ki jo bo poslej ogreval zemeljski plin, pa še dodatnih 40 milijonov SIT. Učilnice s kabinetom za likovni pouk so bili zelo veseli tudi učenci 5. a razreda, še posebno pa učiteljica likovnega pouka Mira Teršek. šoli Marije Vere na Duplici, so se v začetku letošnjega šolskega leta učenci že vselili v devet novih učilnic in tri prenovljene učilnice s kabineti. V sredo, 18. septembra, pa so za 525 učencev tako pomembno pridobitev tudi svečano odprli. Dogodek je bil še toliko bolj slovesen, saj ga je s svojo udeležbo počastil tudi Milan Kučan, predsednik republike Slovenije. Učenci so za to priložnost pripravili pisan program pesmi in plesov. Številne starše, krajane Duplice in goste, med njimi je bil tudi častni občan občine Kamnik Tone Cerer, je pozdravil župan Tone Smolnikar, ki je med drugim dejal, da se mu je z zaključkom gradnje novih devetih učilnic spet odvalil en kamen od srca, saj se OŠ Marije Vere s tem približuje pogojem za uvedbo devetletkc, ki jih bo z dograditvijo še južnega prizidka v celoti izpolnila prihodnje leto. Ravnateljica OŠ Marije Vere Violeta Vodlan je na kratko opisala zgodovino šole, njen dosedanji in prihodnji razvoj ter njene priprave na začetek devetletnega šolanja v prihodnjem letu. Severni prizidek s tremi etažami pravzaprav pomeni prvo fazo predvidene širitve in prenove dupliške šole. Devet dodatnih učilnic s pripadajočimi kabineti bo služilo predmetni stopnji devetletnega programa. Zato so prostori sodobno opremljeni tako z opremo kot z učno tehnologijo. Za ta namen je bilo treba s sodelovanjem ministrstva za šolstvo zagotoviti 240 milijonov SIT, za preureditev stare kotlovnice v toplotno Za drugo fazo - južni prizidek z 900 m2 novih površin za potrebe prvih šestih letnikov bodoče devetletkc, ki so ga začeli graditi letos avgusta, pa bo treba investirali še 230 milijonov SIT. V njem bo knjižnica z multimedijsko učilnico in pet učilnic. Tretjo fazo predstavlja izgradnja zunanjih športnih in rekreacijskih objektov ter ureditev okolice šole, kar bo zahtevalo (po cenah iz leta 1999) okrog 104 milijone SIT. Celotna vrednost naložb v OŠ Marije Vere na Duplici bo tako v treh letih znašala okrog 750 milijonov SIT. FRANCSVETELJ Pred letom dni je bila na severu šole še gradbena jama, danes pa tu že stoji prizidek z devetimi učilnicami. Predsednik republike Milan Kučan je na začetku dejal, da toplo pozdravlja vse udeležence, še posebej pa želi dober dan kamnu (pol šole), ki se je odvalil županu od srca, za druge kamne pa bo sam presodil, ali se bodo uspeli odvaliti pravi čas. »Vsaka novost pri odpiranju šolskih prostorov je dobra novica, ki smo je veseli vsi, novica, ki zbuja novo upanje v naše vzgojnoizobra-ževalne načrte. Gre vselej za novo ali prenovljeno hišo znanja. 'Znanje pa postaja danes najbolj iskano blago. Znak te šole z znanjem do zvezd govori o tem, da ste z velikimi načrti in ambicijami prežeta skupnost učencev in učiteljev, ki dobro ve, kaj pomeni znanje danes in želi mlade ljudi čimbolj usposobiti za nadaljnje učenje in za ustvarjalno življenje.« Predsednik Milan Kučan je poudaril svoje prepričanje, da je slovensko šolstvo, še posebej osnovno, na dobri poti. »Za strpno in solidarno življenje v človeški družbi so še kako potrebna trdna etična merila, ki so obče človeška in niso last zgolj ene civilizacije in ki jasno razmejujejo dobro od zla, pravico od krivice, ljubezen od sovraštva, spoštovanje človeka od poniževanja in podcenjevanj drugega in drugačnega, altruizem od egoizma, svobodo od zasužnjevanja. Samo človek, ki si življenje uravnava s takšnimi vrednotami, je zmožen dojemati in izpolnjevati celoto človekovih pravic, še posebej pravice do svobodne izbire svojih prepričanj, kulturnih, duhovnih, verskih in tudi socialnih. Je sposoben tudi razumeti, da teh pravic, ki so enake za vse, ne more uveljaviti na račun enakih pravic soljudi...« je poudaril predsednik republike in dodal, da ga številni obiski po slovenskih šolah prepričujejo, da je naše učiteljstvo v svoji požrtvovalnosti in nesebičnih prizadevanjih, da bi čimveč prispevalo k oblikovanju etične drže novih rodov slovenstva, globoko privrženo na evropski civilizacijski tradiciji temelječemu vrednostnemu etičnemu sistemu. In jih pri tem ne omajejo niti včasih nedognane materialno poklicne razmere, pa tudi ne trenutki, ko na šolski sistem pljuskajo neprijazne in neutemeljene kritike na rovaš celotnega sistema in na njih osebno. Kamniški OBČAN OBČINSKISVET - ŽUPAN 11. oktobra 2002 3 Zadnja (31.) seja občinskega sveta ZA KONEC NAJBOLJ OBČUTLJIVA ZADEVA: UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA... Nadaljevanje s l. strani Kakšne so spremembe in dopolnitve prostorskega plana občine Kamnik? Kot pravijo predlagatelji, gre predvsem za spremembe urbanistične zasnove mesta Kamnik in za spremembe na osnovi individualnih vlog za povečanje obstoječih območij urejanja naselij oziroma stavbnih zemljišč pri razpršeni gradnji stanovanj, objektov za spremljajoče dejavnosti in za gradnjo kmetijskih objektov. V manjšem obsegu se povečuje območje Golfa v Volčjem Potoku, uvaja pa se novo ureditveno območje Zdravilni gaj Tu-njice. Delno se bodo povečala tudi območja za potrebe pokopališč, obsežneje pa ureditveno območje naselja Motnik, Glavne spremembe bo torej dopolnjen prostorski plan omogočil na območju mesta Kamnik. Vzrok temu so potrebe po viti le okrog 70 predlogov. Med drugim je dejal, da so lahko upravičeno nezadovoljni Molni-čani, ki po nekajdesetletnem rezervatu doline za avtocesto niso dosegli skoraj nič, saj so sedaj ovira poleg arheoloških »znamenitosti« tudi nove vedute (pogledi) s klanca na obvoznici. Tudi Podgorci ne bodo preveč zadovoljni, saj kljub zgrajeni kanalizaciji na spodnji (vzhodni) strani vaške ceste pozidava še vedno ne bo mogoča. Ob sprejetju odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Kamnik so na predlog svetniške skupine SDS sprejeli tudi dodatni sklep, s katerim je občinski svet zadolžil iirad župana, da v roku enega leta v sodelovanju z ministrstvom za promet pripravi predloge za načrtovanje zahodne obvoznice. Ob sprejemanju odloka, s katerim je občinski svet ugotovil Občinski svetniki na zadnji redni seji občinskega sveta 9. oktobra 2002 prestrukturiranju nekdanjih velikih tovarniških kompleksov, ki so se pokazale po propadu delovno intenzivne proizvodne dejavnosti velikih družbenih podjetij in z nastopom fleksibilnejše zasebne iniciative. V občini primanjkuje tudi zemljišč^ za organizirano večstanovanjsko gradnjo. Poleg tega pa je veliko pobud za širitev območij individualne stanovanjske gradnje. Sedanja urbanistična zasnova pa ne premore bistvenih razvojnih površin za stanovanjsko gradnjo. Širitev zazidljivih površin zaradi umeščenosti Kamnika med Kamniško Bistrico in zaščitene kmetijske površine pa ni možna. Zato je osnutek urbanistične zasnove reševal ta problem le znotraj urbanega območja. Ker se Kamnik sooča tudi s precejšnjimi prometnimi težavami, so preverili tudi prometna izhodišča in usmeritve veljavne urbanistične zasnove. Kot je povedal v uvodni obrazložitvi Bojan Mlakar, vodja oddelka za okolje in prostor občine Kamnik, je bilo kljub široki javni obravnavi in velikemu številu danih pripomb s pristojnimi ministrstvi usklajenih pripomb relativno malo. Čeprav na tej seji predlaganega dokumenta ni bilo več mogoče vsebinsko spreminjati, se je po obrazložitvi Karle Jankovič iz LUZ-a Ljubljana, ki je med drugim povedala, da je novi prostorski plan izdelan v digitalni obliki, v razpravi oglasilo še nekaj" svetnikov (Rajsar, Spruk, Leskovec, Orešnik), ki so sicer pozitivno ocenili, da bo tako pomemben prostorski akt končno sprejet, imeli pa so nekaj pripomb glede načrtovane in možne pozidave določenih zemljišč (lokacija klavnice v Tuhinjski dolini, lokacija novega pokopališča v Kamniku, tolerance pri določanju zazidljivosti, več prostorskih pristojnosti občini itd.) Župan Tone Smolnikar je izrazil zadovoljstvo, da je po dolgotrajnih prizadevanjih tudi občinske uprave le uspelo pripeljati dolg postopek do konca. Kljub velikim prizadevanjem se v pogovorih s pristojnimi ministrstvi več ni dalo doseči. Od okrog 1200 predlogov in pobud je občinski upravi uspelo uvelja- skladnost veljavnih prostorskih izvedbenih aktov z dopolnjenimi prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Kamnik, je občinski svet na predlog svetnika Rudija Capudra sprejel dodatni sklep, da stroške priprave in ponovnega sprejemanja prostorsko izvedbenih aktov, ki so s tem odlokom razveljavljeni, krije občinski proračun. Sicer bi morali investitorji, ki so financirali sedanje akte, iste akte plačevati dvakrat. Gre za prostorsko izvedbene podjetja Titan d.d., katerih lastnica je občina Kamnik. Slednja je namreč od leta 1999, ko so bile v postopku prisilne poravnave v Titanu, po sklepu občinskega sveta zapadle obveznosti Titana do občine (nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v znesku 19,6 milijona SIT) konvertirane v kapitalski delež, lastnica 9781 delnic po nominalni vrednosti 2000 SIT za delnico. Titan d.d sicer tekoče posluje pozitivno, vendar ža uspešen razvoj nujno potrebuje strateškega partnerja, ki bi bil pripravljen vložiti svež kapital za investicije, ki pomenijo nadaljevanje reorganizacije in razvoj Titana d.d. Eden najtesnejših takšnih partnerjev je francoska družba Securidev, njen predstavnik Oli-verRlic je občinskim svetnikom tudi pojasnil načrte. Kot je poudaril direktor Titana, mag Jože Tomelj, podjetje bremenijo veliki dolgovi iz preteklosti (okrog 900 mio SIT) in 85% od pisanost proizvodnih naprav, zato je Titan »zrel za prodajo«. Pri tem pa je treba imeti pred očmi nadaljnjo zaposlitev okrog 430 delavcev. Tudi predstavniki občine so v dosedanjih pogovorih z možnim strateškim partnerjem poudarili predvsem vprašanje ohranitve delovnih mest, interese malih delničarjev in upoštevanje ekoloških pogojev. Francoska družba Securidev je vložila ponudbo za odkup delnic Titana d.d., ki velja do 22.10. 2002 po ceni 600 SIT za delnico. Čeprav ta ponudba za občino Kamnik finančno ni najbolj ugodna, vendar je od minimalne razlike, ki bi jo eventualno iztržila preko drugih borznih posrednikov, pomembnejša garancija za nadaljnji obstoj in razvoj Titana. Zato so po razpravi, v kateri so sodelovali Marjeta Humar, Tatjana Rot Dja-lil, Rudi Capuder, Franc Spruk, Igor Podbrežnik in Ivan Sekavč-nik, svetniki sprejeli sklep, da občina Kamnik proda 9781 delnic podjetja Titan, da sprejema ponudbo francoske družbe Securidev kot edinega ponudnika v smislu zakona o prevzemih za odkup delnic podjetja Titan d.d.. Volitve in imenovanja Občinski svet je izmed šestih kandidatov za člana državnega sveta', ki so jih predlagale politične stranke (Babnik Mihael - SDS, Koncilja Gregor - LDS, Orešnik Franc - SLS, Podbrežnik Igor - Desus, Jože Semprimožnik - ZLSD, Tone Štele - NSi), s tajnim glasovanjem prisodil največ (po 12) glasov Gregorju Koncilji in Francu Orešniku. Z žrebom pa je bil za kandidata za člana Državnega sveta določen Gregor Koncilja. (Kandidat bo skupaj s kandidati iz ostalih občin volilne enote št. 2 uvrščen na kandidatno listo volilne enote, v kateri se voli en državni svetnik). V volilno telo volilne enote št. 2 (občine Kamnik, Komenda, Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica, Moravče in Litija), ki bo izvolilo državnega svetnika - zastopnika lokalnih interesov, so bili izmed 28 kandidatov kot predstavniki občine Kamnik izvoljeni: Pogačnik Franc - SLS, Prešeren Janez - SDS, Semprimož-nik Marjan - LDS, Zabavnik Valentin - SDS, Damjan Hančič -NSi in Ijtskovec Janez - NSi. Zaradi upokojitve dosedanje direktorice Miline Zupančič je občinski svet za vršilko dolžnosti direktorice Kulturnega centra Kamnik imenoval Zoro Torkar. načrte K7 Alprem, B3 Novi trg, KI9 KIK, K8 povezovalna ulica, SI Stranje in UON 056 Podgorje. Pri obravnavi in sprejemanju pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Kamnik je občinski svet sprejel amandma svetniške skupine NSi, po katerem bo za kandidiranje na razpis za dodelitev proračunskih sredstev zadostoval že predračun, ne pa račun izvajalca. Menijo namreč, da bi z zahtevanjem računa lahko spravili kmete v.velike težave, saj se bodo lotili dela šele, ko bodo imeli zagotovljena sredstva, ne pa prej. Titanu zagotoviti razvoj Zelo razgibana je bila razprava svetnikov o prodaji delnic Občinski svet je pooblastil tudi župana, da ob vloženi konkurenčni ponudbi, ki bo zagotavljala celovite pogoje za obstoj in nadaljnji razvoj Titana d.d. in bo imel podporo Titanove uprave, sprejme ugodnejšo ponudbo. Občinski svet je v drugi obravnavi brez kakih posebnih dopolnitev sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem območju PN3 Terme Snovik. V razpravi je Tatjana Rot Djalil ponovno opozorila predlagatelje sprememb na domnevno sporno obravnavanje avtorja prvotnega ureditvenega načrta iz leta 1996. Po spremenjenem odloku o določitvi pomožnih objektov in drugih posegih v prostor na območju občine Kamnik bo za pomožne objekte, za- katere je potrebno le potrdilo o priglasitvi del na območjih z razvojnimi problemi, dovoljena bruto gradbena površina v skladu z normativi za posamezne vrste. Na pobudo svetnikov LDS, da bi prvotno predvideno površino 100 m2 povečali na 200 m2, je po uskladitvi občinski svet sprejel dopolnilo o upoštevanju normativov. Med pomožne objekte pa so uvrščeni tudi začasni montažni objekti za prekrilje obstoječih športnih igrišč. Po predstavitvi treh variantnih rešitev za povečanje kapacitet na področju predšolske vzgoje so študije možnih rešitev predstavili: za ureditev vrtca v samostanu Mekinje Mojca Hribar, Geoplan, možnosti za vrtec v OŠ 27. julij Helena Kovač, Geoplan in prizidek k vrtcu v Novem trgu Tomaž Schlegl in po razpravi, v kateri so sodelovali Marjeta Humar, Demitrij Perčič, Anton Hočevar, Franc Spruk, Dušan Jesenik, Tatjana Rot Djalil, Rudi Capuder, Janez Stražar, Marinka iioroša, ravnateljica VVZ Antona Medveda in Anton Kamin, vodja oddelka za družbene dejavnosti je občinski svet ugotovil, da se je samo seznanil z možnimi rešitvami, da pa bo o spremembi razvojnega programa otroškega varstva odločal občinski svet na eni prihodnjih sej. Zadolžil pa je tudi občinsko upravo, naj ob pripravi občinskega proračuna za leto 2003 zagotovi sredstva za izdelavo investicijskega elaborata. (Več o posameznih variantnih rešitvah prihodnjič!). Zavzeto o varstvu okolja Kljub zadnji seji in pozni uri, saj se je ura nagibala proti deveti zvečer, je svetnike k živahni razpravi spodbudilo poročilo o delu odbora za pripravo programov in svetovanje občinskim organom za učinkovitejše ukrepanje na področju varovanja okolja, ki ga je svetnikom predstavil njegov predsednik Matjaž Malovrh. Posebej še zaradi tega, ker so svetniki izvedeli, da je prav ta dan začel obratovati novi doslej konzervirani kotel Pirolize na Duplici iz leta 1990. V zanimivi razpravi, ki jo bomo skupaj s poročilom in zaključki povzeli prihodnjič, so sodelovali Brane Go-lubovič, Miro Petek, Franc Orešnik, Marjan Schnabl, Anton Hočevar, Janez Stražar, Janez Stanič (Piroliza) in Tone Smolnikar. Občinski svet je nato naložil občinski upravi in županu, da pričneta postopek novclacijc Energetske zasnove občine Kamnik, župan pa je pooblastil, da v primeru neizpolnjevanja zahtev pozitivne zakonodaje na področju varovanja okolja ob zagonu kotla št. 15623 (Piroliza) takoj začne postopke v okviru veljavnih predpisov za ustavitev naprave oziroma dosledno izpolnjevanje zahtev. O tej zadevi mora župan čimprej sklicati sestanek z ministrom Kopačem in inšpekcijskimi službami. Povzetek poročila naj predsednik odbora objavi v Delu in v Kamniškem občanu. Občinski svet je na koncu obravnaval tudi Predlog posebnega reda za varstvo zraka na območju KS Duplica, ki ga je predložil Brane Golubovič. Kljub opozorilu Ivana Pristovnika, da gre za predlog, ki je v nasprotju z veljavno zakonodajo, so svetniki sklenili za območje KS Duplica uveljaviti ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti proizvodnje toplote za daljinsko ogrevanje in električne energije (razen v hidroelektrarnah), dejavnost sežiganja odpadkov in podobnih dejavnosti ter ukrep prepovedi obratovanja kurilnih naprav, katerih moč presega 500 kW. Na zadnji seji ob zaključku štiriletnega dela občinskega sveta se je župan Tone Smolnikar iskreno zahvalil vsem svetnikorh, delovnimi telesom in občinski upravi za njihovo sodelovanje in prispevek k uspešnemu delu občinskega sveta. FRANC SVETELJ Vi sprašujete, župan odgovarja B. D. z veseljem spremlja nadaljevanje gradnje OS Marije Vere na Duplici. Zanima pa jo, kako je s pripravami na dograditev OŠ Stranje, kije na vrsti. Dograditev in adaptacija OS Marije Vere na Duplici poteka po sprejetem investicijskem načrtu v treh fazah. Prva faza - izgradnja prizidka z devetimi učilnicami in kabineti je zaključena, druga faza - adaptacija in dograditev starega dela - pa je v intenzivni gradnji. V letu 2003 bomo predali uporabi novozgrajene in adaptirane prostore, ki bodo namenjeni predvsem učencem prvih treh razredov devetletkc V letu 2004 pa bomo zgradili še zunanja igrišča in uredili okolico': Seveda pa tečejo tudi priprave z.a adaptacijo in dograditev OŠ Stranje. Izdelanih je bilo nekaj idejnih zasnov z.a adaptacijo šole. Statični izračuni so pokazali, da ni gospodarno adaptirati obstoječih prostorov z nadgradnjo, kot je bilo prvotno zamišljeno, ampak ho potrebno del šole porušiti in začeti graditi znova. Pri usklajevanju idejnih zasnov je intenzivno sodelovalo vodstvo OŠ Stranje, zlasti ravnatelj g. Janez Andreašič, ki se. je še posebej zavzemal za sodobno in funkcionalno zgrajeno šolo, ki bo omogočala pogoje za izvajanje vse bolj zahtevnega vzgojno izobraževalnega procesa. Načrti za adaptacijo in dograditev šole so izdelani. Zahtevna in odgovorna projektantska naloga pa je bila načrtovanje nove telovadnice, ki ho zgrajena v skladu z veljavnimi standardi in normativi, v dokaj omejeno šolsko zemljišče, ki gaje še mogoče pozidali. Sprejeta je idejna zasnova nove telovadnice, ki optimalno integrira prostorsko omejene možnosti z vsebino obveznega šolskega programa, interesne dejavnosti mladine in potrebe krajanov. Pri pogovorih so sodelovali tudi predstavniki KS, ki sodijo v šolski okoliš OŠ Stranje. V letu 2003 bomo pridobili enotno gradbeno dovoljenje za adaptacijo in dograditev OS Stranje, da ne bo ovir za vse nadaljnje aktivnosti, kijih ho še potrebno sprejeti z.a pričelek gradnje, ki se časovno zaradi omejenih finančniki virov občinskega in državnega proračuna nekoliko odmika, vendar smo trdno odločeni, da se sprejeti prioritetni vrstni red gradnje šol v Občini Kamnik spoštuje. ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN PRED VOLITVAMI 10. NOVEMBRA Poleg predsednika republike, župana, občinskih svetnikov bomo volili tudi člane svetov KS Kot smo že seznanjeni, bomo letos 10. novembra spet odšli na volišča. V državnem merilu bomo izvolili novega predsednika republike, v občinskem merilu župana in 29 občinskih svetnikov, v krajevnih skupnostih pa še nove člane svetov KS. O tem, kako bodo izgledale volitve na območju naše občine in katera opravila nas čakajo še do volitev s poudarkom na volitve svetov KS, smo se pogovarjali z Alojzom Kolar jem, tajnikom občinske volilne komisije, ki ji predseduje Janez. Jeglič. Pred nekaj dnevi je občinska volilna komisija sklicala na posvet vse predsednike svetov KS. Na njem so se podrobno pogovorili o rokih za izvedbo posameznih opravil za volitve v svete KS. Ker je postopek za kandidiranje preko političnih strank relativno zapleten, so sprejeli pobudo, naj bi kandidacijski postopek potekal s podpisovanjem kandidatnih list. Skupina najmanj desetih volilcev lahko določi kandidatno listo v celotni KS za vse volilne enote, vendar z največ toliko kandidati, kolikor se jih voli v posamezni volilni enoti. Kjer želijo imeti več kandidatov, kot se jih voli, morajo oblikovati še drugo kandidatno listo, ki jo podpiše druga skupina volilcev. Posamezni volilec pa lahko s podpisom da podporo samo eni kandidatni listi. Kandidatne liste je potrebno vložiti pri občinski volilni komisiji do 16. oktobra do 19. ure. Ta bo do 23. oktobra opravila žrebanje vrstnega reda in do 26. oktobra javno objavila seznam potrjenih kandidatur. Glede območij krajevnih skupnosti za volitve v svete KS je treba povedati, da je občinski svet 4. septembra s spremembo odloka določil ta območja, ki pa ostajajo enaka kot so jih imele doslej opredeljene KS v svojih aktih. Tako bodo v KS Črna v 4 volilnih enotah izvolili skupaj II članov sveta KS, v KS Duplica imajo 4 volilne enote z II člani sveta KS, v KS Godič bodo v 4 volilnih enotah izvolili II članov, v KS Kamnik Center v 3 VF 9 članov, v KS Kamniška Bistrica v 3 VE 11 članov, v KS Mekinje v 3 VF. 7 članov, v KS Motnik v 5 VE 9 članov, v KS Nevlje v 4 VE 11 članov, v KS Novi trg v 3 VE 9 članov, v KS Pcrovo v eni VE 7 članov, v KS Pogorje v eni VE 7 članov, v KS Pšajnovica v 3 VE 9 članov, v KS Sela v 7 VE U članov, v KS Srednja vas v 4 VF 9 članov, v KS Šmarca v 4 VE 9 članov, v KS Šmartno v 4 VE II članov, v KS Špitalič v 1 VE 7 članov, v KS Tuhinj v 10 VE 11 članov, v KS Tunjice v 1 V F 7 članov, v KS Volčji potok v I VE 7 članov, v KS Vranja peč v 4 VF 9 članov in v KS Zaprice v 3 VE 9 članov. Pripomniti je treba, da v primeru, če svet KS šteje sedem članov, se ti lahko izvolijo v eni volilni enoti, sicer pa se lahko v eni volilni enoti lahko izvolijo le trije člani sveta. Od 22 KS ima 6 KS sedemčlanski svet, v ostalih pa imajo devet ali enajst članov. Kot pravi Alojz Kolar, bi bilo treba razmisliti o poenostavitvi števila članov in števila volilnih enot v posameznih KS, seveda s spremembo zakonodaje. Pomembno je tudi dejstvo, da se bodo vse štiri vrste volitev izvajale s sodelovanjem enotnih komisij, ki pa bodo ustrezno okrepljene. Tudi število volišč v občini bo letos ostalo enako kot prejšnja leta in bodo na že običajnih mestih v posameznih KS. Predčasno glasovanje bo mogoče opraviti na sedežu občinske volilne komisije v stavbi občine Kamnik. Tisti volilci, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na voliščih, morajo tri dni pred volitvami, do 7. novembra, obvestiti občinsko volilno komisijo, da želijo glasovati na svojem domu. F. S. 4 11. oktobra 2002 IZ DELOVANJA DRUŠTEV Kamniški OBČAN 15. oktober -svetovni dan kmetic Poseben dan... Zakaj pa ne? Vsako lelo na ta dan po celem svetu posvetijo pozornost kmetici. Organizacija za hrano in kmetijstvo pri Združenih narodih je ta dan proslavila za svetovni dan kmetic. Zakaj? Ker kmetice predvsem v nerazvitem svetu pridelajo več kot 70% hrane. Ob presežkih hrane na nekaterih delih sveta 800 milijonov ljudi v svetu trpi kronično pomanjkanje hrane. Vsako leto zaradi pomanjkanja hrane umre več kot 200 milijonov ljudi, od lega več kot 5 milijonov otrok. Ne samo kmetice, tudi ostale podeželske žene pripravijo v okviru svojih družin ogromno hrane za samooskrbo družin. Vsi ljudje imajo pravico do zdrave in polnovredne hrane. Tega se kmetice še kako zavedamo, zato smo organizirane v društva podeželskih žena po občinah, po regijah in smo članice Zveze kmetic Slovenije. Zveza kmetic Slovenije je prostovoljna, stanovska, nepolitična in nevladna organizacija. Ustanovljena je bila 28. avgusta 1995 v Gornji Radgoni na osnovi prizadevanj za izboljšanje položaja kmetic in žena na podeželju. Zveza kmetic Slovenije predstavlja in zastopa interese in hotenja članic, sodeluje z institucijami, ki odločajo, soodločajo ali pripravljajo zakone, programe, ki vplivajo nadelo in življenje na podeželju, sodelujejo aH pripravljajo zakone, programe, ki vplivajo na delo in življenje na podeželju, sodelujejo s sorodnimi organizacijami kmetic in žena s podeželja iz Avstrije, Hrvaške, kakor tudi v Svetovni org. Podeželskih žena-ACWW in v Odboru za ženske pri CEA. Zveza kmetic Slovenije se zavzema za izboljšanje so-cialno-ekonomskega in pravnega položaja kmetic in žena s podeželja, za združljivost profesionalnega dela in materinstva, za več možnosti za delo žensk v javnem življenju, za možno-. sti ustvarjanja dohodka za kmetice in žene na j>odeželju. Naš skupni cilj je lepše in boljše življenje na podeželju. S kmeticami, ki si bodo tega dne zaradi narave težko planirano privoščile oddih ali pa tudi ne, se tega dne spomnite tudi ostali potrošniki hrane, uživalci narave, vsi uporabniki prostora... Kmečke žene občine Kamnik Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah: Marta Kos v_s USPELO SREČANJE GASILSKIH VETERANOV V KAMNIKU SREČANJE VOJNIH INVALIDOV Mladi tunjiški godbeniki so zaigrali kar na kmečka orodja - inštrumente. Ob 120-lclnici ustanovitve in aktivnega delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik so se s svojim programom za zaključek pri-• družili se gasilski veterani iz tretje ljubljanske regije. 25. avgusta se je pri Gasilskem domu Kamnik zbralo okrog 250 gasilskih veteranov in veterank iz občin Kamnik, Komenda, Mengeš, Moravče, Domžale, Lukovica, Litija in Trzin. Svoje tekmovalne ekipe so spremljali tudi župani Kamnika, Trzina, Moravč in Lukovice. Na prireditvenem prostoru pri Gasilskem domu Kamnik so spremljali delovni program in potek tekmovanj se drugi udeleženci. Srečanje je odprl Anton Pre-lesnik, predsednik Gasilske zveze Kamnik, za njim pa je pozdravil goste, tekmovalec in druge udeležence še kamniški župan Anton Smolnikar. Zaželel jim je dobrodošlico v mestu, da bi se dobro počutili in se še večkrat vrnili. Gasilske veterane in navzoče občane je pozdravil tudi Jože Berlec, poveljnik regije. Sledil je kulturni program z napovedovalko Barbaro iz Tunjic. Fanfaristi iz Stranj, oblečeni v lepe, nove obleke, so zaigrali državno himno in srečanje veteranov se je odvijalo po delovnem programu. Omeniti moram še pevski zbor Solidarnost pod vodstvom Janeza Maleša in nadvse prikupne mlade godce iz Tunjic, ki so s pomočjo dveh harmonikarjev izvabljali prijetne zvoke iz raznih kmečkih orodij. Mladi glasbeni ansambel je vodila Dragica Vrhovnik, tudi iz Tunjic. Ti mladi godci so bili ves čas v središču pozornosti in začudenja ter nagrajeni z velikim aplavzom, saj so se prvič pojavili v Kamniku. Vsi izvajalci programa so kar nekajkrat nastopili in bili so zadovoljni s priznanjem navzočih. Za izvedbo kulturnega pograma se je kar najbolj potrudila tudi tajnica Gasilske zveze Kamnik Stanka Trolovšek. Naša želja je bila izpolnjena, saj sta kulturni program in tekmovanje dobro uspela, kar potrjujejo naslednji stavki: »Iskreno se zahvaljujem za odlično izvedeno celotno organizacijo drugega prijateljskega srečanja veteranov regije Ljubljana 3 v Kamniku. Prosim, da prenesete zahvalo tudi PGD Kamnik za odstop prostora pred gasilskim domom. Posebno zahvalo in pohvalo izrekam vsem odgovornim za posamezne zadolžitve. Veterani regije so bili na srečanju zelo zadovoljni. Drugi del programa je obsegal tekmovanje v raznoterostih, to so gasilske športne discipline. Cilj teh srečanj je, da bi veterani s svojimi izkušnjami še vedno tesno sodelovali z mlajšimi gasilci. V tekmovalni igri je nastopilo 14 tekmovalnih enot. Največ točk so si priborili gasilski veterani iz PGD Nevljc pod .vodstvom 83-letnega Jožeta Osenarja in PGD Kamniška Bistrica. Iz drugih občin so dobili največ točk veterani iz Mengša in Most. Med najboljšimi veterankami pa je bila Boža - Marija Ules iz Mengša. Ta dan je bil sončen in vroč, zato je skrbel za preganjanje žeje in za zagotovitev dobrega prigrizka Tomaž Gorenc iz gostilne »Pri Bundru« iz Kamnika. V zaključnem delu programa pa je bila na sporedu še podelitev diplom in Kamniškega zbornika 2002, ki jih je ekipam podelil župan občine Kamnik Anton Smolnikar. Na ta način so se Kamničani oddolžili našim gostom iz sosednjih občin. Pozabiti pa ne smemo še na člane, ki so delali v organizaciji prireditve, kot sta Bogo Vrhovec in njegova žena, Anton Jeglič in njegova žena in tudi ne Antona Šuštarja, ki je podaril vredna darila za srečelov. Zahvala naj gre še vsem drugim v imenu Gasilske zveze Kamnik, ki so kakorkoli pomagali, da je srečanje veteranov uspelo za dobro ime mesta Kamnik. ALOJZIJ KONDA V soboto, 21. septembra, je bilo okrog 1200 vojnih invalidov in Domžale Kamnik kot soorganiza- v kamniški športni dvorani 3. src- njihovih svojcev. Udeležence so tor srečanja, predsednik Zveze čanje vojnih invalidov iz vse Slo- pozdravili Jože Brodar, predsed- društev invalidov Slovenije Ivan veruje. Srečanja se je udeležilo nik Društva vojnih invalidov Pivk in župan Tone Smolnikar. Preko 1200 vojnih invalidov iz vse Slovenije je bilo s srečanjem v Kamniku zelo zadovoljnih ... Osrednji govornik na prireditvi je bil mag. Franc Znidaršič, državni serketar na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki je med drugim pritrdil predsedniku zveze Pivku, da bo morala država v prihodnje hitreje reševati problematiko vojnih invalidov. Med gosti srečanja so bili tudi dr. Anton Bebler, predsedniški kandidat, Bojan Škrk z ZZB NOV Slovenije, Vinko Gobec, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, Stojan Udo-vič, predstavnik vojnih invalidov iz Trsta in drugi. Prisrčen kulturni program so udeležencem pripravili učenci OŠ Frana Albrehta in mešani pevski zbor društva invalidov z Vrhnike. V zabavnem delu srečanja, ki ga je s svojimi pesmimi in poskočnimi polkami in valčki popestril ansambel Nagelj izpod Kamniških planin, so udeleženci srečanja kovali nova poznanstva in izmenjavali življenjske izkušnje še v pozne popoldanske ure. F. S. Ob 60-letnici uničenja sovražne postojanke na Črnivcu Postojanka nemške vojske na Črnivcu med drugo svetovno vojno je zelo oteževala delovanje partizanskega gibanja na tem območju, a jo je uspelo uničiti. V boju je padel partizan Rudi Pirš. V spomin na to akcijo je bil že pred leti postavljen spomenik, ki pa ga je zob časa močno načel. Na pobudo Območne organizacije Zveze borcev Kamnik je bil spomenik sodobno obnovljen s pomočjo sredstev občine Kamnik in občine Gornji Grad. Spomenik je postavljen na meji obeh občin, na zemljišču občine Gornji Grad. Organizacijski odbor, ki ga je vodil Mirko Štirn, je na slovesnost odkritja prenovljenega spomenika povabil številne borce, aktiviste in druge iz občin Kamnika, Gornjega Gradu, Kranja, Tržiča, Domžal, Radovljice, Ljubljane in drugih krajev. Skupnost gorenjskih partizanskih odredov, enote vojne za Slovenijo, veterane. Povczovalka programa Marija Golobova je po uvodnih partizanskih pesmih moškega pevskega zbora Solidarnost iz Kamnika pod vodstvom Janeza Maleša in po položitvi spominskega venca povabila k besedi župana Gornjega Gradu g. Antona Rifla in župana Kamnika Toneta Smolnikarja. Oba sta poudarila pomen te zgodovinske skupne akcije in izrazila prepričanje, da bo spomenik še dolgo spominjal na polpreteklo zgodovino, ki ne sme v pozabo. Tone Smolnikar je spomnil še na to, da je kamniška občina sodelovala že pri urejanju številnih partizanskih spomenikov in zagotovil pomoč tudi v prihodnje. Slavnostni govornik, brigadir Alojz Završnik, predstavnik Ministrstva za obrambo Slovenije, je opravičil odsotnost načelnika generalštaba in v nagovoru pred večstoglavo množico govoril o pomenu takšnih srečanj, ki povezujejo nekdanje borce NOB z udeleženci vojne za samostojno Slovenijo. Med programom je nekdanja borka in partizanska učiteljica Marija Sitar iz Žirovnice recitirala pesmi Toneta Seliškarja »V naročju domovine,« učenke Osnovne šole iz Stranj Nina Krmav-ner, Barbara Kregar, Sonja Zidan in Urška Ozimek pa so pod vodstvom mentorice Mire Papež pripravile recital borca IV. divizije in partizanskega pesnika Karla Destovnika Kajuha. Marija Sitar je recitala še pesem »Oj, gozdovi« borca Miha Kli-narja, pevski zbor Solidarnost pa je zapel še več partizanskih pesmi, med njimi tudi pesem Viktorja Mihelčiča »Domovina naša je svobodna«. STANE SIMŠIČ Del skupine borcev Kamniškega bataljona. Komorni pevski zbor Šutna Kamnik vabi k sodelovanju nove pevke in pevce. Pevske vaje so vsak ponedeljek ob 20. uri v veroučni učilnici kamniškega župnišča - Raspov prehod 2. Veseli bomo vsakogar, ki ima posluh in veselje do zborovskega petja. Iris - pot do sreče Naše društvo občani Kamnika že dobro poznajo. Radi pa bi predstavili aktivnosti, ki smo jih in jih še bomo izvajali. Ker so se končali dopusti in brezskrbni čas počitnic, smo 10. septembra v Kulturnem domu Kamnik pripravili veselo urico za naše male heroje, ki so pogumno vkorakali na dolgo,pot znanja. S pomočjo donatorjev, animatorja Tineta in klovna Žareta so otroci, njihove mamice in očki uživali v brezplačni predstavi pod naslovom »IRISpot do sreče.« Daje bila prireditev izredno zabavna, je poskrbel klovn Žare, saj je s svojimi vragolijami nasmejal tako otroke kot njihove starše. Animator Tine je poskrbel, da so na odru poleg malih junakov iz občinstva aktivno sodelovali tudi sami starši. Videli smo čudoviti moški obešalnik, najbolj pa nas je očarala mamica Darja. S pomočjo animatorja nam je pokazala nekaj osnovnih plesnih korakov in svojo pripravljenost pripomoči vožnje z monociklom. Čarovnik Tine nas je zabaval s svojimi čarovnijami in s pomočjo malih asistentov mu je uspelo celo žonglirati. Da pa naši otroci res niso kar tako, so dokazali s pirav mojstrskim vrtenjem krožnikov na zelo tankih palicah. Ob pogledu na nasmejane otroške obraze je bil naš namen prireditve dosežen. V okviru projekta »IRIS-Most med generacijami« ter v sodelovanju s PKMiki Domžale, duetom jABA-DAIiA-DU in našimi donatorji smo 17. septembra pripravili tudi zabavno urico za naše dedke in babice v Domu starejših občanov v Kamniku. V mesecu decembru pa pripravljamo VESE1E URICE za mlade in mlade po srcu - napovednik, bo v Kamniškem občanu. Obiščite nas, pokličite nas, veseli pa bomo tudi vsakega pisma. Društvo za pomoč in zaščito otrok IRIS Predsednica SILVA CEGNAR OBČINA KAMNIK objavlja ZBIRANJE PONUDB I. za oddajo gostinskega obrata »Bar Rožle« na tržnici v Kamniku v najem II. za prodajo koče na Veliki Planini, pare. št. 744/22, koča in nerodovitno v izmeri 223 m2, k. o. Črna Ad/I) V objektu je mogoče pričeti s takojšnjim opravljanjem gostinske dejavnosti. Vlogi morajo ponudniki priložiti naslednja dokazila: 1. dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti (fizične osebe: dokazilo o vpisu v register samostojnih podjetni kov; pravne osebe: izpisek iz sodnega registra); 2. potrdilo o plačanih davkih in prispevkih; 3. program dejavnosti. Zainteresirani ponudniki si prostore lahko ogledajo po predhodni najavi in sicer v času uradnih ur Občine Kamnik. Ad/ll) 1. Izhodiščna cena je 4 mio SIT. 2. Ponudnik je lahko pravna oseba s sedežem v RS, ki se izkaže z izpisom iz sodnega registra, ali fizična oseba, ki se izkaže s potrdilom o državljanstvu. 3. Ponudnik mora v ponudbi opredeliti ceno in plačilne pogoje z datumom plačila, zadnji rok plačila je 20. 12. 2002. 4. Nepremičnina je naprodaj po sistemu »videno - kupljeno«, davek na promet nepremičnin, in notarske stroške plača kupec. 5. Ogled koče bo možen v torek, 22. 10. 2002 od 10. do 15. ure. Ponudbe s prilogami lahko ponudniki pošljejo v zaprti kuverti, do vključno 25. 10. 2002 priporočeno na naslov: Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, s pripisom pod točko I. »Za javni razpis - najem Bara Rožle« in pod točko II. »Za javni razpis - nakup koče na Veliki Planini«. Ponudniki bodo o izboru obveščeni v 14 dneh po zaključku razpisnega roka. Vse druge informacije lahko ponudniki dobijo na Občini Kamnik (ga. Lidija Fujan pod točko I. - telefon 8318-118) in (ga. Ivanka Ogrinec pod točko II. - telefon 8318-128). OBČINA KAMNIK Kamniški OBČAN PRED VOLITVAMI 11. oktobra 2002 5 Iz dela občinskega sveta občine Kamnik 1998-2002 (3) Občinski svet v štirih letih sprejel preko 120 aktov Občinski svet je od začetka mandata pred štirimi leti vsako leto sprejel okvirni program svojega dela, v okviru katerega si je zadal najpomembnejše naloge, ki jih bodo morali svetniki pretresati na svojih sejah v tekočem letu. Seveda je življenje, še posebej pa spreminjajoča se zakonodaja, narekovala tudi obravnavo zadev, ki jih letni okvirni programi dela niso vsebovali. Treba je povedati, da se je v štirih letih nabral kar zajeten kup aktov, ki jih je na svojih sejah obravnaval in sprejel občinski svet. Poleg poslovnika o delu občinskega sveta so občinski svetniki in svetnice sprejeli veliko planskih in razvojnih aktov ter prostorsko izvedbenih aktov, odlokov, odredb, pravilnikov, sklepov in drugih aktov. Če upoštevamo samo splošne akte občine, ki morajo biti objavljeni v uradnem glasilu obči- Med akti naj omenimo leta 1999 sprejeti občinski statut, poslovnik občinskega sveta, odlok o občinskih cestah, odlok o kategorizaciji občinskih cest, sklep o javni razgrnitvi sprememb prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Kamnik (1986- 2000 oz. 1986-1990), odlok o varstvu zraka na območju občine Kamnik, odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občine Kamnik in odlok o sprejetju zazidalnega načrta B 8 Zgornje Perovo. Leta 2000 je občinski svet med drugim sprejel naslednje pomembnejše splošne akte: odlok o odvajanju odpadnih in padavinskih voda v občini Kamnik, odlok o občinski inšpekciji, komunalnem nadzorstvu in občinskem redarstvu v občini Kamnik, odlok o ustanovitvi sveta za varstvo uporab- Prejemniki občinskih priznanj leta 2000 v zadružnem domu v Motniku. ne, potem lahko ugotovimo, da je občinski svet od decembra 1998 do julija 2002 (29. seja) sprejel 119 splošnih aktov, med njimi je bilo 53 odlokov. V pogledu sprejemanja aktov je bil občinski svet najbolj aktiven v letu 1999, ko je sprejel 38 aktov, leta 2000 24 aktov, leta 2001 31 aktov in leta 2002 (do začetka jesenskega zasedanja) 26 aktov. Glede na vlogo občine kot temeljne samoupravne lokalne skupnosti je razumljivo, da je bilo največ splošnih aktov, ki jih je sprejel občinski svet, namenjenih vprašanjem s področja komunalnih dejavnosti in urejanja prostora (54 aktov, od tega 24 odlokov), sledi 22 aktov s področja družbenih dejavnosti (šolstvo, kultura, šport), od tega so svetniki sprejeli 13 odlokov, 19 aktov se je nanašalo na proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem, 12 aktov na področje organizacije in dela občinskega sveta in občinske uprave, 6 aktov s področja varstva okolja in dva s področja podjetništva in turizma, preostali štirje akti so se nanašali na druge zadeve. ni razgrnitvi sprememb in dopolnitev odloka o zazidalnem načrtu območja B 5 Perovo, odlok o javnem redu na območju Velike planine, odlok o spremembah odloka o priznanjih občine Kamnik, pravilnik o pogojih za dobavo in odjem toplotne energije iz toplovodnega omrežja v občini Kamnik. V letu 2002 so bili med ostalimi sprejeti tudi odlok o spremembi odloka o turistični taksi v občini Kamnik, pravilnik o sofinanciranju programov na področju kulture v občini Kamnik, pravilnik o oddajanju neprofitnih stanovanj v občini Kamnik, sklep o podrobnejših pogojih za prepis učencev v šole izven svojega šolskega okoliša v občini Kamnik, sklep o javni razgrnitvi odloka o zazidalnem načrtu območja B-25 Fructal, program dejavnosti ravnanje z odpadki v- občini Kamnik, program opremljanja stavbnih zemljišč za ureditveno območje B-5 Perovo itd. Vsi navedeni in ostali splošni akti so bili objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije, ki je po sklepu občinskega sveta tudi uradno glasilo občine Kamnik. Enako seveda velja tudi za statut občine Kamnik in odloke o proračunu (in zaključnih računih) občine Kamnik za posamezna leta. Premoženje občine in proračun Premoženje občine sestavljajo nepremične in premič- Ob občinskem prazniku, marca 1999, so odprli za Kamnik in za vso obči no pomembno pridobitev Maistrov most v Kamniku. nikov javnih dobrin v občini Kamnik, odlok o ravnanju z zapuščenimi vozili v občini Kamnik, odlok o oglaševanju v občini Kamnik, odlok o komunalnih taksah v občini Kamnik. Leta 2001 je občinski svet med drugim sprejel naslednje pomembnejše akte: Odlok o ureditvi cestnega prometa na območju občine Kamnik, Pravilnik za vrednotenje in sofinanciranje športnih programov v občini Kamnik, sklep o jav- ne stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar, je zapisano v občinskem statutu. Zato je bila vsako leto na začetku leta najbolj razgibana in vroča razprava o predlogih občinskega proračuna, o zaključnih računih in o premoženjski bilanci občine. Po zakonu o financiranju občin so sestavni deli občinskih proračunov postali DRAGE VOLIVKE, VOLIVCI - KAMNIČANI! Z uvedbo lokalne samouprave so se pomembno spremenile naloge in pristojnosti slovenskih občin. Lahko trdim, da se razvoj naše občine v minulih letih ni ustavil, v danih, predvsem materialnih pogojih, smo uspeli narediti veliko; ne samo za širše območje mesta, temveč za celotno, teritorialno veliko občino. Številne začrtane naloge smo v teh letih končali, mnoge so začete, veliko jih zahteva tudi daljše časovno obdobje za njihovo uresničitev . Nadaljevati začeto torej pomeni nadaljevanje razvoja, zagotavljanje napredka, ki bi ga bilo v tem trenutku nerazumno ustaviti! Zaradi tega sem se odločil, da ponovno kandidiram za župana občine Kamnik. Vaš glas bo zaupanje v program, ki ga bom sam po svojih najboljših močeh, skupaj z občinsko upravo, občinskim svetom in tudi z Vašim sodelovanjem v prihodnjih štirih letih uresničeval - v splošno dobro vseh nas, naših prihodnjih problemov, strpni dialog, ob upoštevanju realnih pogojev, so nejše usmeritve pri mojem delu. Nadaljujmo skupaj! § Naročnik oglasa: Tone Smolnikar • . ' ' : ; . .... : generacij. Strokovno razreševanje in bodo tudi v prihodnje najpomemb- Kandidat za župana Tone Smolnikar tudi finančni načrti krajevnih skupnosti. Po zakonu o javnih financah pa je občina dolžna pripraviti načrt razvojnih programov za obdobje štirih let. V načrtu morajo biti izkazani načrtovani izdatki proračuna za investicije in državne pomoči v prihodnjih štirih letih. Tak načrt razvojnih programov občine Kamnik za obdobje 2002-2005 je občinski svet sprejel skupaj z občinskim proračunom za leto 2002. Po zakonu o javnih financah mora občinska uprava vsako leto ob obravnavi zaključnega računa za preteklo leto seznaniti občinski svet tudi s premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra preteklega leta. Po podatkih iz premoženjske bilance občine na dan 3.1. 12. 