7. Stranim.
f Uatlliit, t tml n. jiiurji
.SkrvrirsM Narod* vdja ¥ Ifufelfanl
na dom dostavljen: celo kto naprej . . . . K 24*— pol leta     m     • . • •   , 12"— četrt leta    m     • • • .   • 6*— na mesce    H      •  » •  •   «   2"—
▼ opravništvu prejeman:
celo leto naprej  . # ♦ . K 22*—
pol leta p • • • • # 11*— četrt leta a • • • • » 5-50 na mesec   -              ...   1 90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo* Uredništvo : Kj allova ulica *L 5 (v pritličju levo,) telefon žt 34.
iifcafa Tsak 4mm irećar inuaM Beđelfa li
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin. Pa rte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih iasercijah po dogovoru. UptavniŠtvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije* inserati 1. t (L,
to je administrativne stvari.
———  Ponameina številka velja 10 vinari©*. ———
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tlakama** telefon at 89.
.Slovenski Narod* volja po poitl:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej ♦
SI leta      m „    . •
trt leta   » »    • •
na mesec   m m   • .
25--13 — 650 230
za Nemčijo*: celo leto naprej      • « • K
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej « • • « K 35,-
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka* rpravulštvo (spodaj, dvorišče levo), KnaHova ulica it 5, telefon st£5'
Voina na Balkanu.
PRODIRANJE PROTI BERANAM.
Dunaj. 10. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša;
Jugovzhodno bojišče.
Naše proti Eteraoam prodirajoče kolone so vrgle Crnogorce zopet z več vrhov ter dospele do Bioče. Severno od kraja je vzhodni breg Lima očiščen sovražnika. Čete, ki morajo na višinah gaziti nad 1 m globok sneg, se izborno izkazujejo. Ob Tari delovanje artiljerije In praske.
Boji ob jugozapadni meji Črne gore trajajo.
Namestnik cačetnika generalnega štaba pl. ftofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 10. januarja. (Kor. urad.) VVoJrfov urad poroča: Veliki glavni stan.
Balkansko bojišče.
Nič novega.
Vrhovno armadno vodstvo.
ČRNOGORSKO URADNO POROČILO.
9. januarja. Dne 7. januarja je bil na severni fronti ljut topovski boj. Na vzhodni fronti pri Lepencu (4 km severno Mojkovca) smo pričeli z ofenzivo. V krvavem boju se je sovražnik srdito zoperstavljal. Mnoge pozicije so večkrat menjale posestnika. Naše izgube so bile občutne, sovražnikove zelo težke. V smeri na Rožaj nas je sovražnik energično napadel ter je z nadmoč-nimi silami osvojil višino Turjak, 9 kilometrov severovzhodno Rožaja. Naše čete so se umaknile na pozicije ob levem bregu Lesnice. V smeri Peč - Rugova. 12 km severozapadno Peči, je izvršil sovražnik ljut napad, pa je bil odbit. Na zanadni fronti je sovražnik ljuto obstreljeval naše pozicije iz vseh kotorskih utrdb in z neke križarke, infanterijskega napada pa ni izvršil. Dne 9. januarja ob 6. zjutraj nas je sovražnik napadel na celi fronti.
USPEŠNA OFENZIVA PROTI ČRNI GORI.
Iz vojnega časnikarskega stana poročajo: Naše armadno vodstvo se je odločilo pritisniti na Črnogorce nekoliko močneje in novejši boji zlasti na severovzhodni Črnc~orski fronti dokazujejo, da so tamkaj angažirane znatne avstro - ogrske sile Naše čete so se približale utrjenim pozicijam pri Beranah. zasedle so Bjoče v dolini Lima, ter prodirajo v smeri Peč na eni strani proti Plavi in Gusinjam, na drugi v Metojo. Na jugozapadni fronti pa se pričenjajo ra? vi jati odločilni boji za Lov-Čcn. Naše kotorske baterije, katerim pomagajo težki topovi vojnih ladij, obstreljujejo fronto ob Lovčenu, ki ni le v vojaškem temveč tu Ji v mo-raličnem pomenu znameniti. V Kri-vošiji se vršijo do^edaj še manjši toda ljuti spopad?. Vse kaže. da postaja pritisk naših čet na Črno zoro od vseh strani jako energičen. Črnogorski oreh je gotovo trd, toda železne klešče naše armade ga bodo sigurno zdrobile.
Bombe na Lovčen in na Cetmje.
Cetinie, 6. januarja (Kor urad.) Avstro - ogrski aeroplani so razvijali posebno delavnost ter so vrgli številne bombe na naše pozicije na Lovčenu ter 3 bombe na Cetinje, ne da bi dosegli kak uspeh.
Prod»ran?e Bolgarov proti FIbasanu.
Preko Ženeve poročajo: Bolgari, ki stoje pred Elbasanom, so dobili
nova oiačenja ter so začeli znova prodirati.
Kaltfani v Albaniji.
Grški Ifsti poročajo s Krfa, da se vršijo v Albaniji skoro vsak dnn boji n.ed Albanci in regularnimi srbsktai in italijanskimi četami in da imajo slednje velike izgube vsled ti igod-nfh terenskih razmer. Italijani kušalo prodirati iz Valone. ali ves napor je brezuspešen. Albanci so lobro oboroženi in prizadevajo Srb m teške izgube. Italijanske transportne ladje, ki so pripeljale v Albanijo čete in vojni materijal, se vračajo v Italijo polne bolnikov. Zadnjih osem dni je bilo vkrcanih 1500 ranjencev.
Razmere v Solunu.
Poročila iz Soluna si zelo nasprotujejo. Med tem ko poroča en-t en t in o Časopisje, da je Solun neza-vzetna trdnjava in da bo četvero-zveza v kratkem svoje čete silno pomnožila, ker reorganizira moćno srbsko armado IjfiO.OOO do 170.000 mož, pravijo grške vesti, da so vesti o velikanskih sredstvih entente znatno pretirane in da manjka četvero-zveznim četam zlasti težke artiljerije. Tudi se poroča, da vlada med solunskim prebivalstvom vedno večje razburjenje nad angleško - francoskimi nasilnostmi in da upor domačega prebivalstva ni izključen. Berlinski listi poročajo, da so Angleži izgradili močne utrdbe tudi na polotoku Kalkfdike.
Preko Bukarešte poročajo, da prispe prihodnje dni tudi Esadpaša v Solun, da se posvetuje s francosko-anglešk^m generalnim štabom.
Likvidacija  solunskega podjetja?
Preko Amsterdama poročajo: Angleški vojni svet je razpravljal o eventualni likvidaciji solunskega podietja. Angleži so za likvidacijo. Stvar se naj odloči pri pariških posvetovanjih. Smatra se. da jo bodo tudi Francozi akceptirali.
Novi črnogorski kabinet.
Novi črnogorski kabinet je sestavljen tako - le: Predsedništvo in zuname zadeve: Lazar M i j u š k o -vid: finance in javna dela: Andrej R a d o v i č; vojna: general B e h o-v i ć: notrame zadeve: Božo Po-nović: justica in prosveta: Marko P a d u 1 o v i ć.
Aretirani solunski konzuli ne bodo izpuščeni?
Temps^ poroča, da ostanejo aretirani solunski konzuli za enkrat v Tonlonu. Francoska vlada je našla pri njih tako važne papirje, da mora konzule iz previdnosti še nadalje pridržati.
Radikalno pariško časopisje zahteva, da se postaviio aretirani solunski konzuli radi špijonaše pred vojno sodišče (!).
Aretacije v Mitilenah.
Aeenzia Steohan? javlja 9. januarja iz Aten:   V   Mitilenah je bilo
aretiranih 13 oseb. Ponoči se je v pristanišču izkrcalo 800 francoskih in angleških vojakov, ki so zasedli vse važne točke mesta ter obkolili stanovanja aretiranih. Francoski konzul je grškega prefekta, neki francoski častnik pa grškega poveljnika enostavno obvestil, da se bo izvršilo vse brez nereda. Ko sta se Grka, Kourtgis in Vardopuios, skušala zoperstavljati in grozila, da bodeta streljala, jima ie angleški oficir naznanil, da bo dal v tem slučaju njuni hiši razstreliti Nato sta se vdala. Angleški poslanik v Atenah je izjavil, da so bile aretacije odrejene radi »vojaško defenzivnih potreb« in da to ne tangira niti grške nevtralnosti, niti grške suverenosti.
Grški protest proti nasilnostim v Mitilenah. Atene, 9. januarja. Poslaniki centralnih držav so protestiralivAte-nah proti aretaciji svojih mitilenskih funkcijonarjev. Grška vlada je protestirala v Londonu in Parizu ter zahtevala, da se v Mitilenah aretirane osebe takoj izpuste.
Nasilnosti na grških otokih.
Iz Milana javljajo: Tuji državljani na otokih Ikaria, Kios in Melos, ki se nahajajo v rokah entente, so bili izgnani
Bolgarske represalije.
Kakor znano, je odredila bolgarska vlada kot represalijo za dogodke v Solunu aretacijo francoskega in angleškega konzularnega funkci-jonarja ki se nahajata v Sofiji kot upravitelja poslaniških arhivov. Posrečilo se je francoskega funkcionarja prijeti angleški pa se je skril pri poslovodji ameriškega poslaništva. Ta stanuje provizorično v nekem hotelu in je sprejel angleškega kolego v svojo sobo. Da mu olajša bivanje, se je postavil ameriški di-plomaticni funkcijonar na stališče, da spada tudi kondor, ob katerem se nahajajo njegove sobe. v njegovo dinlomaticno sfero in da torej bolgarski oblastveni organi nimajo dostopa v ta koridor. Navzlic ugovorom bolgarske vlade je ostal ameriški diplomat na svojem stališču in tako se do danes ni posrečilo aretirati angleškega funkcijonarja. Med tem so pričela med entento in Bolgarijo po posredovanju nizozemskega poslanika pogajanja in bolgarska vlada je
izjavila, da bo odrejene represalije preklicala, čim bo njen solunski konzul izpuščen. To se je menda sedaj že zgodilo. Postopanje ameriškega diplomata pa zopet dokazuje, s kako vnemo se zavzamejo Amerikanci pri vsaki priliki za interese svojih angleških prijateljev.
Predčasno sklicanje grške zbornice.
Iz Pariza poročajo: V Atenah se je vršil kronski svet, ki je sklenil, da naj se grška zbornica sestane najpozneje dne 17. januarja. Kralj bo otvori! zasedanje osebno. Ministrstvo prevzame Gunaris. Vlada namerava predložiti parlamentu dalekosežne predloge, ki bi jih naj zbornica v eni sami seji odobrila. Francoski krogi so zelo vznemirjeni, ker so prepričani, da se nahaja Grška pred važnimi odločitvami.
