Poštnina plačana v gotovini.
I I . drž . girnn .
Ljubi jan
92.	V Ljubljani, dne 3. septembra 1927.	Letnik IX.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
ljubljanske in mariborske oblasti.
Yaetolnchi
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca*. Izpremembe v osebju.
393. Pravilnik o delovanju, redu in pouku na državnih trgovinskih akedemijah.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi drugih uradov in oblastev, med njimi: 394. Tarifna obvestila. 395. Tarifno obvestilo o direktnem blagovnem prometu med postajami italijanskih železnic na eni strani in postajami bolgarskih železnic na drugi strani v provozu skozi kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Razne objave.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 194 z dne 30. avgusta 1927.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. avgusta 1927.: Upokojen je po členu 133., točki 1.), uradniškega, zakona in po členu 327. finančnega zakona za leto 1927./1928. Dragotin Lunder, računski svetnik v 2. skupini II. kategorije pri računovodstvu delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Izpremembe v osebju.
Državni pravdnik v 5. skupini L kategorijo Vilko Lavrenčak v Ljubljani je imenovan za državnega pravdnika v 4. skupini I. kategorije v Ljubljani, namestnik državnega pravdnika v 6. skupini L kategorijo dr. Davorin R u s v Celju pa za državnega pravdnika v 5. skupini L kategorije v Celju.
Imenovani so:
starejšino državnega pravdništva dr. Robert Ogoreutz v Ljubljani, dr. Jožko Požar v Celju, dr. Ivan Jančič v Mariboru in Gustav Barle v Novem mestu za prve državne pravdnike;
namestniki državnih pravdnikov Viljem Lavrenčak v Ljubljani, dr. Ivan Hojnik in dr. Matko Z o r j a n v Mariboru za državne pravdnike — vsi na dosedanjih službenih mestih in v dosedanji skupini in kategoriji.
Višje državno pravdništvo v Ljubljani.
Dredbe osrednje vlade.
393.
Na podstavi pooblastitve, ki mi jo daje člen 265. finančnega zakona za leto 1927./1928., predpisujem
ta-le
Pravilnik
o delovanju, redu in pouku na državnih trgovinskih akademijah.*
Prvi del.
Obče odredbe in pouk.
Člen 1.
Državnim trgovinskim akademijam kot srednjim strokovnim šolam jo naloga, dajati učencem strokovno izobrazbo, ne da bi zanemarjale pri tem osnovno potrebo občo izobrazbe.
Trgovinske akademije so mešane šole za moško in žensko mladino.
* «Službeno Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dno 10. avgusta 1927., št. 178/LI.
Člen 2.
Trgovinske akademije so državne šole; privatne osebe in naprave ne smejo otvarjati privatnih trgovinskih akademij.
Člen 3.
Minister za trgovino in industrijo določi število trgovinskih akademij in njih okoliše; po izkazani potrebi šolo lahko zatvori in otvori nove.
Člen 4.
Pouk na trgovinskih akademijah traja štiri leta; poučujejo pa se ti-le predmeti s tem številom ur:
is II	Predmet		Letnik			Sku-
N			11.	111.	IV.	
i.	Srbsko-hrvatski (slovenski) jezik 		3	2	3	2	10
2.	Nemški jezik		4	4	3	3	14
3.	Francoski jezik ....	4	4	3	3	14
4.	Ekonomska geografija z nacionalno geografijo	2	2	2	2	8
5.	Zgodovina trgovine z občo zgodovino. . .	2	2	2	2	8
6.	Matematika		2	2	—	—	4
7.	Politično računstvo . .	—	—	2	2	4
8.	Trgovinsko računstvo .	3	3	3	2	11
9.	Trgovinstvo		3	—	—	—	3
10.	Korespondenca ....	—	2	2	2	6
11.	Knjigovodstvo s kontor-nimi posli		___	3	3	5	11
12.	Trgovinsko in menično pravo				_	2	2	4
13.	Narodna ekonomija s finančno vedo ....				3	3
14.	Carinstvo		—	—	—	2	2
15.	Fizika 		3	—	—	—	3
16.	Kemija s kemijsko tehnologijo 		2	2	2	_	6
17.	Blagoznanstvo ....	—	—	2	2	4
18.	Stenografija		—	2	2	1	5
19.	Lepopisje		2	—	—	—	2
20.	Prirodne znanosti . . .	—	2	2	—	4
	Skupaj . . .	30	30	33	33	126
Clcn 5.
Na trgovinskih akademijah v Sloveniji, na katerih je učni jezik slovenski, se prodava srbsko-hrvatski jezik po 2 uri na teden v vseh letnikih.
Na akademijah v Dalmaciji in na Sušaku se prodava namesto francoskega jezika italijanski jezik.
Člen 6.
Po tem učnem načrtu predpiše minister za trgovino in industrijo podroben učni program; dokler pa se ta program ne objavi, velja program, po katerem se sedaj poučuje na trgovinskih akademijah.
Do takrat so predpiše z naknadno naredbo program za lepopisje, stenografijo in za prirodne znanosti.
Člen 7.
Poleg gorenjih predmetov, ki so vsi obvezni, mora skrbeti direktor akademije za to, da uvode za učence IV. letnika posebne tečaje za strojepisje, analitično vaje iz kemije in blagoznanstva.
Člen 8.
Pouk na trgovinskih akademijah traja ves dan, če pa to ni mogoče, sme biti poldneven, toda samo z odobritvijo ministrstva.
Člen 9.
Ob porazdelitvi predmetov na dni in uro je treba paziti: a) da se poučujejo strokovni predmeti, jeziki in matematika v prvih urah; b) da nima noben učni predmet, razen knjigovodstva in korespondence; v enem letniku po 2 uri na dan; c) da ne sme biti popoldne samo 1 učna ura.
Šolsko leto.
Člen 10.
Šolsko leto-se začne dne 1. septembra in traja do dno 31. avgusta prihodnjega leta.
Člen 11.
Vpisovanje se vrši dne L, 2. in 3. septembra; predavanja se začno najkesneje dne 7. septembra in trajajo za učence IV. letnika do dne 25. maja, za učence ostalih letnikov pa do dne 10. junija.
Letni uspeh se priobčuje dne 28. junija.
Člen 12.
Velike šolske počitnice trajajo od dne 28. junija do dne 24. avgusta, božične počitnice od dne 23. decembra (Tucin dan) 10 dni, velikonočne počitnice od velikega četrtka do belo nedelje (Temine nedelje).
Razen tega ni pouka ob nedeljah, državnih praznikih in ob verskih praznikih, ki so
a)	za pravoslavne: Nova godina, Bogojavljenje, Sveti Sava, Sretenjo, Blagovesti, Gjurgjev dan, Spasov dan, Duhovi, Rodjenjo Bogorodice, Mitrov dan, Arhangjelov dan, Vavedenjo in Nikolj dan;
b)	za katoličane: novo leto, Sv. Trije kralji, svečnica, Marijino oznanjenje, vnebohod, binkošti, sv. Rošnje telo, sv. Alojzij, mali Šmaren, Vsi svetniki, Brezmadežno spočetje;
c)	za muslimane: Mevlul (1 dan)‘, Lei lei Rogaid (1 dan), Lei lei Berat (1 dan), Lei lei Miradž (1 dan), Lei lei Kader (1 dan), Ramazan Bajram (3 dni), Kurban Bajram (4 dni).
V šolah, kjer jo večina katoličanov (odnosno večina pravoslavnih), praznuje manjšina božič od sv. večera (Badnjega dne) do vštetega tretjega dne, veliko noč (Uskrs) pa od velikega četrtka do vštetega drugega dne.
Člen 13.
Med šolskimi počitnicami, ki so daljše od sedem dni, smejo učitelji oditi iz službenega kraja, morajo pa direktorju prijaviti stanovališče.
Ce je treba, sme minister prekiniti šolske počitnice in odmore poodinih učiteljev.
Člen 14.
Med velikimi počitnicami odreja ministrstvo na direktorjev predlog dežurstva učiteljev. Dežurni učitelj jo namestnik odsotnega direktorja.
Člen 15.
Šolsko leto se deli na dve poluletji. Prvo polu-letje traja od dne 1. septembra do dne 15. januarja, drugo pa od dne 16. januarja do dne 10. junija.
V	vsakem poluletju se morajo uöenci izprašati in oceniti iz predelanega gradiva.
Ekskurzije.
Člen 16.
Ekskurzije kot učni pripomoček so za učence akademij obvezne.
Člen 17.
Vsaka akademija mora skrbeti za to, da se ustanovi poseben ekskurzijski fond, ki se iz njega čistih dohodkov podpirajo siromašni učenci pri ekskurzijah.
Člen 18.
Ministrstvo skrbi za to, da zagotovi v svojem proračunu kredit, iz katerega se podpira izvajanje ekskurzij.
Člen 19.
Za krajše ekskurzije in za vse ekskurzije v državi odreja direktor učitelje, ki naj jih vodijo; za ekskurzije v inozemstvo jih odreja na direktorjev predlog minister.
Člen 20.
Vse ekskurzije, daljše od treh dni, se smejo vršiti samo s predhodno odobritvijo ministrstva.
Člen 21.
Učitelji, ki se udeležujejo ekskurzij službeno, imajo ta-le honorar:
a)	za ekskurzije v kraju 1 honorarno uro; b) za ekskurzije v državi 3 ure; c) za ekskurzije v inozemstvo 6 ur na dan.
Drugi del.
Učenci.
Vpisovanje učencev.
Člen 22.
V	I. letnik trgovinske akademije se sprejemajo oni učenci, ki so dovršili v tem lotu najmanj štiri gimnazijske (realčne) razrede.
Učenci, ki so dovršili meščansko šolo s končnim izpitom, se lahko vpišejo, če opravijo prej dopolnilni izpit po členih 58., 59. in 60. tega pravilnika.
Člen 23.
Pri vpisu v I. letnik predloži učenec prijavo (prošnjo), izpričevalo o prejšnjem šolanju in krstni (rojstni) list, s katerim dokaže, da dovrši v letu, v katerem se vpiše, 14 do 17 let.
Člen 24.
Učenec mora biti iz okoliša šole, v katero se hoče vpisati. Šele če bi ostalo po vpisu učencev iz tega okoliša kaj mest praznih, sme sprejeti direktor učence iz tujih okolišev.
Člen 25.
Minister za trgovino in industrijo sme dovoliti, če ostane kaj mest praznih, naknadno vpisovanje do dne 15. septembra.
Po tem roku se ne sme nihče več vpisati.
Člen 26.
V	enem letniku ne sme biti nad 40 učencev. Vzporedni oddelki se smejo otvoriti samo v mejah proračunskih možnosti, in sicer samo z dovolitvijo ministrstva.
Člen 27.