2001, ki jo je občinski svet obravnaval ob sprejemanju zaključnega računa občinskega proračuna za leto 2001, je bilo premoženje občine vredno okrog 13,7 milijarde SIT. Od tega so nepremičnine (zemljišča, 154 stanovanj, 12 poslovnih prostorov itd.) predstavljale okrog 79%, dolgoročne kapitalske naložbe okrog 9%, denarna sredstva 3,8% celotne vrednosti itd. Glede evidence nepremičnin v lasti občine je treba povedati, da zaradi postopkov ugotavljanja lastništva (denacionalizacija itd.) in urejanja zemljiško knjižnih stanj ostaja še vrsta nerešenih zadev. Če pogledamo sredstva, s katerimi je razpolagal občinski proračun v preteklih štirih letih, vidimo, da so razpoložljiva sredstva znašala leta 1999 2,532 milijarde SIT, leta 2000 2,845 milijarde SIT, leta 2001 2,899 milijarde SIT in leta 2002 3,258 miljarde SIT. V letu 2002 bodo po predvidevanju občinskega proračuna največji delež k prihodki-om prispevali davčni prihodki (62,4%), sledijo jim transfer-ni prihodki (prenos namenskih sredstev države itd.) (21,1%), nedavčni prihodki 8,4%, kapitalski prihodki 6,7% itd. Med proračunskimi izdatki bo letos z okrog 30% na prvem mestu izobraževanje, za njim se bo z okrog 24% uvrstila stanovanjska dejavnost in prostorski razvoj, za javno upravo bodo predvidoma porabili 14,6%, za gospodarske dejavnosti 12,2%, za kulturo, šport in rekreacijo 7,5%, za socialno varnost 5,6% itd. Zanimivi so tudi podatki, kdaj je uspelo v posameznih letih občinskemu svetu sprejeti občinske proračune (to pa ni bilo odvisno samo od občine, pač pa pogosto tudi od sprejetja državnega proračuna, zakonodaje itd.). Tako je bil občinski proračun za leto 1999 sprejet 19. maja 1999, za leto 2000 1. marca 2000, za leto 2001 21. februarja in proračun za leto 2002 13. marca 2002. Sklicevanje sej občinskega sveta Seje občinskega sveta je skliceval župan po potrebi v skladu s programom dela občinskega sveta. Predloge dnevnih redov za seje sveta je določal župan po posvetovanju s kolegijem občinskega sveta. Kolegij je posvetovalno telo župana in pomaga županu pri organiziranju dela občinskega sveta, sestavljajo pa ga župan, podžupan, direktor občinske uprave ter vodje svetniških skupin. Kolegij se je sestajal najmanj enkrat pred sklicem vsake seje občinskega sveta oziroma po potrebi. Svetniške skupine Svetniki posameznih strank se povezujejo v svetniške sku- pine. V občinskem svetu so delovale svetniške skupine LDS (10 svetnikov), SLS (4 svetniki), ZLSD (2 svetnika), SDS (7 svetnikov), SKD oz. NSi (5 svetnikov) in DESUS (1 svetnik). Po statutu ima pravico ustanoviti svetniško skupino tudi samo en svetnik. Svetniško skupino z enim svetnikom v iztekajočim se mandatu je imela politična stranka DESUS. Svetniške skupine so se sestajale najmanj enkrat pred vsako sejo občinskega sveta, obravnavale predloženo gradivo in oblikovale stališča, ki so jih posredovale na seji sveta. Javnost dela občinskega sveta Po občinskem statutu je delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles javno. To načelo so sklicatelji sej dosledno spoštovali, saj so na seje občinskega sveta vabili tudi predstavnike javnih medijev. Sklice posameznih sej občinskega sveta pa smo predhodno večinoma, glede na časovno usklajenost, objavljali tudi v Kamniškem občanu. V našem glasilu smo objavili tudi povzetke vsebine in sklepe vseh 31 rednih sej in petih izrednih sej občinskega sveta. Približno prvo polovico mandata je nekatere pomembnejše seje (proračun) posnela in predvajala tudi CATV Impulz, ki pa je pozneje povsem ukinila spremljanje in oddajanje lokalnih informacij. (Prihodnjič dalje) FRANC SVETELJ Popravek V 2. nadaljevanju Iz dela občinskega sveta občine Kamnik 1998-2002 v prejšnji številki je pri naštevanju svetniških vprašanj in pobud pomotoma izpadla navedba svetnika Antona Rajsarja z 20 vprašanji in pobudami. SLS na Kamniškem pred volitvami Zaključek mandatnega obdobja je tu, volitve so pred vrati. Vsaka stranka ob tem času dela obračun preteklega dela m uspehov, delajo se načrti za vnaprej - realni ali ne - in vse to se poskuša v najlepši luči predstaviti občanom. Tako pač je. Občinski odbor SLS Kamnik na preteklo štiriletno obdobje gleda s ponosom, glede na majhnost naše svetniške skupine v občinskem svetu - samo štirje svetniki - lahko ocenimo, da smo bili izjemno uspešni. Naša svetniška skupina je spoznala, da ideološki spopadi v občinskem svetu občini in občanom škodijo, občinski svet je organ, ki skrbi za življenje in razvoj občine, ne pa organ, ki bi občino delil na dva ali več delov. Posvetili smo se izvajanju našega programa, katerega bi lahko strnili v stavek »Enakomeren razvoj celotne občine«. To ostaja tudi vodilo našega dela vnaprej! Nekaj poudarkov našega dela: • Na dupliškem območju smo se zavzeli za sanacijo razmer za bivanje,' to je problem Pirolize, že veliko prej, preden je stvar dobila občinske razsežnosti, zavzeli smo se za sanacijo bivše komunalne jame, kar je v teku in pa prispevali smo odločilni delež v prizadevanjih za izgradnjo novih šolskih prostorov na Duplici. • Tudi izgradnja kanalizacije v Podgorju je rezultat prizadevanj ljudi iz SLS in ni naključje, da jo je slovesno predal namenu naš takratni predsednik. • Veliko delo naše ekipe je tudi rekonstrukcija ceste Podgorje - Motnik. Mogoče kdo misli, da se takšne stvari izpeljejo same po sebi, vendar temu ni tako. Ljudje iz občinskega odbora SLS so vložili ogromno truda in znanja, da je do ureditve teh delov prišlo, tudi županu so odprli veliko vrat, konec koncev, področje prometa v vladi vodijo ljudje iz SLS. Žal nekatere stvari še niso dokončane, prizadevali pa si bomo, da bodo v najkrajšem času. • Podobno prejšnjemu projektu je projekt ureditve prometa skozi Stranje in Godič. Pločnik in ureditev cestišča se ne uredita z eno svetniško pobudo ali mogoče ostro kritiko, pač pa je treba najti način, kako zagotoviti denar in vse ostale pogoje za izvedbo. Tako kot v prejšnjem primeru smo ljudje iz SLS tudi tu odigrali odločilno vlogo. Kot vedno smo delali tiho in učinkovito! • Neprestani pritisk na župana glede ureditve razmer na področju Velike planine že kaže prve sadove, čeprav z doseženim še nismo zadovoljni. Našo vizijo razvoja Velikoplaninskega kompleksa bom razložil v prihodnjem sestavku, ko bom razlagal naš program. • Nismo bili dovolj uspešni v prizadevanjih za hitrejši razvoj doline Črne. Res pa je, da so tu zelo problematične geološke razmere in res je, da je tu številčno malo prebivalstva, vendar, naše mnenje je, da, če država temu prebivalstvu ne dovoli ustanovitve svoje občine, torej so pod prisilo v občini Kamnik, potem je občina dolžna ta predel obravnavati enakopravno in dolžna je temu prebivalstvu zagotoviti vsaj približno enako kvaliteto bivanja kot v ostali občini. L Slovenska ljudska stranka • Veliko našega truda je bilo vloženega v usposobitev prve devetletke v občini, to je osnovna šola Šmartno. • Projekt kanalizacije v Tuhinjski dolini poteka na način, s katerim nismo zadovoljni. Že pred pričetkom smo opozarjali na napake, ki se danes, žal, že kažejo. Tu bodo odgovorni težko dokazali dobro gospodarjenje! • Krona prizadevanj ekipe SLS v občini, pa tudi državi, je projekt »Terme Snovik Kamnik«. Ta projekt Slovenska ljudska stranka uveljavlja in neguje - ga brani in zanj lobira - že več kot deset let, v tem mandatu pa je končno zaživel. Ta primer nam in vsem ljudem dokazuje, da pozitivne ideje ob vztrajnosti in prizadevanju na koncu prinesejo pozitivne rezultate. Ta projekt gledamo kot enega izmed jeder razvoja turizma na področju kamniške občine in v prihodnje bomo vsekakor temu posvečali posebno pozornost. • Omeniti moram naše stalno prizadevanje za izvedbo manjših projektov, vaških cest, razsvetljav, obnove cerkvenih objektov in podobnega, ki so postranska stvar za občino, krajanom pa veliko pomenijo. Za to smo si vedno prizadevali. Tako bomo ravnali tudi v prihodnje! Naš program »Enakomeren razvoj celotne občine« si nekateri razlagajo, kot da bežimo od problemov mesta Kamnik, kar pa mi odločno zavračamo. Vsaj toliko ustvarjalno ali pa še bolj kot katerakoli stranka se spopadamo s problemi mesta. Če bi se upoštevalo naše mnenje, bi DOM KULTURE že zdavnaj stal popolnoma prenovljen za manj denarja, kot bo to sedaj. Problem Šutna, preselitev klavnice, problem okrog soseske Mali grad, potem dograditev otroških vrtcev, ureditev prometa v mestu, dograditev parkirišč, vse to so teme, v katere se zelo aktivno vključujemo, za katerih izvedbo imamo tudi svoje ideje in prizadevali si bomo še naprej za njihovo realizacijo, ■s« Toliko za danes, prihodnjič pa o nali* ših načrtih za prihodnost. OO SLS Kamnik Predsednik TONE HOČEVAR Naročnik oglasa: OO SLS Kamnik 6 11. oktobra 2002 POGLEDI Kamniški OBČAN Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Ta turizem z zaprtimi oštarijami naprej ...! R )es je Kamnik pravo turistič-. no mesto, še posebej če sodimo po nekoč dobro obiskanih krčmah in drugih vrstah lokalov, kjer je bilo moč dobiti tudi kaj dobrega za pod zob, a imajo že nekaj let zaprta vrata. Sem vsekakor sodita Planinka in Malo-grajski dvor, ki se jim je v zadnjem času pridružilo tudi gostišče na Starem gradu. Še dobro, da so poleti od časa do časa vsaj gasilci poskrbeli za kako veselico s kranjskimi klobasami. Ni kaj, pomembno je, da imamo sprejeto strategijo turističnega razvoja občine Kamnik. Tudi novemu hotelu ob Kamniški Bistrici se ne obeta kaj prida rožnata prihodnost. Načelno vsi ploskamo in hvalimo vrlega moščanskega Janeza, ki je menda že zbral potrebne cekine za gradnjo. Toda bolj kislo se je nasmehnil, ko je na občinski seji slišal, da bi nekateri radi prostorske papirje pacali tja do leta 2004... Jfamniškemu Titanu se bojda XV spet obetajo Napoleonovi časi. Menda Francozi Že pokajo kufre, s katerimi bodo prišli za mojstre v našo najstarejšo šlo-sarijo. Vse lepo in prav, lepša prihodnost, pravijo, se obeta Titanovi ključavničarski tradiciji. Menda pa se še niso zmenili, ali se bodo novi mojstri naučili našega jezika ali bodo morali Tita-novci v šole francoščine. Zgodovina se ponavlja. Napoleon pravi, Titan ustan... T^er v našem občinskem žaklju £\..vedno primanjkuje cekinov, mi je ondan Frtavčkov Gustelj predlagal nov vir proračunskih prihodkov. Pravi: veliko sem potoval po raznih deželah in povsod sem na razglednih točkah našel daljnoglede, v katere je treba vreči cekin ali dva, da se ti od blizu pokaže panorama bližnjih ali daljnih hribov. Ondan pa so naši južni sosedje v časniku z zeleno piko objavili oglas, da prodajajo prekrasna stanovanja s še lepšim pogledom na Kamniške Alpe. Hop cefizelj, sem si rekel, to pa ne bo zastonj. Ali boste kaj plačali v našo občinsko blagajno, ali pa bomo na mengeškem polju tja do Rudnika poskrbeli za veliko zaveso, potem boste pa videli, kar boste. Res ni'slaba ta ideja. Samo, kdo bo dal denar za zaveso, to je zdaj vprašanje...? V"veliki zagati pa se je znašel mali dupliški župan. Od sodnice za prekrške je namreč dobil nalog za plačilo mandatne kazni, ker je bojda v začetku julija sredi poldneva kršil javni red in mir. In to tako, da je dopustil, da so se dupliški krajani podali v staro Remčevo kotlovnico in preprečili, da bi jo še naprej kurili s »plastično biomaso«. Pa kaj zato, če za- kon velja samo za enega, za drugega pa ne, kaj zato, če je inšpektor izdal odločbo o ustavitvi kurjenja, če se šef kurilnice smeje krajanom v brk, če se je iz napol podrtega dimnika dan za dnem veselo kadilo in so letele saje po vsej Duplici. Važno je, da se ne krši javni red in mir na tak način, kot naj bi ga dupliški krajani, ki ne morejo več dihati umazanega zraka. Če bodo morali krajani vedno reagirati le na tak način, da bi kaj dosegli, bo moral dupliški predsednik razmisliti o uvedbi namenskega krajevnega samoprispevka za plačilo kazni... Predvolilne priprave na volitve župana in drugih občinskih mož in žena so v polnem teku. To se najbolje vidi tudi v živahni dejavnosti prestopanja iz ene stranke v drugo stranko, tako, da bo v kakšni stranki več »prestopnikov« kot »starih« članov. Zato bi bilo najbolje, če bi take stranke temu ustrezno spremenile tudi ime. Bati pa se je, da se bodo pojavila dokaj čudna imena. Pa kaj zato, važno je da zmagamo... Krištofov P epe II. PISMA - ODMEVI - MNENJA Iz konservatorske torbe Kranjske Bodeče Neže ali o skrbništvu in lastništvu Pre-skarjeve bajte na Veliki planini Ob prebiranju vsakodnevnih dogodkov in novic, ki se dogajajo na gorenjskih regionalnih območjih in jih objavljajo različni lokalni časopisi in revije, smo v Kamniškem Občanu dne 5. 9. 2002 v rubriki 'Pogledi' zasledili zanimivo novico o tem, kako »naši (kranjski) spomeniškovar-stveniki 'vzorno' skrbijo za Preskar-jevo bajto« in si »kot oskrbniki vsekakor zaslužijo ne eno, pač pa tri bodeče neže...«. , Pisca tega besedila bi radi prav posebej pohvalili, da tako skrbno sledi trenutnim dogodkom na Kamniškem. Vendar bi radi sporočili vsem Kamničanom in drugim, ki živijo na Kamniškem, da preberejo istega Kamniškega Občana, ki na prvi in tretji strani sporoča, kdo je sklenil »Pomemben sporazum za razvoj Velike planine«, kamor sodi tudi Preskarjeva bajta. Tudi skrbništvo oz. oskrbništvo Preskarjeve bajte na Veliki planini še ni bilo dokončno določeno. Oskrbnik, skrbnik oz. upravitelj (Glej Slovar slovenskega knjižnega jezika, geslo: oskrbnik) je izbrana oseba, ki upravlja z nekim objektom, v tem primeru je to kulturni spomenik, ki mora imeti tudi lastnika. In ta lastnik je dovolil mladcem, da so lahko vstopili v Preskar-jevo bajto in iz nje odnesli tisto, kar so pač odnesli. Vodji Mednarodnega etnološko-renovacijskega delovnega tabora je sicer po dolgem spraševanju lokalnih skupnosti, ki so sodelovale pri tem mednarodnem taboru, uspelo poklicati na Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območno enoto Kranj in pristojne zaprositi za manjše predavanje o življenju na Veliki planini in za sodelovanje pri tem projektu. O tem, da je za takšen tabor potrebno imeti tudi dovoljenja za izvajanje del na varovanem območju pa ni vedel prav nič. Prav tako se je t.i. čiščenje Velike planine dogajalo med 17. in 31. julijem 2002, telefonski klic, da naj bi konservatorji Območne enote Kranj sodelovali pa seje zgodil par dni pred koncem tabora, vloga je prišla le kot obvestilo, dne 22. 7. 2002, zato se je konsevatorka udeležila le zaključka tega tabora. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj za ta dejanja ni dal nikakršnega dovoljenja, saj o tem ni bil niti obveščen, kaj šele povprašan, da bi podal svoje mnenje ali bil povabljen k sodelovanju. Kdor je dovolil »čiščenje« Velike planine, ga je dovolil v svojem imenu »lastnika«. V vednost piscu besedila na šesti strani in drugim bralcem pa še tole: Oskrbnik kulturnega spomenika se določi s pogodbo na osnovi dogovora med lastnikom kulturnega spomenika, lokalno skupnostjo, ki to območje pokriva, ter strokovnih institucij, kot sta Zavod za varstvo kultur- ne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj (kar zadeva stavbo kot materialno dediščino oz. spomenik) in Kulturni center Kamnik, beri Muzej v Kamniku (kar zadeva premično dediščino v objektu, njegovo notranjo opremo). Morda hi kazalo piscem tovrstnih besedil svetovati, da osvojijo vsaj osnove za svoje paberke, v primeru objektov ali območij kulturne dediščine in spomenikov vsaj poznavanje zakonov, ki urejajo to področje v državi Sloveniji. S tremi rdečimi gorenjskimi naglji, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj Bolj ko se bliža čas volitev predsednika RS, več ljudi iz Slovenije, posebno pa Kamničanov, me sprašuje, zakaj sem se umaknil iz predvolilne tekme. Izrazil bi rad posebno zahvalo vsem, ki so mi izkazali posebno čast in zaupanje, ko so me predlagali za kandidata na volitvah 2002 za predsednika Republike Slovenije. Nikoli nisem pričakoval tako pomembnega dejanja, čeprav že 50 let aktivno in ustvarjalno delujem. To mi mnogo pomeni. Hvala vam! Čast in zaupanje mi mnogo pomenita, posebno zato, ker je za vsakega posameznika, tudi zame, to izziv posebne vrste. Izziv sem seveda v sebi sprejel, toda za sprejem tako pomembne odločitve je potrebna tudi odgovornost. Državljane Slovenije, občanke in občane Kamnika, želim sam obvestiti o razlogih za mojo odločitev, da nisem sprejel predlagane kandidature za predsednika Republike Slovenije. Pred petimi leti sem imel težji operacijski poseg. Štiri leta sem imel trimesečne oz. šestmesečne kontrole zdravstvenega stanja. Po štirih letih zdravljenja so me zdravniki obvestili, da sem izven življenjske nevarnosti in da zdravljenje poteka zelo uspešno ter me naročili čez leto na ponovni pregled. Zadnji zdravstveni pregled maja 2002 pa je pokazal znatno poslabšanje mojega stanja, čeprav se ne počutim slabo. Ponovna kontrola mi je določena za oktober 2002. Zdravstvena kondicija mi ne dovoljuje sprejeti kandidature. Ni vzrok v tem, da ne bi želel oz. da ne bi hotel sprejeti izziva, preprosto glede na svojo zdravstveno kondicijo ne smem sprejeti predlagane kandidature. Predsednik republike mora biti popolnoma zdrav. Vsem, ki ste me spodbujali in želeli da kandidiram na volitvah za predsednika republike, se zahvaljujem za izjemno čast in zaupanje ter vas prosim za razumevanje ob moji odgovorni odločitvi. Še naprej si bom prizadeval za dobrobit vseh državljank in državljanov Republike Slovenije. Upokojenke in upokojenci, zavedajmo se, da smo številna populacija in pomembna organizacija civilne družbe, ki lahko in mora vplivati na izid volitev tako v občinske svete kot za predsednika republike. Prepričan sem, da homo svojo nalogo in državljansko dolžnost odgovorno izpolnili. Hvala vam. VINKO GOBEC Pripombe na širitev pokopališča Žale Na občini je razgrnjen načrt za širitev našega pokopališča, ki je že dolgotrajno in pereče vprašanje. Bilo je več kot pred 12 leti, ko je takratni direktor g. Škodlar sklical sestanek zaradi širjenja pokopališča. Dvorana je bila nabito polna. Med obiskovalci so bili tudi akademik dr. J. Matjašič, univ. proj. dr. Čebul), pravnik dr. Miloš Levičnik in drugi. Bila je živahna debata, ker smo že takrat vedeli, da je teren za pokopališče na Žalah premajhen. Že takrat sem predlagal nove lokacije za pokopališče izven mesta. Predstavil sem zgodovino nastanka pokopališča na Žalah, kije nastalo po premestitvi pokopališča iz Šutne po župniku Raspu leta 1730. Okrog Žalske cerkve je zgradil mejni zid za novo pokopališče, kije bilo pravilno načrtovano za takratno število prebivalcev mesta Kamnik (okoli 1600 prebivalcev). Ta parcela je bila dovolj velika za pokop do leta 1893, ko so pokopališče prvič povečali s podrtjem severnega zidu, kar se vidi še danes. Samčeva in Frolichova grobnica sta ostali v liniji starega zidu! Prebivalstvo je hitro naraščalo, še posebej po II. svetovni vojni. Po letu 1945 se je začelo širjenje, ki traja še danes v nedogled. Sedaj se širi Že do vhoda v Kapelo na Kalvarija, uničuje se zelenica pod žalsko mež-narijo (novo). Kje je Zavod za zaščito kulturne dediščine, da ne ukrepa? Če bo šlo tako naprej, bodo izkoristili še Poljane, kjer smo se nekoč smučali! Zemlja - ilovica je za skeletni pokop neustrezna, precejšen je tok podtalnice, ki ob deževju še danes napolni grobne jame! Žalsko pokopališče naj se zapre za nove grobove in naj se najde nova lokacija za pokopališče zunaj mesta. Sedanje pokopališče naj ostane tako, kot je. Ali kamniška Komunala in občina ne vesta, kako so rešili tak problem Kranj, Škojja Loka, Jesenice, Novo mesto itd. ? Kamnik pa bo širil Žale kar naprej - kam? Edina rešitev so lokacije, ki sem jih predlagal že pred 12 leti. Mislim, da ji najboljša pod Zapricami, kjer je drevesnica. Ta zemlja je nacionalizirana, je last graščine Za-price, lastnika sta Klaus in Renata Rechbach. Vodi se postopek denacionalizacije in občina naj kupi to zemljo za pokopališče. Mislim, da bi se vsi prebivalci strinjali s to idejo. Kot star Kamničan lahko trdim, da širitev, kot je sedaj načrtovana, absolutno ne pride v poštev. Gre za dolgoročno investicijo nakupa nove lokacije in nova lokacija bi se mora- la takoj dohiti in začeti z ureditvijo. Drug predlog je lokacija na Duplici, tretja za Mekinjskim samostanom in četrta v Olševku ali blizu pokopališča v Nevljah. Več ljudi več ve, verjetno so še druge možnosti lokacij, ki bi prišle v poštev. To, kar je danes predstavljeno na občini, pride v poštev za pokop največ za dve leti. Vse se danes vrši na Žalah »ad hoc«, od danes do jutri. Edina rešitev je nova lokacija. Zadnji načrt za ureditev Žal pa je »linija najmanjšega odpora« tistih, ki so odgovorni za to - komunala in občina. Moja pripomba je samo ena: Pamet v roke! dr. NIKO SADNIKAR Predvolilna razmišljanja Koga voliti? To vprašanje si verjetno pred volitvami, tudi pred letošnjimi občinskimi, zastavi prenekateri volivec. Za dobro, pravo odločitev se bo moral tudi tokrat vsak sam nekoliko potruditi. Malo bo moral poizvedovati, kdo in kakšen je npr. neki kandidat za župana ali za občinskega svetnika. Ali je kandidat moder, delaven, gospodaren, pošten, pokončen človek, ki je doslej vse to s svojim življenjem potrdil, izpolnil obljube ipd. Seveda za takšno dobro vedenje ni dovolj vprašati samo enega človeka in tudi ne kogarkoli. Vprašati bi jih kazalo več in to takšnih, katerih znanje cenite in jim zaupate. Vsemu, kar je napisano, ni verjeti na prvi mah. O vsem prebranem velja dobro razmisliti in o tem vprašati še druge. V Kamniškem občanu bodo kmalu objavljeni vsi letošnji kandidati za občinske svetnike in tudi kandidati za župana. Će bodo volivci te