froed <1*U7 ««*Pt 8ntnrdny», Sundaji nnd Hobdaja.
tl i frjj>«rrfrrrrrrrrrrrrrrrrrr»»
LfTO—YEAK XXVIII.
Usta J«96.M
PROSVETA
__glasilo slovenske narodne podporne jednote
■ MMMm —Hll Jliur. It ltli ik. - - - —_
UradnlAkl In uprsvaiikt prostori: JJ667 S. LnwndnU Ava.
Offic« of 1'ublkation: M5T South LswndnU a v«. TvUphon«. Kock wt II 4&04
'•»"•i m. lin, •» ___
** * Omatm mt Imk ». ltTt
CHICAGO, ILU, PETEK. 6. DECEMBRA (DEC. «), 1935
Sotaertptton HM Tanrtj.
ftTBV«—NUMBKR 238
Laval bi rad ohranil Mus
solinijevo tiranstvo!
Aecnptnne^for mnillng nt apociml mU ef poit^ fnriUi ter ti »ctton »H, A«t of Oei. I, ltlT, nuthorl.id on Jan« 14. lil«.
r
Francoski premier apelira na Anglijo, naj pomaga preprečiti padec Muaaolinijevega režima, češ, da bo to "alabo za Evropo" . Mua-lolini je a avojo roparako vojno pognal Italijo v polom. Delavaki voditelji v Angliji pritiaka-jo za oljne aankcije
Pariz, 5. dec. — Danes se je jivedelo iz zanesljivih virov, da it francoska vlada trudi ne za to, da bi Liga narodov ustavila
MuMolinijevo vojno v Afriki, temveč za to, da bi, preprečila popolen polom fašistične Itali je. Najnovejši mirovni napor francoskega premierja Lavala, ki deluje na vse načine, da bi pridobil Anglijo za svoj načrt, je predvsem namenjen ohrani tvi Mussolinijevega režima.
Mussolini je s svojo afriško vojno zavozil tako daleč, da mori Italija — ne glede na sankcije Lige narodov — čim prej bnkrotirati gospodarsko in vo-jiiko. Na njegovo zmago v Abesiniji ni najmanjšega upanja — in čim dalj trajajo italijanske pustolovščine v Afriki tem večji bo polom Italije. Lani veruje, da polom Italije bo polom Evrope, kajti sedanje evrop«ko ravnotežje bo raztrgalo. In da ne pride do tega, aora Italija hitro skleniti mir z Abesinijo oziroma z Ligo narodov in se zadovoljiti s pogoji ki so danes še mogoči. Kakor zdaj stoji stvar, je Uval toliko pridobil Anglijo, da pride angleški minister za ainanje zadeve Samuel Hoftre v Dboto v Pariz na razgovor, in fc ga Uval prepriča o "nevar-aoati, ki preti Evropi s polomom fašistične Italije", bosta oba aranžirala konferenco z Mussolinijem, morda kje v Sviti Uval bi dal Italiji vse o-»mlje v Abesiniji, kolikor ga > doslej zasedla, toda Anglija j« proti temu in zadovoljila bi "k da Italija obdrži dva «»jhna obronka ozemlja na se-in jugu.
London, 6. dec. — Angleška Mtniraliteta je sklenil*, da u-iMne šeit bojnih ladij s Sre-•»mskega morja. Kaj name-nv* s tem, ni docela pojasnje-d«wi je rečeno, da je to le »v»<ten manever. Medtem se ,unanJ» minister Hoare pri-?rav'Ja na odhod v Pariz, kjer z Lavalom skušala sestaja kompromisni mirovni najt v imenu Lige narodov za Jl4llJo. Ni izključeno, da ne bi J°»re prišel v osebno dotiko z 'uisolinijem, bodisi v Švici ali ««;ktnim obiskom Rima, če dolini sprejme "zadovolji-* mirovne pogoje.
* krogih delavske stranke v ?"*«« Je nastala velika neza-jT	tega mešetar-
v 1'arizu in omahovanja «Mce vlade zadnje dni. De-^ [klanec Thoma« John-J®* »inoči ostro kritiziral Z*1" v zbornici zaradi zavla-t,lnJfc oljnih aankcij. Obdol-J' vlado, da zavlačuje te K,|J<' -amo zato, da bo an-^giptan^ka petrolejaka ra-*riJ* v Suezu, ki zdaj zalaga ^ J*n<ko armado z oljem, na-^ nm več dobička. John-u; ' > imonu delavske stranke ^ ' naj w Anglija takoj ** oljne sankcije.
UK*I% 5 dec. — Abesin-n " Maile Selasije je vče-1 ! z ozirom na vesti o V y;;:h	da Abesinijs
ter'", u'", niti	svc^f
v ^ a!|ji. Abesinija — pra-' '^r - bo Me zdaj za-
Mussolinijevi agenti kolektajo denar
Med Italijani v Chicag in New Yorku že zbrali $40,000
u
Chicago. — (FP) — Mussoli-nijevi agenti so zelo aktivni med ameriškimi Italijani z zbiranjem denarja za njegovo imperialistično vojno v Abesiniji, pravi E. Clementi, upravitelj socialističnega tednika La Parola del Popolo.
V tej kampanji se Mussolini-jevi agenti poslužujejo tudi radia — v Chicagu WGES in WIND. Za italijanski Rdeči križ so med čikaškimi Italijani Že zbrali f10,000, v New Yorku pa $30,000, pravi Clementi. Denar zbirajo pa tudi po drugih mestih.
Mussolini je z veliko gesto odklonil pomoč mednarodnega Rdečega križa, češ, da bo že ita-ijanska sekcija, katero on popolnoma kontrolira, zadostovala.
"Nakolektani denar ni namenjen za pomoč Rdečemu križu," comentira Clementi, "marveč bo porabljen za stroške Musso-inijeve avanture v Afriki. Vsak nabrani cent služi le enemu namenu, ki je: protektiranje morilca tisočev in tisočev Italijanov in Abesincev v vzhodni Afriki."
Rim
at.
— Mussolinijeva J*Uvila objavljanje Izročil o stanju Ita-'rinvnt bank« in sta-
Glasilo brezposelnih proti "čiščenju99 unij
Mihvaukee. — "Demokracija bi morala vladati vsaj v strokovnih unijah," pravi The Workers Alliance, glasilo organizacije brezposelnih istega imena, v komentarju o prizadevanju stare garde, da iziene ra-dikalce iz unij, predvsem komuniste. "Žalostno je, da je ADF pričela s kampanjo za izgon ra-dikalcev iz unij v času, ko delavsko gibanje potrebuje vse svoje sile za odbijanje napada velebizniških interesov na delovno ljudstvo."
Mehiški reheli
umorili učiteljico
Mexico Clty.—Poročilo, ki ga je prejel tukajšnji list "Excel-sior," se glasi, da so rebeli umorili direktorico podeželskih šol Marijo Murillo v Huiscolcu, Aguascalientes. Privezali so jo h konju in vlačili po cestah. Druga vest se glasi, da so nameravali rebeli ubiti tudi direktor* ja federalnih šol v Tepezalu v isti državi, ko so vrgli bombo v njegovo stanovanje, toda nakana se ni posrečila.
Kanadško mešto dobilo delavskega župana
Calgary, Alta., Kanada —An-drew Davison, član tiskarske unije, je bil izvoljen za župana tega mesta z veliko večino. Proti njemu je kandidiral D. En-right, liberalec, čigar kampanjo so financirali industrijski mng-
■atja.	__m __
tistiko glede dolgov. S t*m korakom se je Itflljs zavila v temo pred zunanjih «v*tom o ovojem finančnem položaju.
Domače vesti
Cikaški Hrvatje pošljejo denir
svojemu rojaku v Abesiniji
Chicago. — Skupina Hrvatov, uposlenih v tobačni tovarni na južni strani mesta, zbira denar za svojega rojaka Klemena Ser gotiča, ki je dezertiral v Abesiniji iz italijanske armade in pribežal v Adis Ababo, kjer mu je njeguš (cesar) Haile Selasije dal delo v svoji garaži. SergotiČ je doma z Reke. Cikaški Hrvatje nameravajo zbrati okrog $200 in poslati ta denar kot božično darilo Sergotiču v Abesiniji. Obenem mislijo poslati njegušu Hailu Selasiju škatljo smotk iz hvaležnosti, ker je dal službo dezerterju iz italijanske armade..
Nov grob v starem kraju
North Chicago. — Frank Kucler, član društva 14 SNPJ, je prejel žalostno vest, da je v Brišah pri Polhovem gradcu u-mrl njegov oče v visoki starosti 93 let. V Ameriki zapušča tri sinove, dva v Waukeganu in enega nekje v Minnesoti, v sta rem kraju pa enega sina in dve hčeri.
Vesti iz Clevelanda
Cleveland. — Te dni je umrla Mary Beck, roj. Zupančič, sta ra 57 let in doma iz Križke vasi pri Višnji gori. V Ameriki je bila 33 let in tu zapušča moia, pet sinov in tri hčere.
k .. Nov grob v MicMffafia4
. Calumet, Mich. — V sosednjem Copper Cityju je umrl rojak Filip Stefančič, star 72 let in doma od Lokev. V Ameriki je bil čec 60 let in tu zapušča družino.