Če so prijavi za I. letnik več učencev, nego je mogoče otvoriti oddelkov, sestavi direktor razpredelnico prijavljenih kandidatov po njih uspehu in sprejme določeno število, ko so se sprejeli ponavljači, ki morajo biti sprejeti.
Člen 28.
V	višjo letnike se sprejemajo vsi učenci iste akademije, ki so uspešno dovršili predhodni letnik. Na prazna mesta se smejo sprejemati učenci drugih akademij.
člen 29.
Kesneje nego dne 15. septembra se ne sme sprejeti noben učenec, izvzemši otroke državnih uradnikov, premeščenih v ta kraj, in sicer z odhodnico
akademije, kjer so se doslej učili, in najkesneje 15 dni po izbrisu.
Prav tako se smejo vpisati učenci, odstranjeni in odpuščeni po členu 38., točki c) in točki č 1.), tega pravilnika, najkesneje v 10 dneh, ko se jim je priobčil sklep.
Člen 30.
Preden se začno predavanja, pregleda šolski zdravnik vse učence. Učence, katerih zdravstveno stanje je za okolico nevarno, sme direktor odstraniti iz šole.
Dolžnosti učencev.
Člen 31.
Do konca meseca septembra mora nabaviti vsak učenec dijaško knjižico, na kateri mora biti njegova fotografija. To knjižico overovi s pečatom in podpisom razrednik ter ji dä zaporedno številko.
Obliko knjižice predpiše minister za trgovino in industrijo.
Člen 32.
Vsak učenec trgovinske akademije se mora vesti v šoli in izven nje dostojno in vljudno; dolžan je, redno zahajati k predavanjem, se pokoravati šolskemu zakonu in naredba m svojih starejšin, izkazovati dolžno spoštovanje vsem učiteljem, čuvati šolske stvari in vzdrževati dobro razmerje s tovariši.
Člen 33.
Posečanje javnih lokalov, kavarn, barov itd., prav tako kajenje v šoli in na javnih krajih je kar najstrože prepovedano.
Člen 34.
Učenec akademije ne sme biti član nobene politične stranke, ne sme biti član društva, čigar delovanje bi nasprotovalo šolskim predpisom, ne sme sklepati zvez in pogodb, ki bi mu nalagale druge moralne obveznosti in dolžnosti. Učenec državne akademije ne sme biti član društva na drugem zavodu.
. Kdor stori drugače, prestane biti učenec akademije.
Člen 35.
Izostanki od predavanj se morejo opravičiti samo zbog bolezni in zaradi neodložnih domačih opravkov, a v tem drugem primeru samo, če dovoli direktor ali razrednik.
Člen 36.
Dijaške družine se smejo ustanavljati samo, če jim je namen humanitaren in posvečen moralnemu in strokovnemu izobražanju učencev, a tudi to samo, če dovoli direktor in če celokupni učiteljski zbor odobri pravila takih družin. Na enem zavodu sme biti samo ena družina, ki se lahko deli na sekcije.
Direktor pa mora sam poskrbeti za to, da se ustanovi na akademiji dijaška zadruga za varčevanje in kredit, ki ji je namen, privaditi učence varčevanju ter jim dajati priliko za praktično uporabljanje strokovnega znanja.
Kazni.
Člen 37.
Za neopravičene izostanke se določajo te-le kazni:
a)	za 1 do 5 izostankov opomin po razredniku;
b)	za 6 do 10 izostankov ukor po razrednem učiteljskem zboru;
c)	za	11	do	15	izostankov 2 uri	zapora;
č) za	16	do	20	izostankov 4 ure	zapora;
d)	za	21	do	25	izostankov ukor	po celokupnem
učiteljskem zboru;
e)	za 26 do 80 izostankov 6 ur zapora.
Učenec, ki ima nad 30 neopravičenih izostankov,
je šolo zapustil; o tem odloči celokupni učiteljski zbor. Tak učenec se ne sme to šolsko leto vpisati v nobeno trgovinsko akademijo.
Člen 38.
Za učence, ki prekršijo dobri red in šolsko disciplino, se predpisujejo te-le kazni:
a)	po razredniku: opomin, ukor, 1 ura zapora;
b)	po razrednem učiteljskem zbora: pismen ukor, 2 uri zapora;
c)	po direktorju: 4 ure zapora, odstranitev za leto dni;
č) po celokupnem učiteljskem zboru: ukor, 6 ur zapora, za težja kazniva dejanja pa:
1.) odpustitev s tega zavoda za vselej; 2.) izgon iz vseh strokovnih in srednjih šol za vselej.
Člen 39.
Kazni, izrečene po razredniku in razrednem učiteljskem zboru, se vpisujejo v dijaško knjižico, ki jo mora predložiti učenec roditelju na vpogled; kazni, izrečene po direktorju in celokupnem učiteljskem zboru, se priobčujejo roditeljem z aktom v podpis ter se razglašajo potem na določenem kraju javno vsem učencem.
Člen 40.
Poslednji dve kazni, izrečeni po celokupnem učiteljskem zboru, sta izvršni, ko ju odobri minister za trgovino in industrijo, ostalo pa takoj, ko se izreko.
Člen 41.
Preden se izreče katerakoli kazen, se mora obdolženi učenec izprašati; če gre za odpustitev ali izg'on, ga mora direktor vpričo razrednika protokolarno zaslišati, oditi z njim iz pisarne in ga iznova zaslišati pred celokupnim učiteljskim zborom kot pred telesom, ki izreka kazen.
Ko odpremi direktor sklep ministrstvu v odobritev, pošlje v overovljenem prepisu akt o zaslišbi in zapisnik o seji.
Takega učenca je trebe takoj odstraniti iz šole do definitivne odločitve.
Člen 42.
Ko se učenec kaznuje, je treba paziti na postopnost v kaznovanju, razen če ni učenčeva krivda taka, da je treba takoj strože in kar najstrože uporabiti ta pravilnik.
Ocenjanje učencev.
Člen 43.
V vsakem poluletju (semestru) se morajo) vsi učenci dovoljno izprašati in oceniti iz predelanega gradiva, slabi učenci najmanj trikrat.
Člen 44.
Uspeh se ocenja s temi ocenami: nezadosten (1), zadosten (2), dober (3), prav dober (4), odličen (5).
Vedenje se ocenja z ocenami: slabo (1), primemo (2), dobro (3), prav dobro (4), vzorno (5).
Pridnost se ocenja z ocenami: nemarljiva (1), marljiva (2), ugledna (4), pohvalna (5).
Pridnost je pohvalna, če ima učenec več odličnih nego prav dobrih ocen brez nobene dobre ocene; ugledna, če ima več prav dobrih in dobrih ocen brez nobene zadostne ocene; nemarljiva, če ima eno ali več nezadostnih ocen.
Člen 45.
Ocene za poluletje določa razredni učiteljski zbor, letne ocene pa celokupni učiteljski zbor. Oceno uspeha predlaga predmetni učitelj, oceno vedenja pa razrednik.
Sklepa se z večino glasov; če so glasovi razdeljeni, odloči glas predmetnega učitelja.
Prevajanje učencev.
Člen 46.
O prevajanju učencev iz nižjih v višje letnike, ponavljanju letnika, opravljanju popravljalnih izpitov iz poedinih predmetov odloča celokupni učiteljski zbor.
Člen 47.
Letnik so dovršili oni učenci, ki nimajo v letnem uspehu nobene nezadostne ocene.
Člen 48.
Učenci, ki imajo v letnem uspehu eno ali dve nezadostni oceni (razen če ena izmed dveh ni iz knjigovodstva, korespondence, trgovinskega ali političnega računstva), opravljajo v mesecu avgustu popravljalni izpit pred razrednim učiteljskim zborom tega letnika.
Učenec, ki dobi pid popravljalnem izpitu tudi samo eno nezadostno oceno, se ne sme pustiti v višji letnik.
Člen 49.
Učenec, ki ima v letnem uspehu tri nezadostne ocene ali dve nezadostni oceni, izmed katerih je ena iz knjigovodstva, korespondence, trgovinskega ali političnega računstva, mora letnik ponavljati.
Letnik se sme ponavljati samo enkrat.
Člen 50.
Učenec, ki je v drugem poluletju odsoten zbog dokazane bolezni dlje nego šest tednov, se dä lahko koncem leta, takoj po dovršenih predavanjih, izpra-
šati iz enega ali več predmetov, da se mu more določiti letni uspeh.
To izpraSevanje se sme odložiti za mesec avgust samo zbog dokazane bolezni; toda v tem primeru ne sme dobiti učenec nobene nezadostne ocene, sicer se ne sme prevesti v višji letnik.
Izpiti.
Člen 51.
Izpiti na trgovinskih državnih akademijah so: popravljalni, dopolnilni in končni.
Popravljalni izpiti.
Člen 52.
Popravljalni izpiti na podstavi člena 48. tega pravilnika se opravljajo a) za I. letnik dne 26. in 27. avgusta, b) za II. letnik dne 28. in 29. avgusta; c) za III. in IV. letnik dno 30. in 31. avgusta.
Prvega dne se opravljajo pismeni izpiti iz predmetov, iz katerih se pišejo med letom pismene naloge, in trajajo 1 do 2 šolski uri. Drugega dne se opravljajo ustni izpiti. Iz jezikov, knjigovodstva, korespondence, računstva in matematične1 skupine so izpiti pismeni in ustni.
Člen 53.
O vsakem izpitu se vodi za vsakega učenca po-sebe zapisnik, v katerega se vpišejo vsa vprašanja in vse ocene odgovorov. Ta zapisnik se priloži z vsemi pismenimi izdelki prošnji za popravljalni izpit, ki jo predloži učenec direktorju dne 24. ali 25. avgusta, ter se nato shrani v arhivu akademije.
Zapisnik podpišejo vsi člani razrednega učiteljskega zbora.
Člen 54.
Pismenemu izpitu prisostvujejo predmetni učitelji. ustnemu izpitu ves razredni učiteljski zbor, predseduje pa jim razrednik. Za odločbo o njem veljajo predpisi člena 45.
člen 55.
Popravljalni izpiti spadajo v redno dolžnost učiteljev.
Člen 56.
Če je učenec zbog dokazane bolezni zadržan, opravljati izpit, mora to naznaniti direktorju in zaprositi z zdravniškim izpričevalom, naj se mu izpit odloži. Ta odlog ne sme biti daljši od 30 dni, odobriti pa ga mora ministrstvo.
Člen 57.
Popravljalni izpit se no sme ponavljati; opravljati pa se sme edino na oni akademiji, kjer se je učenec redno učil.
Dopolnilni izpiti.
Člen 58.
Učenci, ki so dovršili meščansko šolo, opravljajo dopolnilni izpit po členu 22. tega pravilnika iz srb-sko-hrvatskega jezika, francoskega jezika, narodne zgodovine z geografijo in iz matematike v obsegu programa HI. in IV. gimnazijskega razreda.