Bukareški nemški poslanik na dopustu.
Bukarešta, 9. januarja. (Kor. u.) Nemški poslanik je odpotoval danes na 14dnevni dopust v Berlin. (Dejstvo, da je odšel nemški poslanik na dopust, pač dokazuje, da je situacija v Romuniji ugodna. — Op. ur.)
Ruska vojaška misija na potu v Bukarešto.
Poročali smo že, .da odide v Bukarešto posebna ruska vojaška misija, ki naj izroči kralju Ferdinandu insignije častnega polkovnika ruskega grenadirskega polka. »Novo-je Vremja« javlja sedaj, da je ta misija, kateri pripada več visokih častnikov že na potu ter si obeta posebno dober vtis na romunskega kralja in narod.
Za izročitev Bssarabije Romuniji.
Iz Bukarešte poročajo: V političnih krogih vzbuja veliko pozornost knjiga bivšega ruskega ministra Kasa, ki se zavzema za to, da naj bi Rusija izročila Besarabijo Romuniji.
Gospodarske zadeve v Romuniji.
Iz Budimpešte poročajo: Romunska vlada je dovolila poštni in železniški tranzit za Turčijo. Romunska paketna pošta iz Soluna prihaja čez Bolgarijo in Turčijo na Romunsko. Zlati agijo je narasel v Bu-kareštu na 45%.
LISTEK.
Francoski   spisal   E. G a b o r i a n.
I.
V Orcivalu dobro znana tatinska lovca in potepuha Jean Bertand, imenovan La Ripaille, in njegov sin sta na četrtek dne 9. julija... vstala ob treh zjutraj, da bi šla ribe lovit.
Noseč na hrbtih mreže in kar treba, sta naglo korakala po prijazni poti, ki jo senčijo gostovejna drevesa in ki vodi od postaje Evrv v Ore i val ob Se ini.
Poiskala sta svoj čoln, ki je bil navadno skrit kakih petdeset metrov nad mostom v grmovju do vode segaj oče ga travnika, ki je pripadal graščini Valfeuillu, lepemu posestvu grofa Tremorela.
Prršedši na obrežje, sta moža odložila mreže in Jean La Ripaille je stopil v čoln, da bi ga pripravil za odhod. Pri ti priliki je zapazil, da je držalo za veslo skoro odlomljeno.
»Filip,« je zaklical svojemu sinu, preskrbi mi klin, da napravim novo držalo za veslo.
»Kaj, oče?c
Na travniku ni bilo nobenega drevesa. Mladi mož se je obrnil na stran, kjer se je razprostiral graščinski park. in ne meneč se za določbe kazenskega zakona, je skočil čez široki jarek, da bi z bližnjega drevesa vrezal primeren klin.
Komaj je pa bil vzel iz žepa nož ter se z nemirnimi pogledi ozrl, če ga pač nihče ne gleda, se je naenkrat prestrašen zgani! in s pritajenim glasom zaklical:
»Oče, hej, oče!«
»Kaj pa je?" je mirno vprašal v vseh nevarnostih hladnokrvni stari tatinski lovec, ne da bi prekinil svoje delo.
.Oče. pojdite sem! Prosim, pridite hitro!«
Stari Jean La Ripaiile je iz glasu svojega sina spoznal, da se je moralo nekaj posebnega zgoditi. Odložil je svoje orodje, skočil iz Čolna in pohitel k sinu.
Kar je bilo prestrašilo sina Filipa, to je prestrašilo tudi starca.
V goščavi blizu brega je ležalo žensko truplo. Dolgi razpleteni lasje so ležali na vodi, krilo iz sive svile je bilo razdrapano in vse blatno in krvavo. Zgornji del života je ležal vznak v vodi. ostali del telesa je bil potisnjen v blato.
»Zgodil se je umor,« Je z drhtečim glasom zavzdihnil Filip.
»O tem seveda ni dvoma,« je ravnodušno izjavil La Ripaille. »A kdo bi mogla biti ta ženska? Navsezadnje je to grofica sama!«
»Poglejva natančneje,« je svetoval Filip in stopil korak naprej, toda njegov oče ga je naglo prijel za roke in ga potegnil nazaj.
»Kaj vendar misliš?« se je raz-hudil starec. »To bi moral vendar že vedeti, da se mrliča ne sme nihče dotakniti, dokler ni prišla komisija.«
»Tako?«
»Seveda! Zapomni si to.« »Prav!    Pa    pojdi va župana klicat«
»Čemu? Da v tem kraju nima-va dobrohotnih prijateljev, to itak veš. Končno bi se znalo zgoditi, da bi še naju obdolžila umora.«
»Ali, oče, to vendar nI mogoče!«
»Vse je mogoče! Če bi gospodu županu Courtoisu povedala, da sva tu našla umorjeno žensko, bi naju gotovo najpoprej vprašal, kako sva prišla v tuj park. S tem bi se pa sitnosti šele začele. Kaj te briga. Če je grofica umorjena ali če si je sama končala življenje? Truplo bodo že našli, ne da bi midva koga obvestila, da tu leži. Pojdi!«
Toda Filip ni sluša! očeta in se ni ganil z mesta. Zamišljeno je gledal umorjenko in končno odločno rekel:
Stvar morava na vsak način kje naznaniti. Saj nisva divjaka. Gospodu Courtoisu lahko rečeva, da sva z vode, to se pravi iz Čolna, zagledala truplo.«
Stari La Ripaille je še nekaj časa ugovarjal in svaril, a videč, da sin ne odneha, se je vdal in je s Filipom šel iskat orcivalskega župana.
Orcival je ena najprijaznejših vasi v pariški okolici. Leži na desnem bregu Seine, pet kilometrov od Corbeila in kakih dvajset minut od postaje Evrv. Župan je imel koncem vasi na griču hišo, kakršno si človek želi v sanjah, kadar misli, da ima na leto stotisoč frankov dohodkov.
Courtois ni imel niti dobrega groša premoženja, ko je začel svojo tovarno, a tekom tridesetih let si je z marljivim delovanjem pridobil štiri milijone frankov. Zahotelo se mu je, da bi brez dela in skrbi živel v miru in je tovarno prepustil drugim rokam. Odločil se je dogovorno z ženo in hčerjo, da bodo pozimi živeli v Parizu, poleti pa na deželi.
Komaj pa se je bil od dolgoletnega dela pošteno odpočil, ga je prevzelo dotlej nepoznano hrepenenje in ga vznemirjalo toliko časa, da je spoznal, kaj prav za prav želi njegovo srce: javnih časti. Posrečilo se
mu je, da je postal župan. To dostojanstvo mu je nad vse ugajalo, mu pa obenem tudi provzroČalo največje sitnosti in težave. To se pravi: sitnosti in težave so bile samo navidezne, veselje pa je bilo iskreno. Župan Courtois je uradne sitnosti vsak dan pošiljal k vragu, a če je mogel opasati trobojnico in triumfujoče stopiti na čelo občinskega zastopa, je bil ves srečen.
V županovi hiši je vladal še jutranji mir, ko sta oče Bertand in njegov sin dospela do hišnih vrat in začela trkati. Čez nekaj Časa se je na pritličnem oknu prikazal še ves za-stop in le za silo oblečen sluga. Poznalo se mu je na obrazu, da je skrajno slabe volje.
»Kaj bi pa rada, ponočnjaka ali potepuha, ali kar sta že?«
Oče Bertand, imenovan La Ripaille, je bil mož, kateremu za nekaj razžaljeni več ali manj še mar ni bilo, zlasti ker se je popolnoma zavedal, da uživa sloves, ki si ga je »pošteno« pridobil.
»Z gospodom županom bi rada govorila. Le pokličite ga. gospod Baptiste; župan vam bo še hvaležen, če ga hitro pokličete in nič vas ne bo ošteval.«
(Dalje prl&odnji&l
Stran 2,
.SLOVENSKI NAROD", đnc II. januarja i»io.
r. štev.
Vojna z Italijo.
SAMO TOPOVSKI BOJL
Dunaj, 10. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Italijansko bojišče.
Razen topovskih bojev na Goriškem, v okolici Col dl Lana In v odseku pri Rovtah, ni bilo na jugozapadni fronti bojnega delovanja.
Namestnik načelnika generalnega
štaba pl. H 6 f e r, fml,
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
7. januarja. V zoni Riva so priboriie naše čete 5. januarja ponovno uspeh (?), ker so se nedavno polastile pozicije pri Sv. Ivanu na severnih pobočjih hriba Beroni. V okolišu Col di Lana je napadel sovražnik naše črte na več krajih bil je povsod! odbit. Na ostalem delu fronte živahna artiljerijska delavnost, med katero je sovražnik znova oddajal strele z vdušijivimi plini. Sovražna letala so se pojavila nad dolinami gorenje Soče in so vrgla nekaj bomb, ki pa niso napravile škode.
8. j a n u a r j a. Na vsej fronti traja živahna artiljerijska delavnost. V gorovju ovira slabo vreme infan-terijsko delavnost. Navzlic temu je prišlo do nekaj podjetij malih oddelkov v smeri proti Krniškemu Kreuz-bergu in pri strelskih jarkih v Dolju pri Tolminu z ugodnim uspehom za nas.
9. januarja. Razmeroma miren dan na vsej fronti, izvzemši intenzivno artiljerijsko delavnost v odseku pri Gorici.
Iz vojnoporočevalskega stana: Poročilo italijanskega generalnega štaba z dne 3. januarja poroča ponosno o napadu, ki je bil odbit s težkimi avstro - ogrskimi izgubami na italiianskih pozicijah na obronku hriba Sv. Mihaela. To sicer izmišljeno zatrdilo italijanskega generalnega štaba *e nanaša očividno na patrulj-ski obhod korporala Studečnika z jednim možem infanterijskega polka št. 27., pri katerem so bili Italijani z 10 nenadno vrženimi ročnimi granatami iz svoje pozicije pregnani, na kar se je patrulja vrnila dobre volje z dvema vnlenjenima italijanskima puškama. Sicer ni bilo v vsem dolgem prostoru nikakega boja.
Nova ofenziva na soški fronti?
Lugano, 10. januarja. Italijanski
vojni minister je večinoma odtegnil pred kratkim dovoljene dopuste vojakom, ker pri novi ofenzivi na soški fronti bo rabila italijanska armada vsakega moža.
Načrti generala Cadorne.