Proti ustavitvi federalne podpore
Organizacija brezpoael-nih proteatira
Washington, D. C. — (PP) — Delegacija brezposelnih, ki je te dni obiskala VVashington, je odločno protestirala proti ustavitvi direktne federalne podpore. Vodja delegatov, ki so prišli v kapitol iz dvanajstih držav, je bil David Laaser, načelnik Ameriike delavske zveze, organizacije brezposelnih delavcev.
"Ustavitev direktnih federalnih dajatev in uvajanje prisiljenega dela pri relifnih projektih ob stradalni mezdi je po našem mnenju najgrša politična kupčija," je rekel I^asser. "Predsednik 'Roosevelt lahko daje nadaljnje koncesije reakcionarnim bizniškim interesom, oddihe v vseh mogočih oblikah, toda organizirani brezposelni delavci ne smejo biti žrtve te politične kupčije".
Zahteve, ki jih je delegacija predložila J. Bakerju, pomožnemu administratorju PKRA in WPA, kakor tudi Rooneveltu, aaglašajo potrebo direktnega federalnega relifn vsem, ki ne bodo mogli dobiti zaslužka pri relifnih delih, unijake plač* pri teh delih in zdravstveno oskrbo. "Zaščitna rrrzda je skeb-ska mezda in vlada na« ne more prisiliti, da M vsi postali stavkokazi," je rekel luiaser
Druge organizacije, ki so poslale svoje zaMtopnike v Wa-ahington, so.bife NaU. tinem-ploymen\ Council, P r o j ec t Work Worker« Union <#f New York. Peoples l 'nemployment I>eague of Maryland in American Kadio Tel« graphjat Ann.
Delna atesti ja v Jugoslaviji
1250 oaeb izpuščenih iz zaporov '
Belgrad, 5. dec. — Uradna časnikarska afiVtura A vala poroča, da je Stojadiaovičeva vlada na priporoAH* agentov podelila 1. decembra amnestijo političnim jetnikom. Okro* 1260 oseb je deležnih te amnestije in bili so izpuščeni is zaporov.
Amnestija se tiče vseh onih jetnikov, ki ao bih kaznovani zaradi političnih prestopkov in ki so prekršili tiskovni in gozdarski zakon.
Od amnestije so pa izvzete one osebe, ki m nahajajo v inozemstvu (in teh ^e na tisoče!), dalje vsi oni, ki so izvršili težka dejanja proti državi in pa oni, ki so bili kaznovani zaradi vohunstva ali korupcija.
Zmaga organiziranega delavstva
Delavci pri relifnih projektih dobili "običajno niezdo"
Minneapolia, Mlnn.—V smislu naznanila, ki ga j« objavil Vic~ tor Christgau, državni administrator WPA, je organizirano delavstvo uspelo v svoji kampanji, da delavci pri relifnih projektih prejemajo "običajno mezdo."	I
Organizirani delavci so vodili kampanjo več tadnov In končno zmagali. Državna delavska fe deracija je že v avgustu poslala apel predsedniku' Rooseveltu, naj vsi delavci, uposleni pri gradnji federalnih relifnih projektov, prejemajo "običajno mezdo."
Christgau je pred dvema tednoma Še pobijal to zahtevo, češ, da ni praktična. Rekel je, da ljudje ne živijo od ure in tedna. temveč je letni dohodek odločilni faktor. Organizirano delavstvo ni nasprotovalo tej ideji, pobijalo pa je dolg delov-nik pri relifnih projektih. Zahtevalo je skrajšanje delovnih ur, da se tako zvišajo mezde.
Odkar se je Christgau vrnil Iz Washingtona, je imel več sestankov z reprezentanti državne delavske federacije in člani skupnega odbora tukajšnjih gradbenih unij, na katerih so razpravljali o detajlih novega mezdnega sistema, ki je stopil v veljavo.
Mehiški učitelji
zahtevajo varštvo
Menico City, ft. dec. — Organizacija mehiških učiteljev, ki ima tu svoje zborovanje, je včeraj demonstrirala pred predsednikovo palico za zaščito pred klerikalnimi in drugimi linčarskimi bandami. Okrog 12,000 učiteljev in učiteljic j« korakalo v d«rnon«trarijah in na čelu ata bili dve učiteljici, katerima so klerikalci odrezali
BARONI PREMOGA'Uvalov« vlada
V KAMPANJI PRO- ■■ TI'BUTLEGAR JEM'
"Butlegaraki" premog akuiajo diakrediti rati a filmom
OD VLADE ZAHTEVAJO AKCIJE
Haltimore. — (FP) — Antra-citne premogovne družbe so pričel« na vihodu z novo kampanjo, s katero skušajo pridobiti javnost na svojo stran in jo pognati proti 19,000 "butle-garakfm4' rudarjem, ki so na antracitnem polju ustvarili večjo industrijo.
Ta "butlegarska" industrija, katero operatorji amatrajajo za pravo tatvino, jim gre na tivce, ker se zajeda v njih monopol in, kar Je glavno, v njih profit. Razpasla se je že toliko, ds mnogo krajev na antracitu šivi od nje. Rudarji so se seveda zatekli k "butleganju" premoga radi brezposelnosti. Premog kopljejo bodisi v opuščenih rovih ali pa take žile, katerih bi se kompanije ne dotaknile, ker se jim ne izplača.
Premogovni baroni so filmi-rali več sto teh butlegarskih premogovnikov in napravili izredno zanimivo sliko. Kaiejo jo po mestih, kjer je udomačen trdi premog. Pri vsakem takem predvajanju imajo svojega Človeka, ki tolmači ta "butlegar-ski" pojav s stališča operator-skih interesov.
V Baltimoru so ta film kazali na konvenciji premogovnih trgovcev v hotelu Rennert. Tolmačil ga je superintendent Ste-vens Coal Co. George Jones iz Shamokina, Pa. On je Imenoval te rudarje "navadne tatove", Češ, da kradejo kompanijski premog. Cisto pa je pozabil, da so mnoge družbe prišle do lastninske pravice na način, o katerem bi tud( ni kdo ne mogel trditi, da je poaebno poštan.
Jones se je bridko pritoževal nad izgubljenim trgom ter urgl ral trgovce in vse druge, kate rim J« privatna svojina sveta stvar, naj nastopijo proti lil,-000 "navadnim tatovom", ki iui leto nakopljejo več milijonov ton "butlegarakega" premoga in ga prodajajo po nizkih cenah — od $ft do $6.60. Ta premog razvaža v bližini in na daljavo 492H trukov; nekateri ga vozijo celo 360 milj daleč In gs kljub temu prodajajo ceneje kakor pa privatne druibe.
'Ta nakradeni premog kupujejo bizniamani na antracitu, gledališča in tudi večinoma vae cerkve," Je tožil Jones. "Drsava noče dati o|>era.lorjom policij-rtke protekcije," da bi zabranili to — "tatvino". "Ako lastniki pošljejo privatne gardiste, da zascžejo njih laittriino, rudarji takoj prilno trobiti in tisoč« jih privre Mkupaj, valed <Vmh» so privatni gardisti brez moči."
Jezil ne je tudi na bivtoga governerja Pinchota, ki je pred tremi leti dopustil, da s« je pri-I Mo razvijati "butU garNtvo
Franciji visi na niti
Odločiti ae mora za ali proti faaiatom
Pari*. 6. dec. — Premier Laval se mora odločiti, ali sprejme zahtevo levičarske fronte za razpust oboroženih fašističnih organizacij v Franciji, ali |hi mora njegova vlada pasti. Her-riot, vodja socialnih radlkalcev, najmočnejše stranke v francoskem imrlamentu, je včeraj zagrozil, da izstopi is vlade, Če liaval ne nastopi proti fašistom. levičarska fronta, ki ima delno podporo socialno radikalne stranke, zahteva rnz-puat fašističnih organizacij še pred božičem in kazensko postopanje proti fašiatičnim voditeljem.
uhlje. Predsednik Cardenas, ki
...	i m i i m'•'•*» r»tvijmi imji irjtnrm \ <»
se Je učiteljem zahvalil za lojal- „ . ,, „ ♦ t iij i i, _ 4 ,	Tudi sedanj governfcr ne »tori
no*t, je obljubil protekcijo. 1
Pohoda bonušne
armade ne bo
VVashington, D. C.—AmerlAka legija ho napela vse sile, da iz-vojuje izplačitev bonusn bivšim j vojakom, ko se kongrea sestane na avojHm prihodnjem zaM«da-njur toda nasprotovala bo novemu pohodu veteranov v kapHol. To izjavo je podal Rsy Murphy, vrhovni poveljnik AmeriAkc legije, ki je zaeno naglaail, da njegova organizarijs no^e |>ono-vltl "tragičnega dogodka" V mislih je imel akcijo Ifoovrove administracije. ki je izgnala bo-nuNho armad" Iz NViiMhingtcria
i obofrfeno silv.
ničisar, da bi preprečil to "tatvino".