Člen 59.
Dopolnilni izpit je pismen in usten. Iz zgodovine z zemljepisom se opravlja samo ustni izpit, iz ostalih predmetov pa so opravljata pismeni in ustni.
Komisijo odreja direktor, ki je vselej predsednik komisije.
Člen 60.
Za dopolnilni izpit, ki se smatra za privatnega, plača učenec razen državne takse: 70 dinarjev administrativnega honorarja (direktorju 50, poslovodji 20), 80 dinarjev vsakemu članu .izpraševalne komisije in 20 dinarjev za vsak pismeni izpit.
Končni izpit.
I.	Namen izpita.
člen 61.
Končni izpit na državnih trgovinskih akademijah ima namen, ugotoviti sposobnost kandidatov za samostalno poslovanje v vseh strokah trgovinske delavnosti kalt or tudi popolno razumevanje vseh ekonomskih disciplin.
Razen tega pa morajo kandidati pokazati pri končnem izpitu, da so popolnoma vešči narodnemu jeziku in da dovolj poznajo kulturno zgodovino svojega naroda,.
II.	Pogoji za pripustitev k izpitu in izpitni roki.
Člen 62.
H končnemu izpitu se pripuščajo oni učenci, ki so dovršili IV. letnik trgovinske akademije najmanj z zadostnim uspehom in ki imajo iz vedenja najmanj oceno «primerno» («priličan»).
Člen 63.
a)	Redni končni izpit se vrši po končanih predavanjih od dne 7. do dne 28. junija. Predavanja v IV. letniku prestanejo najzgodneje dne 25. maja. O izjemah odloča ministrstvo za trgovino in industrijo.
b)	V prvi polovici meseca septembra se vrši končni izpit za one učence, ki so bili po sklepu izpraševalnega odbora odklonjeni za tri mesece, kakor tudi za one učence IV. letnika, ki so opravljali in opravili po sklepu razrednega učiteljskega zbora meseca avgusta popravljalne izpite iz IV. letnika, in za one učence IV. letnika, ki so iz utemeljenih vzrokov z dovolitvijo akademijskega direktorja odložili izpit v junijskem roku.
c)	V prvi polovici meseca januarja se vrše popravljalni izpiti edino za one kandidate, ki so bili v septembrskem roku, opravljajo ves končni izpit, po sklepu izpraševalnega odbora odklonjeni za tri mesece.
Člen 64.
Kandidati se prijavljajo h končnemu izpitu direktorju akademije s prošnjo v roku, ki ga določi direktor. Prošnji morajo priložiti izpričevalo o dovršenem IV. letniku.
Direktor vodi seznamek kandidatov, v katerega vpiše:
1.	) zaporedno številko;
2.	) kandidatovo ime in njega priimek;
3.	) kraj, leto in dan rojstva;
4.	) očetovo ime in njega poklic;
5.	) kje je prosilec dovršil IV. letnik akademije;
6.	) iz katerega živega jezika želi opravljati izpit.
III.	P or a z d e 1 i t e v izpitov.
Člen 65.
Porazdelitev izpitov določi direktor sporazumno z ministrovim odposlancem, objavi pa ji>, ko jo je odobrilo ministrstvo.
Člen 66.
Pismeni izpiti morajo teči ne glede na praznike zdržema drug za drugim, vsak dan po en izpit. Med pismenimi in ustnimi izpiti mora biti odmor treh dni.
IV.	I z p r a š e va 1 n i odbor.
Člen 67.
Predsednik izpraševalnega odbora je ministrov odposlanec, če pa se ta ne odredi, je predsednik direktor akademije.
člen 68.
Podpredsednik je direktor akademije, če pa je sam predsednik, je podpredsednik najstarejši član izpraševalnega odbora.
Člen 69.
Člani izpraševalnega odbora so učitelji, ki so predavali v IV. letniku one predmete, ki se izprašujejo pri izpitu (pismenem in ustnem).
Njih namestnike imenuje direktor ter jim to priobči pred prvo sejo izpraševalnega odbora.
Člen 70.
Zapisnikar odbora so izvoli izmed članov izpraševalnega odbora v prvi seji, ki se vrši na dan pred prvim izpitom; v isti seji se določijo tudi pregledovalci pismenih nalog.
Če se priglasi veliko kandidatov, se smeta ustanoviti dve izpraševalni komisiji, toda obema sta predsednik in podpredsednik vselej ista.
Člen 71.
Predsednik ima dolžnost, voditi vse seje izpraševalnega odbora, določati skupaj s podpredsednikom dežurstva pri pismenih izpitih, čim pogosteje zahajati k pismenim izpitom ter gledati na to, da se opravljajo izpiti strogo po teh predpisih.
Če opazi predsednik kakršnekoli nepravilnosti, sme začasno prekiniti izpit, to pa mora sporočiti ministrstvu.
Člen 72.
Dežurni učitelji izpraševalnega odbora pri pismenih izpitih morajo biti zdržema prisotni tor kar najstrože gledati na to, da se vrše pravilno.
Člen 73.
Končni izpit je tajen; razen članov odbora, učiteljev tega zavoda in kandidatov, ki se izprašujejo, ne sme biti pri njem nihče prisoten.
Člen 74.
Vsi sklopi in vsa diskusija so tajnost, ki je ne sme prekršiti noben član.
Člen 75.
Člani izpraševatelji morajo pripraviti vprašanja za pismene in za ustne izpite ter jih oddati direktorju v zapečatenih zavitkih najkesneje dva dni pred začetkom izpitov.
Predmetni učitelji pripravijo za jezike 10 tem, za ostale predmete pa štiri tčme. Ta vprašanja odpreta na dan izpita predsednik in direktor vpričo predmetnega učitelja ter izbereta eno tčmo.
Člani izpraševatelji za ustne izpite predlože 10 dni pred začetkom ustnega izpita seznamek vprašanj direktorju, ki se prepriča, ali obsezajo vprašanja učno gradivo. Če direktor odobri ta seznamek, kombinira učitelj sam vprašanja ter jih odda na listkih v zapečatenem zavitku direktorju dva dni pred začetkom ustnega izpita.
Po vsakem končanem izpitu shrani direktor vsa vprašanja v zavodskem arhivu pod ključem.
V.	P i s m e n i izpit.
Člen 76.
Pismeni izpit se opravlja iz nastopnih predmetov:
1.	) iz srbsko-hrvatskega (slovenskega) jezika s književnostjo;
2.	) iz živega jezika po izboru (francoskega, nemškega ali italijanskega) s korespondenco;
3.	) iz trgovinske korespondence;
4.	) iz knjigovodstva;
5.	) iz trgovinskega računstva;
6.	) iz političnega računstva.
Člen 77.
Izdelava pismenih nalog iz srbsko-hrvatskega (slovenskega) jezika in iz trgovinske korespondence traja največ štiri ure, za ostale predmete pa pet ur, v katere se ne šteje čas za priobčitev in prepis nalog.
Člen 78.
a)	Tčma pismene naloge iz srbsko - hrvatskega (slovenskega) jezika mora obsezati daljši sestavek, bodisi prosto delo iz ekonomsko-trgovinskih strok, bodisi iz književne zgodovine. Kandidat mora pokazati, da je popolnoma vešč književnemu materinemu jeziku in da se more v njem jasno in določno izražati; tudi mora pokazati sposobnost zrelega umovanja.
b)	Iz živega jezika morajo dobiti kandidati dve vprašanji — prvo: prevod krajšega književnega štiva iz tega jezika v materin jezik, drugo: prevod trgovinskega pisma iz materinega jezika v živi jezik ali pa nalogo iz trgovinske korespondence v tem jeziku, ki so diktira v tem jeziku in sme obsezati štiri trgovinska pisma.
c)	Iz trgovinsko korespondence je treba dati v izdelavo ali bolj zamotan trgovinski primer, ki ob-seza pisma iz raznih gran korespondence, ali posamezna pisma iz raznih skupin pisem; v vsakem primeru pa ne sme biti manj nego pet pisem.
č) Iz trgovinskega knjigovodstva so da kombiniran poslovni primer dvojnega knjigovodstva, v katerem ima kandidat priliko, pokazati svojo sposobnost in spretnost v voditvi knjig.
d)	V trgovinskem in političnem računstvu mora dokazati kandidat popolno izobrazbo in znanje iz celokupnega gradiva teh predmetov. Kandidat mora izdelati iz vsakega predmeta po pet nalog.
Člen 79.
Iz nobenega predmeta se ne sme dati za pismeni izpit naloga iz letnih lekcij ali vaj.
Člen 80.
a)	Naloge za pismene izpite se čuvajo tajne ter se objavijo kandidatom šele pred začetkom izpita, in sicer vselej samo za oni predmet, iz katerega se opravlja izpit. Vsak posrednji ali neposrodnji pre-
kršek tega predpisa se kaznuje kot disciplinski pregrenek iz ölena 164., točke 10.), uradniškega zakona.
b)	Neposredno, preden se dä prva pismena naloga, opozori predsednik izpraševalnega odbora kandidate na odredbo pod točko č) tega člena in na posledice, ki bi nastopile, čo bi kandidat prekršil te odredbe. To se mora vpisati tudi v zapisnik.
c)	Vsi kandidati opravljajo izpit skupaj, direktor pa mora poskrbeti, da ima vsak po možnosti svojo posebno mizo ali klop. Ves čas izpita dežurajo dežurni učitelji; predsednik in podpredsednik pa morata čim pogosteje zahajati k izpitom.
č) Vsak kandidat mora izdelati svojo nalogo samostalno in brez tuje pomoči, no da bi rabil knjige in izpiske, se dogovarjal o tem itd. Kandidati smejo rabiti za izdelavo pismenih nalog iz živega jezika samo slovar, za izdelavo nalog iz računstva pa loga-ritmične tabele, Spitzterjeve ali njim podobne tabele in tabele mortalitete.
Kandidata, ki poizkuša rabiti nedovoljene pripomočke, je treba takoj opominjati, in sicer direktno, opomin pa se vpiše v zapisnik.
Ob ponovljenem poizkusu ali če se ugotovi, da je kandidat ukoristil knjigo, izpisek ali tujo nalogo, ga je treba takoj naznaniti izpraševalnemu odboru, da se odkloni kot moralno nezrel za leto dni; o tem odloči odbor in sporoči to ministrstvu.
■ Dokler izdeluje kandidat pismeno nalogo, ne sme oditi od izpita, razen v nujni potrebi z dovolitvijo dežurnega učitelja. Öe kandidat samovoljno zapusti učilnico, se smatra, da je izpit prekinil, in ne smo ga opravljati pred enim letom.
Člen 81.
Pismeni izpiti se morajo končati v šestih dneh. Naloge so izdelujejo samo dopoldne.