»Journal de Oeneve« priobčuje obširen članek o obmejnih bojih na Tirolskem tekom te zime. Ententski list se trudi, da bi iztaknil na vsak način italijanske uspehe, ali prihaja po dosedanjih bojih samo do tega zaključka, da se pozicije avstro-ogrskih čet na preko 2000 metrov visokih ledenikih ne morejo omajati. Napadalci morajo imeti strahovite izgube. Ljudje v masah zmrzujejo, dočim morejo sovražne čete že vsled boljše opreme in defenzivne taktike lažje prenašati slabo vreme. General Cadorna ve vse to on je že na soški fronti poznal strahote ali se je navzlic temu moral odločiti za Tirolsko. Italiianski generalni štab upa med tem doseči nove uspehe v Albaniji kjer ie izkrcal ftalHansko armado 70.000 mož. V vojaških krogih se sedaj mnogo šepeta o Cadomovih načrtih. — ?epe'a se o načrtih nravi »Journal de Oeneve« — morda bi bil Cadorna boli zadovoljen ako bi se govorilo glasno in mu povedalo kaj naj stori kaj naj njegov? načrti obsegajo da bo prej uspeh velik in vojne konec. Cadorna pač premišljuie, kam bi krenil, ker ne kaže nič ob Soči. nič na Tirolskem in nič ne kaže tudi v Albaniji. - od katere nekateri v Italiji, ki vedno le upajo, toliko pričakujejo, drugi zmernejši Italijani pa že čutijo dobro poleg soškega fn tirolskega tudi albanski n i č.
Italijanska fronta razširjena.
»Secolo« je poudarjal interes Italije na Albaniji kakor smo poročali včeraj. Pomenljivo dostavlja, da kdor se dotakne Albanije, se je dotaknil ostrine italijanskega meča. Končuje pa, da italijanska fronta ne sega samo od Stilfserskega sedla do Krasa, ampak tudi od Skadra do se-vernogrške meje. — Torej so razširili fronto po tolikih neuspehih, da jih bo še več.
»Kje pa naj se bojujemo?«
Neki naš oficir je vprašal italijanskega vjetega oficirja, kako to, da Cadorna bije z glavo ob Soči v na-
ša brda in bregove že toliko časa. »Kje pa naj se bojujemo?« Je vprašal na to italijanski oficir, in dostavil« da samo nevešči ljudje morejo misliti, da bi mogli Italijani udariti na kako drugo stran z večjim upanjem na uspeh; res je bilo gorje ob Soči, ali drugodi bi bilo še hujše. Italijanski kralj je rekel lani predsed-ništvu senata, da v letu 1915. bo vojne konec, on Je sanjal, da bo vojna kratka, tako le dva meseca bo trajala, Italija kar pogazi Avstrijo in z entento bo diktirala mir. Kako razočaranje! Za Italijo bi značil mir v sedanjih razmerah popoln poraz. Zato pa zapirajo v Italiji ljudi, če le spregovorijo o miru. obenem pa italijanski vojskovodje drhtijo strahu pred nadaljevanjem vojne, ker nikjer ni žarka upanja, da bi Italija mogla kje kaj doseči.
Ka] poroča Italijan o soški fronti.
»Kolnische Volkszeitung« priobčuje sliko dogodkov s soške fronte, katero je podal neki Italijan. Italijan pravi, da avstro-ogrske čete zastre-ljajo štirikrat tol;ko municije kolikor Italijani. Po nekem boju se je valjalo v krvi deset stotnij strašno pohabljenih. Pogostoma morajo pohabljenci ležati cele dneve in izkrvavijo. ne da bi došla kaka pomoč, strašna mrzlica jih muči. (Te navedbe Italijana seveda niso resnične.) Ako mi izgubimo kako pozicijo, pravijo vojaki, ustrelijo vojaki vsakega strahopetca. Potem pa pravi Italijan pametno, da že mesece in mesece hodijo ponoči napadat, zjutraj pa se morajo umakniti in da se mora spoznati po tolikih brezuspešnih juriših, da je vsa energija brezplodna. Položaj je obupen. Mornarji pravijo, da ima italijansko brodovje mnogo večjo škodo nego je to znana javnosti.
Strah pred poročili s fronte.
»Secolo« svari občinstvo, naj nikar ne verjame vsega, kar pripovedujejo vojaki, ki prihajajo na dopust, češ, da pretiravajo, da vojaki ne morejo pregledati dogodkov, ker poznajo samo majhen del fronte. Torej naj nikar ne veruje občinstvo raznim pravljicam vojakov na dopustu. — »Messaggero« piše, da so se razširjale v zadnjem času pesimistične, da celo katastrofalne vesti, katere so tudi raznaŠali vojaki, ki so prišli domov na dopust. Da. da. umejemo ta strah, kajti resnica s fronte je trpka.
Pritisk na Italijo.
Budimpešta, 10. januarja. List »Vilag« poroča iz Aten: Po zanesljivih poročilih še vedno niso končana pogajanja med italijansko vlado in drugimi velevlastmi četverozveze glede vporabe italijanskih Čet na balkanskem bojišču. Italija se brani še vedno, udeležiti se obrambe Egipta. Italijanska vlada pravi, da n j ^ n e čete se morajo bojevat1 za osvoboditev italijanskega ozemlja, drugače ta vojna izgubi v ljudstvu sv jo moralno podlago.
Ponesrečena  Marconijeva misli i v Londonu.
Lugano, 10. januarja. Včerajšnji dekreti o popisu žitnih zalog v Italiji, kar znači pripravo za poznejšo rekvizicijo, kakor tudi rekviriranje 38 nemških in avstrijskih ladij v svrho transporta žita in premoga so posledica popolnega neuspeha Marconije-ve misije v Londonu. Anglija odklanja vsak vpliv na lastno mdustrijo Tn trgovsko mornarico v svrho cenejše oskrbe Italije. Popis žitnih zalog je sicer v prvi vrsti naperjen proti špekulaciji navijanja cen in nakopičenju žitnih zalog ali gotovo je. đa manjka vsaj pet milijonov stotov žita. ki bi ga mogla samo Angliia preskrbeti potom Amerike. Vprašanje premoga se ne more rešiti z lastnimi transportnimi sredstvi, ker Anglija ne more dajati dnevno 30.000 ton. kolikor jih rabi Italija.
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
V Rimu sta bila aretirana raidi slepariji pri armadnih dobavah politik Scimoncini in Časnikar Bonarotti, ki sta oba pred vojno najhujše agitirala za njo.
Iz Rima: Organ nevtralne uprave socijalnodemokratske stranke oporeka poročilu lista »Idea Na-zlonale«, da je v Apuliji gospodarski položaj Jako ugoden. DosedaJ so organizirani pristaniški delavci izplačali 60.000 lir podpore svojim članom. Nič boljše niso razmere na kmetih. Polja se ne more obdelavati, ker ni gotovega denarja. Na tisoče poljskih delavcev se nahaja vsled tega v največji bedi. V drugem članku, katerega večji del je cenzura zaplenila, slika »Avanti« strašno stanje Italijanskih gospodarjev in pravi,
da  kmetijsko gospodarstvo poMJa
največ vojakov na fronto, tato pa tudi trpi največje izgube.
Poajaajajfcan)* žita ki prem—
Ris, B. Januarja. Ministrski svat je sklenil v odpravo pomanjkanja lita izdati najprvo odredbe proti špekulaciji. Prva odredba določa, da morajo val, ki imajo shranjene večje množine rži in koruze, naznaniti jih oblasti tekom 14 dni, ako kaj pozneje prodajo, morajo naznaniti tekom 5 dni, drugače zapadejo kazni zapora do jednega leta  in denarni
PAVZA V RUSKI OFENZIVI?
Dunaj. 10. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Tudi včeraj se v Vzhodni Galiciji in ob bukovinski meji niso vršili večji boji. Samo pri Toporovcu smo zvečer zavrnili neki sovražni napad. Sicer ničesar novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba nI. Hofer, fml.
* •
e
NEMŠKO   URADNO POROČILO.
Berlin, 10. januarja. (Kor. urad.) VVoKfnv urad poroča: Veliki glavni stan.
Vzhodno bojišče.
Položaj je v splošnem neizpre-menien. Pri Berestianih smo odbili sunek močnega ruskega oddelka.
Vrhovno armadno vodstvo.
O ruski ofenzivi.
Poročevalec lista »Kolnische Ztg.« poroča k ruski ofenzivi zadnjih dni, da je zahtevala mnogo več žrtev, kakor 50.000 mrtvih in ranjenih. Pavza, ki je nastala 8. januarja, gotovo nima drugega namena, kakor ojačiti ruske čete. Neprestano prihajajo Rusom nova ojačenja, ki jih
ZAPADNO B0JISCE.
LEP USPEH NEMŠKIH ČET PRI MASSIGES.
Berlin, 10. januarja. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan.
Zapadno bojišče.
Severovzhodno od Massiges v okolici pristave Maison de Cham-pagne so imeli napadi naših čet ta uspeh, da smo osvojili sovražne opazovalne pozicije in jarke v izmeri več sto metrov. Ugrabili smo 423 Francozov med njimi 7 častnikov, 5 strojnih pušk, 1 velikega in 7 manjših metalcev min. Francoski protinapad vzhodno pristave se Je ponesrečil.
Flotilja nemških letal Je napadla sovražne etapne naprave v Fournes.
Vrhovno arma^ "o vr**«*vo. *
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
7. januarja popoldne. O poteku noči ni poročati ničesar.
7. januarja zvečer. V Ar-toisu smo obstreljevali čez dan iznova kolodvor Boisleu* - au - Mont južno od Arrasa ter prekinili promet na tej progi. Naš uničevalni ogenj na sovražne pozicije na planoti pri Nou-vronu severozapadno od Soissonsa je bi! uspešen. Dve nemški mali poziciji smo uničili. V Champagnt naša artiljerija neprestano deluje. S svojim ognjem smo razpršili neko prav močno skupino delavcev severno od Somme Pvja in neki transport pri Soupletu. Obstreljevali smo sovražne strelske jarke pri Maisonsde Chamnagne in v okolici Massigesa. V Argonih je zbila ena naših min neko prav majhno nemško pozicijo v odseku Vauquois v zrak. Neki naš na veliko razdaljo streljajoči top Je obstreljeval neki sovražni oddelek na robu Billv - sons - Mangiene, severno od Etafna. Naš dobro na-merjen ogenj Je snravil oddelek v nered ter provzročll v vasi požar. V gozdu pri Bouchotu. severno Od St. Mihiela so provzročill naši topovi 3 eksplozije v sovražnih napravah.
Belgijsko poročilo.
7. Januarja. Severno od ffl*-mufdna Je obstreljevala naša artiljerija uspešno pristave na levem brestu Ysere, ki Jih je sovražnik drža!. Pri VVoumnu in Oriegrachtnu smo razpršen sovražna zbiranja.
ANGLEŠKO URADNO POROČILO.