. Po predvajanju filma so zlio-rovalci sprejeli re»oluciJe, v katerih |>ozivajo ifovernerja Penn-Mylvanije in M>trylanda, naj oblaHti "reN|xktirajo privatno | svoj i no" in profite.
Jedro te kampanje Je, da o-peratorjl odvrnejo publiko od ku|x#vanja "butleifarskega" pre-ntoga, češ, da Je slab In —• nemoralen! Povsem moralno bi pa bilo, t* bi bili trf-ezpo* Ini rudarji pripravljeni umreti la l<jte « avojimi družinami vred »Nino zato, da »e re«|*ektira privatpo avojirio in ne r>gra/.a prof it a> mog<»čnih sntracitnih baronov., <
(i»»ii* a« 4 sli •« >
Socialna zakono* daja v Minnesoti
Farmer-laboriti predložili program go-vernerju
St. Paul, Mlnn—Clsnl oared-njega odbora farmer-lalHiritake stranke so na svoji aejl seata-vili program socialne zakonodaje In ga predložili governerju Olaonu v odobritev. Program ukjučuje načrte ataroatne |h)-kojnine, brezpoaefnoatnegav zavarovanja in pomoči farmar-jem.
Osrednji odbor je naznanil, da ao bila poročila v meščanskem tisku glede spora v zvezi a provizijami naArtov sociaific zakonodajo med njim in governerjem Olsonom neutemeljena. Po teh poročilih je s|M>r Izzvalo vprašanje kupčljakega davka, proti kateremu ata ae izrekla odbor in governer,
Na podlagi predloženih načrtov ae 1)0 financiralo starostno pokojnino in brezposelnost no zavarovanje iz dodatnih davkov, ki bodo naloženi industrijskim korporacljam. Te bodo morale prevzeti breme, kateremu so se doslej izogibal«, ne pa mali hišni poseatnikl lu konzumentje.
Načrt starostne pokojnine predviduje letne izdatke $12,-000,000. Maksimalna podpora je določena na $60 na mesec /.a oselie v starosti (16 in več let, ki ao brez sredstev.
Hitlerjevi nasprotniki izdajajo mesečnik
Chicago. — Akcijski odbor nemških progresivnih orgaulza eij v Chicagu Je pričel i/daiati antifašlstični mesečnik .Volks front (ljudska fronta) v nem škem in deloma tudi v angle škem Jeziku, Odbor je bil organiziran pred nekaj meseci, da se bori proti naeijski propagandi, ki je med anieriAkirnl Nemci Jako razširjena. Naclji imajo v Chicagu močno organizacijO, ki (togosto javno niiHtopa brez vsakih sitnoHti s strani polici|e
Stalin urgira zvišanje iitnega pridelka
M<stkva, 6. dec. JoUA Stalin je zadnje dni na zborovanju zaNtopniluiv kolektivnih kmetij urgiral, da rnora Hovjetnka u-nija v prih<slnjih treh ali Atirih letih povečati pridelek itita za ftii oilaUitkov, 1^'toAnji |»ri«l<-k je znaAal «0» milijonov t/»n. Prebivalstvo sovjetftk«' Husije naraMie vsako leto zn tri milijone OM'b.
Novi novozelandski premier vzel tri portfelje
Wellinglofi, S 7. , .'i dec Mirhsel J MM\ft|f**, pred** dnik delavke vlade \ N«»\ i /elaridi jI. Je |>ol«*ir predM^lnika vladr tudi minmter zunanjih iri aotra njih sadvv. J
REUF ODPRAVLJEN NA LJUBO BOGATINOM
Vlada ae udala pritiaku burbonake kampanje
POSLEDICE* ZA DELAVSTVO
Waahington. — (FP) — V tekoči likvidaciji zveznega relifa 1>» ostalo |khI kupom neštevilno brezposelnih — neupoaljlvcev, brezdomcev in drugih. Kaj se l><> zgoi:::„ z več milijoni teh siromakov, ae očivldno zvezna vlada ne briga, še manj pa ae brigajo republikanski In demokratski burtooncl, ki so z veliko kampanjo foralrall konec i veznega relifa. Nn splošno ae zanje no brigajo niti državne ne občinske vlade. „
Da ao reHfna dola, kolikor časa IkhIo trajala, alabo nadomestilo za'dosedanjo vladno dolu, ae je že pokazalo v masnih evlkcijah, s katerimi so pričeli v raznih mestih radi neplačano stanarine. Razvidno pa je tudi drugače, kar bo jaano spodaj.
Prvič je bila sprememba v reltfnem alatemu tako naglo In kruto forairana, da države in občine niso imelo časa, da bi ae pripravile na prevsetje revščino na svoje rame, čeprav bi Imelo voljo. Na splošno pa tudi voljo ni pri podrejenih vladah, deloma radi brezbrižnosti In pa vsled toga, ker nI niti ono občine v vseh Združenih državah, ki bi biJa finančno sp<aiobna skrbeti za svoje brezposelne reveže.
Drugič Je vprašsnjo brezdomcev, katerih Jo nekaj milijonov v deželi in za katero Jo V preteklosti deloma akrhela zvezna rellfna administracija. S prenehanjem zveznega rolifa in pa valed dejatva, da ao ti IJudja povsod progsnjanl ko garjeve ovce, tem ljudem no bo preostalo nič drugega kakor zateči se v brezdomske džungle ko za časa Hooverja.
Tretjič Im> voč ko dve tretjini brezjKMtelnJh i»stslo brez rellf-nega dela. Zvočna vlada pravi, naj za te ljudi akrla> države in ol>činp. Da bodo skrlade slično kakor so pod Hoovrovim režimom, je sigurno.
lu kaj vse to pomeni? Prvič to pomeni poglobitev delavake-ga razmla v Ae večjo revščino. Kvikelje ao že pričele naglo naraščati, dasi zvezne rellfne dajatve A«« niso poginoma končane v Klavnih Industrijskih državah —• to rte bo po sedanjem llopklnsovem načrtu zgradilo z novim letom. * Pa tudi "zaščitne" pfače pomenijo |s>-slabšanje Življenjskega standarda pri velikih družinah v velikih mestih.
IJkvidaeija f veznega relifa tudi pomeni ustvaritev bolj u-godneKJ« položaja za nov atentat m« delavslu« mezde in olež-kočenje fdavk In prav to Je tisto,'kar Je kapitalistične bur-Ismcc pognalo v ksmpanjo za likvidiran Je zveznega relifa. KapILuliHti no krvaveli na srcu, ko ao nko/.i zadnjih par let v tej ali drUgi ntuvki bili priča, da so stavksrji dobivali relif od zvezne 4idrnini*tracije. Dovajalo »t je tudi, da ta ali drutfi "kllent" nI maral sprejeti dela radi mizerne pla«v, k«,o pa< ni vldtd irl»olj»anje svojega |ndo-žaja
In ko je priAia prilika, Je hur-l»onsko /anoplsje /.adIIJe |*ilctje zagnalo krik o — pomanjkanju l«kih delavcev. Ilopkins • dal ukaz, ds mora relif nt i v v M-h isilJiNlelskih •i dokler ni /«ie\ konča re#f|icj tli bilo nolaMieifa irttnia delavcev, kar Je pri/rtal tudi državni administrator Južne Da-i je prvi sua|*endiral re-<f^slj« m Z »Ireni.J •
pol Jed« je hitr preneh drsava na V poman
ifn
PROBVETA
PROSVETA
THE EM.IGUTENMBNT
GLASILO IN LASTNINA SLOVtMSU NABOONB rooroKNs JKONOT« Or*». mm*	hr tk» »Wtm* M
N«M*Im: m ZdntUt*	(l*»w Chim— | la !««*<*
mm u kto. ii m u H Wu. |1s« m mu«	w ckltm«
U CkcOT« I" M m hI« M«. M H m pmi M«; m IiimUH
Mm
■lA« r'i---- niai trn U.« U»lta4 Statai (*mH CktM««|
m4 Čut* M M P*t fni, Oil««®a u4 CUaro r M h» n*. («*«• (NllTM M-M
Om «!««• »o M«"*" IhtkM m M • r*K"* "»»J U«rM mMm IfatM* »a-ra»u. 4rmmm. p~mi Ud ) m >'Mi« pMUMMM to * alaAaJ«. M M prtUA ;	^
i4t«tbl«| rala on i(r»««L HlBMMipla «f MU«	u—»rt«« »tli M M
BAauMrif« tu«* m «tori«i. i>l«r». g'■—A afcu »OJ M M 4rf «1;	M mU
M Mi«« M «M. kar l«M •«» •
PKOSVETA
Ui; U S«. L««aAal' A»«..
MKMMKB OF THB flltUATU
...... ——				
		fc>138		
!>•'.«! Bi 1 Imh M m Miiu. v	m primer uk/vu M>«i. »«« HKItlU »moluu,	lO*t. <U M	ai, mati, i».u >UI IM H Ml	• »»*•«• lavi.