kandidate skrbno proučili, se morda poleg tega še pozanimali za življenjski nazor kandidatov, ki običajno zrcali tudi odnos človeka do vere, se jim verjetno ne bo težko odločiti. Ker je vsak človek tako ali drugače opredeljen, kakor je menil že znameniti italijanski pesnik Dante v svoji Božanski komediji, velja pri vsem tem proučiti tudi vse nestrankarske kandidate. Z veliko verjetnostjo boste tako izbrali kandidate, ki vas s svojim delom, kot občinski svetniki ali kot župan, ne bodo razočarali. Odločanje samo po obrazih, na osnovi lepih besed, še ne zagotavlja dobro izbiro. Volivci, poslužujmo se demokracije! Sedaj je veliki čas občanov-volivcev. Si želite, da bi bilo delovanje na Občini, urejanje javnih občinskih zadev urejeno po vaših predstavah?! To morete doseči najbolje tako, da se udeležite volitev in tam glasujete za tisto stranko oz. tiste ljudi, za katere menite, da bodo uresničitev vaših želja podpirali. Kdor bo ob volitvah ostal doma, naj se pozneje nad delom Občine ne pritožuje. - Na svojih listah kandidatov za občinski svet posamezne politične stranke razvrstijo kandidate po vrstnem redu, določenim z internim glasovanjem. Čim višje na listi je postavljen kandidat, tem več možnosti ima, da bo izvoljen za občinskega svetnika. Če pa kateremu od volivcev predlagani vrstni red kandidatov na listi ne ustreza, lahko izkoristi svojo demokratično pravico in da enemu od predlaganih kandidatov svoj prednostni glas s tem, da poleg obkrožitve celotne strankine liste obkroži še ime svojega kandidata. S tem volivec pomaga obkroženemu kandidatu, da bo ob zadostnem številu tako prejetih tkim. preferenčnih glasov izvoljen v občinski svet, pa čeprav je bil napisan na listi na katerem od prvega oz. drugega mesta navzdol. - Naši volilni odbori na voliščih so običajno že dokaj pluralno sestavljeni. Kljub temu so, tako kot v demokratično razvitem delu Evrope, postali tudi pri nas samoumevni zaupniki na voliščih. Ti zaupniki so predstavniki kandidatov npr. za občinske svetnike, za župana, za predsednika republike ... Zaupniki nadzirajo pravilen potek volitev, preverjajo zapečatenost še praznih skrinjic, nadzorujejo štetje glasov, dosledno uporabo barve pisal volivnih odborov ipd. Na voliščih zbujajo, še posebej pri volivcih, zaupanje v korektnost izvajanja vseh volivnih opravil. Za to častno funkcijo naj bi se zato odzvalo čimveč občanov, še posebej na velikih voliščih. Pa dobro presojo Vam želim. MILAN VVINDSCHNURER V množici na festivalu Koalicije Slovenija v Mengšu jih je bilo tudi precej s Kamniškega. Na sliki del slednjih udeležencev iz Nove Slovenije, Krščanske ljudske stranke z desne: prof. Marjeta Humar, Vojko Tonin, profesorja Danica in Danijel Bezek ter Milan Windschnurer. FESTIVAL KOALICIJE SLOVENIJA V MENGŠU V nedeljo, 15. septembra, so prihajali v Mengeš z vseh koncev Slovenije člani in članice iz Nove Slovenije - Krščanske ljudske stranke in Socialno demokratske stranke Slovenije. Med njimi so bili tudi mnogi simpa-tizerji obeh strank in gostje iz tujine. Naj omenimo samo nekatere. V imenu Evropske ljudske stranke (EPP) je pozdravila pristotne njena predstavnica Urschula Schlcicher, pbslanka in nekdanja podpredsednica evropskega parlamenta, ki se je tiste dni mudila v Sloveniji na zasedanju biroja poslanske skupine EPP - evropskih demokratov. Po njenih spodbudnih besedah je spregovoril tudi direktor izpostave Konrad Adenauer Stif-tung Štefan Gehrold iz Zagreba. Glavna govornika na festivalu sta bila oba predsednika strank: dr. Andrej Bajuk - NSi in Janez Janša - SDS. S svojo navzočnostjo in govorom je počastila prireditev tudi ga. Barbara Brczigar, kandidatka za predsednico države. Festivala so se udeležili tudi vidnejši predstavniki obeh starank: poslanci v Državnem zboru RS, člani izvršilnih odborov in svetov. Celotna prireditev je bila na visoki kulturni ravni, saj so nastopali mnogi kulturniki, narodno zabavni ansambli. Mengeška godba in narodne noše. S svojimi nastopi so povezovali in bogatili sproščeno prijateljsko srečanje. Zasluga za primeren prostor in organizacijo gre tudi mengeškemu županu g. Štcbetu, ki je navzoče sprejel s prijazno besedo. Festivala se je po ocenah poznavalcev udeležilo čez 5000 ljudi, ki so napolnili mengeški štadion. Po končanem slovesnem delu so se udeleženci veselili srečanj in pogovorov še v pozno popoldne. Zlasti odmeven je bil govor dr. Bajuka, ki so ga poslušalci komentirali in se z ugotovitvami strinjali. Poudarjal je sedanjo resničnost v gospodarstvu, nedokončano tranzicijo in oddaljenost od Evrope v nekaterih segmentih. Ponovno nas je seznanjal z velikimi misleci iz slovenske zgodovine (npr. J. E. Krekom in Antonom Korošcem), ki so se zavedali zgodovinskih, za narod pomembnih zahtev časa, od katerih je bila odvina naša prihodnost. Tudi mi se moramo zavedati, da živimo v samostojni in v svetu priznani državi, ki vstopa v čas demokracije in evropskih povezav, pri tem pa utrjujemo lastno identiteto. Odločamo sami o sebi, dolžni smo, da tudi mi prav odgovorimo na vsak politični izziv. Politiki bi morali svoje odločitev čim bolj približati ljudem, ki naj čutijo svoje pristojnosti in odgovornost. Le tako se krepi lokalna samouprava. Ta je pogoj za razcvet naših vasi in mest, za enakomeren razvoj regij. Iska- ti moramo kvaliteto na vseh področjih in vsak izmed nas mora biti pripravljen dati za skupno dobro najboljše, kar zmore. Pri tem iskanju najboljšega in najboljših ljudi nas morajo voditi etična načela v luči vrednot, ki zagotavljajo človeško dostojanstvo vsakomur. Štejejo le dejanja in ne zgolj diplomatsko spretne besede. Pravna država, gospodarstvo in znanje na vseh področjih javnega življenja je najboljše, kar lahko zahtevamo od naših voditeljev - politikov. Podobno je razkrival poti in stranpoti današnje politike predsednik SDS Janez Janša. Tudi ga. Barbara Brezigar je predstavila svoje poglede na aktualna politična vprašanja. Vsi, ki smo se udeležili festivala, tudi s Kamniškega nas je bilo kar precej, smo se razhajali dobre volje, polni upanja, da zmoremo vsi skupaj soustvarjati in dočakati boljše čase. SLAVICA NAVINŠEK Kamniški OBČAN IZ NAŠIH KRAJEV 11. oktobra 2002 7 Sadjarsko-vrtnarsko društvo Tunjice skrbi za ohranjanje starih, odpornih sort Lado Dobrovoljc z Vrhpolja ustvarja gensko osnovo starih sort sadnega drevja, ki mu sadnega drevja niso kos bolezni in hlad v v JABOLKO JE SADEŽ PREŽIVETJA »Podirati stare jablane je smrtni greh... « Jabolko je sadež, ki ohranja mladost, je simbol obnavljanja in večne svežine. V skandinavski mitologiji beremo, da bogovi jedo jabolka in so mladi vse do konca sedanjega kozmičnega ciklusa. In jabolka so bila v našem podalpskem svetu pogosto sadež preživetja. Sadjarstvu so v Tunjicah posvečali že od nekdaj veliko skrbi in pozornosti. Tamkajšnji sadjar Sedušek je v času avstroogrske monarhije (1848) prejel medaljo za vzorno negovanje sadnega drevja. Sadjarstvo je v Tunjicah torej že od nekdaj pomembno. Tamkajšna ilovna tla zadržujejo vlago in lega je sončna. Sadno drevje so kmetje negovali na tem območju že v prejšnjih stoletjih. Ko je pred 230-timi leti štiri leta sto pruskih ujetnikov gradilo sedanjo tunjiško cerkev, so jih domačini oskrbovali s suhim in svežim sadjem. V 19. stoletju je bil tu posebej znan sadjar Sedušek. Ljubljančane in okoličane je zalagal pa je bilo čutiti v pretirani zasvojenosti z alkoholom. Razborškovo sadno drevje je odlično uspevalo. Povpraševanja po njem je bilo, na srečo, vedno več. Zgodnje sorte so ženske znosile kar v koših v Kamnik, zimske sorte pa so vozili kmetje iz Tunjic v Ljubljano. Zapeljali so ga s konjskimi vpregami do gostilne Rogovilc v Črnuče. Tam so konje prenočili, zgodaj zjutraj pa so odpeljali, na ljubljansko tržnico. Včasih Sadjarsko-vrtnarsko društvo Tunjice je edino v Sloveniji, ki skrbi za ohranitev starih sort sadnega drevja. Predsednik društva Valentin Zabavnik (desno) in gospodar Janez Golob z zavzetostjo spremljata rast sadik. Zemljišče za društvene potrebe je odstopil Golob, nahaja pa se v delu Tunjic, ki se mu reče Zadnji vrh ali včasih po domače Une Tunce. Foto: F. Š. s sadjem in sadikami. In kdor pridno, umno gospodari, tudi zasluži. Tako se je zgodilo, da so enega iz Sedušakove rodbine leta 1861 ubili rokovnjači in ga oropali. Z izkupičkom se je vračal iz Ihana, kjer je prodal sadike. Opisani domačiji se danes reče pri Sušaku. In tam še danes hranijo staro medaljo oziroma »svetinjo«, prejeto za vzorno »sadjerejo«. Pred štirimi leti je bila razstavljena v Ljubljani ob praznovanju 150-letni-ce slovenskih sadjarskih društev. Je druga najstarejša tovrstna »svetinja« na Slovenskem. Žal je bil tukajšnji sadovnjak opuščen. V knjigi Tunjice, delo Toneta Palčiča, preberemo: »... Župnik Jože Lombergar je zapisal, da je vse sadno drevje, ki ga je v letih 1862-1870 posadil okrog cerkve, farovža in na Prevalji, kupil v Sušakovi drevesnici ...« Za uspešno obnovo sadovnjakov v Tunjicah je poskrbel župnik Jakob Razboršek od leta 1912 do 1938. Imel je vzgojni sadovnjak. Otroke je po verski vzgoji poučeval še obrezovanja jablan in hrušk. Bil je vsestranski svetovalec, kmetom pa je zastonj delil sadike in jih učil nege sadnih dreves. Kako pomembo je bilo sadje za to območje, se je pokazalo po letu 1930. Zaradi mraza žito kar tri leta ni dozorelo. Ljudje so preživeli s suhim sadjem in v tistem času so pospešeno gradili sušilnice sadja. Sicer pa je te kraje pestila strašna lakota še prej, v letih 1816, 1817 in 1850. V Tunjicah je umrlo leta 1850 kar 25 ljudi, običajne le od 4 do 12 ljudi. Jabolko je bilo torej za mnoge pogosto sadež preživetja. S prenehanjem avstroogrske monarhije in z nastankom nove države Jugoslavije so se utečeni tokovi prodaje tukajšnjega sadja v severne dežele zaustavili. Tunjiško sadje se je prodajalo le še v Ljubljani, Kamniku. Veliko sadja je ostalo in kmetje so ga predelali v jabolčnik in žganje. Posledice niso prispeli do cilja, ker so sadje prodali že med potjo. In tako je bilo vse do začetka šestdesetih let minulega stoletja. Leta 1961 so v Tunjicah začeli oblikovati ponesrečen plantažni nasad po socialističnem zgledu. Okoli 25 hektarjev nekdanjih njiv, travnikov, sadovnjakov in gozda so preoblikovali v terase. Posadili so jablane in hruške. Ob tej priložnosti so poseskali Razborškove jablane v najboljši rodnosti. Nove sorte so bile dovzetne za bolezni in niso bile prilagojene podnebju. Ta tunjiška sadjarska agonija je trajala do leta 1970, ko je bila zemlja vrnjena prejšnjim lastnikom. Še danes kaže ta neuso-jen nasad klavrno podobo. Nekateri cepijo tukajšnja drevesa na sorte, ki so odporne v tem območju. Nasad naj bi imel življenjsko dobo okoli 20 let in je nekaj drevja že posekanega, propadlega. Bila so leta, ko je bilo bogokletno prodajati stare sorte jabolk ter hrušk ali jih celo jesti doma. »Moderno« je postalo uvoženo, genetsko vprašljivo vzgojeno sadje. O tem sta mi nedavno v Tunjicah pripovedovala predsednik tamkajšnjega novodobnega sadjarsko-vrtnar-skega društva Valentin Zabavnik in gospodar Janez Golob. Miselnost se je začela spreminjati z letom 1992. Napočil je čas vračanja k naravi, prvobitnosti, neomadeževanosti s pesticidi ... »Vsaka gospodinja ve, da je štrudl iz domačih jabolk boljši, okusnejši ...« je poudaril sogovornik Zabavnik. Domačini so sedli skupaj in začeli zbirati podatke o še obstoječih starih sortah. Povabili so priznane sadjarske strokovnjake, jim zavzeto prisluhnili. Ustanovili so stanovsko društvo, ki je edino izmed sadjarskih društev v Sloveniji, ki ima prvenstveno nalogo ohranjati stare sorte. Danes ima 64 članov. V okviru društva vzgajajo sadike starih sort. Gradijo druš- tveno brunarico in načrtujejo gradnjo sušilnice sadja. Celotna vas naj bi postala genetska banka starih sort. Gre za pionirsko delo sadne obnove. Zemljišče je društvu dobrovoljno odstopil Janez Golob. Že nekaj časa se pripravljajo na razstavo starih sort sadja. Zal je bilo vreme sadjarstvu v zadnjem obdobju nenaklonjeno in je prirast prehitro odpadel. Zadnja sadjarska razstava je bila v Kamniku pred kakimi štiridesetimi leti. V okviru društva pa tudi vrtnarijo. Temu se posvečajo v glavnem ženske. Njihovo prizadevanje je vidno v cvetočem okolju hiš, na balkonih, oknih, na razpotjih cest, na pokopališču, v cerkvi ... V Tunjihcah gojijo tudi hišno grozdje. Trta jim je bolj v okras, za senco in za priboljšek. V glavnem uspeva plava izabela, zadnje čase tudi bela. Opisani sorti najbolj uspevata ob sončnih zidovih. Na prostem pa dozori tudi plava jurka. Grozdje je »za zoba-nje«. Nekateri pa ga stiskajo za domače vince. Sicer pa so se tukajšnji daljni predniki šli tudi vinogradništvo. Vino so potrebovali za kopače premoga in v spomin na tiste čase je ostalo ledinsko ime Vinski vrh. FRANČEK ŠTEFANEC Narava in človek si morata prijazno podajati roke in potem so shrambe polne žlahtnega, zdravega sadja tudi v krajih, kjer podnebje sadjarstvu ni najbolj naklonjeno. Lado Dobrovoljc z Vrhpolja je ustvaril gensko banko z okoli 500 sortami sadnega drevja. Lani je že rodilo 160, letos čez 200 sort. Posebno skrb posveča ohranjanju domačih, starih sort. Je podpredsednik Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice in svoje izkušnje prenaša na društvo. Lado Dobrovoljc je kamniške osnovnošolce 75 lel j>o-učevalfiziko in matematiko. Zatem je bil urednik učil jyri Državni založbi Slovenije. Tam je zadnja leta skrbel za izdajo učbenikov matematike in fizike za osnovne in Lado Dobrovoljc z Vrhpolja je poučeval fiziko in matematiko, skrbel za izdajo učbenikov, zadnja leta pa se kot upokojenec najraje mudi v sadovnjaku. Ustvaril je gensko banko z okoli 500 sortami sadnega drevja. Posebno skrb posveča ohranjanju starih, pred mrazom in boleznimi odpornih sort. srednje šole. Zadnjih deset let je upokojen in seje z vso zavzetostjo jmsvelil obnovi očetovega sadovnjaka. Obstoječa drevesa je pričel cejnti z raznovrstnimi starejšimi sor- tami, ki so mu bile na voljo v domačih krajih, Avstriji in še kje. V obnovljenem domačem sadnem vrtu goji polovico starih in polovico novih sort jabolk. Ustvaril je sadno gensko banko. Stare sorte je zbral v Tunjicah, Kamniku in v drugi soseščini. Budno spremlja rast oziroma odpornost sort na bolezni in podnebne razmere. V kamniškem kotu so posestniki stare sorte v veliki meri opustili. Zdaj se jih skuša rešili pred izumrtjem. Sadno drevje je treba vzorno 6 b rezo vati. »Pravijo, da mora imeti sadjar ostre škarje in trdo srce,« [)oudarja gospod Dobrovoljc. Članom sadjarskega društva iz Tunjic daje na voljo cepiče starih in tudi novejših sort iz svoje genske zasnove. Strokovno sodeluje s Kmetijskim inštitutom Slovenije in z gos-Jiodom Benedi-čičem, kije bil vrsto let direktor drevesnice v Podvinu. Izkušnje izmenjuje s Šemičem iz avstrijskega Beljaka ter Ciartnarjem iz sv. Andraža na avstrijskem Koroškem, Sadike in izkušnje izmenjuje še s samostanom Pleterjeih z več domačini ter tujimi sadjarskimi strokovnjaki ali ljubitelji. Na eno drevo je nace-pil 90, na drugo 80 sort jabolk. Tako lažje opazuje njihovo odpornost na bolezni in podnebje. Sicer pa je določena obremenitev enega drevesa z različnimi sortami gospodarna za potrebe gospodinjstva. Eno deblo lahko nosi tri ali več sort jabolk, ki dozorevajo postopoma. Goji nižje sorte dreves, ki začnejo rodili sorazmerno hitro in izdatno. Potrebujejo tudi metlo prostora. Posebno skrb posveča najnujnejšemu škropljenu najbolj občutljivih sort. Uporablja žvepleno apneno brozgo, kije ekološko sprejemljiva. Dobijo v samostanu Pleterje. Proti Ustnim škodljivcem škropi februarja ali marca. Maja škropi proti šrklupu dvakrat v razmaku desetih dni. Uporablja sistemični fungicid. Skuša pa ga nadomestiti z ekološko sp reje m Iji vejši m prij)ravkom. »Podirati stare jablane, hruške in drugo sadno drevje, je smrtni greh,«poudarja zavzeti, a sicer ljubiteljski sadjar. Treba jih je sproti obnavljati. In na zdrava debla se lahko cepi tudi druge sorte. Stara drevesa je smiselno ohranjati še predvsem, če gre za manj občutljive stare sorte. F.Š. Q Kulturni dom Franca Bernika Domžale OKTOBER 2002 koledar prireditev sobota. 12. oktobra ob 10.00 - za IZVEN E. Peroci: MUCA COPATARICA lutkovna predstava, Lutkovno gledališče FRU-FRU sobota. 36, oktobra ob .10.00 - za IZVEN Pavel Polak po motivih bratov Grimm: JANKO IN METKA lutkovna predstava. Lutkovno gledališče Maribor sobotji. 12. oktobra ob 18.00 za IZVEN TRI SOLE ZA TRI ŠOLE dobrodelni koncert, Soroptimist International Ljubljana četrtek. 24. oktobra ob 20.00 za IZVEN GREENTOVVN JAZZ BANĐ jazz koncert ponedeljek, 28. oktobra ob 20.00 za abonma MODRI in IZVEN LINHA SINGERS (Praga, Češka) Na sporedu: W.A. Mozart, J. Haydn, J. Linha, A. Borovv, B. Marcello, A. Koštal, J.K. Vanhal gledališče torek. 15. oktobra ob 20.00 za abonma ORANŽNI sreda 16. oktobra »b 20.00 za abonma RUMENI Četrtek 17. oktobra ob 20.00 za abonma RDEČI petek. 18. oktobra ob 20.00 za abonma ZELENI Zoran Hočevar: 'MTEUBU!, črnohumorna komedija, PDG Nova Gorica (igrajo: Bine Matoh, Mira Lampe-Vujičič, Branko Ličen, Iztok Mlakar, Primož Pirnat in Gorazd Jakomini) galerija razstavlja akademski slikar ZLATKO GNEZDA razstava bo odprta do 25. oktobra 2002, vstop prosi Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričet kom prireditev v blagajni doma. Več informacij dobite v brošuri Urc£n/mre, ki jo lahko brezplačno prejemate na dom. Naročite jo na naši telefonski številki, informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50 Agencija za in podjetništva razvoj turizma v občini Kamnik TURISTICNO-INFORMACIJSKI CENTER Tomšičeva 23, 1240 KAMNIK TEL: 01/83-91-470, FAKS: 01/83-18-192 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net: http://www.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik, tel.: 831 76 62 Četrtek. 17. oktobra, ob 18. uri v gradu Zaprice: Otvoritev razstave in predstavitev kalaloga Meščanske vile na Kamniškem od osemdesetih let 19. stoletja do prve svetovne vojne MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 1217 Sobota, 12. oktobra, od 9. do 14. ure v dvorani MKK: SOBOTNA USTVARJALNICA posvečena GLINI. Za vse, stare od 14 do 100 let. Vodi Rosana Kleindienst Premk, Torek. 22. oktobra, ob 19. uri v dvorani MKK: Predstavitev knjige Franca Malešiča: ZGODOVINA REŠEVANJA V GORAH NAD KAMNIKOM Sreda. 23. oktobra, ob 19.30. v dvorani MKK: Potopisno predavanje: MED ESKIMI IN SEVERNIMI MEDVEDI Predavala bo Andreja Rustja Organizira Študentski klub Kamnik INFO CENTER ZA MLADE Petek. 25. oktobra, ob 19. url v čitalnici MKK: ŠOLA FILMSKE PRIPOVEDI IN ESTETIKE Predavanje Dušana Rutarja po filmu A, Tarkovskega: NOSTALGIJA o duši in duhu, o človekovi potrebi po svobodi... Glede matere in spomina nanjo. Torek. 29. oktobra, in četrtek. 30. oktobra od 9. do 12. ure v dvorani MKK: TEČAJ INTELEKTUALNE SAMOOBRAMBE Vodi Dušan Rutar MLADINSKI CENTER KAMNIK Šutna 38, Kamnik; prijave in inf. tel.: 041 /957 609 (Helena) Sobota, 12. oktobra, od 10. do 15. ure, v Mercator centru. 1. nadstropje PRODAJNA RAZSTAVA OTROŠKIH IZDELKOV Ponedeljek, 28. oktobra, in torek, 29. oktobra od 10. do 11. ure, na Sutni 38 USTVARJALNE DELAVNICE - priprava na Noč čarovnic Prijave: 041 957 609 (Helena) Od ponedeljka, 28. oktobra, do srede. 30. oktobra, od 9. do 11 ■ ureJWAFITT ŠPORTNO POPOLDNE V FITNESU Obisk: 300,00 SIT Četrtek, 31. oktobra od 16. do 18. ure, na Šutni 38 NOČ ČAROVNIC - zabavno druženje čarovnic, čarodejev, duhcev itd. Čeprav nekoliko osamljeni, so na nekdanjem sejmišču ob Nevljici prizadevni člani Kozjerejskega društva Kamnik na že tradicionalni razstavi ob Dnevih narodnih noš pokazali okrog 20 koz srnaste in burske pasme. Na sliki štiriletni burski kozel, ki skrbi za naraščaj čedalje bolj razširjene in perspektivne burske pasme, last Marjana Burje iz Črne (levo), ob njem Franc Arnež, predsednik društva. FRANC SVETELJ ■ h Boj za volivce se pričenja ... že z zbiranjem podpisov za podporo kandidatom za župana in občinske svetnike. A kaj, ko tisti, ki zbirajo podpise, ne vedo kaj dosti povedati o kandidatu, pravijo, da je zdaj važen le podpis!?? .... VERA MEJAC Najstarejši pastir na Veliki planini Jernej Cimbas, po domače Roševata iz Bistričice, je ta čas najstarejši pastir na Veliki planini. Prav v času paše, konec avgusta, je dopolnil 88 let. Kot pastir si je nabral že veliko izkušenj, saj skrbi za živino na planini že 19 let, zadnjih pet let pa mu pomaga tudi žena Micka. Včasih je pasel 15 krav, letos pa osem. Pravi, da je na planini doživel že marsikaj, med drugim tudi to, da mu je med neurjem pred nekaj leti strela ubila kravo. Na sliki: 88-letni Rošev Jernej je tudi letos skupaj z ženo Micko na Velki »pwanoval« dva meseca in pol, od 16. junija do 30. avgusta F. S. Na razstavi obrti in podjetništva Območne obrtne zbornice Kamnik ob Dnevu narodnih noš je številne obiskovalce privabila frizerska sekcija pod vodstvom Marjane Juh. Presenetili so z brezplačnim striženjem in barvanjem las (na sliki). Na razstavi seje predstavilo 50 obrtnikov iz Kamnika in Komende. Poleg številnih zanimivih izdelkov je bilo moč videti izdelovanje lončarskih izdelkov, uporabne keramike in skodel za pokrivanje streh ... Predstavile so se tudi članice letos ustanovljene sekcije, sekcije tekstilcev z modno revijo in predstavitvijo oblačil za najrazličnejše priložnosti. Sekcijo vodi Helena Trobentar. VERA MEJAČ Biotržnica na kamniškem Glavnem trgu Na prvi poletni dan, 21. junija, seje v mesto pripeljala gospa Andreja Hribovšek iz Motnika in odprla bio tržnico. Da ne bi delala konkurence ostalim branjevkam, je postavila stojnico na Glavni gospa Andreja vedno znova navduši s svojim prihodom. V Kamniku je odkrila tržno nišo, saj stojnice z bio izdelki pred tem nismo poznali oziroma imeli. Da je več kot dobrodošla, ji vedno znova vzglavnike, polnjene s piro in zelišči, družbo na stojnici pa ji dela tudi gospa Cvetka Videmšek iz Doba pri Domžalah. Andreja in Cvetka sta članici Zveze društev Ajda, ki že več kot 10 let na Slovenskem širi najuglednejšo me- trg in čakala. Ponovno je prišla naslednji petek. Naslednji, pa še naslednji inje ostala. Zadovoljna z odzivom mimoidočih in navdušenostjo že kar nekaj stalnih strank povedo stranke, ki se iz dneva v dan bolj zavedajo pomembnosti zdravega prehranjevanja. Andreja Hribovšek ponuja sezonsko sadje in zelenjavo, pirin kruh in ZARJA KOVISd.o.0. Pooblaščeni upravljalec plinovodnega sistema v Kamniku je pravi naslov za vse, kar je potrebno, da boste kuhali, se greli in hladili na zemeljski plin e določitev plinskega priključka podpis pogodbe za dobavo plina • izdelava projektne dokumentacije » izvedba plinske instalacije • pooblaščeni servis za plinske peči • dežurstvo 24 ur vsak dan UREDIMO VAM KOMPLETNO VSE, NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE. Izvajamo tudi kronska vrtanja v železobeton, steklarska in pleskarska dela, vse strojne in elektro instalacije in ključavničarska dela. Za informacije nas pokličite po tel. 01-33-08-608. 