7. januarja. Odbili smo sovražni napad z bombami na progo
globf do 5000 lir. Druga določba vrejnje rekvizicijsko pravico vojaških oblasti gleda žita. — Kakor poročalo listi, se rekvirira 17 avstro-ogrskih in okoli 30 nemških v italijanskih pristaniščih se nahajajočih pamlkov; umevno, da se zmanjša tudi prevoznina. Objednem se pričakujejo odredbe glede vporabljanja premoga, zlasti ker Je čena izredno visoka. Tako je cena na genoveški blagovni borzi 170 do 190 lir za tono. Nekoliko lesa pričakujejo z Jamajke, kjer so dosegli dovoljenje za izvoz.
pošiljajo v fronto. Med artiljerijsko pripravo so Rusi trosili silne množine municije, ki jo je bila poslala Japonska. Tudi za rusko pehoto je bila poslala Japonska puške in municijo.
O bojih samih poročajo iz Rusije preko Romunske, da so bili boji na fronti Tarnopol - Trembovla najbolj krvavi, sedaj stoji tam baje 800.000 mož s 3500 topovi, ki se neprestano bojujejo.
Veliki knez Nikolaj.
Iz Kiela poročajo, da se mudi veliki knez Nikolaj sedaj v carjevem glavnem stanu.
General Russki} težko zbolel.
»Baseler Nachrichten« poročajo iz Petrograda, da leži general Russ-kij na smrt bolan v Pjatigorsku v Kavkaziji.
Nov ruski generalni intendant.
Iz Kodanja poročajo, da je bil general Šuvalov, doslej intendant vojnega ministrstva, imenovan za generalnega intendanta ruske vojske. Baje gre za temeljito reformo vse ruske intendanture.
Ruski poljedelski minister Krivošejn.
»Baseler Nachrichten« poročajo iz Petrograda, da je car poklical bivšega poljedelskega ministra Krivo-šejna v Petrograd.
Armentičres - Lille, ki ga je artiljerija podpirala. Naša artiljerija je obstreljevala razne točke sovražnih črt ter občutno poškodovala sovražne jarke.
BRAMBNA DOLŽNOST NA ANGLEŠKEM.
Preko Stockholma poročajo, da so baje škotski premogarji sklenili na konferenci v Qlasgowu protest proti uvedbi splošne brambne dolžnosti na Angleškem. Če bo vlada kljub temu uvedla brambno dolžnost, bodo delavci odgovorili z generalno stavko.
»Times« poročajo, da določa angleški zakonski načrt brambne dolžnosti 14. avgust 1916 kot dan, s katerim se bo delal razloček, ali je kdo oženjen ali ne.
Zatrjuje se. da je angleški ministrski predsednik Asquith prosil delavske ministre, da naj ostanejo še nadalje na svojih mestih. Če bo pri drugem branju zakonske predloge nastopila večja opozicija, je Asquith odločen odstopiti ali pa razpisati nove volitve.
Glasom londonskih poročil se vrši v četrtek nov kronski svet v Londonu, katerega se bodo udeležili vsi ministri. Splošno se pričakuje, da bo v tem kronskem svetu padla končna odločitev v vorašanju kabinetne krize in v vprašanju razpusta parlamenta.
Tz Londona poročajo, da se je vršilo včeraj dolgo posvetovanie kabineta, katerega se le udeležit tudi mfnister Henderson, kar smatrajo za dokaz, da njegov odstop še ni gotov.
Na Irskem vstaja?
»Times« poročalo o izgredih rta Irskem v Cardiff - More v grofiji Tvrone. Nasprotniki brambne dolžnosti so s* snopadll z orožniki ter klicali: *2tve1 cesar Vilienv. nakar so odgovarjali njih nasprotniki z: ♦Živela Angliia!« Policifa in orožniki niso opravili ničesar. Demonstranti so razdejali več hiš.
Angleži v Afriki.
Angleži poročajo, da Je neka angleška mornariška misija dne 26. decembra napadla na Jezeru Tanganji-ka v Afriki nemški oboroženi pamik »Klngani« in ga prisilila po 10 minutah, da se Je vdal. Vsi nemški častniki so pađlf. Dasiravno se Je parnfk fe potaplja1, so ga vendar spravili na breg. »Klngani« ]e bila maihna ladja J3 metrov dolga In 3*5 m široka, oborožena je bila pač tudi ladji primemo prav lahko. Reuter poroča, da so Angleži sedaj poslali na Jezero Tanganjika več posebno oboroženih parnikov. Po kateri poti so
Jih poslali tja, nI znano. Mogoče je, da so Jih poslali iz Zambezija po reki Šire do jezera Njase in od tam po kopnem* ali pa po Kongu in potem v Lukugo z železnico, ki je bila leta 1914. dograjena. Nemški listi pravijo, da Je pričakovati, da bodo nemški večji parniki, ki se še nahajajo na jezeru Tanganjiki, kos tem angleškim ladjam.
Bofl na morio.
ANGLEŠKA   BOJNA LADJA »KINO   EDWARD   VILc PO-TOPLJENA.
London, 9. januarja. (Kor. urad.) Bojna ladja »E d u a r d VII.« j e zadela ob mino in so se morala zaradi viharnega morja opustiti reševalna dela. Ladja se je kmalu potopila. Posadka je mogla ladjo še pravočasno zapustiti. Izgub človeških življenj ni, samo2možastaranjena.
(Bojna ladja »King Edward VII.« Je bila zgrajena leta 1903.. je bila 138 m dolga. 24 m široka, 8*2 m globoka ter je obsegala 16.350 ton, stroji so imeli 18.400 konjskih sil *er gonili ladjo s hitrostjo 19 morskih mili na uro; moštva je imela ladia 777 ter je bila oborožena s 4 topovi kalibra 30*4 cm, 4 topovi kalibra 23 cm, 10 topovi kalibra 15 cm, 12 topovi kalibra 76 cm in 12 topovi kalibra 4*7 cm.)
Potopitev parnika »Port Said«.
Iz vojnoporočevalskega stana, 10. januarja: Dne 20. decembra 1915 dopoldne je opazil eden naših v Sredozemskem morju operirajočih podmorskih čolnov neki parnik z dvema dimnikoma, zdelo se je. da mora biti kak parnik s transportom čet, in podmorski čoln je zahteval s strelom, naj se ustavi. Namesto da bi storil, kar zahtevano, se je parnik, ki je bil opozorjen šele s strelom na navzočnost podmorskega čolna, od tega proč obrnil in je poskušal z vporabo polnih strojnih moči zbežati podmorskemu čolnu. Podmorski čoln ga je radi tega začel zasledovati. Ko je parnik videl, da Je podmorski čoln hitrejši od njega, se je ustavil in razvil belo zastavo, očividno v znak. da se vda. Podmorski čoln je takoj ustavil ogenj in dal z veliko, torej dalekovidno zastavo signal: Zapustite ladjo kolikor mogoče hitro! in se je približal parniku. Zdi se, da je parnik prav čakal na približanje, kajti naenkrat se je obrnil proti podmorskemu čolnu in vozil z razvito belo zastavo z vso močjo proti njemu, z očividnim namenom, zaleteti se vanj in ga potopiti. Zbog tega per-fidnega poskusa je začel podmorski čoln takoj streljati na parnik in je mogel kmalu konstatirati, da je dobro zadel.
Parnik je imel dovolj, stroji so vlekli nazaj, ostal je in začel spuščati v morje rešilne čolne. Podmorski čoln, ki je na to znamenje predaje takoj ustavil streljanje, je prišel zopet blizu k parniku in mogel konstatirati, da vozijo čolni, ne-oziraje se na množico ljudi v vodi, od ladje proč proti obali. Podmorski čoln je prihi-tel k čolnu, v katerem se je nahajal kapitan parnika. Poveljnik podmorskega čolna je izjavil, da bo dal streljati na poveljnika,, ako ne sprejme takoj ljudi, ki plavajo brez pomoči po morju. Na parniku sta bila še dva človeka. Za ta dva se tovariši tudi niso več brigali. Podmorski čoln ju je rešil s svojim čolnom in pokazalo se je, da je eden ranjen. Najprvo so ga obvezali na podmorskem čolnu, potem oddali čolnu, nakar šele Je forpedni strel potopil parnik.
Pamik ves čas ni razvil nikake naciionalne zastave, al? bilo je iz bli-/Jne znano, da je parnik italijanski in sicer »Port Said«. Zadnii del svojega rešilnega dela je izvršil podmorski čoln že pod streljanjem neke oborožene jahte, ki je prihitela tja. in nekega malega torpednega čolna.
Podmorski čoln je torej ne glede na lastno nevarnost, rešil osebe s parnika, katere bi bile sicer od poveljnika ladje prepuščene svoji usodi. Obnašanje kapitana pravzaprav ne potrebuje nikakega daljšega komentarja. Najnrvo je skušal bežati. Izvršil je potem v varstvu bele zastave potuhnjeno napadalni poskus na podmorski čoln, je pustil svoje ljudi na cedilu in sovražnik ga je moral prisiliti, da ie sprejel osebe, ki so se borile z valovi, sramotno izdane in onega od sovražnika ranjenega človeka.
V Črnem morju.
Tz Rusije poročajo, da so v zadnjem času v črnem morju zopet opazili sovražne podmorske čolne, vsled česar se je trgovsko plovstvo zopet zelo omejilo. Nedavno je neki podmorski Čoln osem ur opazoval vhod v pristanišče v Odesi, kljub temu, da so ga silnp ob&rsUavjtf^
Vojna z Rusijo.
7. Stev.
.SLOVENSKI NAROD9, dne II. Januarji i»i6
Stran 3.
u sel. Isti dan je neki podmorski 6om potopil pri Odesi dve jadrnici s ko-žuhovino. »Goben« in »Breslau« kri-
žarita ob bolgarski obali, spremila sta transporte iz Bospora v Varno.
Sedaj je baje kakih 15 pormorskih čolnov v Črnem morju.
Kako so ententne čete zapustile zadnje pozicije na Galipoliju.
London, P. januarja. (Kor. urad.) Reuterjevo poročilo: General M o n r o e poroča: Zapustitev polotoka Galipoli se je uspešno izvedla. Vse topove in havbice smo spravili stran razen 17 izrabljenih topov, ki smo jih razstrelili, predno smo odšli. Vse izgube Angleže v znašajo 1 moža. Francozi niso imeli nobenihizgub.
Iz Carigrada poročajo: Zadnje dni so morali Angleži na Galipoliju
-tati zelo silne artiljerijske na-fade. Angleži so začeli umikati svoje čete v nedeljo ponoči. Nekako o polnoči so bile najbrže že vse en-icntne čete spravljene na ladje. Do sedaj je dognano, da so Turki enako,
-r pri Anaforti in Ariburnu vple-o zalog živil, streliva in drugega vojnega materijala. Ali je bilo mnogo sovražnikov vjetih ali so bili vplenjeni tudi težki topovi, še ni ?nano. Pri Sedilbaru je poskusil sovražnik pod zaščito treh križark že v soboto o polnoči vkrcati svoje čete. Vse turske čete, ki so spoznale sovražnikov namen, so v jutranjih Grah z bajoneti naskočile in je sledila silno krvava bitka. Glavni stan poroča, da so bili uspehi Turkov zelo veliki.