Kdo bo slovenski "firer* ?
Kadar pride fašizem v Ameriki, se razume samo po sebi, da bodo tudi priseljenci raznih narodnosti dobili svoje "firerje", ki bodo izvrševali v svojih območjih dekrete najvišjega "firerja".
(Marsikdo, ki zdaj čita te vrstice, bo mnenja, da je ugibanje o U*h rečeh nesmiselno. Deloma se Htrinjamo, v ostalem pa kličemo v spomin ra/jlf "nesmiselnosti", ki so bile napi-narie in izrečene pred petimi leti in ki ho danes fakt! Ozirati se je treba na vetrove, ki že danes vlečejo v "nesmiselno" smer . . .)
Vzemimo, da je ameriški fašizem že "fait accompli". Ker je danes največ fašističnega gibanja pristne domače sorte v množicah okoli "fadra" Coughlina, vzemimo, da je to gibanje že zmagalo in Coughlin je zdaj najvišja oblast v Združenih državah. NI treba, da bi bil prezldent — če je sploh še kak prezident. Zadostuje, da je "sila za tronom", ki vleče vrvice in figurice na tronu plešejo po njegovi mili volji!
Razume se, da prva in glavna skrb Cough-linovega režima je, da likvidira vse demokratične, liberalne, socialistične in komunistične element«*/S komunisti ne bo dosti opravka, ker so že prej, pred pohodom v VVashington, brez malega vsi pobegnili v Kanado.) Dalje se razume, da vrh<ivni "firer" in lokalni "fi-rerji" nfč ne razlikujejo med temi elementi. Kratkomalo — vsi so označeni za komuniste, ki so razglašeni za "sovražnike št. 1 korpora-tivne države."
. Likvidacija se vrši dosledno po avstrijskem zgledu. Kakor je enciklika "quadregesimo anno" postala ustava Amerike, tako je sv. Dollfuss postal vrhovni nebeški patron Amerike! Vse domove "sovražnikov" (socialistov in ostalih radlkalcev) je treba porušiti z bombami in granatami, vse njihove organizacije uničiti in vse voditelje oboriti, ostale pa migljati v koncentracijske "kem|>e".
Pustimo te elemente v splošnem in mislimo si le »lovenske. Coughlin sam nas ne pozna in njegov centralni režim ne ve dosti <> nas. Da bo torej likvidacija slovenskih socialintov in svobodnomislecev kompletna, morajo za to poskrbeti slovenski "firerji", ki nas dobro poznajo in nas imajo — o joj! — že trideset let r želodcu. O lx>y, to jim sijejo oči veselja!
Najmanjšega dvoma torej ni o tem, kaj se ima zgoditi s slovenskimi socialisti in svobod-.nomialeci. (Načrt glede tega Je vsekakor že pripravljen in čaka lepo spravljen v miznicU Kdor upa na usmiljenje ali prizanašanje, se grdo moti. Tega nI bilo še nikdar in tudi zdaj ga ni.
Naši časopisi — P ros veta, Proletarec, Enakopravnost itd. — morajo izginiti čez noč; prav tako naše politične in kulturne organizacij««, ki so po sodbi slovenskih malih "firer-Jev" enosUvni "privesek bolj še viške internacionalen. Prerjtflenje in "katoliško" članstvo naših podpofriTh organizacij je priključeno —katoliškim Jednotam, ki Imajo biti jedro režimske zavarovalne korporacije.
Kaj *«• j». zgodilo z uredniki naših listov in odborniki ter aktivnimi člani naših organizacij? Nepotrebno vpritfanje! Kratek proeas: vrv ali de|iortac[ja!"Vil ostali pa v "kempe"!
"Firerji" h.» vse to ž«« imeli v računu. Na primer "firvr" v clevelundnki naselbini (lahko je Tone (irdina. kaplan Jager s "toplarco", fajmoiiter Slaje, ki vse zna in vsi« ve, ali kdo drugi; urednik Ameriške Domovin« ni — čeprav ji« ta llut zdaj oficielno gladilo za vse slovenske "korpi*te" v "korpintičnl" Ameriki — kajti vrhovni,'Vif" hoče, da ho uredniki vm»h -fistttr pn-lej 1,- "ftnlri-L^j«. ,»n itt m„**k dober ta direktorja konretraci jnke "kempe", v kateri imajo clevelandske slovenske socialiste in ateist«, kuhati \ pari!) je že poskrbel, da so (»rili, Itarblč, Joritez, Kran«'-e«kiti in drugi hi« -li^.-"A|Juri<aiiU."»jx-naselblne v "kempo", kolikor jih ni prej izvršilo samomora" (itiroma iz-
oahnilo / vrvjo okrog, \fatu. .
In v < vicagu * Boga mi' Tu ne kar U*|»eJo .... fir r#ko" <M«t — t >lik.. nh i.|J Pr.-i jih m bi t!o<ti videti, ampak zdaj »nT prilezli na
natlmljši "korpi«ti" tu vsi hočejo imeti
Glasovi iz naselbin
nan in v si j»n» pod ameriških rsdo4 »Mije in
Molka
<WHl. tO »P ko )«• h' tisk o in ko kundMa! njah . J
II IO
a na
TM V
•*, ko 'še smerno, »prav tiuržiijska. i* kčurijo v špra*
vredna občudovanja. Pažnjo, katero polagajo Savani na pevo-vodjo, bi lahko brez zamere priporočal našim zborom v Milwau-keeju. Disciplina je eno hi petje je drugo. Potrebno je to dvoje pri vsa k {m zboru In uspeh je zagotovljen. V starem km jo so rekli "vorunga jr» lepi re?" in to menda vel a pivnol in pevski z .ori pri tem nl«o Izvzeti. t>| ro-stite, to je moje skromno priporočilo.
Petju je flrnlil prlz »r. ki je bil namenjen ustajiovitHit m Napre-Ja. Na odru smo. videli ustanovitelje: Franka Puncerja setlVnjega predsednika, Va! TitiTia Raz-horttika. prvega pred rdnika in prvega prvo vod jo, Kranka Pešca in Johna Novaka, kakor tirdi vdove, žene ustanoviteljev mrs Schuler. mrs, Revšek. mrs. Prt-slan in mrs. Marv Novak*. Na prej se je s]H>nini) n jih kot vdov članov, ki so Napreju za< rtali p« t ter jim daroval <*kromns darilca V obliki »hitejM Jitbilejre ga aumba. ki Jih mn spominja, da s<« tu li .me po avoll m<».'i po* magali , d« <»»♦ je m.lil Naprej iu rm«te| v let stari ji« v *kl zb« r Ol^iantvii jih je j oidr.-tvilo i ne pepisnlm navdiišenj-m. Prizor je bil ginljlv, nepotaMjiv. m«*«l vsemi |»oxnavalr. mtlvv auAkega raz-
O Naprejevem jubileju Milwaukee, Wia. — Milwauika
naaelbina živi v času 26 letnic, ki ae obhajajo tudi med zakonci. Morda ne vam zdi Čudno, "kako more biti veael mož, ki 4ivi z ženo 25 let," ampak vaeeno »e še tu in tam kateri "okorajži" ter naa povabi na 25 letnico zakonskega "trubeljna". Bil sem le v mnogih hišah naših rojakov, a nikjer še nisem našel 26 let starega gramofona — razen ženske. Tako lahko vidite, da so pri nas ženske še vedno jako "gor vzete," ter jih držimo kakor se pač da. Nekdo mi je rekel, je že tako, da ne moreš z njimi živeti, ampak brez njih je apet nemogoče, In zato smo z njimi, skoraj bi rekel zadovoljni. No pa naj bo teiou konec, ker ženakam nikdar ne prideš naprej, pa napravi kakor hočeš. Torej —, konec o ženskah!
Moj namen je bil napisati par vr»tic o Naprejevi jubilejni «lav-nosti, ki se je vršila v Milwau-keeju 16. nov. Obhajali smo 25-letnico tako, kakor ae nismo nadejali. Napolniti Tum dvorano v današnjih časih, ni malenkost, še manj pa malenkost zadovoljiti o-krog osem sto udeležencev. Temu bi rekel, da je "blg job," in ta "job" je napravil Naprej s kooperacijo člkaških igralcev in Savianov ter lokalnih Zvonovcev in Planinskih rožic. Ti so bili tista sila, ki je dala željo našemu občinstvu, da se je v toliki meri odzvalo našemu klicu.