Vsak kandidat odda svoj izdelek s konceptom vred enemu izmed nadzornih učiteljev. Če naloge ni izdelal ali je ni dovršil, odda toliko, kolikor je izdela, ali pa koncept. Učitelj sešije vse naloge, ki jih izdelujejo kandidati na papirjih, overovljenih z vlažnim šolskim pečatom.
Člen 82.
O vsaki pismeni nalogi se vodi zapisnik, v katerega je treba vpisati besedilo dane naloge, uro, ko se je izpit začel, dežuranje učiteljev, kdaj jo kandidat odšel iz učilnice in koliko časa jo ostal zunaj, kdaj je oddal izdelek, in vse eventualne dogodke pri izpitu, opomine itd. Ta zapisnik podpišejo dežurni učitelji.
Člen 83.
Pismeni izdelek pregleda najprej predmetni učitelj, popravi vse napake ter dd oceno z razlogi. Za njim pregledata izdelek dva določena pregledovalca ter dasta oceno prav tako z razlogi. Treba ni, da bi bila pregledovalca člana izpraševalnega odbora, če sta strokovna učitelja tega zavoda.
Člen 84.
Izdelki se ocenjajo tako-le: «nezadosten», «zadosten», «dober», «prav dober» in «odličen» («nedovoljan», «dovoljan», «dobar», «vrlo dobar» in «odličan»). Če se vsi trije člani strinjajo z oceno, je ta definitivna. Če se no strinjajo, jo določi izpraševalni odbor z večino glasov.
Člen 85.
Po končanih pismenih izpitih, ko so vse naloge pregledane in ocenjene, najkesnejo pa tretji dan popoldne, se sestane izpraševalni odbor ter odloči o uspehih pismenih izpitov in o tem, ali naj se kandidat pripusti k ustnemu izpitu.
K ustnemu izpitu se no smejo pripustiti kandidati, ki dobe dve nezadostni oceni iz strokovnih predmetov (korespondence, knjigovodstva, računstva) ali tri nezadostne ocene, ne glede na predmete. Ti kandidati se takoj odklonijo za leto dni. Ostali kandidati se pripuste k ustnemu izpitu.
Pismeno naloge se hranijo v arhivu tri leta.
VI.	Ustni izpit.
Člen 86.
Ustni izpit se začne četrti dan po končanih pismenih izpitih. Predsednik izpraševalnega odbora priobči kandidatom sklep, da so pripuščeni k ustnemu izpitu.
Kandidatom, odklonjenim od ustnih izpitov, vrne direktor takoj letna izpričevala o dovršenem IV. letniku s pripombo, da je kandidat opravljal končni izpit, da pa je bil po členu 85. teh pravil odklonjen za leto dni.
Člen 87.
Ustni izpit se deli na dva dela.
Predmeti prvega dela so:
1.	) trgovinsko računstvo;
2.	) trgovinsko in menično pravo;
S.) blagoznanstvo s tehnologijo.
Predmeti drugega dela so:
1.	) srbsko - hrvatski (slovenski) jezik s književnostjo;
2.	) živi jezik, iz katerega je opravljal kandidat pismeni izpit;
3.	) ekonomija in finančna veda;
4.	) ekonomska geografija.
Člen 88.
Izpraševalni odbor določi, katerega dno naj kandidati opravljajo izpit. Kandidati, določeni za en dan, opravljajo dopoldne izpit iz vseh predmetov prvega dela, na isti dan popoldne pa iz predmtov drugega dela. Izpit ene skupine kandidatov se mora dovršiti v enem dnevu.
člen 89.
Ustni izpit se vrši tako-le:
a)	Ustnemu izpitu morajo prisostvovati vsi člani s predsednikom ali podpredsednikom.
b)	Izpraševanje iz predmetov prvega dela traja največ 20 minut iz enega predmeta, iz drugega dela pa največ 15 minut.
c)	Predsednik izpraševalne komisije (ali podpredsednik, če predsednika ni tu) sme po izprevid-nosti izpraševanje iz poedinega predmeta skrajšati; edino on sme dajati poleg predmetnega učitelja kandidatu pomožna vprašanja.
č) O vsakem ustnem izpitu se mora voditi zapisnik, v katerega se vpiše ob kratkem, kateri kandidat je bil na vrsti, kakšna vprašanja je dobil in koliko časa je odgovarjal. Ta zapisnik podpiše ves izpraševalni odbor.
d)	Na en dan se sme izprašati iz obeh dolov največ po šest kandidatov.
Člen 90.
Predmetni učitelj pripravi za ustni izpit vprašanja za svoj predmet na posebnih listkih. Iz predmetov prvega dela morajo biti sestavljena vprašanja tako-le: za trgovinsko računstvo tri vprašanja, ki ne smejo biti teoretična; za trgovinsko in menično pravo dve vprašanji iz prvega in eno iz drugega predmeta; za blagoznanstvo s tehnologijo dve vprašanji iz blagoznanstva in eno iz tehnologije; za predmete drugega dela po tri vprašanja iz vsakega predmeta; iz živega jezika pa se dd izvirno besedilo iz književnosti za prevod in analizo in eno trgovinsko pismo vi tem jeziku; iz ekonomske geografije mora biti eno vprašanje iz nacionalne ekonomske geografije.
Člen 91.
Potegnjenega vprašanja kandidat ne sme vrniti in ga tudi ne zamenjati za drugo.
Člen 92.
Vprašanja za pismene izpite morajo obsezati gradivo, ki je predpisano z učnim načrtom za trgovinske akademije; kandidat mora pokazati zanesljivo znanje in zrelo sodbo iz vprašanj, ki se nanašajo na to gradivo.
Člen 93.
Ko je ena skupina kandidatov izprašana iz predmetov prvega dela, odloči izpraševalni odbor, ali naj se pripuste k izpitu tudi iz predmetov drugega dela.
K nadaljnjemu izpitu se ne pripuste oni kandidati, ki so dobili nezadostno oceno iz enega strokovnega predmeta pri pismenem izpitu in iz enega predmeta prvega dela ali iz dveh predmetov prvega dela; ti kandidati se takoj odklonijo za leto dni in ta sklep se jim priobči, preden se začne izpit iz predmetov drugega dela.
Člen 94.
Ko se konča izpraševanje kandidatov tudi iz predmetov drugega dela, odloči izpraševalni odbor o definitivnem uspehu kandidatov; vendar pa se jim končni sklep ne priobči, dokler ni ves končni izpit dovršen.
Člen 95.
Kandidati, ki bi se vedli pri izpitu nevljudno, se prvikrat opominjajo, v ponovnem primeru pa se odklonijo za leto dni kot moralno nezreli.
Če kandidat med opravljanjem pismenih in ustnih izpitov prekine izpit, se smatra, da je odstopil
od njega, ne glede na to, zakaj ga je prekinil. Tak učenec smo opravljati izpit čez leto dni.
VII.	Sklepi izpraševalnega odbora.
Člen 96.
a)	Čim se z eno skupino kandidatov popolnoma konča izpraševanje, odloči izpraševalni odbor o ocenah.
Ocene so: «nezadostno», «zadostno», «dobro», «prav dobro», «odlično» («nedovoljno», «dovoljno», «dobro», «vrlo dobro», «odlično»),
b)	Za vsakega kandidata in za vsak predmet predlaga predmetni učitelj oceno, ves izpraševalni odbor pa odloči o njej z glasovanjem. Ob enaki razdelitvi glasov odloči glas predsedujočega člana.
Član izpraševalnega odbora, ki se ne strinja z odločbo, sme podati ločeno mnenje, ki se vpiše v zapisnik.
Iz predmetov, iz katerih se opravljata pismeni in ustni izpit, odloči izpraševalni odbor dokončno na podstavi učenčevega ustnega odgovarjanja po svojem prepričanju.
c)	Učenec je opravil končni izpit, če je dobil iz vseh predmetv najmanj oceno «zadostno».
Kandidati, ki so dobili iz enega bodisi pismenega, bodisi ustnega predmeta prvega dela ali iz enega predmeta drugega dela ali iz dveh predmetov drugega dela ali iz dveh predmetov, izmed katerih je eden, predmet drugega dela, oceno «nezadostno», se odklonijo iz teh predmetov za tri mesece ter opravljajo ustne in pismene izpite kakor v junijskem roku.
Kandidati, ki so dobili dve nezadostni oceni iz predmetov bodisi pismenega, bodisi ustnega izpita prve skupine ali tri nezadostne ocene, se odklonijo za leto dni.
č) Če dobi kandidat, ki je bil odklonjen za tri mesece, tudi pri ponavljalnem izpitu le eno nezadostno oceno, se odkloni za leto dni.
d)	Končni izpit se sme opravljati v celoti samo dvakrat.
Člen 97.
Po določenih ocenah da izpraševalni odbor kandidatu občo oceno o uspehu vsega izpita.
Ta ocena je:
a)	«odličen» («odličan»), če ima kandidat odličnih ocen več nego prav dobrih brez le ene dobre ocene;
b)	«prav dober» («vrlo dobar»), če ima kandidat odličnih in prav dobrih ocen več nego dobrih brez le ene zadostne ocene;
c)	«dober» («dobar»), če ima kandidat prav dobrih in dobrih ocen več nego zadostnih;
č) «zadosten» («dovoljan»).
Kandidati, odklonjeni za tri mesece, ne smejo dobiti, ko opravljajo izpit, večje obče ocene nego oceno «dober».
Vse odredbe tega člena veljajo tudi za učence, ki opravljajo ves izpit prvikrat v mesecu septembru. Popravljalne izpite opravljajo ti kandidati in samo ti v mesecu januarju prihodnjega leta.
Člen 98.
Oceno vedenja določi prav tako izpraševalni odbor glede na oceno vedenja v poslednjem letniku.
Člen 99.
Uspeh izpita priobči kandidatom Izpraševalni odbor poslednji dan po vsem končnem izpitu.
VIII.	Izpričevalo.
Člen 100.
Obliko izpričevala predpiše minister, direktor pa ga izda kandidatom najkesneje v osmih dneh po končanem izpitu.
IX.	Nagrade izpraševalnemu odboru.
Člen 101.
I.	V junijskem (glavnem) roku:
a)	Ministrov odposlanec (ali predsednik, če odposlanec ni odrejen) ima za vsak dan od prve seje do priobčitve uspeha honorar, ki ustreza 7 honorarnim uram.
Ta honorar pripada odposlancu tudi za one dni, ko izpraševalni odbor ne posluje, odnosno /a vsak dan, ki ga uporabi odposlanec za pregled šolske administracije in delovanja v ostalih razredih in pred začetkom tega izpita.
b)	Za pismene izpite je računiti predmetnemu učitelju honorar 3 ur, pregledovalcem po 2 uri, direktorju in dežurnim učiteljem po tri ure za vsak
dan izpita; čo jo predmetni učitelj ali pregledovalec tudi dežurni za ta predmet, ima pravico do obeh honorarjev.
c)	Za ustne izpite, ki trajajo ves dan, prejema vsak član honorar 7 ur.