041-2 4 5-936 oziroma 041-633-7 79. 041-67 7-341 . todo pridelovanja zdrave hrane. Preko organiziranih predavanj in seminarjev o biološko-dinamičnem kmetovanju poskušajo ozavestiti odgovoren odnos človeka do narave, srečujejo se na delovnih srečanjih, spodbujajo člane društva k pridobivanju blagovne znamke Deme-ter... Trenutno na stojnici najdemo zelo pestro ponudbo, saj je v jesenskem času mati Narava najbolj radodarna. Veliko zanimanje pri kupcih so vzbudili sveže stisnjeni sokovi iz jabolk, rdeče pese različne vrste buč, domača jabolka, sveža solata ... Gospa Mirjam Klančar, kije že redna Andrejina stranka, pravi, da jih je spoznala na sejmu Narava-zdravje in da je zelo vesela, da je končno takšna stojnica tudi v Kamniku. Seveda bi bilo bolje, če bi jih lahko obiskala in nakupila pridelke pogosteje, vendar je tudi z njihovo ponudbo enkrat tedensko nadvse zadovoljna. Čeprav so cene malce višje, ponudba pa ne tako bogata kot v trgovini, so izdelki prvovrstne kakovosti, biološko-di-namično pridelani. Če že ne kaj drugega, imajo vsaj pravi domači okus. BOJANA KLEMENC ti.......... %• >w< %» IV zavarovanja Kamniški (jBČAN NAŠI POGOVORI 11. oktobra 2002 9 Ponovno v razredu pri prof. Ljubi Vute DOBER ČLOVEK JE KOT LE DOBER UČ Mnogi jo poznajo po odkritosrčnosti, nasmehu, hitrem govorjenju, mahanju z rokami in neznanski energiji, ki jo izžareva. Profesorica slovenskega in angleškega jezika. Oboževalka življenja, predvsem pa svojega dela, kjer je z dušo in telesom predana svojim učencem. Z njimi je prodajala knjige in sveče, pogozdovala, prijela za vsako delo, da je lahko dijake odpeljala na izlet in jim odprla drug pogled na svet. Svetovljanka z možem profesorjem, s katerim sta, kot sama pravi, krasna kombinacija. Ravno pravšnja oseba za pogovor o poučevanju in obujanju spominov na šolska leta... Profesorica Ljuba Vute. VEČ 'NEC Kakšen je, na podlagi vaših dolgoletnih izkušenj v poučevanju seveda, položaj oz. cenjenost učitelja v družbi? Sama imam občutek, da je učitelj v javnosti predstavljen precej v negativni luči... To je res in se s teboj strinjam. Zdi se mi, da je tako že ves čas, je pa stvar posameznika, kako to premaga. Sama se s tem nisem nikoli obremenjevala in nisem pričakovala ali si želela kakšnega ugleda. Mogoče je eden od razlogov v nas, ženskah, saj smo premalo zahtevne, prodorne, tudi do tega, da bi ta poklic dobil v družbi boljše mesto. Zatotovo bi bili vsi bolj ambiciozni, če bi bil naš poklic bolj izenačen med spoloma. Ugleda res ni, me pa veseli, da je v vsaki generaciji vsaj nekaj takšnih, ki bi bili radi to, kar smo mi. Ali ste koga izmed svojih učencev že v času pouka pripravljali na pot bodočega profesorja, ker ste v njem zaslutili željo in nadarjenost v poučevanju? Priznam, da ne, vendar si ob vsaki generaciji želim, če vidim, da imajo moji učenci interes in željo, da bi prišli na želen študij. Tako je sedaj moja nekdanja učenka Tatjana moja sodelavka in sem presrečna, Za kakšnega pa si rečeš: »Pa menda ja ne bo šel v razred!« in si misliš, da bi bil kje drugje bolj uspešen. Mogoče malo krivično, ampak tako človek razmišlja. Tako kot si mene nikoli ni nihče predstavljal kot balerine, pa čeprav moja duša zelo pleše, pa je vsem takoj jasno, zakaj nisem nikoli postala balerina (smeh) ... Oceniš lahko, kdo je za v razred in kdo ni, da bi pa vplivala ... Si nisem nikoli želela in tudi ne morem, saj so danes mladi preveč neodvisni. Kdaj pa se je v vas rodila želja po profesuri? Že v osnovni šoli sem želela postati učiteljica in sem postala to, kar sem si želela. Če hočem koga ujeziti, da je moja služba še vedno moj hobi. Zdi se mi, da sem izredno srečen človek, ker delam tisto, kar sem si sama izbrala'in mi ni bilo nikoli žal. Mogoče sem imela srečo z mojimi učitelji za jezike ... Se vam je kdo izmed vaših nekdanjih profesorjev še posebno vtisnil v spomin, bil pozneje morda za vzgled? Res je že dolgo, odkar sem hodila v šolo in vidim vse svoje profesorje v zelo prijazni luči. Učitelje za slovenščino, tuje jezike in zgodovino sem imela strašno rada, saj so bili to moji najljubši predmeti. Najbolj pa me je presenetila in z .milimi' občutki sprejela moja nekdanja razredničarka, učiteljica matematike, ki pa je bila seveda moja šibka točka, pa sem ji boječe rekla, ko sem postala njena sodelavka: »Veste, meni pa ni šlo,« pa mi je zelo ljubeznivo odvrnila: »Ti si pa imela toliko drugih talentov, da tega zagotovo nisi potrebovala.« In si včasih mislim, da bi tudi danes lahko sama kaj podobnega komu odvrnila. Pa ste to že kdaj mogoče naredila? smeh ... Iz svoje dolge zgodovine imam veterinarja, luštnega fantiča iz mariborskega okoliša, ki je prišel k nam v tretjem letniku. Menim, da smo Slovenci zelo nadarjeni za jezike, tako-izrazito nenadarjenega kot je bil on, pa še nisem imela v življenju. Razumela in videla pa sem, da je nadarjen za anatomijo in vse, kar je povezano s študijem veterine, pa sem rekla, mu pač ne gre. Ravno od njega dobim vsako leto novoletno voščilnico s pripisom ,Hvala, ker ste me razumeli'. Danes je doktor znanosti in sem prepričana, da je vrhunski veterinar, vendar mi še vedno ni jasno, kako se znajde po svetu, ali si je zelo dopolnil znanje ali pa plačuje prevajalca. Zelo mi je ostal v spominu, druga kruta resnica pa je, da bi danes najbrž padel pri maturi. Takšna uvidevnost in prijaznost odpade, ker bi bila škodljiva. Vsi nekdanji učenci vemo, da ste zelo prijazna, v stroki dobro podkovana, iznajdljiva, pa še bi lahko naštevala ... Kakšen pa mora biti po vašem mnenju dober učitelj? Predpogoj je usposobljenost. Dober učitelj naj bi imel določen prag strpnosti, ves čas na lovu za novimi možnostmi, načini ustvarjanja ... Združevati bi PUBLICUS IJ.-fJ.»J».|U.» JESENSKI ODVOZ KOSOVNEGA MATERIALA V OBČINI KAMNIK sreda, 16. oktobra: KS Motnik, Špitalič. četrtek, 17. oktobra: KS Šmartno, Srednja Vas sobota, 19. oktobra: KS Tuhinj, Sela ponedeljek, 21. oktobra: KS Vranja Peč, Pšajnovica torek, 22. oktobra: KS Kam. Bistrica četrtek, 24. oktobra: KS Godič sobota, 26. oktobra: KS Črna ponedeljek, 28. oktobra: KS Podgorje, Šmarca, Volčji Potok ponedeljek, 4. novembra: KS Nevlje sreda, 6. novembra: KS Mekinje petek, 8. novembra: KS Tunjice, Zaprice ponedeljek, 11. novembra: KS Novi trg, Perovo četrtek, 14. novembra: KS Center sobota, 16. novembra: KS Duplica Krajane prosimo, da pred svojimi zgradbami ob cesti do 6. ure zjutraj pripravijo odpadni kosovni material. Odlagajte sortirano. Avtomobilskih delov, gum in gradbenega materiala ne bomo pobirali, ampak bomo odvažali samo odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih - bela tehnika, peči, žimnice in podobno. Občani imajo možnost, da sami pripeljejo kosovni material na prekladalno postajo v Suhadolah vsak dan od 6. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. moral znanje, voljo in hotenje. Prijaznost? Vsak ima lahko slab dan, v vsakem pa bi zagotovo moralo biti drobec humorja, kajti jaz pravim, gorje učitelju, ki bo moral 40 let s kislim obrazom hoditi iz razreda. Če bi imela še enkrat možnost, bi ponovno izbrala poučevanje? Zagotovo bi šla še enkrat na isto pot, morda bi le dodala kakšno kombinacijo. Trenutno imam željo, čeprav je čisto ne-uresničljiva, da bi raziskala Van Bachovo metodo, kjer se otroci že od prvega razreda dalje učijo jezike ob glasbi in gibu. Nikoli pa mi ni bilo žal, da sem kombinirala poučevanje na osnovni in srednji šoli. Niste nikoli razmišljali o delu na fakulteti? Sem. Zelo me je zanimala metodika poučevanja najmlajših, celo pogovarjala sem se že, vendar so mi kolegice s fakultete razložile, da si v srednji šoli veliko bolj samostojen. V moji učilnici delam, kar želim, poznam cilje in snov, način dela pa še vedno izberem sama. In vključujem stvari, ki so mi všeč. Pred leti ste se nam zdela ,re-volucionarka' pri poučevanju. Uporaba televizije, revij, potovanja v tujino... Od kod ta želja pO različnih načinih vsajanja znanja v glave svojih učencev? Vedno sem se in se še vedno tudi sama rada učim. Že za leto naprej si pogledam, kaj bi me zanimalo, in kako lahko to uresničim. Še vedno sem dovolj radovedna in tudi sama sebe še vedno rada učim, se usposabljam, doma in v tujini, kjer dobiš kar nekaj idej, kako naprej. Ne smeš govoriti, dovolj sem star, dovolj let učim, hočem mir. Radovednost mora biti pri vsakem učitelju prisotna, da potem lahko vedno znova na različne načine poskušaš posredovati znanje svojim učencem. Res je tudi, da gre veliko stvari ,mi-mo'. Sama mislim, da bo krasno, pa sploh ni odziva. Včasih tudi sama preveč pričakujem, včasih se že pozna prevelika starostna razlika ... Lahko rečem, da mi da veliko možnosti predmet, ki ga tiSim, nekaj pa tudi moja vede-željnost. Prebrala sem čudovito misel: »Otrok se lahko s pomočjo vzgoje in izobraževanja razvije v človeka, ki bo spospben za življenje, zato pravica do življenja ne more obstajati brez pravice do vzgoje in izobraževanja.« Zakaj mi je bila tako všeč? Mislim, da tudi jaz pri svojih letih še ne smem biti brez pravice do izobraževanja. Se v času svojega dolgoletnega poučevanja morda spomnite dogodka, ko ste bili še posebno ponosni, da ste učiteljica? Ponosen si, če učenci pri tvojem predmetu dosežejo lepe rezultate, sploh, če se ti zdi, da si jih lahko navdušil do take mere, da so rezultat dosegli z navdušenjem. Posebej pa se spomnim, še iz mojih prvih let poučevanja, moje učenke Ljubice Cerar, ki je že v osmem razredu pisala pesmi in bila izbrana za najboljšo mlado pesnico Slovenije. Ž njo sva šli na jug Jugoslavije in tam so bili zelo starejši pesniki in takrat se mi je to zdelo nekaj izrednega. Vsakega uspeha svojih učencev sem zelo vesela. Nekaj pa je potrebno vedeti. Eno je uspeh v šoli, drugo pa uspeh v življenju. Lahko so v življenju perfektni, čudoviti ljudje, tudi če pri študiju niso dosegli kaj posebnega. Študij je le en drobec življenja, človeka vsekakor ne moreš soditi po tem. Uspeha v šoli ne smemo nikoli enačiti z uspehom v življenju. Starši naj se nikar ne bojijo, so zato, da potegnejo otroka iz. kopriv, ko pade vanje. Že stari Gr- Profesorica Ljuba Vute (desno zadaj) se najbolje počuti med »svojimi« dijaki. Na fotografiji je v učilnici angleškega jezika s svojimi dijaki 4. c, ki so maturirali junija letos. ki so rekli: »Zaupanje je dobro, nadzor je boljši!« Dobro je, da vedo, kaj se dogaja v šoli, da pa zagotovo en neuspeh ni konec sveta. Vem, da imate mnogo prijateljev v tujini, da jih radi povabite tako na svoj dom kot v šolo. Kako jim je všeč naše mesto in šola? Moram priznati, da so se mi ravno ob obiskih iz tujine začele odpirati oči za detajle, ki jih prej v Kamniku nisem nikoli opazila. Angleži so mi pokazali, da imamo številna izredno lepa vrata, Američani so me naučili pogledov s hribčka, Argentince je zelo zanimala kultura pokopališč in naše Žale so iz- redne ... Vsem nadvse rada pokažem šolo, četudi kdo ni učitelj, in vsi so presenečeni. Tudi sama sem videla ogromno šol v Angliji in Ameriki in lahko rečem in pritrdim tujcem, da imamo prekrasno in prelepo šolo. Vsi so navdušeni ... BOJANA KLEMENC Ob svetovnem dnevu učiteljev OH, TI 'PRFOKSF •J Že leta 1966 sta UNESCO in izobraževalna in-ternacionala 5. oktober razglasila za svetovni dan učiteljev z namenom, da bi vsako leto predstavili in popularizirali poslanstvo ter dosežke učiteljev na področju vzgoje in izobraževanja. Kakšno mnenje in spomine in o tem ali je poučevanje poklic ali nekaj, kar lahko opravlja vsak, smo povprašali mimoidoče na kamniških ulicah. Urša: Zelo pri srcu mi je moja profesorica za fiziko. Je zelo stroga, vendar kljub temu malo 'nora', zelo za hece. Prav zaradi nje že nekaj časa razmišljam o študiju fizike. Drugače pa se mi zdi, da je v šoli preveč profesorjev, ki jih služba ne veseli, zato ponavadi svojo slabo voljo znašajo nad učenci. Lazič Arse-nij: Učitelji so cenjeni toliko, kolikor starši naučijo svoje otroke, da jih cenijo. Lahko povem anekdoto. Oče je bil povabljen na roditeljski sestanek, kjer mu je učitelj razložil, da otrok ni dovolj dober. Oče ga vpraša, če otrok lepo pozdravi, mirno sedi in je prijazen. Učitelj mu pritrdi. Nakar mu oče reče, vse, kar se je otrok naučil doma, zna. Torej, učitelj mora prevzeti svoj del naloge, otroci naj naredijo vse v šoli, doma naj se igrajo in opravljajo domače dolžnosti! Polona Čop: Včasih smo bili dijaki zelo disciplinirani, spoštovali smo učitelje, kar je učitelj rekel, je veljalo. Vzgoja naj se začne doma. Milan Mandeljc: Učitelji zagotovo niso tako grozni kot se zdi. Najljubša mi je učiteljica, za katero vsi pravijo, da je 'huda', stroga, jaz pa menim, da je pravična. Vem, da so strogi učitelji najboljši, saj največ naučijo. Predvsem pa učitelja ne smeš nikoli soditi po prvem letu poučevanja. Tudi sam sem razmišljal, ravno zaradi profesorice, da bi bil učitelj. Jure Štern: Z učitelji sem bil vedno zadovoljen, čeprav menim, da imajo, vsaj danes, premalo pooblastil, učenci pa preveč, saj si lahko marsikaj dovolijo. Kako disciplina dandanes šepa v šoli, vemo vsi. Učitelj mora imeti materinske lastnosti in strogost, s čimer vzbudi zaupanje učencev in z njimi vzpostavi boljši odnos. Anita in Dragana: Včasih so učitelji 'ful zate-ženi', včasih ful kul'. Slabih izkušenj žriji-* mi nimava. Nikoli ne bi bili učiteljici, saj se nama zdi njihovo delo pretežko. Otroci prepogosto brijejo norce iz učiteljev! Helena Lap: Sama sem imela zelo dobre učitelje. Učitelj naj bi imel rad vse, ki jih poučuje, mora biti potrpežljiv ... Mislim, da nisem primerna oseba za poučevanje. Šola je danes mnogo bolj naporna kot pred nekaj leti, ko smo imeli še dovolj časa za igranje, vendar za to niso krivi učitelji, temveč sistem. Franc Drobnič: Moji stiki z učitelji so bili vedno dobri. Učitelj je lahko vsak človek, ki ima ustrezne moralne norme, pedagoško znanje pa je tako že predpogoj. Še danes se rad spomnim nekdanjega profesorja zgodovine. Bil je starejši možakar, vendar je v nas videl ljudi, kolege. Bil je politični zapornik, imel je poseben odnos do vojnih sirot, skratka, čustvoval je z vsakim. Še po šolanju je cel razred ostal z njim v prijateljskih stikih. Dragan: Sam sem šolo obiskoval v Bosni in Hercegovini, danes pa spremljam svojo prvo-šolko. Vidim, da imajo danes v šoli več obveznosti, otroci so preveč obremenjeni, a to verjetno ni krivda učiteljev. Všeč mi je, da je danes večja povezava med starši in učitelji, več kontaktov in komunikacije. Gabrijela: Učiteljica je zelo prijazna in fina za igranje. Boštjan in Almir: Učitelj mora biti prijazen, dobro nas mora naučiti, ne sme 'tulit' na nas ... Nikoli ne bi bila učitelja. BOJANA KLEMENC 10 11. oktobra 2002 ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Romanova pot Na lepo sobotno sončno jutro 24. avgusta se je prešerna družba dvajsetih planincev, nekdanjih sodelavcev in prijateljev pokojnega Romana Kodra iz Smarcc pri Kamniku, zbrala na Kriški planini pod Krvavcem na I. spominskem pohodu na 1989 metrov visoko in lepo razgledno točko nad Kamniško Bistrico. Pred začetkom spominske poti je vdova pokojnika, ga. Marja, simbolično pribita enega od kažipotov »Romanove poti« na Kompotelo pod smučarskim podvozom doskočišča skakalnic pod Križiščem. Na sami poti je tako skupno 5 smernih označevalnih kažipotov. Prvi je nekoliko večji od ostalih na višini približno 1400 m, na njenem začetku v desnem odcepu z makadamske poti, približno na sredini med Planino Jezerca in zgornjo postajo gondole. Približno 5 km dolga pot z višinsko razliko okoli 550 m, preko Vratc, Planine Koreno in dalje po manjši lepi travnati dolini med dvema grebenoma podaljška Krvavca in Zvoha ter z druge strani Košutne, je vodila strnjeno kolono »kanarčkov« z rumenimi spominskimi majicami na končni cilj Kompotelo. To je pokojni Roman zelo rad osvajal, prav tako kot tudi vse višje vrhove Kamniškega kota. No, med samim pohodom se je nekoliko pooblačilo, tako da smo bili deležni le delnih pogledov na posamezne vrhove in sedla kamniškega kota, zato pa je bil lepši in čistejši pogled na dolino. Po krajšem postanku, okrepčilu in spominskem fotografiranju, smo se odpravili nazaj na izhodišče, vendar najprej na nekoliko višji vrh Korena in dalje po lepo razglednem grebenu do Zvoha, Razora in Krvavca, s krajšim postankom na Gospinici ter s sklenitvijo kroga do Kriške planine. Tura je trajala slabih šest ur prijetne hoje, druženja in obujanja spominov starih sodelavcev iz RZD, nekdanjega KP Domžale, Grasta in z občine. Vse skupaj je bilo tako prijetno, da smo celo pozabili izvesti planinski krst za tiste, ki so bili prvič na končnem vrhu. Zaključek je bil po stari slovenski navadi v gostišču na kmečkem turizmu. Dogovorili smo se, da se prihodnje leto, konec junija 2003, podamo v Polhograjce, na Grmado in bližnji Tošč, z zaključkom v znanem bližnjem priljubljenem kmečkem turizmu. Že sedaj ste vabljeni vsi letošnji udeleženci in tudi drugi. JANEZ CIPERLE Slika udeležencev spominskega pohoda na 1989 m visoko Kompotelo KAKO DOBRO POZNAMO SVOJO OBČINO? Osamljena kočica na fotografiji v 16. številki Kamniškega občana je na pašni planini RZENIK. Na njej so nekdaj pasli predvsem vole oziroma jalovo živino, saj je ni bilo potrebno molsti in tudi ne stalno nadzorovati, ker je bil pašnik ograjen. Živine pa niso prignali gor po sedanji označeni planinski poti, ampak s Praga, to je vzhodnega dela planine Dol, po poti, ki je bolj položna, pa tudi širša. Sedaj je skoraj povsem opuščena, čeprav lahko na njej tu in tam še vedno odkrijemo stare, že povem obledele planinske markacije - rdeč krog z belo piko. Letos poleti je sicer nekdo označil ta dostop do pašne planine z rdečimi oznakami, vendar se na začetku poti, v bližini Praga, ni povsem držal poteka nekdanj dobro uhojene steze. Zato tam ozanke nakazujejo predvsem smer, medtem ko vodi nekdanja steza položneje in bolj levo (zahodno) in se novim oznakam pridruži šele kakšnih 200 m nad vznožjem pobočja. Na tej pašni planini že več kot 30 let niso pasli nobene živine, v stanu pa bistveno dlje časa ni bival pastir. Ta koča, ki je za razliko od večine drugih pastirskih stanov v tem koncu Alp tudi zidana, je nekaj časa služila tudi kot hlev, zavetišče v sili za mimoidoče. Grozil ji je že popolni propad, dokler ni bila spremenjena v počitniško hišico, kar ji zagotavlja obstoj v naslednjih letih. Enako kot pašna planina se imenuje tudi vrh - Rzenik, ki je zaslovel predvsem s svojo severno in severozahodno, do 500 m visoko in izredno strmo steno. Ta ima posebno zgodovino, od katere naj omenimo samo to, da so v njej kamniški alpinisti (Benkovič, Kemperle) že pred drugo svetovno vojno dokazali, da so enakovredni ljubljanskim (Rezek), kar jim slednji dolgo časa ni in ni mogel odpustiti. Nekateri pravijo, da ime Rzenik (v nekaterih starejših zemljevidih piše tudi Er-senik, kar je pravzaprav nemški fonetični zapis), prihaja od besede raziti, reziti, rezati. Če hodimo po robu Rzenikove ste- ne resnično opazimo globoke razpoke - stena se razi, kolje in grozi, da se bo podrla v dolino Kamniške Bele. Najenostavnejši dostop na pašno planino Rzenik je z Dola po označeni planinski stezi, kar vzame kakšno uro časa. Pot vodi tudi naprej na vrh Konja in nato čez Konja in pod Lučko kopo na Presedljaj in naprej na Koroši-co ali pa navzdol v Kamniško Belo. Ta pot, predvsem po grebenu Konja, je pa bistveno bolj zahtevna od tiste z Dola. V vzponu je s Presedljaja kakšno uro, iz Predbele pa kar tri do štiri in je za vrtoglave povsem neprimerna. Možen je tudi že prej omenjen dostop smrtnikom ne povzroča kakšnih posebnih užitkov. Če si bomo izbrali Rzenik za svoj izletniški cilj, moramo vzeti s seboj tako jedačo kot tudi pijačo, saj je najbližji kraj, kjer »boh roko ven moli« na Zelenem robu oziroma Šimnovcu. Izmed pravilnih odgovorov je naš žreb izbral dopisnico, ki jo je poslala Francka Perne iz Sp. Stranj 17A, ki lahko dvigne knjižno nagrado v knjigarni VELE na Ljubljanski cesti v Kamniku. Letošnje leto je organizacija združenih narodov proglasila za leto gora. Zato nadaljujemo z »odkrivanjem« naših gora, torej vzpetin, ki so nekdaj, ponekod pa še " '0t$Z~~Mi"t , s Praga, vendar je ta bolj primeren za »stezosledce«. Sama pašna panina Rzenik bi že lahko bila samostojni izletniški cilj, posebej še, če se povzpnemo na vrh Konja, bolj pripravljeni pa tudi do skrinjice na Konju. Na vrh Rzenika je sicer možno priti tudi po stezi, toda ta je skrita med rušjem in je ni lahko najti. Da bi šli na vrh, od koder je sicer zelo lep razgled, kar skozi rušje si lahko privoščijo le tisti, ki so navajeni plazenja skozi goščavo in plezanja po spodmikajočih se vejah. Kar običajnim vedno, pomenile gozd na bregu, torej zgoraj, »gor«. Zato tudi z današnjim vprašanjem ostajamo še vedno v gorah oziroma planinah. Sprašujemo po imenu kraja, ki je na sliki in kjer je na mestu izkrčenega gozda nastal pašnik, torej plan svet - planina. V pomoč naj povemo še to, da leži ta pašna planina okoli 1250 m visoko. Odgovor pošljite na dopisnici do 18. oktobra na naslov: Kamniški občan, Glavni trg 23, SI-1240 Kamnik. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo podarja trgovsko podjetje VELE. Opravičilo V Kamniškem občanu je bil 20. septembra 2002 objavljen moj članek z naslovom Motničani Motničanom. Pri pisanju se mije nehote zapisalo napačno ime poletne šole Miki namesto znane in priznane poletne šole MAK, kije bila ustanovljena v spomin Matevža in Angele Kadunc. Prav tako sem projekt po nerodnosti pripisala KS Motnik, čeprav mije dobro znana zasebna pobuda gospe Jelke Kadunc za ustanovitev poletne šole MAK. Zaposlimo več mizarjev za delo v proizvodnji masivnega pohištva. Možna tudi priučitev. Pohištvo Lipar, Lahovče 31, 4207 Cerklje. Tel.: 04 252 90 80. NAŠA OPERNA PEVKA ONDINA KLASINC AVTOR: JOŽEF CAJHEN UREJEN DEL OBALE ZA PRISTAJANJE LADIJ KDOR 2M NA PODEŽELJU AFRIŠKI ZAPLJUNKAR, PTIC IZ VRST ŠKORCEV GR. FILOZOF IZ STAGIRE MOTORNA ŽAGA ORGANIZEM, KI POTREBUJE ZA ŽIVLJENJE KISIK MAKEDONSKO KOLO OPUS (KR.) VRSTA IGRE NA SREČO VELIKA HIŠA Z VRTOM 4* MOŠKI PEVSKI GLAS SRBOHRV PRETEKLI ČAS HITLERJEV-SKA POLICIJA APETIT, SLAST RIM. HIŠNI BOG MODERNO CESTNO VOZILO USTVARJALNOST ODVZEM PROSTOSTI KAKI OSEBI OSTRIŽ (P0MANJŠ.) KR. ZA RADIO IN TELEVIZIJO KUHANA IN PEČENA REPA GORICA TUJA NENAVADNA STVAR STAR NAZIV ZA KITAJSKO SKUPINA ČEBEL POJAV NA TEKOČINI KVAS (LJUDSKO) INDUSTRIJSKO MESTO NA GORENJSKEM ODPRTINA V'STENI POZITIV NAELEKTREN DELEC DEL AVTOMOBILA POSTOPEK NA SODIŠČU PRESTOLNICA RUSIJE TKANINA ZA PODLAGE IN DELOVNE HALJE ZMAGA PRI ŠAHU GR. BOGINJA NESREČE KEMIČNI ELEMENT W UROŠEVAC SOK OD MALIN KDOR SI VZAME TUJO POSEST POSEBNOST, REDKOST OFICIRSKI ČIN STSLOV MEDICA ČASTITLJIV STAREC KRUH (ITAL.) IT DENARNA ENOTA ALPSKI VRT IZRAELSKI PREROK SARAJEVSKA TOVARNA AVTOMOB, VRSTA BONBONOV NIZEK M. GLAS JOŽE CEGNAR JAP. OBLIKA BUDIZMA IGOR LIKAR REPUBLIKA SLOVENIJA SORODNIK DIVJEGA PETELINA GRŠKI BOG VETROV ZVOK Z DOLOČENO VIŠINO DIVJI LOVEC IZ FILMA KEKEC ČRTA NA ZAČETKU NOTNEGA ČRT0VJA- NAŠA DRUŽINSKA REVIJA ORGAN VIDA FILMSKA IGRALKA SCALA USTVARJANJE VRSTA MARGARINE BARAKA, KOČA BRAZILSKA MERA ZA KAVO IN BOMBAŽ POET GREGOR KOCJAN ST. PLOŠČIN. MERA, J0HA PANČEV0 TRAVA DRUGE KOŠNJE VRSTA KONJSKEGA TEKA GOVEJA ALI RIBJA . . . SL. PEVEC (DUŠAN) MLADINSKA KNJIGA RIMSKA BOGINJA PLODNOSTI DALJŠA DOBA LESEN PLUG MLADINSKI PISEC (VITAN) SKLENITEV ZAKONSKE ZVEZE BOLNICA ZA PLJUČNE BOLEZNI NA GORENJSKEM S. OD KRANJA PREKLA B0G0SLUZNI OBRED DVORNA SLAVNOST MEDNARODNA LETALSKA 0RGANIZ. VZKLIK NA BIK0B0RBAH MEDVED (OTROŠKO) STAVČNO LOČILO RAZTELEŠE-VALEC POMNILNIK RAČUNALNIKA DRŽAVNA BLAGAJNA NAJVEČJI POLOTOK NA SVETU Tebeli PODOBNA ŽUŽELKA SL. GRAFIK IN SLIKAR (LOJZE) MLADA KRAVICA VELET0K V AFRIKI NATAŠA PIRC ANDREJ CAPUDER NADIA TASS RUDI CARRELL OBDELANA ZEMLJA OTOK NA FILIPINIH KMETIJSKI STROJ ZA SETEV ENODELNO OBLAČILO MALAJSKI POLOTOK KOŠARKARSKI TRENER NIK0LIČ LOPATICA PRI PLUGU ZA ČIŠČENJE KRATICA CIRCA SLOVARČEK: AEROBA - organizem, ki potrebuje za življenje kisik; ALABAT - otok na Filipinih; ARAGONIJA - pokrajina v Španiji; IATA - mednarodna letalska organizacija; OBADAR - afriški zapljunkar, ptič iz vrst škorcev; SMOJKA - kuhana in pečena drobna repa znana v Poljanski dolini; ZEN - japonska oblika budizma Kamniški OBČAN MED MLADIMI 11. oktobra 2002 11 KONCERTNI CIKLUS »STUDENT&MUZIKA« Oratorij Šmartno 2002 Od 19. do 25. avgusta je v Šmarlnem v Tuhinjski dolini prvič potekal oratorij, enotedenski'počitniški program za osnovnošolce, ki ga je pripravilo 25 mladih iz župnij Šmartno, Vranja Peč in Zgornji Tuhinj. Vsak danje 85 otrok in 25 anitnatorjev začelo dan z dviganjem oratorijske zastave in petjem himne oratorija Šmartno 2002. Po kratki molitvi v cerkvi smo se odpravili v kulturni dom, kjer smo si vsak dan ogledali nekajminutni odlomek iz življenja Janeza Boska v izvedbi oratorijske dramske skupine. Sledilo je delo po skupinah, kjer smo se pogovarjali o najrazličnejših temah. Nekajpopoldnevov smo ustvarjali v različnih delavnicah, kot so usnjarska, umetniška, modnofrizer-ska, novinarska, izdelovali smo mlinčke, grafite in risali na mavec, trikrat pa smo se pomerili v velikih igrah, kjer smo sestavljali ovce, z različnimi kmečkimi opravili nabirali denar, s katerim smo kupovali kmetije, v soboto pa smo uživali v vodnih igrah. V sredo je bil dan nekoliko drugačen: odpravili smo se na iskanje skritega zaklada do bližnje cerkve na Miklavžu. Skupine so med potjo morale iskati raznobarvne pisemske ovojnice, v katerih so bild navodila za nadaljevanje poti, vprašanja o Sloveniji in deli zemljevida, ki so ga morale na koncu sestaviti. V nedeljo pa smo se skupaj s starši in prijatelji zbrali v župnijski cerkvi v Smartnem [m zaključni sveti maši, kjer smo se zahvalili za teden smeha, veselja, prijateljstva, petja in zabave ter si obljubili, da se srečamo na oratoriju Šmartno 2003- Ker je takšna prireditev povezana tudi z mnogimi stroški, smo se animator/i že pred nekaj meseci obrnili po pomoč na različne naslove. Odzvala so se mnoga podjetja in nam pomagala predvsem z materialom, ki smo ga potrebovali, podprle so nas mnoge družine udeležencev in animatorjev oratorija, z veseljem so nas sprejeli in nam priskočili na pomoč še mnogi drugi! Nekoliko razočarani smo bili edino nad odgovorom Občine Kamnik, ki je sicer pohvalila naša prizadevanja, a nas pustila brez vsakega tolarja. Hvala vsem, ki ste nas v naših prizadevanjih podprli in se veselili z nami! ANIMATORJI V Kamniku na področju glasbe, predvsem klasične, brbota, vre, saj imamo skozi vse leto možnost prisluhniti raznovrstnim koncertom, tako pevskih zborov kot tudi instrumentali-stov. Na vseh koncertih pa se vedno znova srečuje ista publika. Misel da 'resna' glasba le ni samo za starejše generacije, je vzpodbudila Andrejo Humar iri Metoda Palčiča k novim idejam. Pripravi koncertov za mlade. S prvimi koncerti sta začela razvajati in presenečati kamniško publiko v sezoni 2000/2001 s ciklom »Sreda sredi srede« v razstavišču Veronika, pod okriljem Društva študentov Akademije za glasbo in Študentskega kluba Kamnik ter s pomočjo Zveze kulturnih organizacij Kamnik. Prvotni namen cikla koncertov je bil pridobiti mlajšo koncertno publiko in mladim, še neuveljavljenim izvajalcem, omogočiti prve resnejše izkušnje s koncertnim odrom in publiko. V sodelovanju s kamniško gimnazijo in ekonomsko šolo so našli kar nekaj rednih poslušalcev, saj je pedagoško vodstvo šole koncertne obiske svojih učencev upoštevalo kot eno izmed možnosti v sklopu izbirnih vsebin. Na dobro sodelovanje s Centrom Rudolfa Maistra sta Andreja in Metod zelo ponosna. V pretekli sezoni (2001/2002) se je koncertni cikel preimeno- CATEZ2002 - ALI ŠOLA V NARAVI Zgodilo se je v petek, 16. julija Počitnice so bile kar predolge, ko je končno prišel 31. avgust, dan, ko so učenci 4. razreda na OŠ Toma Brejca odšli v šolo v naravi. Ogled video kasete in pripovedovanje starejših učencev so vzbujali veliko pričakovanje. Šola v naravi za učence 4. razreda na naši šoli že nekaj let poteka v Čateš-kih toplicah. Vedno topla voda brez ježev in »nevarnih valov«, prelepo apartmajsko naselje, dobra hrana in veliko pestre večerne zabave so bile stvari, ki smo se jih pred odhodom najbolj veselili. Sobota zjutraj. Že kmalu pred dogovorjeno uro so se otroci in starši zaceli zbirati pred športno halo. Ko smo bili že vsi v avtobusu, so marsikateremu staršu po licih stekle solze. Otroci pa so bili bolj korajžni in se niso dali. ' Pot je hitro minila in že smo bili v bazenu, kjer je bil preizkus plavanja. Otroke smo razdelili po skupinah glede na njihovo znanje plavanja. Prvi večer je bil spoznavni večer, s katerim smo začeli naše zabavne večere. Imeli smo tudi karaoke, izbirali smo miss in mistra, se peljali z brodom čez Savo in se poslovili zadnji večer. Dnevi so nam hitro minevali v učenju različnih tehnik plavanja. Najbolj smo bili ponosni na učence, ki so prišli kot neplavalci. Vsi so se naučili plavati. Naša največja želja je bila uresničena, vse dni smo imeli lepo sončno vrertie" Zadnji dan pa je bila samo še ena pomembna stvar - srečen prihod domov. Bolj, ko smo se bližali Kamniku, večja so bila naša pričakovanja. Na parkirišču so nas že čakali in vsi so iskali svoje starše. Šola v naravi je odlično uspela, za kar se z učenci četrtih razredov zahvaljujemo šoli, staršem, go. Lenki Grzinčič in vsem učiteljem, ki so skrbeli za nas. ' Učiteljica TATJANA PIBERNIK OS Toma Brejca, Kamnik Navadno od prebivalcev Kamnika pozabljenem gradu Zaprice se je dogodil jazzovski koncert. Na prijetnem prizorišču dvorišča gradu, ki človeka navdaja z buržuazno boemskostjo in stilom, se je na odru zbrala gruča slovenskih poustvarjalcev jazzov-ske glasbe. Nastopili so Kristina Oberžan in Tadej Tomšič jazz institution. Vokalna solistka Kristina Oberžan predstavlja novo generacijo pevk, ki izhaja iz jaz- zovskega oddelka srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani. Pevka nas je navdušila s korektno izvedbo vseh skladb ter z ravno pravšnjo mero prostega improviziranja. O tenor saksofonistu Tadeju Tomšiču, pianistu Blažu Jurjevčiču in basistu Alešu Avblju, sicer članov big ben-da TVS, ne gre zgubljati besed. Na koncertu se je zbralo presenetljivo veliko ljudi. Poslušalcem so se ježile dlake ob prijetnih melodijah jazz standardov ter presenetljivo hladnem vremenu, ki ga je med pavzo ogrela izbrana kapljica. Koncert je potekal ob brezhibni organizaciji simpatičnih uslužbencev muzeja gradu Zaprice. Od glavnega ter idejnega vodje, jazz en-tuziasta Marka Kumra pričakujemo nova presenečenja. Veseli pa novo odkritje, da Kamnik premore publiko, ki posluša jazz. Na gradu Zaprice sem se ponovno zaljubil v jazz. IGOR ZAJC Septembrska občinska seja je za nas bila kot pok iz pištole... mi pa smo že dolgo čakali na startu... Kako kaže mladinski politiki v Kamniku? Vedno bolje Ključnega pomena za naše daljnosežno delovanje je bila septembrska občinska seja, kjer so sprejeli dolgoročno vizijo delovanja mladinskega multikulturnega izobraževalnega središča, kije podlaga našemu delu in oblikovanju mladinske politike v Kamniku, sprejeli proračunsko postavko in nam uradno odobrili prostore v izmeri cca 150 m2. Vsak dan smo pisali tudi dnevnik I. dan > Najhuje je bilo, ko smo se morali posloviti od staršev. Ko smo prišli v Čatež, je dan minil zelo lepo. V bazenu smo najprej malo plavali, potem pa se igrali razne vodne igre. Kosilo in večerja sta bila zelo dobra. Zvečer smo imeli zabavno-spoznavni večer. Na zabavi smo peli in plesali. Erik, 4. b 4. dan Zelo težko sem vstal in se odpravil na zajtrk. Šli smo se učit. Vsak dan je bil trening plavanja bolj težak. Šli smo tudi na gusarski otok. Na otoku so zelo dobre vodne pištolce. V gusarsko glavo se je nalivala voda in se vsake toliko časa prevrnila. Matic, 4 b 5. dan Danes smo med sošolci tekmovali v plavanju. Prvi je bil Tilen. Zvečer bo podelitev dclfinčkov. Dobili smo srebrnega delfinčka. Nejc, 4. b 6. dan Šesti dan je bil tako lep kot vsi ostali. Imeli smo tekmo v plavanju, kjer sem dobil medaljo. Zvečer smo imeli poslovilni večer, kjer smo se zelo zabavali. Potem pa v posteljo in spat. Kristjan, 4. b Poletje je predvsem čas dopustov in počitka. Drži. Za nekatere. Drugi pa imajo ravno poleti največ dela. Tudi v Društvu aktivne mladine (DAM) nismo lenarili čez. poletje (no, malo že), temveč smo se lotili nekaterih konkretnih projek- tov, od katerih so nekateri že ugledali luč: sveta, drugi pa še bodo. Ustvarjalnost nam velikokrat pač ne da spati. Prav je tako. Ko smo premišljevali o obnovi bodočih klubskih prostorov - če se še spominjate, v kleti Doma kultu- tRGOVIN4 Kamnv^ ZAPOSLI PRODAJALKO Pisne vloge pošljite najpozneje do 25.10. 2002 na naslov Trgovina Nakup, Šutna 48,1240 Kamnik val v »Študent&Muzika«, saj je bila sreda v prejšnji sezoni trn v peti pri organizaciji koncertov. Organizatorja sta z novo sezono dobila novega člana 'koncertne angencije' - Kulturni center Kamnik, glasbeniki in poslušalci pa nov prostor - salon gradu Zaprice, ki je zelo primeren za izvajanje komorne klasične glasbe, po besedah Marka Kumerja pa koncerti predstavljajo čudovito dopolnilo muzejski dejavnosti. Na devetih koncertnih dogodkih v sezoni se je v zadnjih dveh letih na odru zvrstilo lepo število mladih izvajalcev. Z različnimi zvrstmi glasbe se organizatorji skušajo čim bolj približati občinstvu, tako so lani gostili 'čiste klasike' (pihalni trio Con brio, kitarski kvartet Amar-cord...), tango (Zero Hour Quin-tet), vokalistke zbora De. pro-fundis, čisto odšlekane Amnestv Trio International, tolkalno skupino Stop... Poleg mnogoterih zvrsti glasbe se organizatorjem zdi pomemeben tudi poudarek na različnih zasedbah. Koncerti so predvidoma enkrat mesečno, razen pozimi, ko je pot do gradu Zaprice snežena ali ledena in bi poslušalci tež- ko prišli na zanimive koncerte, zato si vsi raje privoščijo malce zimskega spanja, s polno paro pa začnejo z delom ponovno spomladi. V letošnji sezoni bo poslušalce na pomladanskem koncertu razvajala sopranistka Barbara Koželj, skozi sezono pa lahko pričakujemo še kvartet saksofonov ter godalce in pihalce z. ljubljanske Akademije za glasbo, skupino mladih tolkalcev (percussionistov)... Organizatorje koncertov Andrejo Humar, Marka Kumerja in Metoda Palčiča pod pokroviteljstvom Študentskega kluba Kamnik in Kulturnega centra Kamnik zelo veseli dober odziv publike, zato bodo tudi v bodoče skušali oblikovati čim bolj raznovrsten program. V letošnji sezoni so se odločili predstaviti svoji publiki čim več mladih izvajalcev iz Kamnika. Prvi nas bo v skrivnosti tube vpeljal Uroš Košir, ki ga večina Kamničanov pozna kot dirigenta Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Kamnik. Na njegov koncert vabljeni vsi poslušalci v petek, II. oktobra, ob 20. uri. V zapriškem salonu seveda. BOJANA KLEMENC Andreja in Marko v iskanju novih idej za prvi koncert že danes zvečer na gradu Zaprice. re bomo doma - in načinu dela, smo prišli do zamisli, da bi izpeljali arhitekturno delavnico. K sodelovanju smo povabili študente arhitekture (odzvalo se jih je devet) in gospoda Kamina z občinskega Oddelka za družbene dejavnosti. 11. junija smo se sestali pred kamniškim kulturnim hramom, se posedli po tleh in začeli. Glede na naš koncept delovanja (elaborat super-vizorja Alberta Mrgoleta) smo zbrali želje uporabnikov, naše želje in (po ogledu prostorov) z g. Kaminom ugotovili realne možnosti adaptacije. Po nekaj srečanjih in po še večih razgretih debatah smo tem željam in možnostim nadeli funkcionalno, atraktivno in drzno obliko. V duhu projektnega dela smo z metodo aktivnega udej-stvovanja presegli meje klasičnega arhitekturnega načrtovanja. Pri delu sta se izkazala predvsem Miha Volgemut in Vanja Mihelič (pod vodstvom strokovne svetovalke dipl. ing. arh. Mojce Hribar), bodoča arhitekta. Njuni stvaritvi Vam dajemo v vpogled. Do takšne podobe je še kar nekaj korakov. Kmalu bo na vrsti groba adaptacija. Rušenje nekaterih sten, postavljanje novih, električne in vodovodne napeljave, rešitev problema prezračevanja, beljenje in še bi lahko naštevali. Zajeten projekt, kajne? S pomočjo občine, Urada RS za mladino, sponzorjev, donatorjev in pogodbenih izvajalcev bomo uresničili tisto, kar je sedaj le na papirju. Vsa nezahtevna, manjša dela pa bomo opravili sami. Obnova je prioritetna naloga, ni pa edina. Pripravljamo inten- zivni izobraževalni seminar za mladinske mentorje-animatorje, ki bo potekal od 14. do 17. novembra. Cilji izobraževanja so: predstavitev in ponotranjanje vizije kamniškega mladinskega središča, usposobljenost mentorjev za vodenje programskih sekcij, poznavanje korakov priprave projektov od gole ideje do odmevnega dogodka, veščina prijavljanja projektov na različne razpise, skupinska dinamika, kultura dialoga, prepoznavanje potreb v mladem posamezniku, razvijanju potencialov in oblikovanje konkretnih projektov in programa. Ob tej priložnosti vabimo Vse mlade, ki vas zanima vodenje in delo mentorja-animatorja v mladinskem središču, da se o izobraževanju dodatno informirate prek naše elektronske pošte (mladinami-ka@email.si). Prav tam pa nas lahko pocukate za virtualen rokav tudi listi, ki bi nam radi pomagali pri obnovi prostorov. Veseli bomo vsake kapljice znoja, vsake nore ideje in vseh oblik pomoči, kijih boste prispevali. Več nas bo, prej se bomo lahko postavili z novim, mladinskim središčem in Kamniku vrnili ustvarjalno mladost, kljub njegovim častitljivim letom! Toliko z.a pokušino. Vseh idej in projektov \am pač: ne moremo še izdati. Smo. Delujemo. Poročamo. Da se nam boste lahko pridružili Da nam boste lahko pomagali. Da nas boste podprli ali zavrnili. Kakor koli že, da boste vedeli. BRIGITA CRIJEN1Ć Društvo aktivne mladine ZNANJE JE POT DO USPEHA... v v RAČUNALNIŠKI TEČAJI ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so: VVINDOVVS, VVORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU... Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale Ugodnosti: Tel.: 01/721 94 61 - 10% popust nudimo za skupine E-pošta: clip®clip-domzale.si - 20% popust nudimo brezposelnim, dijakom in študentom - delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih. (Oi Odbojka V novo sezono z visokimi cilji Triatlon duatlon Romšak in Tišljar odlično zaključila sezono Kamniški odbojkarski klub je že vrsto let najuspešnejši klub v kamniški občini, zadnji leti pa tudi najboljši odbojkarski klub v Sloveniji. Po osvojeni dvojni kroni v sezoni 2000/01 in ponovitvi naslova državnih prvakov v sezoni 2001/02 in odlični evropski sezoni, Kamničani tudi letos merijo zelo visoko. Na tiskovni konferenci, ki so jo pripravili v okviru sponzorskega piknika ob začetku sezone, so predstavili letošnje cilje in okrepitve v obeh članskih ekipah. Igralci Calcit Kamnika tudi v letošnji sezoni štar- po Salonita, že v soboto pa jih čaka preizkus v pokalu Top teams, saj bo v Kamniku gostovala ekipa Kaknja. Tekma med CALCIT Kamnikom in OK Kakanj bo v soboto, 12. oktobra, ob 19.30 v kamniški športni dvorani. Optimistična pa so tudi pričakovanja glede ženske odbojke. Kamničanke so se namreč po lanski najuspešnejši sezoni uvrstile v prvo ligo, kjer ne mislijo plesati le eno leto. Ekipo je na žalost zaradi šolskih obveznosti zapustila Nina Košir, upravi pa je uspelo v klub pripeljati mladi Korošici Tjašo Dimec in Urško Skarlovnik. Trenerja Acota Kramarja je na tajo na vsaj en naslov v Sloveniji in še stopničko višje v pokalu Top teams. Kljub temu, da so ekipo v prestopnem roku zapustili številni igralci - Šmuc, Kosi, Marinko in Perhaj, so cilji ostali isti, saj je uprava kluba zasukala rokave in poiskala ustrezne zamenjave. Tako so v ekipo privabili reprezentančnega podajalca Roka Satlerja, povratnika v ekipo Matija Koprivca in nazadnje tudi kandidata za ameriško reprezentanco Pietra Olreeja. Prav slednji je močna okrepitev za ekipo, saj bo v napadu razbremenil dosedanje nosilce igre. Poleg vrhunskih igralcev so v ekipo pridružili še mlade igralce - Janeza Makovca, Dejana Matijaševiča, Urbana Čebulja in Gabra Čebu-lja. Novo je tudi vodstvo kluba, saj je predsednikova-nje od kamniškega župana Toneta Smolnikarja prevzel Robert Lomoergar, v klubu pa so prvič zaposlili tudi sekretarja kluba Acota Kramarja. Tako se vsaj še eno sezono ni bati, da v kamniški športni dvorani ne bi mogli spremljati vrhunske odbojke. Ze v prvem krogu so kamniški odbojkarji gostovali na vročem Bledu in se vrnili z vsemi tremi točkami. Med tednom so igrali Kamničani doma z eki- vročem stolčku zamenjal do nedavni pomočnik pri moški ekipi Danijel Habjan. O težavnosti pri obstanku v ligi zgovorno priča tudi podatek, da je kamniška ekipa edina, ki nima plačanih igralk, kar je lahko tudi velik plus te ekipe. Za primerjavo povejmo le podatek, da je ekipa Benedikta ob uvrstitvi v prvo ligo zamenjala celotno prvo postavo. Kamničanke so pred začetkom prvenstva v drugem krogu Pokala OZS izločile ekipo Mladi Jesenice in se bodo v tretjem pomerile proti Taboru iz Maribora. Že v soboto pa si lahko ob 17. uri ogledate tekmo prvega kroga v kamniški dvorani med ekipama Varstvo Broline Kamnik in ŠOU Vital. Uprava kluba je v klub privabila tudi nove strokovne sodelavce - trenerje - Ireno.Jeras, Jaroša Štek-lja, Sama Hajdinjaka, Aca Jončeskega in Tineta Satlerja ter s tem resno zastavila tudi pri mlajših selekcijah. Prvi rezultati so vzpodbudni, saj so vse ekipe do sedaj uspešno nastopile na kvalifikacijah za uvrstitve v A lige. CICO 1. Matic Romšak drugi v Slovenskem pokalu v duatlonu, Mirko Tišljar drugi v triatlonu - TRIS-PORTOVCI odlični tudi po kategorijah Domačo tekmovalno sezono smo zaključili z memorialnim duatlonom, v spomin Saša Jura-je, odličnega športnika iz Škofje Loke. V soboto, 21. septembra, je tudi nebo jokalo, temperatura je bila iz ure v uro nižja in ob odhodu iz Kamnika se je zdel predvideni zgodnjepopoldanski start kot loterija, na kateri je nemogoče priti do dobitka. Kolesarska proga po okoliških vaseh je že ob suhem cestišču, zaradi klancev spustov in ostrih ovinkov zelo neprijetna, ob dežju pa se, tiidi zaradi sledi kmetijskih vozil, spremeni v pravo drsalni-co. Ker tudi tekaški kilometri potekajo po vsemogočih podlagah; asfaltu, travi, makadamu, atletski stezi in celo po stopnicah, so se zdeli padci brez posledic povsem sprejemljivi. Na startu se nas je zbralo več kot 100 duatloncev iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Nevihta se je v zadnjih urah pred startom le unesla, veter pa ceste ni posušil, tako, da smo tisti, ki smo imeli »srečo«, padali na tekaški progi. Preračunavanja pred tekmo so pokazala, da je prvo mesto v pokalu že skoraj oddano Ribni-čariu Kromarju (180 točk), za naslednji dve odličji pa sta bila najtesnejša kandidata Trisportovca Romšak (155) in Močnik (130): Da je SPRINT DUATLON (5 km teka - 20 km kolesarjenja - 3 km teka) res povsem anaerobna disciplina so pokazali predvsem najboljši tekmovalci, saj jih je sedem s progo opravilo prej, kot v eni uri. Že na prvem teku se je izoblikovala vodilna skupinica Kro-mar, Močnik in Kamničan Slap-nik, pod 17 minut pa so prvih 5 km odtekli še Bertoncelj, Pire, Erlih in Čotar. Na kolesu se je z odličnim Na Duplici državno prvenstvo v balinanju za mladince - dvojice V nedeljo, 15. septembra, so balinarji balinarskega kluba Duplica skupaj z balinarskim klubom Budničarjem s Količevega in s sodelovanjem Balinarske zveze Slovenije organizirali državno balinarsko prvenstvo za mladince -dvojice. Prvenstva, ki so ga izvedli na igriščih Balinarskega kluba Duplica in Balinarskega kluba Budničar, se je udeležilo 16 bali- narskih dvojic iz različnih slovenskih balinarskih klubov. Tekmovanje mladincev sta sodila mednarodni sodnik Dušan Buti-nar in sodnik Jakob Zanoškar. Po celodnevnem tekmovanju so se v finalu pomerile dvojice Sneberja in Cristalov Rogaška Slatina ter Budničarja in Hrasta. Državna prvaka sta postala tekmovalca Sneberja, sledila sta jima mladin- ca Cristala, na tretje mesto pa sta se uvrstila mladinca Budničarja. Udeležba in kvaliteta igre na prvenstvu sta pokazala, da se zlasti po nedavnem svetovnem prvenstvu v balinanju v Kranju ta šport vse bolj uveljavlja tudi med mladimi. F. S. ŠPORTNA ZVEZA OBČINE KAMNIK, Kajuhova 12, Kamnik . . že vrsto let do zdaj in tudi letos ORGANIZIRA ŠPORTNO VADBO ZA NAJMLAJŠE vadbo bosta vodila naša stara znanca MOJCA in ROK in bo potekala enkrat tedensko in sicer: vsako sredo od 17. do 18.30 v telovadnici pri Športni zvezi (Kajuhova pot 12): cena programa za obdobje oktober 5.000,00 sit) december znaša Oblikovali bomo dve starostni skupini: 17. do 17.45: otroci stari 3 - 5 let; 17.45- 18.30: otroci stari 5 - 7 let (za drugega otroka iste družine 3.000,000 sit) prvič se dobimo v sredo, 16. 10. 2002 kot v pretekli sezoni tudi letos ORGANIZIRA REKREACIJSKO VADBO ZA SENIORKE vadba bo potekala pod strokovnim vodstvom prof. MARJETE FRIEDL, vsak ponedeljek od 16. do 17. ure v telovadnici pri Športni zvezi (Kajuhova pot 12). cena programa znaša 2.500,00 sit mesečno; če vadnino poravnate za vse tri mesece letošnjega leta, vam priznamo POPUST (cena programa za obdobje oktober - december 2002 znaša 6.000,00 sit) prvič se dobimo v ponedeljek, 14. 10. 2002 ob 16. uri. Dodatne informacije in prijave za oba programa na gornji naslov ali na tel.: 041 697 978 (Olaf GRBEC) VABLJENI! Balinarji • mladinci med otvoritvijo državnega prvenstva na igrišču BK Duplica. Kegljaški klub Kamnik Začelo se je novo prvenstvo v kegljanju! Po izpadu ekipe Calcita iz l. A kegljaške lige v prejšnji sezoni se je 21. septembra začela nova tekmovalna sezona. Že v prvem kolu so kamniški kegljači gostili neposrednega tekmeca za prvo mesto - ekipo Hidra iz Medvod. Domača- ekipa je zmagala z 8:0, izkazala sta se Aleš Prosen s 528 in Milan Bebcr s 527 podrtimi keglji. Naj omenimo spremembo sistema v kegljanju. Sedaj imajo igralci in igralke na razpolago 120 metrov in sicer 4x30 metrov in tako je 15 na polno in 15 na čiščenje. V drugem kolu so zopet gostili na domačem kegljišču ekipo Ko-rotana iz Prevalj, Domači so zmagali s 6:2. Tokrat sla bila med domačimi najboljša Brane Potočnik s 540 in Slavko Zorman s 517 podrtimi keglji. Po dveh kolih je ekipa Calcita na prvem mestu. Tudi igralke ETE so dvakrat igrale na domačem kegljišču in prav tako obe tekmi zmagale. V prvem krogu so gostile igralke Vrhpolja i/. Ajdovščine in zmagale s 6:2. S 502 podrtima kegljema je bila Simona Hren najboljša med domačimi igralkami. V drugem kolu pa so pripravile presenečenje in zasluženo premagale drugo ekipo Miroteksa iz Celja z rezultatom 5:3. Tokrat je bila najboljša med domačimi Ni-ka Korošec s 493 podrtimi keglji. Tako si z dvema zmagama tudi igralke Etc delijo prvo mesto na lestvici. Za ekipo Miroteksa sta nastopili tudi državni reprezentantki Nina Podlesnik in Barbara Fidel. V naslednjem kolu obe kamniški ekipi gostita, zato pa vabimo ljubitelje kegljanja, da pridejo vzpodbujat naši ekipi naslednjo soboto, 12. oktobra, na kegljišče Repovž v Domžalah. Obe ekipi se bosta pomerili s Kočevjem. Eta prične tekmo ob 13. uri, Calcit ob 17. uri. LEON PIRMAN drugim časom, takoj za vodeča Kromarja in Slapnika, pripeljal tudi Romšak, v skupini pa so bili tudi vsi drugi kandidati za visoka mesta. Zadnji tek je bolj kot o prvem in drugem, odločal o tretjem in naslednjih mestih. Na tretje je tako z najboljšim časom drugega teka 9.23 pritekel Močnik, Romšak, Pire in Erlih pa so v finišu odločili o mestih, tik pod stopničkami. REZULTATI: 1 KROMAR (Ribnica) 56.55, 2. Damjan SLAP-NIK (Trisport) 57.45, 3. Erik MOČNIK (Trisport) 58.26, 4. Matic ROMŠAK (Trisport) 58.57, 5. PIRC (Novice E.) 59.00, 6. ERLIH (Maribor) 59.01, 9. Grega ZORE, 11. EKART (oba Trisport) ... Po duatlonih v Ribnici, Kamniku in na Brdu je bil škofjeloški tisti, ki je na prvih treh mestih v SLOVENSKEM POKALU potrdil kar dva Trisportovca Matica Romšaka in Erika Močnika, pri ženskah pa je na tretjo stopničko stopila Nataša Nakrst. DUATLON - SLOVENSKI POKAL - MOŠKI: 1. Kromar (Ribnica) 280 točk, 2. Romšak (Trisport) 205, 3. Močnik (Trisport) 195, Pire (novice Extreme) 145, 5. Erlih (Maribor) 104, 6. Že-pič fl^ibnica) in Dolenc (Novice Exlreme (100, 9. Slapnik 80, 10. Tišljar 65, 12. Zore 62 (vsi Trisport). ŽENSKE: 1. Kozjek (Novice Extreme) 270 točk, 2. Cerut (Sokol T.) 245, 3. Nakrst (Trisport) 210,4. Alpner (Trisport) 170. V triatlonu pa je za Slovenski pokal štelo pet tekem. TRIATLON - SLOV. POKAL - MOŠKI: 1. Hočevar (Sokol T.) 305, 2. Tišljar (Trisport) 260, 3. (Sokol T.) 250, 6. Kranjc 142, 9. E. Močnik 105 (oba Trisport) ŽENSKE: 1. Cerut (Sokol T.) 360, 2. Šimic (Kranj) 300, 3. Trn-koczy (Sokol T.) 260, 6. Nakrst (Tristport) 80 Kljub temu, da je zaradi zahtevnosti organizacije med sezono odpadlo kar nekaj tekem, je razveseljiv podatek, da število nastopajočih, tudi mladih, raste iz sezone v sezono. Žal pa se nehote poraja občutek, da triatlonska zveza ne uspeva slediti razvoju, saj je organizirano sodelovanje z mediji slabo oz. ga sploh ni, o pozornosti, ki so jo ob koncu sezone namenili tekmovalcem, pa skoraj ne gre izgubljati besed. Če za skupno drugo ali tretje mesto v sezoni tekmovalec prejme diplomo iz recikliranega papirja, nekaj vrečk čipsa, kozarec semfa in kozarec oliv, se lahko upravičeno vprašamo ali nas stimulirajo, nagrajujejo ali zgolj svetujejo o zdravi prehrani? Neprisotnim športnikom pa za njihove dosežke niso poslali niti prehrambenih proizvodov. Prav jim bodi? MATIC ROMŠAK p» — Najboljši slovenski duatlonci; z leve - Kromar, Močnik, Pire, Dolenc, Romšak, Žepič s št. 2. SMART alprem|$ 3 PNEUMATIC CENTER k AV ^ ljubljanska banka LB Leasing P mm® ©LELOTEB TA ŠPOR Gorski tekači na svetovnem prvenstvu Planšarji prva atrakcija v Innsbrucku V avstrijskem Innsbrucku so septembra pripravili dvoje svetovnih prvenstev v gorskih tekih, najprej za mladinske in članske kategorije, teden za tem pa še za veterane. V vseh so imeli svoje predstavnike tudi tekači kluba gorskih tekačev Papež Med člani je Igor Šalamun osvojil 46. in Sebastjan Zar-nik, doma izpod »Tun 'škega klanca«, 97. mesto. Šalamun je za fenomenalnim zmagovalcem Novozelandcem Jonathanom Wyattom zaostal osem, Zar-nik pa 12 minut na uro dolgi progi. Nastopilo je 157 tekačev iz 40 držav. Kot zanimivost: zmagovalec Grintovca Andrej Mesner je na cilju 12 km dolge proge z višinsko razliko 1200 metrov pritekel kot 80. Svetovno prvenstvo si je ogledal tudi avtobus navijačev iz Kamnika in okolice, a je naletel na neprijazne razmere, mraz, veter, megla, da se na cilju moške tekme ni videlo niti dva metra. A del navijačev, odet v planšarsko nošo, je v turističnem Innsbrucku požel glavni del pozornosti. Turisti so bili nad planšarji tako navdušeni, da so bili tekači kmalu v drugem planu. Teden dni pozneje je med veterani nastopil Ivo Urh in v kategoriji od 40 do 45 let v teku na Patscherkofel osvojil 8. mesto. »Konkurenco poznam že več kot desetletje, praktično s tekmom nihče ne preneha,« je bil z rezultatom med 80 tekači v svoji kategoriji zadovoljen Urh. (mm) Logar reševal čast kolesarjev Calcita na domačih tekmah Zaradi državnega prvenstva gorskih kolesarjev v dualu in dirke slovenskega pokala z mednarodno udeležbo v spustu je bil sredi septembra Kamnik z okolico v središču kolesarske pozornosti. Osip med kolesarji Calcita, tudi prireditelji spusta Špica Downhilla, je bil nesrečno povečan že v dneh pred tekmama. Po obrazu seje poškodovala edina predstavnica Nika Vrhovnik, roko tretji z državnega prvenstva Tadej Trobevšek. »Saj me boli, da s težavo hodim, toda stisnil bom zobe za to dirko,« pa je priznal prav tako poškodovani (kolk) podprvak v spustu Rok Podbevšek. Kljub temu je Podbevšek osvojil 6. mesto, kar je glede na lepo mednarodno udeležbo z avstrijskimi reprezentanti zelo dober dosežek. Uspeh je tudi 13. mesto Janeza Štuparja, doma iz Laz v Tuhinju. Mavricij Kveder je bil 17., mladinec Jure Smrkolj pa 26. V mladinski konkurenci sta 15-letnika Jure Smrkolj in Jan Porič osvojila osmo in deveto mesto. Čast kolesarjev Calcita je na najlepši način reševal 19-letni Mariborčan Jure Logar. Kolesar, ki je po lanski sezoni ostal brez kluba, dobil pa zavetišče v KD Calcit, se je najprej v soboto v dualu uvrstil v finale. Šele v zadnjem dvoboju je moral priznati premoč prvaka Boštjana Felca, kar pomeni srebrno kolajno na državnem prvenstvu. V spustu naslednji dan je osvojil četrto mesto, za Jeseničanom Crtom Billom Slivnikom (čas 3,04:98), Boštjanom Felcem (3,11:59) in Avstrijcem Makusom Petchenigom (3,13:83). Logar je na blatni in atraktivni progi s Špice do športnega igrišča v Vrh-polju dosegel čas 3,18:39, Podbevšek pa pred okoli 500 gledalci, ki so bili nad novim odsekom čez »prepad« seveda navdušeni, pa 3,26:32. (mm) Kamniški QbČAN ZANIMIVOSTI 11. oktobra 2002 1 3 VELE PRAZNUJE DELA VNO narodne noše - post festum Trgovska družba Vele iz Domžal v letošnjem letu praznuje 50-letnico delovanja. Praznično leto podjetje praznuje delavno, saj je in bo močno povečalo svoje prodajne površine v slovenskem prostoru. V Grosupljem je v mesecu juniju na 5.500 m2 prodajnih površin odprlo novo veleblagovnico s hipermarketom, kar nekaj maloprodajnih enot je bilo deležno večje ali manjše prenove. V veliko veselje pa jim je, da bodo še v letošnjem letu zaključili z eno izmed največjih investicij v zadnjem obdobju poslovanja, s Trgovsko poslovnim centrom Mengeš. V njem se bodo Meng-šani in vsi okoličani z artikli dnevne potrošnje lahko oskrbovali v hipermarketu, ki bo bist- veno dvignil nivo trgovske ponudbe v Mengšu. Poleg'tega bodo poskrbeli tudi za dodatno ponudbo, kjer bo kupcem na voljo specializirana drogerija, specializirana tekstilna trgovina, cvetličarna, frizerski salon ter okrepčevalnica. V prvem nadstropju bo center pohištva z dopolnilnim dekorativnim programom in belo tehniko, oziroma s programom za kompletno opremo doma. Obe prodajni etaži bosta imeli skupaj 3.600 m2 prodajnih površin, medtem ko bo imela zadnja etaža poslovno vsebino. Trgovsko poslovni center Vele Mengeš bo nudil delo predvidoma 50-im zaposlenim. Vseh programov, ki jih bodo tržili v Trgovsko poslov- nem centru Vele v Mengšu v Ve-leju ne razkrivajo, ker želijo kupce z nečem tudi prijetno presenetiti. Pri projektiranju objekta so veliko pozornost namenili parkiriščem, saj jim je poznana problematika Mengša, kjer je parkirišč občutno premalo. V ta namen gradijo parkirno hišo, kjer bo poskrbljeno za preko 240 brezplačnih parkirnih mest. Odgovorni v družbi Vele obljubljajo in zagotavljajo, da bo nov Trgovsko poslovni center Vele Mengeš domačinom in okoličanom ter vsem ostalim, ki jih bodo poti vodile mimo, nudil vse tisto, kar v svojem programu držijo sodobni evropski nakupovalni centri. Scorpio med najbolje urejenimi prodajalnami v regiji Tudi letos poteka akcija najbolje urejene prodajalne v okviru projekta Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna. Pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije je bilo v ocenjevanje prodajaln in poslovnih stavb v ljubljanski regiji vključenih 60 podjetij z več kot sto objekti. Med najboljšimi v posameznih skpinah so izbrali tudi prodajalno obutve in tekstila Scorpio iz Most. Prodajalna Scorpio, ki deluje že od leta 1990, je poznana po široki izbiri obutve, od modne, elegantne, športne, za vsako priložnost, za otroke in odrasle. K takšni in drugačni obutvi pa sodi tudi garderoba, kot so srajce, bluze, hlače, kav- bojke, jakne, bunde, puloverji, spodnje perilo. Obutev in tekstilni izdelki se razprostirajo na 150 kvadratnih metrih prodajne površine na kupcu prijeten in zanimiv način, kar dokazuje tudi podeljeno priznanje. Prodajalna Scorpio je predlagana v drugi krog sodelovanja za naziv najboljših na državni ravni. Držimo pesti! Učinkovita raba vode Uporabno vodo po kvaliteti ločimo na pitno in nepitno. Pitno uporabljamo za pitje, kuho, umivanje, kopanje, pomivanje posode, in še kaj. Ta voda mora biti higiensko neoporečna. Nepitno, ki je manj kakovostna, lahko uporabljamo za pranje, čiščenje, izpiranje stranišč, zalivanje vrta itd. Po grobi statistični oceni se giblje poraba pitne vode v vaškem okolju 40 do 50 l/osebo, dan, v mestih kot je Kamnik pa 50 do 70 l/osebo, dan. K nave-demu pa je potrebno dodati še porabo nepitne vode, ki po statistiki znaša 45 l/osebo, dan. Statistično torej skupaj okrog 100 litrov. Po podatkih KPK (Komunalno podjetje Kamnik) pa porabi v povprečju vsak Kamničan mesečno 5 m1, kar je 165 litrov pitne vode na dan. Imamo srečo, da živimo na področju, kjer vode izvirajo. Povsod ni tako, pa tudi pri nas so ponekod viri omejeni. Zato in iz ekonomskih razlogov je potrebno začeti razmišljati o učinkoviti rabi in varčevanju pitne vode tudi pri nas. Načina varčevanja v gospodinjstvih sta načeloma dva: varčna raba pitne vode ter uporaba deževnice, kjerkoli ta lahko nadomesti pitno vodo. Varčna raba pitne vode Največje izgube vode nastajajo zaradi netesnosti pip in puščanja straniščnih splakovalnikov. S kaplanjem iz ene vodovodne pipe (10 kapljic/min) izgubimo mesečno približno 170 litrov vode, kar je letno približno 2.000 litrov. V primeru, da pušča straniščni splakovalnik, lahko v eni uri po nepotrebnem odteče tudi 20 litrov vode. Če imamo v stanovanju več vodovodnih pip in splakovalnik, ki neprestano puščajo, se lahko zgodi, da kar polovico vode, ki jo plačamo, nekoristno odteče v odtok. Enostavno in učinkovito lahko varčujemo z vodo tudi s spreminjanjem svojih bivalnih navad. Med posameznimi opravili, kot so pomivanje posode, pranje ali umivanje, zapirajmo vodo. Med temi opravili, posebno pri umivanju zob, običajno odteče nekajkrat več vode, kot jo potrebujemo za samo opravilo. Zelo potratno je tudi kopanje v kadi, saj pri prhanju (tuširanju) porabimo do trikrat manj vode (in energije, potrebne za njeno segrevanje). Tudi z vgradnjo sodobnih WC splakovalnih kotičkov z možnostjo delnega praznenja lahko veliko prihranimo. Enako velja za cnoročne vodovodne pipe, s katerimi prihranimo pri uporabi tople vode tudi na energiji. Pri navadnih dvoročnih pipah steče namreč veliko neizkoriščene vode v kanalizacijo, še preden si nastavimo želeno temperaturo. V smeri varčevanja z energijo, vodo in sredstvi za pomivanje in pranje gre tudi razvoj gospodinjskih strojev. Sodobni pomivalni stroji porabijo kar 35% manj energije in skoraj 60% manj vode v primerjavi z desetletje starejšimi. Analogno velja za sodobne pralne stroje, pri katerih so proizvajalci z različnimi konstrukcijskimi rešitvami dosegli zmanjšanje porabe vode s 150 litrov na 70 litrov, in energije s 3,2 kWh na 1,7 kWh (pri pranju na najvišji temperaturi brez predpranja). Pri nakupu gospodinjskih strojev torej izberimo sodobne, takšne, ki imajo varčne programe in manjšo porabo energije. Podatke o energijski varčnosti tovrstnih strojev in naprav lahko razberete iz t. i. »energijske nalepke«, s katero morajo biti od kon- ca junija letos tudi pri nas opremljeni pralni in pomivalni stroji, hladilniki, zamrzovalniki, itd. Več o tem pa kdaj drugič. Uporaba deževnice Deževnico lahko uporabljamo za skoraj vsa gospodinjska opravila, z izjemo pitja in priprave hrane, predvsem pa za manj zahtevne namene. Ža gospodinjska opravila mora biti seveda tudi deževnica higiensko neoporečna. Za zbiranje je potrebno zgraditi sistem. Gradnja takšnega sistema je razmeroma enostavna in je možna tako pri novogradnjah kot pri adaptacijah starejših objektov. Tudi o tem več kdaj drugič. Brezplačne informacije, nasvete in literaturo o ukrepih za učinkovito rabo energije (ogrevanje, izolacije, ipd.) in vode dobite občani v Energetsko svetovalni pisarni (ESP) Kamnik, Tomšičeva 23 (objekt tržnica), vsak torek od 17. do 20. ure. Do-gqvorimo pa se lahko tudi za sestanek ali obisk po dogovoru, če me pokličete na dom, tel. 8311 663. ESP KAMNIK, Ivo Gašperič, energ. svetovalec KAM N I K Cankttrjuva I I IMaron: O I -83? 