Kakor je bilo naznanjeno poprej, da "igra se prične točno ob pol treh popoldne", se je tudi zgodilo. Ob določenem času je otvoril predsednik Napreja so-drug Puncer program ter nam povedal, du se prične igra "Rde če rože", uprizorjena po diletan-tih soc. kluba št. 1 JSZ iz Chi-caga. V primernih, za to slav-noat izbranih besedah nas je pozdravil in zastor se je dvignil. Igra se je pričela. Cikaški igralci so se kar čudili, ker smo jih skoro priganjali in jih zagotovili, da je dvorana že napolnjena. J Da vam povem, kaj takega je v Ohicagu nemogoče. Udeležil sem se že par koncertov v Ohi-cagu In razvidel sem, da so Cika-kažani "on tirne" samo kadar jih kličejo k obedu, pri koncertih In igrah se pa vedno menda drži/o zapadnega časa in nas vedno mudijo, Milvvaučani smo še celo v Phicagu vedno prvi in to pot smo jim pokazali, da isto velja tudi za domaČe priredbe.) Tako se je torej pričela igra, katero smo vsi željno pričakovali. Na kratko rečem, da je bila igrana izvrstno in občinstvo je bilo z njo jako zadovoljno.
Po igri se je vršil |>evski koncert, kateremu je občinstvo isto-tako sledilo z največjo pažnjo. Petje je bilo vseatninsko dobro in dovršeno, kakor je pač mogoče pod danimi razmerami. Kritiko pisati bi vzelo veščaka. ki je tega veliko bolj zmožen kakor pa pisec teh vrstic. Rečem pač to, da Ima pevski zbor Sava v osebi Jakoba Muhe jako dobrega pevovodjo. Disciplina, s katero se ponašajo Savani, je
voja. Naprej je ustanovitelje pogrešal, ampak razmere so bile močnejše In pomoči ni; vse, kar nam preostaja, je to, da nadaljujemo tam, kjer so oni končali.
John Novak se je celo okoraj-žil ter napravil "spič" kakor še nikdar prej. Vsaj jaz ga še nisem slišal povedati kaj takega. Rekel je med drugim, da nekaj ustanoviti ni najhujše delo, ampak vzdržati skozi pet in dvajset let, to je drugo in ta zaslu ga gre vsem, ki so držali Naprej skozi ves ta čas. Predsednik Puncer je istotako priporočal, da Naprej ostane takšen, kakršen je bil ustanovljen In obstanek mu je gotov. Oba sta žela buren oplavz od štrani občinstva.
Poleg tega sta bili prečltani z odra brzojavni čestitki, prva od Alberta Hrusta iz daljne Ne vade, In drugi od opernega pevca Antona Sublj« iz New Yorka. Oba sta sodelovala pri dvajeet-etnici pred petimi leti. Hrast kot aktivni član Napreja, Subelj pa kot častni gost dvajsetletnice. Brzojavke je občinstvo spre-felo z ogromnim aplavzom, i S tem je bil program končan, |nakar se je pričel ples, ki je tra-ial do ene ure popolnoči. Martin-škova godba je igrala kakor še nikdar preje in ljudem je bilo »ploh nemogoče iti domov. In ko »o se končno podali, so šli z zavestjo, da so Naprejev dan praznovali spet med prijatelji in z Željo v srcu, da Naprej vsaj vsako leto enkrat (moralo bi biti dvakrat) povabi somišljenike in prijatelje na kaj sličnega. Ud*v ležba je Napreju zasigurana; torej česa se je bati?'Naprej mora Iti naprej! To je vse, kar želi milvvauška naselbina!
Prijatelj Napreja.
kar mu je bilo ustreženo v kleti. Obiskali smo tudi Lizo in bili smo lepo sprejeti. Sestali smo se z večjo skupino rojakov. Potem pa nazaj v Caudersport v Penni.
Tretji dan našega vandranja
smo se odpeljali v Kane, Pa., k Louisu Gržini, ki je žal bil na delu in njegova žena je bila sama doma. V Kanu smo se sestali z Johnom Vičičem, Louis Uljanom, Tony Uljanom, Tony Kacinom, Jožetom Dolencem in Johnom Rozmanom. V Kanu se je veliko spremenilo, odkar sem bil zadnjič tam. Nato smo se podali na Inanzot k Jožetu Ul ja-nu, kjer smo bili dobro postrežem' in sestali smo se z več znanci, nakar smo se spet vrnili v Caudersport in se pričeli pripravljati na povratek proti domu.
Ne morem se dovolj zahvaliti za vso postrežbo in naklonjenost, ki smo je bili deležni na našem obisku. Tiste prijetne ure nam ne bodo šle iz spomina. Pripravljeni pa smo, da vrnemo vsem ob vašem obisku pri nas. Iskrena zahvala vsem, posebno pa Debevčevim in Johnu Zla-selu! . Mike Bradel, 391.
-rAitui pittim
S t a n 1 e y Baldwin, angieikl premier.
Ti'	v * * * i ■
DopiH z obtoka
Cooperstovvn, N. Y.—Po ve£ letnem bivanju v državi New York, sva se z Ženo odloČila, da greva obiskat pri jatelie v Pen-no, obenem pa na krstijo naše hčerke. Z nami so šli tudi Joe Skoda, njegova žena in Antonija Miklavzina.
Po enodnevni vožnji smo srečno dospeli v Caudensport v Penni k Johnu Zlaselu, kjer je bila zbrana že precejšn ja družba veselih ljudi. Sprejeli so nas n harmoniko na čelu, kar je tudi nekaj, in zabava se je nadaljevala pozno v noč. Vesele komade je igral Štajerec Joe. tako da smo bili vsi veseli. Godbe pa še ni bilo konec. Mod počitkom v postelji je s svojo "godbo" nadaljeval Frank Kožnar, ki je piskal vso noč. Tudi Tony Haluš in Jack Planine sta nas dobro zabavala. Kumovala sta Frank in Mary Debevc, ki sta *e pripeljala 50 milj daleč na zabavo.
Naslednji dan smo se peljali obiskat Jožeta Prebevška V Oleon, N. Y., kjer so nam dobro postregli. Kar čudili smo ne, ko smo videli, da znajo vsi člani te družine tako lepo igrati na hnr-moniko in druge instrumente, tako tudi gospodinja. Skoda je postal radoveden, če je sv. Martin kaj dobro požegna! mošt,
0 domačih zabavah Sharon, Pa.—Na 16. nov. smo se prav dobro zabavali na domači zabavi pri Antonu Valen tinčiču, zastopniku Prosvete. To je bila predpriprava za poroko njegove hčere Rozi z Josephom Sajnom, slovenskim farmarjem iz Jamestowna, Pa. Ona je večletna članica SNPJ. Čestitamo Dne 23. nov. smo se veselil na slični zabavi pri Zeletovih v So. Sharonu, ki so jo priredil svoji hčeri. Ona se je sicer poročila še proŠlega marca s Fre dom Langejem,'a to je bila skrivnost do sedaj, da ne bi ona izgubila delo, ker uposlujejo le dekleta. To prijetno presenečenje za novoporočenca je bilo prava surprise ali shorvver par ti j a. ^Udeležba je bila obilna in zabava imenitna. Mlademu paru obilo sreče!
Frank Okorn.
Beseda o "klenkanju"
Sharon, Pa.—Neki rojak iz Clevelanda n^ je poslal A. D. z dne 19. nov., zraven pa pripomnil, da mi pošilja "ta zmazek A. D., ker ve, da v Sharonu ne čitamo te umazane cunje." In res, v Pirčevih cajtengah sem opazil riaslov, ki je pričal, da "stari gardi pri SNPJ je že začelo klenkati." Najprej da se je oglasil mali, a da ne bo dolgo, "ko bodo začeli klenkati z vsemi štirimi."
Znano je, da A. D. neprestano ruje proti SNPJ, to pa le zato, ker vidi, da SNPJ stalno napreduje in raste. Da, da, zebe jih, ker vidijo, da mi prihajamo in njih je strah! Oni sami morajo priznati, da smo daleč pred njimi, a za kaj takega niso sposobni. Mi gremo naprej za še večjim napredkom naše organizacije!
Mi vam ne moremo pomagati, če je vaša KSKJ dosti starejša od naše, pa kljub temu vedno tičite tam doli v dolini, v katero ste zaga7.ili in se ne morete iz
Arlclt« Je bil v *\e niki v MO:lni dvorani, pri »leparijah.

\ kv (nn Kredi). notortčnet* švtndterja. ki %i«oklitti frsnee «kimi iindntki. » ura jI mi zagovor-Otilofcna je. d.i Je svojemu možu p<»mairal«
pje izkobacati. Druge pomoči ni, kakor le ta, da čim prej očistite pred svojim pragom, pa bo tudi vaša jednota napredovala. Dokler tega ne storite, vam bo vedno "klenkalo." Mesto napredka, vlada pri njih sppved pa. tema! Sred j e veško mrač-njaštvo — s tem se j?onalajo! Spoved! Saj sem bil i Jaz "rojen na isti način ko razni ^fatri" in "sveti očetje," torej sem prav tako sposoben posredovati med "grešniki" in Bogom. Saj tudi jaz lahko izrečem odvezo in odpustim grehe, da gredo vsi v meh. '
In s tem strašijo ubogo ljudstvo, s spovedjo in s peklom, ki sledi, če se ne izpoveš spovec niku. Take stvari pa podpira A. D., poleg tega pa ruje proti SNPJ in vpije kot obsedena od jeze, ker mi gremo naprej, on pa tičijo v sredjeveškem blatu Jack Yert.