č) Zapisnikar izpraševalnega odbora prejema za vsak dan ža administracijo honorar 2 ur dnevno.
d)	Vsak član izpraševatelj ima pravico samo do enega honorarja, najsi izprašuje več predmetov.
II.	V ostalih rokih:
a)	Popravljalni izpit končnega izpita spada v redno dolžnost komisije in se ne honorira.
b)	Ce je v septembrskem roku kaj kandidatov, ki opravljajo ves končni izpit, se honorira izpit:
1.) kakor v junijskem roku, če je več nego 10 kandidatov; 2.) za 50 % manj, če je kandidatov manj nego 10.
Tretji del.
Učiteljsko osebje.
Vrste učiteljev in prejemki.
Člen 102.
Učitelji državnih trgovinskih akademij so redni, honorarni in pogodbeni.
Redni učitelji so: direktor, profesorji in suplenti.
Honorarni so samo od ure.
Pogodbenim se določajo dolžnost in prejemki s pogodbo po členu 130. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Člen 103.
Prejemki rednih učiteljev so enaki prejemkom učiteljev na srednjih šolah. V vseh pravicah in dolžnostih so učitelji enaki učiteljem na srednjih šolah in zanje veljajo v tem pogledu predpisi uradniškega zakona.
Člen 104.
Honorarnim učiteljem od ure in rednim učiteljem preko obveznih ur se plačuje honorar od ure ter znaša za eno uro 30 dinarjev.
Direktorju se šteje za prekočasno delo 8 ur na teden; ta honorar mu pripada vse leto.
Minister za trgovino in industrijo sme, kakršne so pač obče ekonomske razmere, honorar zvišati ali znižati.
Člen 105.
Za suplenta na trgovinski akademiji smo biti postavljen, kdor je opravil po končanem višjem tečajnem izpitu diplomski izpit na filozofski ali pravni fakulteti ali kdor je diplomiral po opravljenem višjem tečajnem izpitu (ali končnem izpitu štiriletne akademije) na visoki trgovinski šoli v državi ali v inozemstvu s priznano veljavnostjo fakultete.
Člen 106.
Za profesorja na trgovinski akademiji sme biti postavljen suplent na trgovinski akademiji ali na drugi srednji šoli, ki je opravil profesorski izpit in ima tri leta efektivne učiteljske službe. Na izpraznjena mesta se postavljajo po členu 61. uradniškega zakona kandidati, izbrani z natečajem.
Člen 107.
Za direktorja trgovinske akademije sme biti postavljen profesor na trgovinski akademiji, ki ima najmanj 15 let učiteljske službe, ali pa višji uradnik ministrstva za trgovino in industrijo in ministrstva za prosveto, ki je opravil profesorski izpit in ima najmanj 15 let službo za napredovanje.
Člen 108.
Za pogodbenega in honorarnega učitelja od ure sme biti postavljen, kdor ima pravico, biti imenovan tudi za rednega učitelja.
Za učitelja stenografije in lepopisja sme biti postavljen, kdor ima strokovno izobrazbo in dovršeno srednjo šolo.
6.	) Odreja nadomeščanje odsotnih učiteljev.
7.	) Odreja razrednike in dnevna dežurstva.
8.	) Vpisuje učence in vodi izpite.
9.	) Odreja varuhe kabinetov in knjižnice.
10.	) Določa razpored izpitov.
11.	) Upravlja in nadzira vso šolsko imovino.
12.	) Podpisuje vso šolsko korespondenco ter hrani vse akte in šolske knjige.
13.	) Skrbi, da se vrše v šoli predavanja po odobrenih učnih knjigah.
14.	) Poučuje 3 do 5 ur na teden.
15.	) Po členu 110. uradniškega zakona je upravičen, dovoljevati učiteljem odsotstva do treh dni, vsej šoli pa iz opravičenih vzrokov dva dni.
16.	) Upravlja vse dijaške in druge fonde svojega zavoda.
Člen 110.
Ostali učitelji imajo te-le dolžnosti:
1.	) Povsem se ravnajo po predpisih šolskih zakonov in zakona o državnih uradnikih.
2.	) Predavajo določeno predmete po predpisanih programih in danih navodilih; pismene naloge dajo izdelovati ob določenem času v posebnih zvezkih.
Naloge morajo vedno popravljati in vedno jim mora biti mogoče, jih dajati na vpogled višjim šolskim oblastvom, zlasti pa koncem šolskega leta.
3.	) Opravljajo redno svoja predavanja, jih točno o pravem času začenjajo in končujejo.
4.	) Poučujejo po odobrenih učnih knjigah.
5.	) Vodijo točno predpisane dnevnike.
6.	) Oskrbujejo kabinete, ki so jim poverjeni, in so za to tudi materialno odgovorni.
7.	) Nadomeščajo po direktorjevem nalogu odsotnega učitelja.
8.	) Naznanijo vselej direktorju o pravem času svoj izostanek, ki ga morajo naknadno v treh dneh opravičiti.
9.	) Izvršujejo vse zakonske naredbe nadrejenih oblastev.
10.	) Zapisujejo vse beležke o izpraševanju učencev kakor tudi ocene pismenih nalog takoj v obči imenik učencev; ocene se vpisujejo s tinto.
Člen 111.
Učitelji morajo imeti to-le število ur na teden:
1.	) direktor...........................3 do 5;
2.	) profesorji z več nego 20 službenimi leti 16;
3.	) profesorji do 20 službenih let ... . 18;
4.	) suplenti z več nego 2 službenima letoma 18;
5.	) suplenti do 2 službenih let.............10;
6.	) pogodbeni . _..........................18.
Če ima učitelj ur preko maksimalnega števila, se
mu plačuje vsaka ura po členu 104. tega pravilnika.
Suplenti pod 2 službenima letoma smejo imeti največ 4 honorarne ure na teden.
Nagrada varuhom kabinetov in knjižničarju se uredi s posebnim pravilnikom.
Člen 112.
Vsak učitelj mora dobiti za svoje izvenšolsko honorarno delovanje odobritev od ministrstva.
Nikakor in nikoli ne sme ne učitelj no član njegove rodbine privatno pripravljati učencev svoje akademije.
Poslovodja.
Člen 113.
Šolskega poslovodjo postavi minister na direktorjev predlog.
Poslovodja pomaga direktorju v administrativnih stvareh, vodi blagajno in čuva šolski arhiv. Poslovodji gre honorar, in sicer:
a)	na zavodih, ki imajo do 150 dijakov, 4 ure honorarno na teden;
b)	na zavodih s 150 do 250 dijaki 6 ur na teden;
c)	s preko 250 dijaki 8 ur na teden.
Do te doklade imajo poslovodje pravico šele, ko dobe maksimum rednih ur.
Dolžnosti učiteljev.
Člen 109.
Direktor ima te-le dolžnosti:
1.	) Vodi zavod po zakonu, predpisih, pravilih in narodbah ministrstva.
2.	) Vodi izobrazbo učencev in pouk.
3.	) Prihaja Čim pogosteje k učnim uram ter daje učiteljem potrebna navodila.
4.	) Skrbi za vse učne in materialne potrebščine zavoda.
5.	) Nadzira delovanje učiteljev in skrbi, da vest-no opravljajo dolžnost.
Razrednik.
Člen 114.
Vsak letnik ima svojega razrednika, ki ga postavi začetkom šolskega leta direktor v prvi vrsti izmed profesorjev.
Razrednik ima honorar po členu 104. tega pravilnika; računi se mu za 2 uri na teden v času od dne 1. septembra do dne 30. junija.
Člen 115.
Bolnega ali odsotnega razrednika nadomešča najstarejši učitelj tega letnika.
Člen 116.
Če je razrednik odsoten nad mesec dni, prejema namestnik honorar. Prav to velja za nadomeščanje bolnih učiteljev, če jih nadomešča, in sicer stalno, strokovnjak.
Člen 117.
Razrednik ima te-le dolžnosti:
A.	Proti učencem:
1.	) Skrbi za vsakršen duševni, moralni in telesni napredek svojih učencev ter nadzira njih vedenje v šoli in izven nje.
2.	) Priobči začetkom leta učencem pravila o vedenju, med letom pa jim priobčuje vse naredbe, ki jih sklenejo celokupni učiteljski zbor, direktor in razredni učiteljski zbor.
3.	) Vzdržuje zveze z dijaškimi roditelji ter jim priobčuje potrebne opazke, da se izboljša vedenje in uspeh učencev; vpisuje v dijaško knjižico vse kazni in opazke, jih daje učencu, da jih predloži roditelju na vpogled, in pazi na to, da jih je roditelj sprejel na znanje.
4.	) Pazi na šolski obisk.
5.	) Opravičuje do 15 izostankov; čim prestopi število izostankov ta maksimum, mora to naznaniti direktorju.
6.	) Prihaja čim pogosteje v svoj letnik v odmoru med urami.
7.	) Določa roditelje v svojem letniku.
B.	Proti razrednemu učiteljskemu zboru in učiteljem:
1.	) Vsako pritožbo učiteljev vzame v postopanje in tako čuva učiteljski ugled.
2.	) Sklicuje in vodi seje razrednega učiteljskega zbora ter vodi zapisnik o njih.
3.	) Poroča razrednemu učiteljskemu zboru o vseh težjih prekrških šolskega reda in discipline.
C.	Proti direktorju:
Koncem vsakega poluletja poroča direktorju:
1.	) ali se je vršil pouk redno;
2.	) ali se je izvršil sorazmerni del programa;
3.	) kakšen je uspeh iz poedinih predmetov, vedenja in pridnosti z aritmetično sredo v sto delih;
4.	) o poslovanju razrednega učiteljskega zbora in važnejših sklepih;
5.	) o statistiki učencev.
C. Administrativno dolžnosti:
1.	) Razrednik vodi in piše imenik učencev in dnevnik svojega letnika.
2.	) Vodi vpisnico učencev.
3.	) Izpolnjuje dijaške knjižice.
4.	) Piše in sopodpisuje letna izpričevala.
Člen 118.
Razrednik sme dati učencu on dan odsotstva.
Člen 119.
Razrednik skrbi za izvrševanje vseh kazni.
Člen 120.
Razrednik oddaja direktorju prošnje in pritožbe učencev.
Razredni učiteljski zbor.
Člen 121.
Razredni učiteljski zbor sestavljajo vsi učitelji, ki predavajo v enem letniku, predseduje pa mu razrednik.
Člen 122.
Razredni učiteljski zbor sklepa z večino glasov; če so glasovi razdeljeni, odloči glas predsedujočega člana, ki glasuje vedno poslednji, razen v primeru, določenem v členu 45.