Lvonski -^Progres« poroča iz Soluna, da so poslali indijsko konjenico z Gaflpoliia v Solun.
»Frankfurter Ztg.« izve iz Carigrada, da se mudi že od aprila več tisoč uradnikov iz ententnih držav v '•ludrosu, ker so bili določeni, da takoj po zavzetju Carigrada zasedejo že prej za nie določena mesta. Rusi, \ng!eži in Francozi bi si bili v enakem razmerju razdelili carigradske urade.
Angleži na Galipoliju.
Iz   Hamiltonovega   poročila o i ob Dardaneiah je posneti: Ka-krvavi so bili časih boji na polku Galipoli,   je razvidno iz dej-. da je ostalo od 10.500 mož an-čet, ki so se pod generalom rdwoodom udeležile boja 9. in 10. rusta 1915, kakih 60no mož na bojišču in kljub temu niso dosegli Angleži nobenega uspeha Hamiltonovo poročilo ie prav   lahko imenovati ^redigro za splošno   brambno dol-:nost   Od 29. avgusta nanrej so se rneracije ustavile in angleške čete so cta!e od takrat nasproti zelo nad-močnemu sovražniku,   ki  je moge! vati dan na dan oiaeenja, kar 2m   seveda ni bilo mogoče. Pri   tem so vrste Angležev kosile ^olezni. Kakor je mogel potem lord Kitcbener še v decembru trditi, da so turške čete na Galipob"-;n de-morr'izjrane?
Suešk? prekop.
Secolo poroča iz Port Saida: Neprestano *e izkrcavaio čete v Suezu in Aleksandri]?. Vojaška taborišča «e množe in   širijo.   V strelskih
1 na afriški strani prekopa po-fttjejo posajke. Na aziiski strani nski parni valjarji ceste vzporedno s prekopom in pravokotno na prekop. V kanalu ie videti zad-uii čas male monitorie. ki so jih naj-
prfpeljali i>nred Dardanel. Mo-*i>r'rje so nrebnrvn1' sivo - rumeno, ^ako da Jih je le težko razločati od ^eska puščave. Tudi težki topovi so tako rvani. Vsako jutro pre-: "eio ves kanal, ali niso bile kje mine in hidroplani letajo rad prekopom. Ladie, ki vozijo skozi kanal, preiščejo do zadnjega kota.
Rusko poročilo z juga.
7. januarja. Kavkaska fronta. Dne 4. januarja zvečer so pričeli Turki v megli nanr»dati pri vaseh Mi in BHdathor (22 vrst južno od Oltija). Pod našim ognjem, s katerim smo pričeli šele. ko je sovražnik dospel do naših ovir, so se sovražniki umaknili na svoie pozicije. Perzija. Nekai sto mož peš in na konjih je poskusilo nanad iz Dovle-tabada (80 km jugovzhodno od Ha-madana) na Kiamari: pognali pa smo \'\h nazaj do Rcndeiina.
Fronta v Iraku.
Cnriprad. 9. januarja. (Kor. ur.) Sovražnik, ki stoji v Iman Aligarbiju in ga cenimo na eno divizijo, je 6. t. m. pod zaščito 4 križark silno napadel Cheik Said, dan hoda proti Kut el Amari, da pride mestu na pomoč. Protinapad naših čet, ki so nekaj mož vjele. pa je  napad popolnoma
odbil. Sovražnikove iagube na 3000 mož, zlasti neki sovražni konjeniški polk Je imel prav velike izgube. Z drugih front ni ničesar poročati.
Razne politične testi
= »Persla.«    Reuter poroča te
Kaira, da so se s »Perzijo« potopile tudi dragocenosti maha rad že v Ka-raputali. v vrednosti 2 in pol milijona mark.
= Izvoz municije Iz Amerika. »Frankfurter Ztg.« poroča iz Novega Jorka: Dasiravno so mnogi Člani amerišk. kongresa za prepoved izvoza orožja in municije Je vendar le malo upanja, da se bo tak zakon sprejel, ker se boje demokrati gospodarske panike, ki bi nastala, če preneha vojna industrija, kar bi tudi zelo vplivalo na bodočo volitev predsednika.
— Vstaja na Južnem Kitajskem« -Russkoje lovo« poroča 10. t m., da so revolucionarji opozorili oblasti v Anamu, da so naročili poveljnikom čet. da morajo v slučaju spopada z vladnimi četami paziti na varstvo Evropejcev.
~ Knez Albert monakovski je daroval za srbske begunce 100.000 frankov ter je dal bolnice v Monte Carlu ranjenim srbskim vojakom na razpolago.
Vesti iz primorskih dežel.
Odlikovanje poštnega nadupra-
v i te! j a poštnega urada Gorica 1. Na
poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu v navzočnosti namestnika barona Fries-Skene in mestnega poveljnika gm. pl. \Vassertala je izročil poštni podravnatelj dr. Tobi-aseh poštnemu nadupravitelju Karlu H u s a k u podeljeni Franc Josipov red na traku vojaškozaslužnega križca. Podravnatelj je v nagovoru omenjal zasluge višjega upravitelja za nepretrgano uradovanje poštnega urada v Gorici št. 1.
Imenovanje. Namestništveni kon-cipist Evgen vitez Bockmann je imenovan okrajnim komisarjem.
Štiri bratje kot častniki na boji-šču. Družina R a v t e r z Goriškega, ki biva sedaj od izbruha vojne v Mariboru, je dala domovini v obrambo štiri sinove, vsi štirje so častniki. Sin Josip je stotnik v graškem domobranskem pešpolku, ranjen je bil v Galiciji težko, pa je okreval in odide te dni drugič na fronto. Sin M a k s je nadnoročnik, je bil tudi težko ranjen, sedaj je že tretjič na gališkem bojišču. Sin Friderik, poročnik, se bori na soški fronti. Najmlajši sm Stanko je kadetni aspirant in se bori tudi na domaČih goriških tleh. Oče teh štirih vrlih sinov je vpokoje-ni sodnijski sluga iz Tolmina.
Obrtnonadzorstveni urad v Trstu. Načelnik obrtnonadzorstvenega urada v Trstu inženir Ahil Pellegri-ni se je vrnil v Trst in prevzel vodstvo urada v ulici Molin piecolo.
Razprava proti Majerju, lastniku »Piccola«, radi plače urednik ^>m za čas vojne, se je nadaljeval r in skončala 8. t. m. Razsodba bo razglašena tekom osmih dni.
Obsojen notar. Notarja pf. Difnl-co v Šibeniku, ki je brez odpusta odpotoval v Italijo, kjer se še sedaj nahaja, je obsodilo zadarsko disciplinarno sodišče na 1 leto suspenzije in 1000 K globe.
Poneverjenje. L^radnik dalmatinskega deželnega odbora Alfonz Hribar si je bil sam nakazal 5000 kron predujma. Ker ga je deželni odbor ovadil sodišču, je Hribar pobegnil. Hribarjeva žena je vso svoto povrnila, nakar je deželni odbor svojo ovadbo umaknil.
Dnevne vesti.
— Odlikovani slov. vojaki. Bronasto hrabr. svetinjo so dobili: oro-žar K. Oraš, korporala: Josip Mlakar in Valentin V e d e n i k, poddesetniki: Ignacij Jesenič-n i k, Josip P e č n i k, Karol Vernik in Valentin K o s f i č, infanteri-sti: Ivan Močnik, Simon Peče-n i k Nik. Kovač in Josip P i s t o t-n i k, vsi 7. pešpolka; štabni narednik Ivan K u 1 n i k, podlovec Peter R a v t a r, vodja patrulje Franc M a r š n i k, lovci: Leopold M o -č i v n i k, Josip G1 a n č n i k, Ivan D o n a š i č, M. P o t o č n i k, Danilo R o g 1, Anton H a d e k, Andrej K u c 1 a r, Gregor Sine in Franc J e r s i n k, vsi 8. lovskega bataljona ; narednik Nikolaj J a n d r i č, če-tovodja Ivan Brodlč, poddesetnik Ivan R e p u š i č ter infanterist Ivan Lončar, vsi 96. pešpolka; četo-vodja Alojzij G o s t i š a, lovci: Martin Rebolj, Ivan Val en čl č, Ivan J e n i č, Anton L a v r i č, Ivan Robič, Ivan Fon, Ivan Ter Jak, Martin J erovlek   In IgnadJ
Vinko
Josip
Anton
Kaplan, vsi 7. lovskega bataljona; desetnik Jurij Narobe, infanteri-sta: Franc Slatiniek in Rudolf K u 1 i š e k, vsi 27. pešpolka; pod-lovca: Ivan Leve in Josip Spe-lič, vodja patrulj Nikolaj Adle-iič, lovci: Matija Lavrenčič, Anton B e r c e, -Martin Dolenc, Anton S k o f 1 e n c, Franc Goden, R a h n e, Anton Polajnar, K o d e 1 j a, Val. Cedilnik, Z a v r š n i k, Franc K u š -1 a n, Jakob Prek, Četovodja Leopold Bezgovšek, korporali: Franc Zabukovec, poddesetniki : Josip S e n k i n e, Peter Med-v e d š č e k, Alojzij M a r t e n, in-fanteristi:: A. Koderman, Miha S a n t i n, Josip T r i p o r, van Godina, vsi 97. pešpolka; četovodja 7. topniškega polka Ivan M i r t i č, dragonec 5. dragonskega polka Ivan Potočnik in črnovoj. saperja 13. saperskega bataljona: E. Bošnjak in Pavel K u k e c.
— Tretjič odlikovan. Te dni je bil tekom te svetovne vojne tretjič odlikovan c. in kr. nadporočnik dr. Fran Rostohar, krški rojak in gimnazijski profesor iz Gorice. Prvič je dobil za hrabro vedenje pred sovražnikom pohvalno priznanje, drugič »Signum laudisi« in sedaj, torej tretjič, vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo.
— Signum laudis je prejel slovenski častnik nadporočnik Karol De t e 1 a.
— Odlikovan je bil za hrabro vedenje pred sovražnikom Š v a b Dragotin iz Celja pri 28. pešpolku. sedaj v Szegedinu.
— Iz italijanskega vjetništva se je oglasil praporščak 17. pešpolka Franc G1 o m b e k , o katerem se je mislilo, da ga je 28. novembra vsled izbruha mine zasula zemlja.