"Cleveland in Penna"
Detroit, Mich.—V Prosveti dne 27. nov. piše br. A. Prušnik da je dobro znan fakt, da sta "Cleveland in Penna" združena v boju proti Lotriču in "čikaški kliki." To razumem tako, da je Lokar Cleveland in Beček Pen na. Pa zakaj in čemu boj prot Lotriču in kakšna ter kdo je "či kaška klika"? Ali je boj od nji hove strani proti Lotriču zato, ker je najbolj aktiven član met mladino SNPJ ter za dobrobit vsega človeštva? Kdor zasleduje njegovo delo, mora priznati da ni storil nič žalega ne Cleve landu ne Penni, oziroma Lokar-ju ali Bečku, ki se bi lahko mnogo od njega naučila, če b čitala njegove dopise.
Br. Lotrič se zaveda svoje dolžnosti kot član SNPJ in v polni meri izpolnjuje obljubo in prisego, ki jo je dal pri vstopu jed noto. L Br. Beček in drugi njegovega/prepričanja naj vzamejo v roke pravila SNPJ In naj jih prečitajo, da bodo vedeli kaj in kakšne so njihove dolž nosti, pa ne bodo prinašali na jednotine konference osebnih zadev in ambicij.
Br. Lokar in br. Beček sta si zaslužila lepo čestitko za napad na principe SNPJ! To je tudi dokaz, da br. Lokar ni vreden, da je gl. odbornik SNPJ; s tem je dokazal, da namenoma dela proti načelom jed note, katero bi kot gl. odbornik moral braniti pred napadi njenih sovražnikov.
Sicer pa je dobro, da so nekateri člani pokazali kaj in kdo so in kakšne namene imajo, tako da jim članstvo lahko pove, da so na napačni poti. Morda bodo spoznali in postali dobri ter resnično bratski delavci za ŠNPJ. Vendar bi bila dolžnost predsednika. ki je otvoril konferenco, da bi obrazložil tistim "nepoli-tikom," da naj obravnavajo osebne zadeve doma! Kdor izmed članov se hoče po kolenih nlaziti—prosto mu! Nikar pa naj ne skušA drugih vltfi ta seboj na kolena! Večina nas je rojena, da hodi po nogah. Skuhamo pa tudi druge izvleči Iz orahu. ker ni koristno ne zdravo, če se človek plazi po tleh kakor bacil.
Malo več bratstva, več znanja] pravil in več lojalnosti do orga-1 nizacije, pa bo konec boja proti Lotriču in "čikaški kliki" (kdo| j«- "klika,jaz ne vem) in tisti, kf so danes proti principom SNPJ. IhkIo delali roka v roki t br. I^otričem za večjo in boljšo SNPJ! Mary llernlcfc. 121.
Zakaj so ošpiceresna bolezfl
Piie dr. John L. Ri«, zdravstveni komi mesta New York	a!
Uh^J^	-atrati ,
ne smejo dr^ti ^^^ ^
kom, češ, naj tudi iug, dobiio ?T '' M 1*611. tako da se bodo za	rat to '
•ti nadaljnjega okutenja Znam z! T" mnogo nepoučenih mater takoTavna u^' jako nevarno ravnanje kait T ' ah to otrok zlahka prenese^	vJ
-zpasujejo^ J
•tu New Yorku koliko7^JUdV^lik4' v mem mestu New Yorku HJ
šestih mesec,hI. 1935, nam pa je znat
vilo žrtev bo bržkone^M rt Z™T' ^
JSrjs^J
atarši naj si zapomnijo, da krvno nje preprečuje razvoj pljučnice Z?J T je zbole, na ošpicah i^ob enem Z ^
ld	^Pomo silo napram 1
2Hm posledicam bolezni To ,1" i-
vedno bolj t rabi v	lokralinah^D
nja, je treba vedno zateči se k dn.*i« V
suT:1^ fm doznam°'«^
stavljen ošpicam. Zdravnik bo tedaj vzel
invbH "T* T*a aH drU*e*» * ar in vbrizgnil to kri v zadnjico bolnika
tem otrok razvije ošpice, bo napad jako bi. ni nevarnosti pljučnice.	d
Vaak otnjk, ki je bil ^postavljen ošp.c mora iti takoj v posteljo in VSI DRUGI 01 CI MORAJO BITI ODSTRANJENI OD GA. To ravnanje prepreči razširjenje bole Zdravniška veda ni še našla preprečila za ce kot ga je našla za davico. Znamo pa' da staršev, vbrizgana v otroka, prepreči' da razvije pljučnica. Znamo tudi to, da čim ot ozdravi od ošpic, je imuniziran proti tej I,o za vse Življenje.
Kako ti postiljajo živali
, <
Spalne navade živali v mnogih primerih sličijo navadam človeka. Sicer si sesalci sv domovanje izbirajo zelo različno, včasih rabijo trda tla za ležišče, včasih goščava, v drevo ali skalna razpoka. Tj ulj ni in kiti na morski "površini, mroži si poiščejo rajši lejša peščena tla. Mnogi sesalci pa si pripr Ijajo svojo posteljo z isto skrbjo kakor člov
Seveda ne velja to o vseh. Spalna kotar ki si jo pripravljata divji pes in volk v v stepni travi, je še zelo primitivna postelja, lijce opice na Sundskih otokih pa Hi v krošn visokih dreves vsak večer znova pnpravlj svoje ležišče. Naj prvo zvijejo močne veje paj in jih potem prepletejo skrbno z manjši listnatimi vejami in suhljadjo, dokler ne stane trden, poglobljen sedež, ki jim jamči udobno spanje. Manj arhitektonske spretn kažejo v tem pogledu gorile in šimpanzi, prav si znajo tudi pripraviti udobnfc~in na počivališča.
Nimamo pa samo živali, ki si postiljajo, t< več tudi takšne, ki imajo celo po noči post "spalno obleko." Tako bi vsaj lahko ozn spremembo barve nekaterih živali v span Riba stenostomus chrysops zamenja s\ dnevno oblačilo s »rebrnimi odsevi s t<n brončenim nočnim oblačilom, ki ga krasi črnih počeznih trakov. Svetla zlatovščiea <i v temi temno barvo, morskemu lintu postan pege izrazitejše, indijska paličasta kobilica je podnevi sočno zelena, postane ponoči t nejša. Garnela virbius varians, ki jo je <lot ob vseh evropskih obalah, dobi ponoči ena merno sivo barvo, dočim se Ji površina p<*ln leskeče v neizčrpnem številu barv. To n< prebarvanje mnogih živali razlagajo s presn nimi procesi in preselitvijo kožnega pifrmi v podkožne stanicel'
Nasilje ali pravica?
V svetovni vojni je poginilo na bojišvih lijone ljudi, milijone v zaledju. Groza w v ne je zbudila med narodi resno voljo. Nik vteč vojne! Prepirov ne sme več reAi-vati vavo nasllstvo med narodi, marveč pr**' Ce bi še kdaj kaka država hotela napasti <li državo, potem naj se združijo vse druge di ve proti napadalki, da onemogočijo vnjevMi V ta namen je bilo ustanovljeno Drušf » rodov.
•Ce naj v fcivljenjy držav ne go*j><Hi»ri 1 talna sila, rmirvec pravica, potem •« " ' združiti vse države proti vojnemu fa cvete v Evropi, ter ga prisiliti, da In se podredi pravici.
Ce naj velja ljudsko pravo, pot«m vsaka država ravnati po mednarodni bah in dogovorih ter ne proti naravn ru narodov napadati ne bližnje* ga soseda.
Pokazati In dofcnzati se mora, država ne more reč uveljavljati vojno svojih zahtev, marveč vseh držav se mora vsako prisilit redi pravilom Društva narodov, določajo način postopka ter J razumno r«-4|tev v eh takih n« tanj—D. P.
var
a nt*
Kipi na t
\J
PETEK.
6. DECEMBRA
................
Vesti iz Jugoslavije
(IsvirM porodil« is Jugoslavije.)
Ljubljana. I Na GrajenSčaku ae je obesil
Stup^ina »e jt a«*ala. — v svojem hlevu 50 letni tx>«est-ki j« bila izvoljena nfk Franc K. V mri je Ael iz Ij Jevticevo vlado maja mese- obupa, ker je obljubil dekletu Sletos, je kmalu po volitvah u doto nekaj denarja a nj m<)
Irovala. a sredi zborovanja je gei dobiti ne 2as,užiti denarja
Ldel Jevtič in skupAčina se je nikjer. Ker bi se morala hči ta £*la. Pot^m se je sestala spet	me8ec omožiti, *a je pomanjka-^obra za dva dni m potem spet	nje denarja tako J *bilo n()bene skupščinske ^sklenil iti v smrt. Ko so „« nabojih dni, ko se je 11. nov.	Wf je bu žfi ^^ ^ ostala. Nova vlada, ki je	č
na svoje mesto junija me-	Strajk v fikofji Loki končan.
ie med tem izvršila le dvo-	T".J xSkofjl Lokl B° Po ve* te-
ftJjih važnih stvari: osebne	dn,h Strajka v tovarni "Šešir"
fnremembe na visokih upravnih	»PJ* z delom. Uspeli niso
Sitih in občutno znižanje plač	a«avci skoraj v nobeni zahtevi,
Cvnega uradništva. Tretja,	kl bi jim zboljiala življenje, to-
STmanj važna stvar, vsaj 'za	varna je pristala le na to, da ne
JovenijO, pa je zmanjšanje na-	bo nikogar od štrajkujočih od-Vil premoga iz slovenskih rud-1 pustila in da bo mezde katej?o-
jiliov za državne železnice. Vsa	nzirala, povijala pa niti za pa-
dela je opravila vlada mimo	ro- Tovarna je last klerikalne
,kupžčine, od katere je po svojem	Zadružne gospodarske banke.