Člen 123.
Razredni učiteljski zbor se sestane na razrednikov poziv ali na pismen poziv treh članov razrednega učiteljskega zbora.
Razredni učiteljski zbor mora imeti sejo začetkom vsakega meseca, najkesneje v petih dneh.
Seje so vrše ob času, ko ni pouka.
Člen 124.
Razredni učiteljski zbor ima te-le dolžnosti:
1.	) Posvetuje se o vzgojnih pomočkih.
2.	) Sporazumeva se o skupnem delovanju pri pouku.
3.	) Pregleda vsakega meseca uspehe delovanja v letniku.
4.	) Posvetuje se, kaj je treba ukreniti glede onih učencev, katerih vedenje ali učenje zahteva večje nadzorstvo.
5.	) Določi vsak mesec razpored pismenih nalog, pri čemer pazi, da sta med nalogami vsaj dva dni presledka.
6.	) Določi vsakega polulotja ocene uspeha, vedenja in pridnosti.
7.	) Predlaga direktorju in celokupnemu učiteljskemu zboru za večje kazni one učence, katerih prestopki presezajo pristojnost razrednega učiteljskega zbora.
8.	) Izreka kazni po členu 38., točki b).
Celokupni učiteljski zbor.
Člen 125.
Celokupni učiteljski zbor sestavljajo direktor, profesorji in suplenti, če pa je nujno treba, na direktorjev poziv in pri seji za določitev letnega uspeha tudi pogodbeni in honorarni učitelji.
Člen 126.
Predsednik celokupnega učiteljskega zbora je direktor ali njegov namestnik.
Člen 127.
Celokupni učiteljski zbor sklepa z večino glasov; če so glasovi razdeljeni, odloči glas predsedujočega člana.
Sklepe celokupnega učiteljskega zbora izvršuje direktor.	s
Člen 128.
Ce se direktor ali njegov namestnik ne strinja s sklepom celokupnega učiteljskega zbora, sme ustaviti njegovo izvršitev. V tem primeru mora poslati v 10 dneh ves predmet ministrstvu v končno odločitev.
Člen 129.
Celokupni učiteljski zbor ima te-le dolžnosti:
1.	) Določa način o enotnem postopanju glede pouka in vzgoje, izdeluje podrobno razdelitev učnega gradiva za vsako poluletje.
2.	) Izreka kazni po členu 38., točki č), tega pravilnika.
3.	) Določa na direktorjev predlog razdelitev predmetov med učitelje.
4.	) Odloča o letnem uspehu učencev.
5.	) Odloča o nabavljanju knjig in učil.
6)	Dogovarja se in podaja po direktorju predloge o izpremembi programa in učnega načrta.
7.) Določa, katere izmed dovoljenih učnih knjig naj so rabijo v šoli.
Ölen 130.
Ministrstvo je pristojno odobravati:
1.	) razpored predmetov na učitelje;
2.	) razpored predmetov na dni in ure;
3.	) razpored končnega izpita;
4.	) delitev razredov na oddelke;
5.	) sklepe o ekskurzijah po členih 19. in 20.;
6.	) sklepe o kaznih po členu 38., točki č), poslednjem odstavku;
7.	) sklepe, s katerimi se direktor ne strinja.
Šolski zdravnik.
Člen 131.
Vsaka akademija ima svojega šolskega zdravnika, ki ga postavi in ki mu določi stalen letni honorar minister za trgovino in industrijo.
Člen 132.
Šolski zdravnik ima te-le dolžnosti:
1.	) Začetkom in koncem šolskega leta pregleda vse učenca
2.	) Kadar se pojavi večja nalezljiva bolezen, pregleda učence, uporablja preventivno ukrepe, prireja poučna predavanja in predlaga, če je treba, da se pouk prekini.
3.	) Pregleduje učence in učitelje, kadar direktor to zahteva.
4.	) Zdravi po direktorjevem naročilu siromašne učence brezplačno, ostale učence in učitelje pa po znižani taksi.
5.	) Podaja letna poročila o zdravstvenem stanju učencev in vse eventualne predloge, da bi se izboljšali higienski pogoji.
Inspekcija pouka.
Člen 133.
Minister za trgovino in industrijo nadzira pouk in celokupno delovanje na trgovinskih akademijah po oddelku za trgovinski in obrtni pouk.
Učne knjige.
Člen 134.
Dokler ne predpiše minister pravil o učnih knjigah na trgovinskih akademijah, se morajo rabiti učne knjige, ki sta jih že prej odobrila to ministrstvo in glavni prosvetni svet, in one, ki jih odobri minister z odlokom pred začetkom prihodnjega šolskega leta.
Profesorski izpit.
Člen 135.
Za opravljanje izpita za zvanje profesorja na trgovinskih akademijah se postavljata dve izpraše-valni komisiji s sedežem v Beogradu in v Zagrebu.
Dokler se ne predpišejo o profesorskem izpitu nova pravila, poslujeta obe komisiji na podstavi člena 53. a zakona o trgovinski akademiji v Beogradu z dne 14. januarja 1900. in na podstavi pravil o opravljanju profesorskega izpita za zvanje profesorja na trgovinski akademiji Š br. 504 z dne 12. marca 1920.
Prehodne odredbe.
Člen 136.
V	enem letu od dne, ko stopi ta pravilnik v veljavo, morajo vsi oni učitelji na trgovinskih akademijah, ki ne izpolnjujejo pogojev v členih 102. do 108. tega pravilnika, dopolniti šolsko kvalifikacijo; sicer se razrešijo dolžnosti ali pa se postavijo, kolikor bo mogoče, za učitelje na dvorazrednih trgovinskih šolah.
Člen 137.
Ko stopi ta pravilnik v veljavo, prestanejo veljati vsa pravila in vsi predpisi, kar jih je veljalo doslej v raznih krajinah kraljevine.
Končna odredba.
Člen 138.
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga podpiše minister za trgovino in industrijo.
V	Beogradu, dne 27. julija 1927.
Minister za trgovino in industrijo:
dr. M. Spaho s. r.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
L. št. 1747.
Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 15. do dne 21. avgnsta 1927.
Srez	Ostalih 	i	Na novo obolelih ;	Ozdra- j velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Skupina tifuznih bolezni.					
' Brežice		4		1		3
Črnomelj		1	i	.		2
Kamnik		1	.			1
Krško		3	.	i		2
Laško 		2		i		1
Ljubljana, srez . .	2				2
Ljubljana, mesto .	2	.			2
Logatec		.	1			1
Radovljica ....	1		i	•	•
Skupaj .	16	2	4	•	14
Griža. —		Dysenterie.			
Črnomelj		5		4	,	1
Kočevje		8	3		.	11
Krško		7		i	.	6
Ljubljana, srez . .	13	.	n	.	2
Ljubljana, mesto .	2		.	1	1
Skupaj .	35	3	16	1	21
Škrlatinka.		— Scarlatina.			
Kranj		1	1	.	•	2
Krško		22	.	3	.	19
Litija		1	.	.	.	1
Ljubljana, srez . .	3	•		1	2
Ljubljana, mesto .	7	1	i	.	7
Logatec		.	1	•		1
Skupaj .	34	3	4	1	32
Dušljivi kašelj. — Pertussis.					
Brežice		1	.	.	I •	1
Kranj		1		.	.	1
Logatec		6	5	2	•	9
Skupaj .	8	5	2	1 •	11
Srez	Ostalih	Nanovo obolelih	Ozdra- velih	J Umrlih	i Ostalih v oskrbi
Ošpice. —		Morbilli.			
Krško		1		l		.
					
Davica.	— Diphteria et Croup.				
Brežice		1		1		
Kastav		1	,	1		.
Krško		3	.	1		2
Ljubljana, mesto .	2				2
Logatec		.	i	i		,
Radovljica ....	1		i		
Skupaj .	8	i	5	•	4
Šen. — Erysipelas.					
Krško		2	i			3 1
Ljubljana, srez . .	1	i	1	.	1	i
I Novo mesto . . .		i	.	.	1
Skupaj .	3	3	1	.	1 5 !
Krčevita odrevenelost.			— Tetanus.		
Brežice		I 1	1	i 1	1 •	I •
V Ljubljani, dne 26. avgusta 1927.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Mayer s. r.
Vet. št. 705.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti od dne 22. do dne 28. avgnsta 1927.
Opazka: Imena sreskih poglavarstev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični pfrisad.
Ljubljana, okolica: Preserje (Prevalje 1 dvorec).
Garje konj.
Laško: Sv. Krištof (Zgornja Rečica 1 dvorec).
Svinjska kuga.
Krško: Cerklje (Gorica 1 dvorec). Laško: Trbovlje (Barbara 1 dvorec, Gabrsko 2 dvorca). Ljubljana, okolica: Grosuplje (Grosuplje 1 dvorec), Vič (Rožna, dolina in Vič po 1 dvorec). Novo mesto: ŠmiheJ-Stopiče (Rajnovišče 1 dvorec). Škofja Loka: Selce (Knape 1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Brežice; Gaberje (Gaberje 1 dvorec). Kamnik: Mekinje (Godič 1 dvorec). Kočevje: (Kočevje 1 dvorec). Litija: Žalna (Mala Loka 1 dvorec). Ljubljana, okolica: Dobrova (Dobrova 1 dvorec), Dobrunje (Bizovik 1 dvorec), Dolsko (Dolsko in Petelinje po 1 dvorec), Grosuplje (Cikava, Dol in Spodnje Blato po 1 dvorec), Medvode (Trnovec 1 dvorec), Studenec-Ig (Studcnec-Ig 1 dvorec), Tomišelj (Tomiselj 1 dvorec). Radovljica: Ribno (Bohinjska Bela 1 dvorec).
V Ljubljani, dne 31. avgusta 1927.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: oblastni veterinami referent Paulin s. r.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
U. br. 12.837/1.
Razglas.
Ker je dosedanji občinski gerent v Žitkovcib (srez dolnjelendavski), Ivan Berden, umrl, imenujem na njegovo mesto Martina Nemca, posestnika v Žitkovcih št. 56.
V Mariboru, dne 27. avgusta 1927.
Zastopnik velikega župana mariborske oblasti: dvorni svetnik dr. S tarč s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
S 8/27—60.	1959
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Janez Hiršman, posestnik iß 1 trgovec na Krtini.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom, opr. št. S 8/27—2 o prezadolženčevi imovini, je po § 157. k. r. odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 26. avgusta 1927.
Nc III. 596/27—4.	I960
Sklep.
Konkurz o imovini Janka Pučnika, bivšega trgovca v Kozjem, sedaj trgovskega zastopnika na Jesenicah-Fužinah št. 168, ki ga predlaga firma Feliks Urbanc v Ljubljani, se ne razglasi, ker ni za kritje konkurznih stroškov zadostne imovine (§ 73., odst. 2. in 3. k. r.)