— Kdo kaj ve? Ferdinand Vrabec, vojak 17. pešpolka, 6. stotnija, prvi voj, vojna pošta št. 32. se že od meseca maja ni več oglasil. Kdor bi kaj vedel o njem, naj bo tako prijazen, in naj to njegovi materi naznani na naslov: Julijana Bizjak, Poljanska cesta št. 15. v Ljubljani.
— Darilo. Gospod Pavel Pollak izročil je povodom smrti svojega brata Roberta, sošefa Brata Pollak v Ljubljani gospodu županu znesek 200 K za uboge sirote in vdove padlih vojakov na Kranjskem. — Gosp. Anton Luckmann je mesto venca na krsto umrlega gospoda Jožefa Dor-nika daroval Rdečemu križu 20 K.
— Božičnico so praznovali 24. decembra 1915 ob 4. uri popoldne v podružnici garnizijske bolnice v II. državni gimnaziji, katero so posetili med drugimi tudi višji štabni zdravnik g. dr. Geduldiger; predsednik Rdečega križa g. del Cott in gospod major Kramaršič. V veliki dvorani (sedaj bolnica) je bilo postavljeno krasno božično drevo, na mizi pa veliko število zavitkov oziroma darila za ranjence in bolnike ter strežnice; daril je bilo čez 200. Pozdravni nagovor je držal bolniški častnik nadporočnik g. dr. Cvvin. Nato je vojni kurat Madžarec prečital pismo vojnega škofa dr. Bjelika, in posebej še govoril o II. božičnici v vojski. Dalje je imel še krasen nagovor g. major Kramaršič, na katerega je sledil trikratni »Hura«! Nato so strežnice pele razne ljudske in božične pes-me, nakar ste nadzorovalna dama gdč. A. pl. Mattanovich in gospa štabnega zdravnika dr. Trenkler, ki je ljubeznjivo pomagala tudi pri nakupu oziroma nabiranju daril, razdelili krasna darila, zakar so se daro-vanci posebno prisrčno zajivaljevali. Ranjenci so dobili tudi še po nekoliko pijače in slaščic. — Tukaj navajamo imena darovateljev: Polkovni zdravnik dr. Kosler 1 sod pive. ga. Lea Knez 100 K, g. Hans Krisper 50 kron, gdč. Blanka Nemecz 10 K, go-spejno oskrbovalno društvo po go-spej pl. Tornago 20 K, gospa Hermi-na del Cott 21 K, gospa štabnega zdravnika dr. Trenkler 10 K, gdč. Irena pl. Alpi in gdč. Gillv 7 K, tvrd-ka Kane 5 K, gospa dr. Paichel 10 kron in 500 svalčic, gospa dr. Eger 800 svalčic in 10 steklenic vina, tvrdka J. C. Maver 6 ducatov žepnih robeev, gospa Minka Šarabon 1 ducat zglavnikov, 6 kg bombonov, 6 ducatov svinčnikov, 24 žepnih ogledal (toaletna), 1000 vojnopošt-nih dopisnic, 3 kg orehov, 3 kg ca-ces, 3 ducate žepnih robcev, 20 map papirja in kuvert, 4 zavitke medenjaka, 1 ducat zaptsnih kniižic. 6 komadov žepnih nožev, 18 komadov napolnjenih tobačnic, 2 ducata mila, 20 ravitkov tobaka; tvrdka Miklavc-Drofenig: II ducatov žepnih robcev, 2 ducata zglavnikov, 10 ducatov flanelastih nogavic, 12 Skatelj okraskov za božično drevo; tvrdka Kander: žepna ogledala, zapisnik knjižic, pa-peterije. kartačice. svinčnike; gospa Marija češnik: 500 svalčic; gdč. M. Mattanovich 500 svalčic; tvrdka Dolenc: svečke za božično drevo in HLJC} gdč, AnicaXern*: 3Qp
6 žepnih robcev* 2 žilogrevca, nogavice in 1 volneno srajco; tvrdka Magdič: 1 ducat žepnih robcev, manšete, varovance ovratnikov, milo, varnostne igle in žepna ogledala; tvrdka Voltmann: 2 zavitka slaščic; tvrdka Čvančara: milo, kartačice in praške za zobe; tvrdka Mencinger: 5 kg bombonov; tvrdka Škul: razglednice in vojnopoštne dopisnice; tvrdka Gerber: razglednice in vojnopoštne dopisnice, ogledala, zapiske, papir, svinčnike in božične jaslice; tvrdka Giontini: razglednice, svinčnike in okraske za božično drevo; tvrdka Ničmann: 30 zavitkov papirja, 2000 vojnopoštnih dopisnic, 5 ducatov svinčnikov; tvrdka Pauschin: 1 stroj za kavo in 35 šalic; tvrdka Kirbisch: slaščice; tvrdka Bonač: 25 dnevnih knjižic, 3 zavitke knofov za ovratnike, 5 ducatov svinčnikov, 2000 razglednic, 200 kuvert, 6 map papirja; gospod računski svetnik Kovač: 2 zajca; gospa Kušar: 500 svalčic; Rdeči križ 400 razglednic. Posebna zajivala gre tvrdkam Knez, Šarabon in Mi-klavc - Drofenig, ki so skozi celo leto isto bolnico velikodušno podpirali.
— Nove prodajne cene za moko na Kranjskem. Z razglasom, dne 9. januarja je določila c. kr. dež. vlada za nadrobno prodajo moke za kilogram naslednje prodajne cene: pšenična moka za peko 1 K 18 v, pšenični zdrob 88 v, pšenična moka za kuho št. 1 98 v, pšenična moka za kuho št. 2 66 v, pšenična krušna moka 48 v, ržena enotna moka 48 v.
— Boj za moko. Pod takimi in enakimi naslovi prinašajo tukajšnji listi sedaj iz trgovskih, sedaj iz pekovskih, sedaj iz drugih krogov vesti, ki nimajo v tej težavni dobi drugega uspeha, nego da občinstvo še bolj razdražijo. Vsak list bi moral delati na to, da občinstva ne vznemirja in da občinstvo predvsem pouči, da moramo v vojnih časih šteti si za prvo dolžnost, biti potrpežljivi do skrajnosti. Kar se tiče aproviza-cije z moko, magistrat teden za tednom razdeli med trgovce, mokarje in pekarije predvsem toliko moke, da je ž njo pokritih 70.000 krušnih kart, dasi dosedaj mesto in okrajno glavarstvo na teden še nikdar nista izdala 70.000 krušnih kart. Tik te moke. ki torej pokrije celo število krušnih kart, pa se razdeli še precejšnja množina med zavode, gostilničarje itd. Pri tem položaju moralo bi torej izključeno biti. da bi ta ali oni lastnik na svojo krušno karto ne dobil moke ali kruha. Če se pa to vzlic temu zgodi, naj se dotičniki takoj pritožijo na magistrat, mesto da svojo zadevo v liste zanašajo, ne da bi navajali pri tem preciznih dat, tako da magistrat ni v položaju vpeljati preiskavo. — Tudi se opaža, da so vesti dostikrat neresnične. Tako se ie že večkrat v listih poročalo, da je bila ta ali ona oseba poškodovana pri navalih na pekarije ali prodajalne. Ravno sedaj se raznaša novica, da je bil nri navalu na vojno prodajalno na Bregu poškodovan nek deček. Poizvedbe pri policiji so pokazale, da je ta stvar neresnična in mora neresnična biti, ker je tisti dan, ko se je baje zgodila nesreča, vojna prodajalna že bila v Gosposki ulici in na Bregu. Tudi vse druge nesreče, o katerih se je pisalo, se po poizvedbah pri policiji niso nikdar pripetile. Zatorej je skoraj verjetno, da tiči v razširjanju takih vestij tendenca, aprovizacijsko delovanje mestnega magistrata v slabo ime spraviti. Če je to pametne, je pa drugo vprašanje. Dr. I. T.
— Pravda za 254.000 kilogramov fižola. Na predlog liubljanskega mestnega magistrata z dne 17. novembra 1914. je deželna vlada kranjska v smislu cesarske naredbe z dne 1. avgusta 1914. ukazala, dne 19. novembra 1914.. da je ves v skladišču Krisner in Tomažič shranjeni fižol oddati mestni občini za preskrbo ljubljanskega prebivalstva. Izkazalo se je, da je bilo v skladiščih 254.000 kilogramov fižola in jih je bilo zaplenjenih 242.000 in sicer je dobila Ljubljana 90.000 kg. ostalo množico pa so dobile različne kmečke občine. Od. sodišča določeni izvedenci so določili ceno za mandolini - fižol na 51 kron. za boechini - fižol oa na 50 K za 100 kg. Firme: akcijska družba ra izdelovanje krmil v Budimpešti, E. H. Kuord v ffeilbronnu in Bertol-di & Marchevette v Frankobrodu ob Majnu so se nostavile na stališče, da so ljubljanski sodni izvedenci fižol prenizko cenili in vložili tožbo na plačilo še 42.900 K. Mestna občina linbiianska je obvestila občine na deželi, ki so prevzele večji del fižola, da bo eventuvalno od njih zahtevala Dovračilo, če bi morala kaj doplačati, sicer pa se je postavila na stalilče, da je no sodnih izvedencih določena cena fižola primerna, češ. v novembru 1915. se Je na Kranjskem kilogram fižola plačeval sploh po 45 v,
I vladne naredbe o najvišjih cenah pa so določile cene fižola na 46 v. Pri ljubljanskem deželnem sodišču so tožniki propadli. To sodišče je izreklo, da je bilo fižol plačati po tisti ceni, ki se je imel fižol na Kranjskem ob Času zaplembe. Zdaj se je o tej stvari razpravljalo po višjem sodišču v Gradcu, katero bo svojo sodbo pismeno razglasilo.
—Maksimalne cene za seno In slamo. »Wiener Zeitung« priobčuje odredbo poljedelskega ministrstva z dne 10. t. m. glede maksimalnih cen za seno in slamo.
— Koncertni večer za oslepelega Bohuslava. Fran Bohusiav, ki Je bil kot človek, družabnik in igralec eden najsimpatičnejših članov slovenskega gledališča, je zaradi nesrečnega strela iz srbske puške izgubil obe očesi. Danes je slepec in nikdar več ne bo igral ali pel na gledališkem odru. Zdaj pesmi kuje in poslal je skoraj vsem ljubljanskim znancem svojo knjižico pesmi ter v poslednjem času tudi nekaj svojih pesnitev, ki jih je uglasbil E. Starv. Bohusiav je preživljal sebe in svojo sivo mater, zato tudi kot slepec ne počiva. V njegov spomin in njemu v korist priredi naš odlični kvartet v soboto zvečer, dne 15. t. m. v dvorani mestnega doma koncert, na katerem se bodo pele razne najlepše slovenske pesmi ter bo odlična koncertna pevka gospa Javurkova zapela štiri Bohuslavove pesmi v skladbah E. Starega. Natančnejši spored še priobčimo.