Bi«topu prosila in dobila pravico,	PožiKi y __ v Do_
(jisme izdati po svojem preudar- j brničah in okolici so se letos kB važne notranjwhtične »ko- let, vrstni žari d Poslanci so ves čas bih doma, gim Witno	*
ioskupscinsk^a te* m	zlobna roka ^ SQ b||»
nova vlada nastopila, je bi-Ltrah	.
"^S^SS: I -»-11 8pat' organSiso nV
da ie bHa lzvoljraa kriv^ tte *Uvaje' a P™ih požiralcev
Nazadnje sta
Zo in datoref n^ predstav- ^pa.osun?,Jen« »varovalna tZrnke praViJ naridnih za- ^' ata P°s|ala spričo jtopnikov. Toda do tega razpu-	aktivna,
Zi prišlo in je nasprotno vla- «	za-
li izjavila, da hoče delati z Jev-K da ^ pripravila kmete lifevo skupščino in njegovimi po- jdo »varovanja in s tem sebe
teci, ki so po večini čez noč pri- do p™v,lz,J- T<>da ,zkaz»I(> je. Bfjj zvestobo novi vladi, kakor da sta b',a ,oba nedolžna. Pra-io dan poprej prisegali zvestobo I ye£a Požigalca pa so odkrili Jevticu, ki je zdaj ostal precej M™«1« "ato v 'osebi 47 lenega osamljen in kar pomilovanja vre-1• !n* °a Smo,iča iz taiobjektvsehhumorističnihli- IUobrn,č- Ta Je P°stal ™mljiv, jtov v državi. A do tega dela med ker.Je zmerom z gosti toliko go-riado in skupščine prav za prav voril P° l)ažar»b ter razlagal, kali prišlo. saj je skupSčina bila PJ0 S€ da zažigati uspešno, češ, ■klicana šele zdaj. Ves ta čas je da Je te^a	»a ruski
rlida pridobivala poslance zase, fronti med vojno. Ko je posest-anovala svoj klub v skupščini nik Grmovšek kupil na dražbi ter računala, kdaj bo imela ve- neko posestvo, ki je bilo včasih ino poslancev v svojem klubu a- Smoličeva last, so opazili ljudje, vsaj na svoji strani. Ta agi- Kako Smolič sovraži Grmovška Sijaje trajala vse poletje do ,n pogosto grozi, da mu bo že idaj. in ko je bila vlada sigurna vrat zavil na kak način. Ker je »čine v skupščini, je sklicala po- potem res neki dan zagorelo pri 4n«\ da se izvolijo skupščinski Grmovšku, so Smoliča aretirali. Ibori. Zdaj so izvoljehi in veči-1 SIcer je de janje sprva tajil, a o v njih imajo vladni pristaši, ker so požari prenehali in so ped mesecem bi še ne šlo tako nazadnje prestregli Ae neko pi-»dko, saj je bil tedaj izvoljen smo, ki ga je hotel poslati skri-»predsednika skupščine nevlad- vaj iz zapora, se je moral udari kandidat in je vladni kandidat ti. Tudi se je oglasila priča, ki »padel. Smola pa je s senatom, je izpovedala, da ga je Smolič «m imajo večino senatorji, ki nagovarjal, naj zažge Grmovni") pristaši vlade, marveč po škovo hišo. Sodišče je te dni oblini jugoslovanski nacionalisti sodilo v Novem mestu Smoliča ■ah barv in sort. Kljub temu ne na 4 leta in/1 mesec robi je te* P* gledati v senatu opozicijske- na izgubo častnih pravic za 5 Bibora, ki bi delal proti sedanji let.
«di. čeprav očitno napadajo Uboj pri Poljčanah. — Ko do-Mo in njeno delo. Skoraj vsi zori £0 zidanicah na Štajerskem •»istri režimov pred Jevtičem novo vino, se prične tudi kroni-»tedanjo vlado so senatorji in ka pretepov in ubojev. Taki iz-jih v delu domotož je po Uredi so zdaj še pogostejši, od-■nmtrMkih stoikih. V tem do- kar je odpravljen davek na Možju si upajo tudi sklicevati šmarnico, na vino divje trte, pod •tt erence. na katerih kritizira- katere vplivom ljudje podivjajo »vadno delo in vlagajo interpe- ter prevzame besedo nož ali kol. ST V ,at,erih 8e zavzemajo za Tako so se v nedeljo 10. nov.
we kakršne so sani« počeli, Ubrali fantje in dekleta v nekem •»ohil. na vladi.,	vinotoču v Brezjah pri Poljča-
U**imor v Mii** V Velikih nah ter si privoščili vina čez
^i i ,IJVZaporu Vael živ,je" m€ro- Po8ta,i BO žldane
»kMa i i' , d°ma iz Dvor" V0,Je HO Re Ae dogovorili, da
litkj 1 r(Hl .^HOTn Je bi! orož- ke to ^ ne bodo stepli. Mik!
^ ' r? '1, ' a H° ga zaradi njimi sta bila tudi 23 letni Jože
^ NVdII-	pognali iz alui-1 Mlakar iz Hošnice in 21 letni
* W l08Umi,i tatvi' Alojzij ftpec iz Križeče vasi. Ko
ftpor .vrt ' V» Prei8kova,ni so se okrog 9. razhajali, sta Ala ^ U>«iike Lašče. Tu se je
Mlakar in Six?c skupaj pred dru-
PROSVETi
vratu si je zadrg-
'.....'" »H na vrata svoje
okrog
hladni j.-rmen. ^ "bili upravitelja rud 4l * Hrvatsko rudarsko dru-' ima <V(,j premogovnik v ;v-r7 'Hrv. Zagorje), ^jer ^ razmere. Pred meseci i ljk menda samo zara Pri izplačevanju. (,niku ne je dofodHo nekaj nenavadnega. z,»rali rudarji, da Hh 1 Izpišejo, je skupina I»lanila na rudniškega inž. Romana Kuli-7 iam«kimi svetilkami ' Napadalci so ne 1,1 v množici 2M de-1 »^-nir pa je v bolniAr>i-'xlišče vrši preiskavo, Padalcev še niso df»W-! " pa nta uve<lli tudi Pli«varstvo in IMav-' V rudniku *o vla-razmere, in ul*>j -« je dejanje skrajne izkoriščanih rudar-'
gimi. Nenadoma je Mlakar potegnil nož in naslednji hip se je Spec zaboden zvrnil na tla. Mlakar je storil to brez pravega povoda. iz svoje pretepaške natu-re, zaradi katere je imel že obilo opravka z oblastmi. Imel je s sabo velik kuhinjski nož in ga zasadil 20 cm globoko v levo stran prsi. Rana je bila absolutno smrtna, ker So bile prerezane glavne žile. Mlakarja so aretirali.
£e drugič so poizkusile ženske organizacije prirediti proti-vojni večer, neko akademijo ob 1 »I»let niči svetovne vojne. Oblasti so obakrat najprej dovolile, a naknadno večer prepovedale. Na večeru bi bili na programu govor in recitacije pesmi in proze, nastopili bi Grahorjeva, i-gralka ftarieva, Ludvik Mrzel, in Mile Klopčič. Večer bi otvo-rila predsednica Ženskega po-kreta Minka Govekarjeva.
Janežič umrl. — Poročali smo o tramvajski nesreči, kater* Žrtev je postal mestni delavec Janežič Anton. Pred kolodvorom je Čistil cesto, pa ga je tramvaj podrl in je dobil hude poškodbe. Sel pa je Janežič sam domov in ni maral k zdravniku. Ko pa je zdravnik prišel in ga pregledal, je takoj odredil prevoz v bolnišnico, kjer je čez tri dni umrl. Imel je zlomljeno roko, naloml jeno nogo in hude notranje poškodbe. Po izpovedih tramvajskega »voznika in prič pa ni Janežiča podrl tramvajski voz, marveč se je najbrže spotaknil o!) vodovodni cevi, ki jo je bil položil Janežič čez tir.