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 26. avgusta 1927.
1950
Raj-
S 28/25—17.
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Josip H 1 a d i n, trgovec henburgu.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 28/25—2 o prezadolžcnčevi imovini, je po § 139. k. r. odpravljen, ker je bila vsa masa razdeljena.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju,
dne 5. avgusta 1927.
E 391/27—13.	1751
Dražbeni oklic.
Dne 15. septembra 192 7. ob devetih bo pri tem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastralno občino Ličenco, vi. št. 67 in 59, in zemljiška knjiga za katastralno občino Veliki Lipoglav, vi. št. 38 (hiša, gospodarsko poslopje in zemljiške parcele).
Cenilna vrednost: 67.375 Din; vrednost priteklin: 7720 Din; najmanjši ponudek: 50.100 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Vadi j: 5010 Din.
Okrajno sodišče v Konjicah, oddelek II.,
dne 21. julija 1927.
Nova tarifa za prevoz potnikov in prtljage.
Dne 5. avgusta 1927. je stopila v veljavo nova tarifa za prevoz .potnikov, prtljage in ekspresnega blaga med postajami italijanskih železnic na eni strani in postajami madžarskih železnic na drugi strani v tranzitu skozi kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko Avstrijo.
Z dnem, ko je stopila ta tarifa v veljavo, je razveljavljena tarifa za zgoraj omenjeni promet z dne 1. januarja 1925.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 15. avgusta 1927.; G. D. br. 50.472/27.
394.
Tarifna obvestila.*
Ugodnost za prevoz presnih sliv preko Maribora.
Vložene presne slive iz pozicije 13. a) 1—a) do Št. Ilja-državne meje od postaj v
Brčkem...........................2570	2165
Gunji............................ 2530	2135
Županji Savski	obali............ 2425	2065
par za 100 kg.
Pripomba: Predaja v prevoz kot sporovozno blago, plačilo voznine za najmanj ad a) 5000 kg, ad b) 10.000 kg od tovornega lista in vagona, če so izpolnjeni obči veljavni tarifni predpisi.
Ti znižani vozninski stavki veljajo samo, če preda ena oseba v prevoz količino najmanj 1000 ton presnih sliv na enega prejemnika v času od dne
6.	avgusta do vštetega dne 15. oktobra 1927.
Ta ugodnost se uporablja s povračilom voznine, če vloži upravičenec reklamacijo pri generalni direkciji državnih železnic (odseku za povračanje voznine) najkesnoje v treh mesecih po roku, v katerem velja ta ugodnost.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 4. avgusta 1927.; G. D. br. 49.907/27.
Dopolnitev lokalne in luške tarife za prevoz blaga itd.
V izjemni tarifi br. 11, 12, 12 a in 13 b, v izvozni tarifi br. 18 lokalne tarife za prevoz blaga itd. z dne 1. oktobra 1926., nadalje v luški tarifi br. 26 in 36 luške tarife z dne 1. oktobra 1926. naj se uvrsti v seznamek postaj, od katerih ali do katerih velja ugodnost za prevoz sladkorja, sladkorne pese, odpadkov od sladkorne pese in za odrezke sladkorne pese, tudi postaja: Stari Sivac.
To velja od dne 1. septembra 1927.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dno 10. avgusta 1927.; G. D. br. 51.945/27.
395.
Tarifno obvestilo o direktnem blagovnem prometu med postajami italijanskih železnic na eni strani in postajami bolgarskih železnic na drugi strani v provozu skozi kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.* Velja od dne 16. avgusta 1927.
I. Obče reglementarne odredbe.
Blago, mrliči in žive živali se prevažajo na podstavi mednarodne konvencijo (m. k.) za prevoz blaga z dne 14. oktobra 1890. z vsemi njenimi izpremem-bami in dodatki kakor tudi z enotnimi dodatnimi odredbami vred, kolikor niso določeni v naslednjih točkah odstopki.
II. Posebne reglementarne odredbe.
1)	Predmeti, ki so izključeni od prevoza
(člen 3. m. k.).
Predmeti, navedeni v § 1., odstavku 2. (2), iz-vršitvenih odredb mednarodne konvencije, so sprejemajo v prevoz z mednarodnimi tovornimi listi ob pogojih (točke 1 do 4) enotnih dodatnih odredb člena 3. m. k., če je jamstvo železnice za izgubo ali manjek omejeno na 10 zlatih frankov za 1 kg (1 zlati
frank =------dolarjev Združenih ameriških držav).
5 ■ 18
2)	Vsebina tovornega lista (člen 6. m. k.).
Pošiljatelj mora predpisati v tovornem listu obmejne prehodne postaje od ene države do druge. (Glej seznamek obmejnih prehodnih postaj.)
Če je predpisana za del prevoznega pota uporaba direktne tarife, je treba navesti obmejne prehodne postaje po dotični tarifi.
Pošiljateljeve navedbe in izjave v tovornem listu morajo biti spisane v latinici.
Pospešeno brzovozno blago se sprejema v prevoz z direktnimi vlaki po odredbah internih tarif onih uprav, ki so udeležene pri prevozu.
Zahteva, da se prevozi blago pospešeno brzovozno le na delu prevoznega pota, je dovoljena samo za proge italijanskih železnic.
Če sprejme predajna postaja tovorni list, ki mu ni priložen prevod, določen v § 2., odstavku 3. (3), reglementarnih odredb k členu 6. m. k., ga mora sestaviti obmejna postaja -predajne države. V tem primeru postopa postaja v pošiljateljevem imenu in ni odgovorna za točnost prevoda.
3) Odgovornost za navedbe v tovornem listu
(člen 7. m. k.).
Železnica ni odgovorna za škodo, ki je nastala zbog tega, ker je ime namembne postaje netočno označeno ali ker so ni vzela v poštev njena pravica odpravljanja.
4)	Carinski, davčni in policijski predpisi
(člen 10. m. k.).
če se ugotovi na vmesni postaji, da spremnih dokumentov ni ali da so nepravilni ali nepopolni, se sme ustaviti nadaljnji prevoz, blago pa dati pošiljatelju na razpolago.
5)	Izračunavanje voznine (člen 11. m. k.).
Voznina in ostale pristojbine se izračunavajo za prevozni pot, ki ga je predpisal pošiljatelj, po Ijavnih tarifah.
Železnica mora uporabiti zvezno tarifo za del prevoznega pota samo, če je predpisal pošiljatelj v tovornem listu posobe uporabo dotične tarife ter navedel del pota, za katerega zahteva računanje voznine po zvezni tarifi.
Če določa ena ali druga železnica za prevoz iz-vestnega blaga ali za prevoz blaga na izvestnih
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata Slovenaca» z dne 25. avgusta 1927., št. 190/LIV.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata Slovenaca» z dne 25. avgusta 1927., št. 190/LIV.
odsekih s tarifo samo en način prevoza (brzovoz ali sporovoz), se mora uporabiti ta tarifa, ne glede na to, ali se jo predalo blago z brzovoznim ali sporovoznim tovornim listom.
Dostavni roki se določajo po načinu prevoza, ki ga je predpisal pošiljatelj. Na italijanskih progah se prevažajo pošiljke živih živali samo kot brzovozno blago.
6) Plačevanje voznine (člen 12. m. k.).
Delne frankature so dopustne samo do meje (obmejne postaje) prodajno države ali do nadaljnje državne meje (obmejne postaje).
Vnaprejšnje plačilo izvestno vsote kot delna frankatura ni dopuščeno.
Če se morajo voznina in druge pristojbine pre-računiti, se preračunijo po uradnem železniškem tečaju, ki velja na dan preračunavanja; preračunje-valni tečaj določi železniška uprava, Id preračunava.
Če deponirane vsote (glej enotne dodatne odredbo 2 k m. k.) ne zadoščajo, mora plačati razliko pošiljatelj.
Povzetja in predjemi (člen 14. m. k.).
Povzetja in predjemi so dopustni samo v valuti predajne države.
Če se morajo povzetja in predjemi preračuniti, se preračunijo po uradnem železniškem tečaju, ki velja na dan preračunavanja. Preračunjevalni tečaj določi železniška uprava, ki preračunava.
8) Dostavni roki (člen 14. m. k.).
Reglementarnim dostavnim rokom se dodajajo dodatni roki, ki veljajo pri udeleženih železnicah. Za pospešeno brzovozno blago veljajo dostavni roki, določeni za navadno brzovozno blago.
9) Pošiljateljeve naknadne naredbe (člen 15. m. k.).
Pošiljateljeve naknadne naredbe so dopuščene, če ne nasprotujejo carinskim, davčnim ali policijskim predpisom.
10) Zavarovanje dostavnega roka (člen 38. m. k.).
a)	Vsota za zavarovanje dostavnega roka se mora navesti v valuti predajne države.
b)	Pristojbina za zavarovanje dostavnega roka se računi na podstavi tarif udeleženih železnic od meje in do meje (obmejne prehodne postaje).
Najmanjša pristojbina se računi samo za skupni pot. Pristojbina za zavarovanje dostavnega roka znaša % %o deklariranega zneska za vsakih začetih 10 km.
c)	Da se izračuni pristojbina za zavarovanje dostavnega roka, se preračuni vsota za zavarovanje v ono valuto, v kateri se računi voznina ob nadaljnjem odpravljanju. Za preračunavanje je odločilen uradni železniški tečaj onega dne, ko se voznina izračunava. Preračunjevalni tečaj določi ona železniška uprava, ki preračunava.
III.	Odredbe o privatnih vozovih.
1)	Za privatne vozove se smatrajo oni vozovi, ki so uvrščeni v vozovje železniško uprave, ki pa so lastnina uvrstiteljeva ali ki jih je najel uvrstitelj od tretje osebe ali od železnice za daljši čas in za izključno svojo uporabo. Taki vozovi so:
a)	kotelni vozovi (vozovi s cisternami, rezervoarji, sodi, baseni, lonci in vozovi s tanki);
b)	drugi vozovi, nalašč prirejeni za prevažanje izvestnega blaga.
2)	O uvrščanju takih voz odloča ona železniška uprava, v katere vozovje naj se uvrste.
3)	Na privatnem vozu mora biti zapisano to-le: oznamenilo lastnine one železnice, v katere vozovje je uvrščen, serija (vrsta), če je tp železnica predpisala, številka in za njo znak (P), uvrstiteljeva firma, domicilna postaja in blago, ki se sme natovoriti.
4)	Privatni vozovi se smejo natovarjati samo z onim blagom, za katero so po oznamenilu na vozovih namenjeni. Privatnih voz ni dopustno uporabljati za prevoz drugega blaga, razen onega, ki je navedeno v točki 13),
5)	Prazni privatni vozovi se morajo predajati v prevoz z mednarodnimi tovornimi listi.