— Nad polovico Ciril-Metodovih podružnic spi. Leto 1914. je bilo v drugi polovici že vojno leto, vendar so zbrale Ciril-Metodove podružnice še znatno svoto 57.061 K. Lani, t. j. v letu 1915. pa so prispevale vse podružnice glavni družbi samo 16.445 K, torej za 40.616 K manj kot prejšnje leto. Nad polovico podružnic je lani sploh spalo, da niso poslale nikakega prispevka. Takih malo-brižnih podružnic je bila na Kranjskem 60 izmed 100, na Štajerskem 53 izmed 93, na Koroškem 7 izmed 8. na Goriškem 28 izmed 48, v Trstu 7 izmed 19. Značilno merilo za narodno zavednost in požrtvovalnost je dejstvo, da je bilo najmanj spečih podružnic na Primorskem, ki je bojno ozemlje in deloma celo zasedeno po sovragu. V ostalih deželah pa niso speče podružnice morda le na deželi, temveč največ v trgih in mestih, kjer bi moralo naše občinstvo biti vendar zadostno prožeto o potrebi in važnosti naše obrambne šolske družbe. Prazni so izgovori, da so bili glavni funkcijonarji iz podružnic odborov poklicani pod orožje. Povsod je ostal še doma kateri odbornik, ali so doma vsaj odborni-ce. Blagajnik, ki odide z doma, ne da bi izročil posle namestniku, ne pojmi svoje odgovornosti. Tudi izgovarjati se na bedo in na vsestransko drugo zbiranje ne drži. Primorske rojake so vse britkosti zadele v dvojni meri, vendar niso pozabili na najpotrebnejšo narodno napravo. Celo begunci so zbrali med seboj lepo svoto za tržaško šolstvo. Koliko more doseči vestni odbor, pokazala je podružnica na Premu, kjer prebivalstvo pač ni premožno, vendar Je nabrala marljiva blagajničarka skoraj 200 kron. Istotako neumorno so sedolovale podružnice v Dolu pri Hrastniku, pri Sv. Marjeti niže Ptuja, v rogaški okolici, v Dombergu in pri Sv. Luciji pri Tolminu. In v mestih in trgih bi se ne moglo vsaj toliko doseči? Naj bi se zamujeno v tekočem letu popravilo In nadomestilo!
— Iz Uudskošolske službe. Su-plentinja Hermina K o b a 1 je imenovana za provizorično učiteljico v Podlipi. — Absolvirana kandidatinja Štefanija K1 o v a r Je nameščena za suplentinjo v Dolu, Marija P o v h pa v Boštaniu.
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. Ođ 26. decembra do L januarja se je rodilo v Ljubljani 12 otrok, 2 sta bila mrtvorojena, umrlo je 28 oseb, med njimi 18 domačinov. Umrli so: za vratico 1, za Je-tiko 3 in vsled mrtvouda 3. Razen zgoraj omenjenih je še umrlo 10 vojakov za legarjem in 1 vojak za kolero. Za infekcijskimi boleznimi so oboleli: za kozami 1 tujec m 4 vojaki, za tifuzom 1 tujec in 87 vojakov, za grižo 48 vojakov, za vratico 3 domačini, za egiptovsko očesno bele«-nijo 2 vojaka.
— Marke in franki. Preračunje-valni kurz za marke znaša do nadalj-ne odredbe 100 mark = 146 K, za franke 100 frankov = 150 K.
Na vozu umrl. 571etnl posestnik Ivan Planinšek iz Račne, občina Tre-beljevo. se je peljal iz Litije sam domov v koleslju. Slabo mu Je bilo že, ko Je Sel od doma. Na vozu se Je vle-gel in umrl. Na nekem ovinku Je sari el voz, Id ga Je vlekel konj breg vodnika, na hrib, vos seje nagnil in truplo je padlo z vosa: najp po I* urUgO nuigi •
95
34
Stran 4.
.SLOVENSKI NAKOD\ dne 11. januarja 1916.
7. štev.
Požar v IdrllL V podstrešju jedne eraričnih hiš, v kateri biva več rudarskih družin, je izbruhnil ogenj, ki je uničil polovico poslopja, mnogo obleke, oprave, živil itd. Skoda je na poslopju okoli 5000 K, na premičninah nad 1700 K. Vzrok požara ni znan.
Izdajniški proces v Zagrebu. V
procesu proti drju. Lazarju Popovi-ču, dr. Srgjanu Budisavljeviču in tovarišem je bila v ponedeljek dopoldne razglašena sodba. Obsojeni so bili: Lazar Popovič na 14 mesecev, dr. Milan Metikos na 10 mesecev, Srgjan Budisavljev'č na 8 mesecev zaradi motenja javnega miru, soob-toženca Teodorovič in Oavrilovič pa sta bila oproščena.
Kino Ideal. Danes popolnoma nov spored. 1. »Messtrov teden«. Najnovejša vojna poročila. 2. »Krinka pade«. Nordisk-družabna drama v treh dejanjih. V glavni vlogi Elza Frohllch. 3. »Miclka iz mlekarne.« Učinkovita veseloigra v treh dejanjih. V glavni vlogi Dorrft Wei\ler. Prvi film velike serije Dorrit Weix-ler. — Ta spored je mladini neprimeren in se bo predvajal do četrtka dne 13. januarja.
Zgubil je neki oficirski sluga vozeč se po električni železnici z južnega kolodvora v mesto torbico za spise, ki je vsebovala potovalne potrebščine. Pošten najditelj se prosi, da isto odda proti primerni odškodnini v upravništvu našega lista.
Bazne
* Za tajnega svetnika je imenovan predsednik avstrijskega Rdečega križa grof Traun.
* Umrl je v Krakovu znani poljski slikar Tadej Ajdukie\vicz v 64. letu svoje starosti.
* Na otok Asinaro je bilo, kakor javljajo italijanski listi, prepeljanih 16.000 avstrijskih vojnih vjetni-kov iz Srbije.
* Oderuštvo z živili v Budimpešti. Policija v Budimpešti je v lanskem letu naložila kakih 10.000 kazni, največ [p Galic^ie pribeglim ljudem, kf so uganjali oderuštvo z živili.
* Oj predpust . • . Začel se je predpust. Ironija usode je pač, da bo letošnji predpust eden najdaljših. Trajal bo celih 61 dni namreč do 7. marca. Časa za vesele plese bi bilo torej več kakor preveč, a kaj ko se zdaj pleše samo krvavi ples.
* Kulturno delo med ruskimi vjetniki poljske narodnosti. Poljski >nacijonalni komite« je organiziral obširno narodnoizobraževalno delo med ruskimi vjetniki poljske narodnosti. V vjetniških taboriščih se vršijo poljska predavanja, analfabeti se podučuiejo v čitanju in Pisanju.
* Milijonske goljufije bankirja Maxa. Nekdanji berolinski bankir Max v Parizu, ki je bil aretiran zaradi goljufije, pride pred kratkim pred sodišče. Pogoljufal je 18 milijonov frankov. 12 milijonov je zapravil z nesrečnimi špekulacijami, kje pa je ostalih 6 milijonov, se nič ne ve.
* Eksnloziia v tovarni za mun!-
cHc Iz Pbiladelohiie poročajo 9 t. m. da se je pripetila v tovarni za smodnik Dupont v Carnevspointu eksplozija, ki je ubila šest delavcev. V tovarni je zaposlenih 15.00 delavcev, ki izdelujejo dan in noč brezdimni smodnik in razstrelilne Kisline. Vzroka eksplozije ni bilo mogoče dognati.
* Vila d* Este rekvirirana za civilne In vojaške potrebe. Kakor poroča »Čorriere della sera«, je rekvirira! župan v Tivoli vilo d' Este nadvojvode Frana Ferdinanda za civilne in vojaške potrebe občine. Določeno je pa, da se ne sme vporabiti dvoran višje umetniške vrednosti. Objednem je rekviriral župan tudi samostan San Michele, last reda irskih domi-nikancev.
* 16 občinski odbornikov, toženih zaradi ra^ž^-enja Veličanstva. Lansko leto ie bila pred deželno-hrambnim divizijskim sodiščem v Pragi obravnava proti 16 občinskim odbornikom iz Radnic pri Plznu. ki so hiH toženi Tiradi razžalienja Veličanstva. Obtoženci so bili takrat oproščeni. Proti tej oprostilni razsodbi je bila podana ničnostna pritožba, kateri ie naivišie domobransko sodišče na Dunaju ugodilo ter Hodilo, da se vrši nova obravnava.
* Ofcčtmfcl blaffain* — nkrsde-
n«.V občini Naguvkarta! na Ogrskem sta se 6^n- ženski zjutra? še v temi odpraviti na potovanje vBudimoešto. Oredoč mimo občinske hiše. sta videli, da so vrata odr'*ta. pisarniške sobe na razsvetljene, genski sta zbudili občirsk^ora t&htik*. rfl zd^i se le docnalo. kai vse ie bilo v kratkem Času ukradeno: Najprei sekira, s katero so vlomilci odprii pisarno, ukradli iz nje celo občinsko blagajno
s sekiro so tudi odprli mizo občinskega tajnika in iz nje odnesli nekaj denarja. Vlomilci so blagajno na bližnjem polju razbili z ukradeno sekiro in odnesli 15.000 kron.
Nalnovelša poročila.
TURŠKO URADNO POROĆILO. — POMORSKA   BITKA   V ČRNEM MORJU.
Carigrad, 10. januarja. (Kor. u.) Agence Milli: Glavni stan poroča: Razen plena,ki ga je sovražnik zapustil, in razen velikega števila mrtvih, ni ostal v Sedilbaru noben sovražni vojak. Pri svojem zasledovanju smo ostanke sovražnika, ki se niso hoteli udati in so bežali proti izkrcevali-ščem. pobili. Na levem bregu, v odseku potoka Kerevis, smo našli mnogo sovražnih avtomatičnih min, katerih so naše genijske čete samo na enem mestu razdejali. — Fronta v I r a k u. V noči 7. t. m. je poskusil v Kut el Amari obkoljeni sovražnik na več točkah po silnem ognju iz-pasti, z izgubami pa smo ga vrgli nazaj v njegove pozicije. — S f r o n-t e v K a v k a z i j i ni poročati ničesar. V Črnem m o r i u je prišlo med oklopno križarko »Sultan Javuz Selim« in rusko oklopno križarko »Imperatrica Marija« do silnega topovskega boja na veliko razdaljo, ki je trajal po! ure. ->Su!tan Javuz Selim« m" bi- poškodovan, dočim smo konstatirali, da je Ma ru^ka vojna ladja zadeta.