1-711 TM«fax: OI -B391 -303 KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK, d.d. objavlja DEŽURNE TELEFONE - vzdrževanje cest in zimska služba: od 7. do 14. ure: 8391 - 731 dežurni: 031 625-524 pogrebna služba: od 7. do 14. ure: 8391 - 731 dežurni: 041 634-948 Obnova ogrevalne naprave Imate star kotel, ki je bil moderen pred dvema ali tremi desetletji in bo morda vsak čas pretekel. Tudi danes bi lahko kupili tak ali podoben kotel, a vam odsvetujemo. Najboljša lastnost sodobnega kotla ni le lepa oblika, ampak predvsem varčnost. Izberite nizkotemperatumi kotel preizkušene znamke in prihranili boste do 25% kurjave. Hranilnik tople vode (bojler) naj ne bo v kotlu, ampak ločen. Prednosti samostojnega bojlerja: □ Voda v bojlerju ima lahko drugačno temperaturo, kot voda za ogrevanje □ Na ločen bojler lahko priključimo tudi drugo peč n;pr. na drva □ Namesto običajnega bojlerja lahko uporabimo kombinirani bojler za ogrevanje s kotlom, elektriko in sončnimi kolektorji ali pa bojler z vgrajeno toplotno črpalko Brezplačne nasvete o varčnem ogrevanju, o plinu, sončnih kolektorjih, toplotnih črpalkah in o sončnih celicah za pridobivanje elektrike dobite v podjetju Kon liki Šolar. Ugoden nakup: 15% popusta za plinsko peč Hvdrotherm in kondenzacijsko plinsko peč Buderus. Kon Tiki Šolar SOLARNA TEHNIKA • ELEKTRONIKA Ljubljanska 21/K, ob pekami Duplica, tel.: 01/831-03-80 http://www.kontiki-solar.si Tudi letos so drugi septembrski konec tedna kamniške ulice oživele v barvah zidanih marel in bogatih oblačil, se v soncu nasmihale tako pogosto pozabljenim izdelkom domače in umetne obrti, se zaljubljeno spogledovale z množico turistov, ki so zašli v mesto, zvečer pa se zazibale v ritmih narodne in moderne glasbe. Tri dni veselja, zabave, srečanj s prijatelji in znanci, preteklostjo in sedanjostjo. Ali Kamničani živijo s prireditvijo ali raje pobegnejo iz mesta? Si ogledajo stojnice s 'krama-rijo' ali raje umetniškimi izdelki? Na vprašanja so odgovorili mimoidoči, še vedno pod vtisi, tako dobrimi kot slabimi. Janez Klemene: Že tretjič sem se udeležil povorke z nošami iz KS Tunjice. Ko hodiš v povorki, ne vidiš veliko, razen gledalcev, vendar je tudi to posebno doživetje. Morda je v povorki le preveč konjev z vpregami in same narodne noše pridejo premalo do izraza. Nad prireditvijo sem sicer navdušen, mogoče p;i bi bilo zanimivo predstaviti še kakšen običaj iz naše okolice, npr. ogljarstvo ... Mojca Nemec: Letošnje prireditve 'Dnevi narodnih noš' si nisem ogledala, sij menim, da se dejavnosti preveč ponavljajo. Sodeč po ogledih v preteklih letih menim, da organizatorji premalo poudarka namenijo izvirnosti, premalo je domače obrti, preveč krame. Kar bi se mi na takšni prireditvi zdelo zanimivo in vredno obiska, je ljudsko zborovsko petje. Marija Kregar: Narod-1 ne noše? Za štiri dni sem izginila iz mesta! Dandanes me preveč moti razgraja-1 nje in pijančevanje. Na žalost vedno bolj služijo le gostinci ... Pred dvajsetimi leti je bilo več folklore, predstavitev ročnih del, z | veseljem sem povabila prijatelje in smo si skupaj ogledali prireditve. Danes? Stanujem na Kranjski cesti, kjer so mladi v tem času razbijali avtomobile. Se še čudite, zakaj sem kritična? Anka Hančič: V mestu sem bila v petek in soboto zvečer. Letos mi je bilo všeč, sploh študentski koncerti so bili super. Da se, tradicija ohranja, je lepo, morda bi prireditelji lahko še kaj dodali, da ne bi bilo iz leta v leto enolično. Sandi Sadnikar: Narodne noše so mi všeč, saj takrat mesto zaživi, drugače pa je ves čas dolgčas. Srečaš znance in poklepetaš, v redu je bil študentski žur, čeprav sem pogrešal več popu-lanih skupin za mlade. Marija Klemen in Ivanka Povše: Vse tri dni prireditev sva si ogledali. Pogrešava stvari, ki jih je lepo pogledati, preveč je. gostincev. Povorka, ljudski plesi in modna revija so bili krasni, ponudba na stojnicah pa je vedno ista. Kolikor pa imajo prireditelji dela in stroškov s tem, meniva, da je bilo v redu. Obvezno se mora ta prireditev ohraniti tudi vnaprej. Anita Barle: V mestu sem bila v petek zvečer in bilo je zelo veliko ljudi, za ostala dva dneva pa mi je zmanjkalo časa. Včasih sem plesala v folklorni skupini, zato sem vesela, da obstajajo take prireditve, da mladi lahko spoznajo folkloro, da se tradicija nadaljuje. Ma, všeč mi je, vidiš in srečaš se z znanci ... Jože Babnik: Ogledal sem si povorko in mi je bilo zelo všeč, le preveč 'gužve' je bilo, saj sem pri pošti stal več kot uro in pol in tudi koraka nisem mogel narediti. Na splošno lepa prireditev, naj taka ostane. Pa lepo vreme tudi. Franc Juhant: V mestu sem bil v soboto in nedeljo. Bilo mi je všeč, le na Šutni se mi je zdela glasba preglasna. Opazil sem, da je mladina zelo nevzgoje-na, ampak za to niso krivi prireditelji, mogoče bi lahko priskrbeli strožje redarje, ki bi bolj skrbeli za red in čistočo. BOJANA KLEMENC Ob tednu otroka Otrok, radost družine Razigrani majhni so otroci, mira ni podnevi ne ponoči. Je lačen, žejen, razkopan, lahko, da tudi je bolan. K hiši prišla je nevesta, možu, hiši bo ostala zvesta. Ljubezen zakon je objela, mati sinka, hčerkico povila. Otrok rešitelj je družine, do spočetka nekaj časa mine. Sreča ni vsem vedno dana, posteljica ostane le postlana. Otrok že potrebuje družbo, starša pa morata v službo. Ne pustita ga zjutraj spati, v varstvo morata ga peljati. Da bo razumen kaže znake, dela prve že korake. Pomemben naredil bo korak, ko postal učenec bo, dijak. Dobra služba mu ne uide, z učenjem, do poklica pride. Otrok v fanta se razvija, njegova bo hiša ali domačija. FRANC RAVNIKAR Jesenska krvodajalska akcija Območna organizacija Rdečega križa Kamnik organizira redno krvodajalsko akcijo v ponedeljek in torek 21. in 22. oktobra. Odvzem krvi bo na Zavodu RS za transfuzijo krvi v Ljubljani, Šlajmarjeva ul. 6 Krvodajalce bodo na odvzem krvi in nazaj peljali posebni avtobusi po naslednjem razporedu. V ponedeljek, 21. oktobra: ob 7. uri - avtobusna postaja Kamnik s postanki do Šmar-ce, ob 9. uri - postaja pri Logarju (Črna) s postanki do Kamnika, nato v Tunjice in postanki do vključno Šmarce ob 11. uri - avtobusna postaja Kamnik s postanki do Duplice, odpelje na Križ, Komendo, Moste in ustavlja na vseh postajališčih. V torek, 22. oktobra: ob 7. uri - avtobusna postaja Kamnik, ustavlja do Duplice, pelje na Križ, Komendo, Moste in ustavlja na vseh vmesnih postajah ob 9. uri - avtobusna postaja Češnjice, Rakitovec, Pšajno-vica (Tuhinjska dolina) in ustavlja do Kamnika ter dalje do vključno Šmarce ob 11. uri - avtobusna postaja Kamnik, s poslanki do Šmarce. Rdeči križ Kamnik prosi krvodajalce, da ta dan ne zajtrkujejo mastnih jedi, mleka in mleč- ne kave, lahko pa popijejo čaj, Krvodajalci s kamniškega ob- črno kavo in pojejo kruh, mar- močja so poznani kot iskreni melado, sadje in drugo. in humani ljudje. Pred odvzemom krvi bodo vsi zdravniško pregledani. STANE SIMŠIČ jata emona takoj zaposli delavca v skladišču jedilnih jajc na enoti Duplica Z izbranim kandidatom bomo delovno razmerje sklenili najprej za določen čas 6 mesecev z enomesečnim poskusnim delom in z možnostjo nadaljne zaposlitve. Pogoj za zaposlitev je končana osnovna šola. Prijave pošljite na nas naslov: JATA EMONA d.d., Agrokomblnatska 84,1000 LJubljana, v roku 8 dni od objave tega oglasa. Zaposlimo prodajalko ali pripravnico v živilski trgovini Žgajnar na Bakovniku, Klavčičeva n. Inf.: 041/723-272. KOVINARJA, LAHKO PRIPRAVNIK, ZAPOSLIM HONORARNO ALI REDNO. Kovinoelektroplastika PREMK ANDREJ ing. S.P. SLOVENSKA 5 1234 MENGEŠ Tel/Fax.: 01 7237 460 MALI OGLASI Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041/322-571. Garažo triplex v Kamniku, pri železniški postaji, oddam. Tel.: 724-29-90. Prodam strešni bobrovec 200 m, star 10 let. Tel.: 832-53-66. STORITVE Z AVTODVIGALI 20 t in 50 t STORITVE Z VILIČARJI: 12,5 t. MUŠIČ - MENGEŠ 01/7230-400. SIC EST PODJETJE ZA POSLOVNE STORITVE • urejanje vseh vrst delovnih razmerij • vknjižba etažne lastnine • druge poslovne storitve Steletova 8a, 1241 Kamnik tel.: 01-83-10-960 faks: 01-83-10-965 e-mail: silvest@siol.net Do 1. novembra odprto od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. PAX - SVEČARNA ŠTELE Glavni trg 16, Kamnik, "S 83-92-339 SVEČA PAX 513 SIT AKCIJA V OKTOBRU!!! VELIKA MINKA 195,50 SIT VLOŽEK PAX 216 SIT SREDNJA MINKA 144,50 50* t/elt&ti tf&isKZ aauiA wi4t *tayi&šuč& Mtečfio- uf&d*U& ce*ta&! nagrobne svece - 10% ZAHVALA V 72. letu življenja je po težki bolezni tiho zaspal dragi brat in stric FRANC ROMSAK Romšakov Nace z Uriš Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nevcljskemu in stranjskemu župniku za lepo opravljeno pogrebno mašo in vsem pevcem za občuteno petje. Iskrena hvala vsem. Žalujoči: vsi njegovi Avgust 2002 ZAHVALA Nenadoma nas je v 26. letu življenja zapustil naš dragi sin, brat, mož in oči JASMIN CAVSEVIC z Rakovnika Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem iz. SGP Graditelj in Elc Kamnik in vsem drugim, ki ste nam izrekli sožalje, Jasmina pa s cvetjem in svečami pospremili na prezgodnji zadnji poti. Hvala govorniku iz Graditelja za besede slovesa. V žalosti družina Cavševič: oče I lasih, mama Mira, žena Morima, hčerka Irma ter brata Denis in Elvis. September 2002 Oj, kje ste, mati zlatu, kako se toži mi po vas! Oj, ko bi se odprla vrata in se prikazal vaš obraz! ZAHVALA Nenadoma nas je v 65. letu Življenja zapustila pridna in dobra mami, stara mama, sestra, teta in tašča BETKA KOTNIK z Zubejevega pri Kamniku Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, njenim nekdanjim sodelavcem iz Titana in našim sodelavcem i/, podjetij Jata Emona Duplica, Induplati Jarše, Varnost Mengeš in Eta Kamnik. Iskrciia hvala za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Posebna hvala župnikoma gospodu Danijelu Kaštrunu in gospodu Štefanu Steletu z Vranje Peči za lepo opravljen obred, pevcem iz Komende za ganljivo pelje, praporščaku 1)1 Kamnik in govornici Marijine družbe iz župnije Sela za lepe in iskrene besede Betki v slovo. Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena HVALA. Žalujoči: sin Joža, hčerke Kina. Marina, Andreja in Ivanka /. družinami, bratje, sestre in vsi, ki sojo imeli radi September 2002 Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, a v naših srcih za vedno boš ostala. ZAHVALA V 61. letu življenja nas je nenadoma zapustila draga mami, mama in tašča ANA TROBEVŠEK rojena Šinkovec iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sosedama Čavševičevi in Dcličevi za prvo tolažbo ob najtežjih trenutkih. Prav tako se zahvaljujemo delavcem Mi-laxa in Alu projekta za izrečena sožalja. Hvala kolektivu Svi-lanit za poslovilne besede, g. župniku za lepo opravljen obred ter pevcem Solidarnosti za zapete pesmi. Žalujoči: hčerki Nuša in Tina z družinama Kamnik, september 2002 iMflfef 'Zaman je bil tvoj boj, zaman dnevi tihega trpljenja, bolezen je bila močnejša od tvoje volje do življenja. ZAHVALA V 75. letu življenja nas je po krajši bolezni zapustil mož, oče, dedi, brat, stric in tast RUDI LESKOVEC iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, njegovim nekdanjim sodelavcem in našim sodelavcem. Iskrena hvala za pomoč v težkih trenutkih, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Zahvaljujemo se zdravnikom dr. Logarju in dr. Dolenčevi, pat-ronažni sestri Anici in drugemu osebju ZD Kamnik ter dr. Bc- šiču na Onkološkem inštitutu. Najlepša hvala patru za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Solidarnosti in vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Oktober 2002 Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin nate. ZAHVALA Nepričakovano nas je v 54. letu življenja zapustil dragi mož, ati, stari ata, brat, stric in tast PETER LETNAR 1 iz Komende Iskreno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, sosedom, vsem njegovim in našim prijateljem in znancem, kolektivu podjetja Titan, še posebno njegovim sodelavkam in sodelavcem, kolektivom A&S, Aerodrom Ljubljana in Pošte 1241 Kamnik ter Društvu invalidov Kamnik. Iskrena hvala gospodu župniku Gcr-čarju za lepe poslovilne besede in opravljen cerkveni obred, pevcem in g. Spruku za besede slovesa. Še enkrat hvala vsem za stiske rok, izrečena ustna in pisna sožalja, cvetje, sveče, darove za svete maše in cerkev. Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od našega Petra. Vsi njegovi Komenda, Pšata pri Cerkljah, Klanec, Kamnik, avgust 2002 ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale teU 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9h-12h Arboretum E9 VRTNARIJA KAMNIK Ekslerjeva 6, Kamnik, telefon: 8314-307 MAČEHE 3®fc80SlT od 14. do 19.10 L0NČNE KfflZANTEME* 1.500 SIT Od 21. dO 27.10 CVtTLlČNl ARANŽMAJI ZA 1. NOVEMBER SPREJEMAMO NAROČILA ODPRTO VSAKrDAN OD 7. DO 17. URE, OB SOBOTAH OD 7. DO 12. URE Velika izbira lončnic, čebulic, rastlin za ureditev grobov (nizki iglavci, mačehe), zemlja, pesek I« 11 - - r I >! H tt_ Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve i i POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. } DVORJE št. 13, 4207 Cerklje ,; Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 H i! flHHP"" ZAHVALA V 71. letu življenja nas je zapustil dragi JANEZ KLEMENC s Hriba pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo. Žalujoči vsi njegovi September 2002 flKBi življenje naše je kot knjiga, za listom list, za dnevom dan ... Nihče ne ve, kdaj bo roman, kdaj bo končana zadnja stran.' ZAHVALA Nenadoma in mnogo prekmalu nas je zapustil naš dragi oče, mož, brat, stric in bratranec JOŽEF KREGAR Kregarjev Joža iz Kregarjevega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Gozdarstva Žagar in Vemimont, Tanjinim sošolcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, svete maše in denarno pomoč. Zahvalo izrekamo g. župniku Tonetu Berčanu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in izvajalcu Tišine. Vsem še enkrat iskrena hvala in našega očeta ohranite v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi Kregarjevo, Gozd, september 2002 Kamniški OBČAN 11. oktobra 2002 15 __' _ ŽENSKA 1 Tsl fflflP MOŠKA P P ^lr^^ KONFEKCIJA d0'a !§f»l BLAGOVNIH PW^P ZNAMK VARTEKS Glavni trg 20 Kamnik ™N'N SIROGOJNO Kvalitetni izdelki po ugodnih cenah in plačilnih pogojih (imopous S te letova 8 | Kamnik | www.metropolis-sp,si DOM V KAMNIŠKI BleSTDJCI je odprt in redno oskrbovan VSE LETO. • Postrežemo vam z raznovrstno domačo hrano ob žlahtni kapljici. • Pogostimo tudi zaključene družbe do 70 oseb, ki lahko pri nas prenočijo. Informacje: 9 01/83 25 544,031/684 147 STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Kamnik, Kranjska cesta 2 TEL: 01/83-94-500 GSM: 041/631-148 RTV SERVIS PRODAJA ANTENSKI SISTEMI Nov delovni čas: PON.-PETEK 9h-12h, 15h-18h AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance - MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE - VSE ZA KOLINE (naravna in umetna čreva, kolofonija, spile, začimbe) Travnik II., lucerna, črna detelja SEMENSKA ŽITA ŽE NA ZALOGI Cene za krmila so tovarniške. , ŽENSKI VOLNENI PLAŠČI (je od 21.000,00 sit dalje) LANEN CVET tekstilna trgovina Moste 74, tel.: 01/8341-660 FROTIR PIŽAME * MAJICE (od 3.690,00) * HLAČE m PULOVERJI * Ž. KOSTIMI * SP0ON3E PERILO * NOGAVICE ZA HLADNE DNI I I j Odprto: od 9h do 19h, ob sobotah od 8h do 13" | I I--------------------1 KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številke 01/56-55-120. UimU SVOJ »MR KVPOVM NAJCtHM?! TEHNIČNA TRGOVINA pfi Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.:83-17-203 ' ,, MALI GOSPODINJSKI APARATI ^ p BOSCH, SIEMENS . ^ -10% POPUST ' ^0 AVTO ZVOČNIKI - 10% POPUST UGODEN NAKUP BELE TEHNIKE GORENJE VELIKA IZBIRA AKCIJSKIH ARTIKLOV! BTVEVELIM51 CM 42>©CC$IT AKCIJSKA CENA 38.610 SIT SUŠILEC PERILA WT 981 9Ž$WCSIT - BOGATA IZBIRA ARTIKLOV PO AKCIJSKIH CENAH - BREZPLAČNA DOSTAVA KREDITI GORENJE 1+6 ALI 1+12 MESECEV BREZ OBRESTI AKCIJSKA CENA 83.250 SIT STEKLOKERAMIČNA PLOŠČA ecr 68 chl 15&S03) SIT AKCIJSKA CENA 93.83? SIT ENOROČNE VODOVODNE ARMATURE TERM0TEHNA -20% ■A ' .'■■"■•;;v;. RENAULT Kredit brez obresti z dve leti daljšo garancijo! *ooo;7ir/// WIII$f9 ' eif / V OKTOBRU IN NOVEMBRU 2002 VAM PONUJAMO VOZILA RENAULT NA KREDIT BREZ OBRESTI Z GARANCIJO, PODALJŠANO ZA DVE LETU V Renaultovi posebni finančni akciji si lahko privoščite novega Renaulta s kreditom NI.B brez realnih obresti s kar dve leti daljšo garancijo, ki tako skupaj Šteje kar tri leta! Podaljšana garancija nudi enaka zagotovila, kot garancija konstruktorja v prvem letu po nakupu, le da jo v času nadaljnjih dveh let ponujamo popogojih Zavarovalnice Triglav. Podaljšana garancija je omejena na 3 leta (dodatni dve leti) oziroma prevoženih 50.000 KM brez udeležbe kupca. www.renault.si PRIMER INFORMATIVNEGA IZRAČUNA POSOTItA po metodi korekcijskih faktorjev z najvišjim dovoljenim zneskom in dot«) finanoiraoja /a modele Mogane, Scenic, Laguna: Znesek posojila: 1.310.000.00 SIT // Začetno mesečna obvonoit 2G.751.0O SIT // Realna obrestno mera: 0,0% // Temeljna mesečna obrestna mera: 0,(10% // Boba vračanja: 150 mesecev // Zavarovalno premijo: 33.600,00 SIT II Stroški odobritve posojila: 30000,00 SIT // Rcami del E0M: 1,4»% // Skupna letna EOM: 9,04% II Efektivna obrestna mera je informativne narave. // Izradio je izdelan s koledarskim štetjem dni in upošteva pogoje, veljavne no dan izdelave to je 30/09/21)02. Efektivna obrestno mera se lahko spremeni, ce se spremenijo stroški odobritve in obrestne mere /o persojilo. dan m mesce črpanja o/ zavarovalna premija. Najvišji znesek posojila je 1.200.1X10 SIT po vozilo in najdaljša doba posojila fiO mesecev, samo /3 vozila oaroCeoa v oktobru io novembro 3002, za modele Gin, Tivingo, Thaiia, Kaogoo. Na modelih Me.mioc, Sečnic, l.nguna je najvišji znesek posojila 1.S0O.0OO Sil po vozilu in najdaljša dobo posojila 00 mesecev, ravno tako 70 vozilo naročena v oktobto in novembru 2002. Navedena posojilna pooiulha velja somo za kopce vozil Renoolt. RENAULT AVTO SET d.o.o. Dragomelj 26, Domžale DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure, SEHVIS: od 8. do 17. ure, SOBOTA: od 8. do 13. Prodaja novih vozil: 01/56 27 111 Prodaja rabljenih vozil: 01 / 5« 27 111 Servis: 01 / 56 27 333 Nadomestni deli: 01 / 56 27 222 Fax: 01 / 56 27 444 E-mail: tomaz.setmkar.avtoset^desler.rcnault.si Kamniški OBČAN 2ii mp& ■ t i 'w®8® fvmm w^fha ... ;.:.; ■ • f ' iove -t Ti žarnice ?; KOZMETIČNI SALON in SONČNI STUDIO do 30% POPUSTA za pakete SONČENJA dol 2 5% POPUSTA za pakete shujševalnih anticelulitnih tretmajov I novo EPILACIJA ali trajno odstranjevanje dlak j NOVO AROMATERAPIJA z eteričnimi olji j Kozmetični salon s celovito ponudbo: nega obraza, masaža telesa, depilacija, epilacija, pedikura, manikura, umetni nohti LCN, geliranje, make-up,... -T 5] iliKLiiML Delovni čas NON STOP od 8h do 21 h v soboto od 8h do 12h JI.....I SALON KERAMIKE URAL Bolkova 12, Homec - italijanska in španska keramika, granitogrezi ■ sanitarna oprema, kabine, masaže • zaključna dela v gradbeništvu (parketi, slikopleskarska dela, Knauf, mizarska dela) (IriiHiiil.i/a in oilvo/ , /mnenj oarejmt insi pol elefen/ ti la( ij moii1:i/:i kopalniške obn ., aks:01 3$M: Q41 KO OJStpj V( mike jgpnj|e kprs t m« i e, ALNICE i ece dolvoi Inih 722 3!)9 75 244 24 T JESENJE PRAVI ČAS ZA ADAPTACIJO! Pokličite nas in rešili bomo vaše skrbi. Delovni čas: ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure sobota: od 8. do 12. ure Črnivec Vabljeni, da sobotne večere preživite pri nas s plesom ob živi glasbi. To je tudi odlična priložnost za praznovanje rojstnih dni, obletnic, Abrahamov ... V SOBOTO, 9. NOVEMBRA, PRIPRAVLJAMO MARTINOVANJE. Sporočite rezervacijo! _ Sprejemamo že rezervacije za prednovoletne zabave, silvestrovanje, novoletni ples. Vabimo vas tudi na nedeljska in praznična kosila. Informacije po S 03/83 94 602 ali osebno v gostišču. TERME SNOVIK SVET termalnih UŽITKOV Privoščite si pravo sprostitev in razvedrilo! • ATfipBUKJl ob torkjh od2& do Zt, zahtekj.5.10. ODO&SLfE -začetni, nadaljevalni M. Tt 8308 631 ■plMHtfdj^si« cm «* V&imtiA TLLOVftmn. V VODI od ponedeljka do petka od 12. do 12JO, od 15.10. po starem umikji od 10. do 10 JO H>! Ste vedeti, da lahkff v vodi flfcrMMfcht. tv&^Vteete? Povabljeni v svet termalnih užitkov ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in nedeljah od1? do 20*, ob sredah, petkih in sobotah od 9* do 19" in na SOČNO KOPAM ob sredah, petkih, sobotah cd 201 do 22* kpži prijazno sončenje v modernem sotariju T.rgo&ne Uvajamo novo dejavnost - ročno masažo, zato vabimo nove sodelavce. Pisne vloge pošljite na naslov Terme Snovik Kamnik d.o.o., Molkova pot 5, Kamnik Mercator (MnfiM? KMedodOOk POSEBNA NOVICA! \'hipennarkrmi aVl«oiw napao Oglati cen, akopkega blaga in blaga z njjmsfco mamico pripravili še izjanno ugodno ponudbo: Kumare, 4 kosi, Eta, Kamnik Mešana solata, 4 kosi, Eta, Kamnik Paprika fileti, 4 kosi, Eta, Kamnik Rdeča pesa, 4 kosi, Eta, Kamnik Prebranec, 4 kosi, Eta, Kamnik C 1.044.- 1.169.- 1.569.- 1.044.- 1.739.- 8.990.- Grelria podloga za posteljo, 6193, dim. 150 x 180 AlKJjpkmp—mMmiiJttom mdj*dmpndyt ttltg. Varermr«•>rSIT. Vljudno vabljeni v Mercatorjev nakupovalni center v Kamniku, kjer vas poleg Mercatorjevih trgovin čaka tudi ugodna ponudba ostalih trgovcev. Dobrodošli v svetu odličnih nakupov! Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b, Domžale telefon: 01/722 05 60 ; 01/722 00 20 fax: 01/721 32 88; e-mail: dom@sam.si Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1a, Stahovica telefon: 01/83 27 030; 01/83 27 035 fax: 01/83 37 045; e-mail: st@sam.si PRODAJNA AKCIJA V TRGOVINAH SdM_ V SAM I KOLI SAM C* (Sile} 'H, VRTNARSTVO GAŠPERUN Vrtnarska vzgoja in trgovina Moste 99 pri Komendi, tei.: S3 43 557 UG09HA JESENSKA PONUDBA: - raznobarvne z velikimi cvetovi in mini cvetovi - • mmwmz - lončne, drobno- in velikocvi • RAZNETRAJNtCE • ciprese in iglavci za man3še nasade • RESA. - trajna in enoletna • ČEBUUa TUUPANOV, NARCIS ... • MARMORNATI DROBUENEC, beli, zeleni, črni... • zemua za presa3an3e v drugi polovici oktobra boste ŽE lahko izbirali MED NASADIVSKLEDAH, aranž1ran1mi kot ikebane. 1Aww.vrt1iiarstv013asptsrlin.com Delovni črn itd 8. dte 18. ure, ob sobotah do O. ure. Kamniški OBČAN Kamnik, Glavni trg 23, (zgradba med občinsko hišo in sodiščem) L nadstropje ^ 01/83 91 311 041/662 450 Ponedeljek: 8.-15. ure Torek: 8.-13. ure Sreda: 8.-12., 13.-17. ure / 74 novih modelov kuhinj / izbira med več kot 350 elementi «/ za vas prodaja brer posrednikov / BELA TEHNIKA^ iARISTON PESTRA PONUDBA SE DRUGEGA POHIŠTVA V SALONIH Hf Cwov I utiele V naših kuhinjah je vsa konstrukcija iz vodoodpornih materialov Korpusi omaric in delovne plošče iz vodoodpornih materialov m' BREZPLAČNO! svetovanje in projektiranje na vašem domu •mm V LJUBLJANI - Topniška 5 tel.: 01/430-77-34, fax: 01/430-77-30 www.liiz-karantania.si V DOMŽALAH, Antona Skoka 2 tel.: 01/729-27-20, fax: 729-27-21 www.fMjugeot.ji f olog'siie so Mrbo** n*qm. <3» Smufl In klima serijsko! Posebna serija Peugeot Elan vključuje omejeno količino vozil Peugeot 206 in Peugeot 206cc. ki so serijsko oprem ijena s kJimatsto napravo, z nakupom dobite pa tudi par vrhunskih smuči ali snovvboart) Ban. Omejena serija Peugeot Han je izredna priložnost za nakup vozil z bogato opremo po ugodni ceni. Ponudba veija do prodaje zalog Peugeot 204 Elan že od 9.972 SIT na teden. Se so stvari, ki nam vzamejo sapo. RODEX d.0.0. Rova. Rovtka cesta Z 1235 Radomlje, ml.: 01 723 77 1 PEUGEOT ŽLEBOVI GRIC KROVSKO KLEPARSKI IZDELKI KRIVLJENJE OBROB IN ŽLEBOV PLOČEVINA (pocinkana, bakrena, aluminijasta, barvana) PRITRDILNI MATERIAL IZOLACIJSKE SENDVIČ PLOŠČE a 9 (nasproti soseske Mali grad), 3 12,fax.:01 839 73 13 Del. čas: 7h - 18h, sobota 7" - 12" li^rKVll^vl&arlVsi