6)	Pravico, razpolagati s privatnim vozom proti železnici, ima izključno uvrstitelj. [Toda glej točki
7)	in 8).]
Uvrstitelj razpolaga s praznim privatnim vozom po tovornem listu, ki ga mora podpisati kot pošiljatelj ter poslati oni postaji, ki naj izvrši njegovo naredbo.
7)	Vsaka tretja oseba, ki hoče predati v prevoz prazen ali natovorjen privatni voz, mora predati prodajni postaji s tovornim listom vred pismeno izjavo
uvrstiteljevo, da se strinja z izvršitvijo transporta, označenega v tovornem listu.
Te izjave ni treba, če preda na namembni postaji prejemnik v prevoz natovorjen voz, ki ga je poslal uvrstitelj praznega zaradi natovoritve.
Dokler se vrši ta transport, nima uvrstitelj pravice, razpolagati z vozom. Pošiljatelj ima pravico do vseh naredb, določenih v členu 15. m. k., kolikor so dopuščene po tej tarifi.
8)	Prejemnik pošiljke, ki je prispela v privatnem vozu, sme razpolagati s tem vozom samo, če so izpolnjeni pogoji točke 7) prvega odstavka.
9)	Železnica ima pravico, vrniti privatni voz, ki je prispel natovorjen, po izpraznitvi domicilni postaji, če ni odredil uvrstitelj drugače. V tem primeru odpošlje železnica privatni voz s tovornim listom v uvrstiteljevem imenu in ob njegovih stroških po tarifnih odredbah udeleženih železnic.
Prav to velja za privatni voz, ki je prispel prazen zaradi natovoritve, pa ga prejemnik ne preda natovorjenega v prevoz v 8 dneh od njegovega prihoda; to pa ne velja, če je odredil uvrstitelj drugače pred potekom tega roka.
Če uvrstitelj v 8 dneh ne razpolaga po tovornem listu z vozom, ki mu ga je dala železnica na razpolago po popravilu, izvršenem v železniški delavnici, ima železnica pravico, poslati po tem roku privatni voz na domicilno postajo v uvrstiteljevem imenu in ob njegovih stroških.
Te odredbe se ne uporabljajo na privatne vozove, ki so na privatnih tirih.
10)	Za škodo, nastalo zbog tega, ker se je podaljšal dostavni rok ob prevozu praznih privatnih voz, jamči železnica izključno po odredbah členov 40., (1), (2), in 41. m. k.
Če se pri natovorjenem privatnem vozu podaljša dostavni rok, železnica ne jamči za njegov zakesneli povratek.
11)	Za izgubo ali poškodbo privatnega voza ali za izgubo njegovih delov jamči železnica samo po pogodbi o uvrstitvi voza, sklenjeni med uvrstiteljem in železnico.
Roki členov 33. in 36. m. k. so ne uporabljajo na privatne vozove.
Odškodnino sme zahtevati samo uvrstitelj voza, in sicer samo pri domicilni železnici.
Železnica no prevzema nobeno odgovornosti, če postane ureditev privatnega voza nerabna, in tudi ne za izgubo, marijek ali poškodbo voza, ki je nastala zaradi nesposobnosti vozovne ureditve.
12)	Če so prevoz privatnega voza prekine zaradi popravila ali pregleda, teče dostavni rok za ta čas samo, ako je krivda železnice dokazana.
Če se mora pošiljka pretovoriti, mora dati pošiljatelj po predhodnem obvestilu potrebno naredbe.
Če pošiljatelj ne dä potrebnih naredb ali če preti nevarnost, je železnica upravičena, izvršiti pretovo-ritev brez formalnosti ob njegovih stroških in na njegovo nevarnost.
13)	Blago, dopuščeno za prevoz v privatnih vozovih:
a)	V privatnih kotelnih vozovih.
Katero blago se sme prevažati v privatnih kotelnih vozovih, odreja predajna železnica.
b)	V ostalih privatnih vozovih se smejo prevažati: vino,
sadje, presno (vštevši južno sadje), kisline, če je dopuščen njih prevoz v kotelnih vozovih,
klobase, tudi prekajene, konji in mule,
kolači iz kokosa, kolači iz kopre, maslo, margarin, rastlinska mast, jedilna mast in maslo iz kokosa, mast iz margarina,
meso, presno, in presno zaklane živali, rudninska voda, tudi umetna, nadalje pitna slana voda,
pohištvo, perutnina, živa,
pivo in rabljeni prazni sodi za pivo,
zelenjava, presna,
ribe in voda za njih prevoz,
sir,
steklo in stekleno blago, sladne tropine, vlažne,
špirit in sprit v steklenicah, popolnoma grenak.
14)	Zavarovanje dostavnega roka ni dopuščeno pri pošiljkah praznih privatnih voz.
15)	Prazni privatni vozovi so no smejo obrome-njati s povzetji. Vendar pa ima železnica pravico,
obremenjati pošiljke praznih privatnih voz z izdatki v gotovini kot povzetjem.
16)	Prazni privatni vozovi se prevažajo po odredbah tarif, ki se uporabljajo (lokalnih ali zveznih).
17)	Posluževati posebne priprave v privatnih vozovih (hladilne pripravo, vodno posodo, strojno priprave itd.) je dolžan pošiljatelj ali prejemnik.
18)	Drugače pa veljajo odredbe oddelkov I. in II. te tarife.
IV.	Seznamek obmejnih prehodnih postaj.
Jugoslovanske:
Italijanske:
Bistrica-Bohinjsko jezero Picdicole
Fiume S. H. S. Kranjska gora Rakek
Jugoslovanska:
Caribrod
Fiume F. S. Fusine Laghi Postumia
Bolgarska:
Dragoman
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 10. avgusta 1927.; G. D. br. 51.178 (K. O. br. 8529).
Opr. št. 6274/11 in 6275/11.	1890 2—2
Razpis dobav.
Razpisuje se dobava:
a)	100 m8 drobnega vodnega peska;
b)	250 m8 sejanega dolomitnega peska.
Ponudbe naj se vlože pri podpisani direkciji naj-kesneje do dne 14. septembra 192 7. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 26. avgusta 1927.
Št. 6296/11.	1915 2—2
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 200 q portlandskega cementa. Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 1 4. s e p-tembra 192 7. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 27. avgusta 1927.
Št. 6361/11 do 6364/11.	1946 2—1
Razpis dobav.
Podpisana direkcija razpisuje nastopne dobave:
a)	dimenzijske pločevine, pocinkane pločevine, zakovic in podložnih ploščic (ponudbe najkesneje do dne 2 9. septembra 192 7. ob enajstih);
b)	259 zvezov kovnega železa (ponudbe najkesneje do dne 19. septembra 192 7. ob enajstih);
c)	vijakov, matic, privarilnih koncev (ponudbe najkesneje do dne 16. septembra 1927. ob enajstih);
č) 130 m8 jamskega lesa (ponudbe najkesneje do dno 14. septembra 1927. ob enajstih). Natančnejši dobavni pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 30. avgusta 1927.
Št. 6381/11.	1952 2—1
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 30 m8 dolomitnega peska. Ponudbe naj so vlože najkesneje do dne 1 6. septembra 192 7. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 31. avgusta 1927.
Št. 6419/11.	1956 2—1
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 2000 kg bencina 725/30. Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 19. septembra 19 2 7. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 1. septembra 1927.
Št. 893.	1914 3—2
Razglas o licitaciji.
Na podstavi odloka ministrstva za poljedelstvo in vode št. 30.649/V z dne 29. julija 1927., in čle-
nov 82., 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu in pravilnika k temu zakonu se bo prodajalo dne 2 9. septembra 192 7. ob enajstih na javni dražbi okoli 41 hi vina letnikov 1921. do 1926.
Dražba se bo vršila v pisarni državnega loznega in ovočnega nasada v Pekrah pri Mariboru. Kavcija v znesku 1000 Din se mora položiti najpozneje na dan dražbe do desetih pri blagajni tega nasada, kjer so interesentom tudi natančnejši pogoji vsak dan na vpogled.
V Pekrah, dne 25. avgusta 1927.
Državni lozni in ovočni nasad v Pekrah pri Mariboru, dne 25. avgusta 1927.
Upravnik nasada: J. gumenjak s. r.
Razne objave.
1949	Razpis službe.
Pri pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani se odda služba za stenografi n jo in strojepisko s službenimi prejemki po dogovoru.
Nameščenke, ki se žele potezati za to službo, morajo dokazati, da so izpolnilo 18. loto, da so dovršile najmanj štiri razrede meščanske šole in da so dobro veščo slovenski stenografiji in strojepisju.
Prošnje, ki jim je treba priložiti rojstni list, domovnico, šolska in službena izpričevala, nravstveno in zdravniško izpričevalo in poročilo o zaposlenosti po izstopu iz šole, se morajo vložiti najkesneje do dne jg. septembra 192 7. ob dvanajstih pri ravnateljstvu zavoda v Ljubljani, Gledališka ulica št. 8/IV.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani,
dne 31. avgusta 1927.
1954	Razpis.
Zdravstveni zastop v Zagorju ob Savi razpisuje oddajo težaških, zidarskih, železnobetonskih, tesarskih, krovskih, kleparskih, mizarskih, steklarskih, pečarskih, instalacijskih in pleskarskih del kakor tudi kanalizacijo pri zgradbi nove izolirnice v Zagorju ob Savi.
Načrti, proračuni in gradbeni pogoji se dobivajo za 120 Din za komad pri načelniku zdravstvenega zastopa, Jožetu Ranzingerju v Zagorju.
Ponudbe, ki naj se glase na vsa dela, jo treba izročiti v zapečatenem zavitku in z njimi vred položiti kavcijo 12.000 Din do dno
2 0. septembra 192 7. ob devetih pri podpisanem načelništvu zdravstvenega zastopa.
Zdravstveni zastop ni zavezan, sprejeti nobene, niti najcenejše ponudbe in tudi ne obrazložiti izbora enega ali drugega dražitelja.
Zdravstveni zastop v Zagorju ob Savi,
dne 1. septembra 1927.
1951 Vabilo na izredni občni zbor,
ki ga bo imela
Celjska posojilnica, d. d. v Celju,
dne 2 0. septembra 1927. ob sedemnajstih v sejni dvorani zavoda v Celju.
Dnevni red:
1.	) Zvišba delniške glavnice.
2.	) Izprememba družbenih pravil.
V Celju, dno 31. avgusta 1927.
Upravni svet.
Št. 1082.	1957 3—1
Poziv upnikom.
Zadruga za rejo bikov pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, registrovana zadruga z omejenim poroštvom, je prešla v likvidacijo.
Upniki so pozivljcjo, naj priglase svoje terjatve.
Pri Sv. Lovrencu na Dravskem po-1 j u, dne 1. septembra 1927.	Likvidatorji.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d.d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič ▼ Ljubljani.