Ameriška nota Angliji. VVashifgton. 10. Januarja. (K. u.) ^Central Nc\vs~ poročajo: Državni tajnik Lansing razširja noto Angliji, ki prosi za manj strogo blokado. Nota utemeljuje to zahtevo s prc'šnjo iziavo Anglije, da živil ni mogoče smatrati za konterbando.
Fmanč>e konference na Dunaju. Dunai. 11. januarja. (Kor. urad.) »N. W. Tagbk« poroča, da nride nemški državni zakladni taimk Helf-ferieh te dni na Dunaj in da se bodo vršile konference finančneea 7naca-ja. Na teh konferencah pridejo na razgovor tudi valutne razmere.
Darila.
Posredovalnici za goriške begunce so darovali obleko razen mnogo neimenovanih še sledeči dobrotniki: ga. Marija Glihar, Šmarje-Slap, Dolenjsko: g. Premrl. Ljubliana; ga. Josipina Belec. §t. Vid: ga. Tflka Ar-ker. Št. Vid: ga. Polona Zabreg, Št. Vid; ga. Frančiška Vidmar. Št. Vid; g. župnik iz Domžal; g. Stazinski Nikolaj,^župnik v p.; ga. Toman Neža; ga. Šušteršič, soproga deželnega glavarja, Ljubljana; ga. Peternel Marica, Ljubljana: ga. VAerbeis, Ljubljana; ga. \Veinberger Veronika, Zagorje; ga. Vaki, Zagorje; ga. Kladnik Marija, Zagorje; ga. flaupt-mann. Zagone; g. Jerin L., Zagorje; ga. Ahčan. Zagorje; ga. Bukoev Zagorje: ga. deležnik, Zagorje; £. Šter-kan, Zagorje; g. Uršič. Za? -rje; g. Soklič, Ljubljana; ga. Kum i k, Ljubljana; ga. Grum Marija, Lji bljana; ga. Hrast, Ljubljana; ga. Bi ^chner Frančiška, Ljubljana: g. dr. Triller, Ljubljana; g. Jurjenčič A.; g. Franc Ks. Goli, Idrija; ga. Arh Jožica, učiteljica; ga. Rihar Frančiška, vas Pristava; ga. Ožman Ivanka, Postojna; ga. N. N., Vel. Lašče; župni urad v Boh. Srednji vasi; ga. Winter Ana, Tržič, Gorenjsko; ga. Puppis Amalija. Gor. Gogatec; g. Anton R., Mengeš; župnijski urad na Homcu: ga. Skvarča Margareta, Pazin, Istra; ga. Poje A., Zamet, Istra; ga. T?oza vdova Trdan, Dornberg; g. Marolt Lovrenc, Studenec pri Mariboru; ga. Beltram Fani, Vrhpolje pri Vipavi; g. Tušar L, Idrija; ga. Mah'k Olga, Ajdovščina: ga. Bistič Fani; župni urad Sela, I\)lenjsko; ga. Až-man Marija. Naklo pri Kranju; ga. Terstenjak Ana, učiteljica. Sv. Miklavž pri Ormožu; g. Lapanja A loj., kr. uradnik, Istra; g. Novak Josip, c. kr. šolski nadzornik, Kočevje; g. N. N.. Selca. Gorenjsko; ga. Grom P., Naklo pri Kranju: g. bpacapan Fran, Slap. — Posredovalnica za goriške begunce se darovateljem naj-topleie zahvaljuje in jim zagotavlja, da jih ohranijo obdarovanci v hvaležnem spominu. Darovana obleka je bila odposlana v barake, deloma pa se je tukaj oddala. Opominja se. da bodo podobni darovi vedno dobrodošli in upati je, da se najde še marsikako usmiljeno srce. ki bo pomagalo z obleko olajšati bridko uso-do beguncev._
Umrli so v Ljubljani:
Dne 8. januarja: Jakob Bizjak, strežnik, 68 let, Japljeva ulica 2. — Fran Žibert, sin železniškega sprevodnika, 6 mesecev, Gasilska ulica 213. — Jermina Valentinčič, hči policijskega nadstražnika, 11 mesecev, Spodnja 156. — Andrej Javorka, pdec,
v rezervni vojaški bolnišnici v Mari-janišču.
Dne 9. januarja: Neža Avšič, kuharica, 55 let, Pred škofijo 20.
Današnji list obsega 4 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Še vedno se govori,   da je za
/lakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 kron) sedaj že radi tega najugodnejši čas. ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas »Srečkovnega zastopstva« v Ljubljani.
Spanec noče priti, ako nas mučijo bolečine, kadar trpimo na prevelik: nervoznosti, če stare rane zopet začno boleti ter pri drugih vsakojakih bolečinah. Pri takih slučajih naj spomnimo na Fellerjcv, bolečine tolažeči, živce pomirjujoči rastlinski esenčni fluld z znamko „Elza - fluid". To izborno domače sredstvo učinkuje pri bolečinah vseli vrst zelo blagodejno, pomiri živec in prinese zaželjeni spanec. Na 100.000 zahvalnih pisem in številna zdravniška pripoiočila potrjujejo visoko vrednost tega dobrega domačega zdravila. 12 steklenic stane vsepovsod franko le 6 K, pošlje jih edino pristne lekarnar E. V. Fcller, Stubica, Elzatr^ št. 238, Hrvatsko. — Ravno tu se lahko naroče FcHerjcve milo odvajajoče rabarbarske kroglice z znamko rvzakroglice. So najprijetnej-še cdvajilo, gotovega a neškodljivega učinka in na vsak način prednjačijo drastičnim, črevo dražečim ocivajilom. 6 škarjic stane franko le 4 K 40 vin. Obe domači sredstvi naj bi bili vedno pri rokah. Mnogo jih ječi od muk, povzročenih po kurjih očesih, in sežejo pri tem v odromoč po nožu, ki je v t3kih slučajih storil že mnogo zla. Takim bralcem se lahko in za mai denar hitro nomaga če naroče za 1 2 kroni Fcllerjeve uničevalce kurjih očes. (ef)
Vam p-ačani, akn Vaša krrla očesa, hm-tfa«!ce. obi*£?a;C! v dru*h b:?- bo'e:in ne »zginejo s korenino vred z Hia bai-zarocoi. Lonček z garancijam p;smom 1 £p 3 lončki E 2*50, C lončkov K 4 5D. Eemeav, fošacc (eassa)! Poćifaca 12 £2, Ogrsko. <r842
\? I/b«rno »e> je ohnenSo za vojake v vojski in anloh ca vsa-kffa kot najboljše
bol obtažajoče mazanje
pH  prehlnj!>rsju,  reatnAtisma, fribto, maueuui,  pisni, vratni  m bolesti r brlitn
Dr Rirhttr-js
iiiFO-LioJmeoLst
JSST.. Sidro-Pain-Eipiller.
St«>klAr>!ca kron - 80. 140. t-
Dobiva se v lekarnah ali
direktno Jk,
▼ Dr. Ri liter-J« lekmraJ IMA
„Pri zlatem lava", % 1T Praga, I., Elisabetot etsts 5.
naeraa razpošiljanje.
Ako naročite
in to nemudoma storite,
rek za vseh pet srečk n. debitnifa listov szno 5 kron.
1 srtftf ivvtriftftfgi njjžep krfli
I sretka ogrcfcgi njpcgf knla
1 sretkt bndiaacžtMskt beiilke
1 Bttrtii M 3° o ztali. srttt ii leti 1180
1 ŠŠm tat 4° n ognit, kjtt tjjft a I. 1884
m~mm 12 frefcj!jj vsako leto, glavni dobitki 630*000 K.
dobit© igr3lno pravico do dobitkov ene turške srečke v znesku
do 4.000 frankov popolnoma zashnj
Fo'asslla la lgraln*. ca:rt a brczplaftco
Srečkovno zastopstvo 1., Ljubljana.
Pri zbtranfn ljubezenskih daril za nače vrle čete mls!!mo nato, kak   mraz   ln kako vlago mor^o one
sprejme takoj ali pozneje
M. MMM, Mm LjDisljana.
91
Dve
s kuhinjo9 ičče mirna stranka brez otrok. ; Ponudbe na upravništvo .Slov. Naroda* pod „stranka brez otrok 113". 113
« front
i
prestati In \im zato poJlj3m3 zoper kasel), Lripa^dst In za-3llženje 1—2 škatips! FATEVIB sotfessslh minirata!!* ^tastilj. PtI  nakopa  pazite zelo na
z restavracijo 3n kavarno
se odda s 1./7. t L v najem.
Ponudbp sprejme do 1./2. t. 1. Delniška
pivovarna v Laškem trga. 117
S r     .: *
mm
2 & ■
i*
■ y-«:f«
nro^os prve ifstb
v hotelu fm\ fMiču*
(I. nadstropje)
(nasproti glavne pošte)
ss se priporoča«
1 Jata finrtotlons! hbnji
dobro izurjeno, iz dežele, in
: krepkega dečka :
Sfprešnie večja tvrdka na Dolenjskem.
Ponudbe pod „proda]alke/21fl
na upravn. »Slov. Naroda«. 21
Hspaisa po  viselo csnl
'iS
Ponudbe s ceno in množino (koliko vagonov) je poslati tvrdki:
Ljubljana, Marije Terezije c. 13 (Kolizej).
::     Na ponudbe brez cene se ne ozira. ::
Zrl en! v Kino Central v 8ež. gledališču
26., 7. in *|29- ur! zveders
Igrokaz s predigro in 3 dej. z Vando Treumann in \iggo Larsen v glavni vlogi
I
I
FanIIf kot fista Hlelisn.
Izborna barka v 2 dejanjih-
Jutri v sredio in v četrtek ob detrt 21a 5. popoldne
:: velike predstave za otroke ::
z izbranim, zievim, krasnim sporedom.
Posteljno fsei*j@ in puh n
v veliki
: izberi :
in po jako nizkih cenab
priporoča
tvrdka
kabeli, iiubljana, j^estni trg 10.
! Volno zavarovanfe 3
Življenska zavarovanja s takojšnjo veljavo tudi za slučaj smrti   v vojski, sklepa pod normalnimi premijami, brez vsake doklade
c. kr. prta. zavarovalna dražba na življenje
:: Avstrijski Feniks.
Družba  sklepa  pa   tudi  izrecna   vojoa  zavarovanja,  samo   zs dobo
MOflO lota, kroz vsako zdravniško pro'skave. Na ta način se po svojcih
zavarujejo tudi labko osebe, ki se že oabajajo na bojnem polju. — Zavarovalna družba »Feniks« je edina v monarhiji, ki nudi tako zavarovanje.
Brezplačna pojasnila daje in ponudbe sprejema:
114
generalni zastop v Ljubljani, Sodno ulica štev. 1 in
99
glavni zastop v Ljubljani, Gradišče štev. L
S
2FA