Dve uri sredi Save. — V Sevnici bodo zgradili most čez Savo za novo progo Sevnlca-St. Janž. Ko so te dni delavci vlekli čez Savo žico, je prišlo do nesreče, ki bi lahko zahtevala več žrtev. V Čolnu so se peljali čez Savo in napeljevali Žico delavci, pet jih je bili, pa se jim je nenadoma Čoln prevrnil in vseh pet delavcev je padlo v Savo. Vsi pa so se krčevito oprijeli čolna in žlce» da so se zdržali na vodi. Klicali ro na pomoč, a dve uri je bilo treba, da so s Čolni prišli reševalci do njih ter jih rešili iz neprijetnega, nevarnega položaja. Vsi so srečno prišli na l>reg.
Umrl je v mariborski bolnišnici 35 letni posestnik Jože Jug od Sv. Barbare v Slov. goricah. Dne 11. nov. je namreč gnal dva mlada bika na mariborski semenj, pa sta gika spotoma pred nekim vozom zdivjala in je padel Jug ravno pod voz. Konji so ga poteptali in mu prizadejali take poškodbe, da jim je podlegel.
Jo«ip Rijavec v Rusijo. — Josip Rijavec je evropsko znan tenorist, po rodu Slovenec, ki deluje po večini na nemških in čeških odrih, gostoval pa je tudi že v Ameriki. Zadnje čase je nastopal skupno s Šaljapinom v Zagrebu in Beogradu. Te dni je dobil povabilo za koncertni nastop v Rusiji in sicer za dva koncerta v Moskvi in dVa koncerta v Leningradu. Za vsak nastop dobi 1000 rubljev (30,000 I)in), vožnjo od Zagreba do Moskve in po Rusiji plačano. Jugoslovanski tisk pripominja .k temu, da je to dokaz, kako visoko ceni Rusija tenorista Rijav-I ca. ne zapiše pa, da je to tudi dokaz, kako visoko čisla sovjet-; ska "barbarska" Rusija umet-i nost!
Relif odpravljen na ljubo bogatinom
(Nadaljevanj« s 1. strani.) lif. On je tudi ukazal krajevnim relifnim oblastem, da ae smejo dati relifa stavkarjem ali pa "klientom', ki bi ne hoteli 8tavkokaziti.
Propaganda -za likvidacijo zveznega relifa traja že od zadnje pomladi. V veliki meri ji je dal pobudo sam predsednik Roosevelt, ko je Izjavil, "da mora vlada odpraviti relif in ga bo odpravila." Burboncl so hlastnili po tej obljubi in korajžno pričeli udrihati po "razsipni demokratski administraciji." Svoj namen so tudi v veliki meri ie dosegli.
Likvidiran je zveznega relifa je predmet žgoče kritike, katero vsebuje neobjavljeno poročilo raziskovalnega oddelka re-lifne administracije. To poročilo pravi, da Je bil krik o pomanjkanju poljedelskih delavcev brez podlage. Prvič delavcev ni primanjkovalo; farmarji so se le hoteli okoristiti ln v nekaterih krajih so se tudi o-koristili s plačevanjem mizernih mezd.
Odpravo relifa obsoja poročilo itudi iz razloga, ker pomeni znižanje plač. "Kadar je delavski trg poplavljen In je Izčrpano delavstvo prisiljeno medsebojno konkurirati ali pa stradati, tedaj bodo plače sigurno trpele." V mnogih krajih je bil relif suspendiran tudi v svrho »drobitve stavk«, pravi nadalje poročilo. V nobenem slučaju, kjer Je prenehal zvezni relif, niso krajevne in državne oblasti prevzele bremena na svoje rame. To pokazuje predvsem študij nekaterih mest na jugu. In ti slučaji se bodo zdaj postote-rili, če ne potlsočarili.
Ampak Rooseveltova administracija se je oprijela burbon-skega gesla, "da mora biti relif odpravljen."
Baroni premoga v kampanji proti "butlogarjem"
(Nadaljevanja a 1, strani )
Slika kaže tudi, ko so nekega ubitega rudarja prinesli na površje.. Jones je rekel, d« Je bilo lani 16 smrtnih ponesreči) v "butlegarski" industriji. Po-zaMI pa je povedati, da je v "legitimni" premogovni industriji vsako leto ubitih nad dva tisoč rudarjev.
Slično je tudi z ozirom na ceste. Slika kaže neko udrto cesto. Jones je pojasnil, da so jo izpodkopali "butlegarski" rudarji. Zamolčal pa je dejstvo, da se je že stotine hiš in javnih posk>pij porušilo na antracitu, ker so privatne drutbe izkopale premog pod njimi" in naredile za milijone dolarjev javne škode.
O "butlegarskih" rudarjih je rekel, da je 80% poštenih (torej poštenih "tatov"), 10% j« inteligentnih in 10% je komunistov, "ki pravijo, da je bog ustvaril premog za vse, ki si ga vzamejo."
Zadruga prevzela l i »t
OubiMju«, Iowa.—-Drftavna ti-skovna zadruga je prevzela list Dubuqu« Leader, ki je naklonjen delavstvu. Isdajala bo tudi tednik Karmer-labor Progres-siv« s posebnimi delavskimi izdajami za I>ubuque, Clinton in VVaterloo.
tem
K«,
»k
Relifni uslužbenci protestirajo
Dva uradnika to obdolžili nesposobnosti
ClnrJnnatl, a — (FP) — Organizirani relifni uslužbenci so v pismu, katerega so naslovili komisarjem okraja Hamllton, obdolžili dva uradnika mestnega blagi njskega departmenta nesposobnosti, nepoštenosti in razbijanja njih unije.
Pritožbe so naperjene proti direktorju blaginjskega departmenta R. C. Goodwinu in Elli W. Reed, ki sta odpustila večje število uslužbencev zaradi unij-skih aktivnosti. Unija relifnlh uslužbencev je včlanjena v A-meriški delavski federaciji. Protest so podpisali Lewis Carliner, A. L. France in Frank C. Bank-roft, uradniki unije relifnlh u-službencev.
V protestu pravijo, da je bla-ginjski department odslovil veliko število uslužbencev še pred-no so brezposelni delavci dobili zaslužek pri relifnlh projektih, dočim so morali ostali delati dolge ure. Tistim, ki so protestirali proti dolgemu delovniku, so zapretili z odslovitvijo.
Okrajni komisarji so na pismo odgovorili in zahtevali nadaljnje detajle o šikaniranju, katere bo unija relifnlh uslužbencev predložila v upanju, da bodo komisarji od redili preiskavo. Ti bodo prevzeli direktno kontrolo nad mestnim blaginjskim departmentom, ko bo federalna vlada ustavila direktne dajatve v zvezi z oskrbo brezposelnih v državi Ohlo,
Amerika ima za 10 milijard dolarjev zlata
Nevv York. — Združene države so te dni doseglo rekord v imovini zlata. Zaloga zlata je dosegla 10 milijard dolarjev, kar Je dvakrat toliko kot vsega zlatega denarja na svetu In 4fi% vsega zlata na svetu. V zadnjih treh mesecih, odkar so začele homatije z Italijo, je prišlo v Ameriko skoro za eno milijardo zlata iz Evrope.
Slovanski Narodna
UiUmt||mi S aprila 1*04
Podporni Jidnoti
Inkarp. 17. 1MT
t rfrUrl IlitMfc
TtL Kock w« II 4*4
W57 &» Lavadato A?*.. Chica*u. KIL
GLAVNI ODBOR S. N. P. J. UPRAVNI ODMKKi VIN CENT CAINKAK. pradatdnlk.,. UM? 8. LavndaU A*a., Chicago, I1L
rRED A. VIDER, gl. tajnik.........2667 S. Uwndala A v*., Cht«a«o, III.
LAWRENOE URAl)lSHEK.Uj.bol.odd.M5T 8. Law»daia Ava, ChkalT lik
IOHN VOGRICH, gl. blagajnik.......2657 8. LavndaU Ava., Chlcago, IU.
HUP GOU1NA. upravitalj glaaila... .2667 8. LawndaU Ara., Chkago, IU.
IOHN MOLKK, uradnik glailla..... 2667 8. LavndaU Ava., Chicago, 111.
ODBORNIKI!
fRANK SOMRAK, prvi podpradtadnik..... W6 E. 74th 8t., CUttland, O. IOHN E. LOKAH JIV, drugI podpradaadnik.UM E. 170th St., CUvaland, O. UU8PODARHKI ODMKK:
MATU PETROVIČU, pradaadnlk............3N E. UOth 8t, CUtalaad, a
ANTH0NY CVETKOVICH..............m Sanaca Ava., Brookljn, N. Y.
/OHN OLIP....................14» S. Proipact Ava., Clarandoa HllU. UL
POROTNI ODBRKi
/OHN GORftEK, pradsadnik..............414 W. Hay 8t, Bprlngflald, UL
ANTON ftULAR...................................Bos 27, Anna, Kana.
IOHN TRCKU...................................Bos 167, Btmbana, Pa.
PRAN K PODBOJ..................................Boi 61, Parkhill, Pa.
PRANK BARBICH....................1»6U Muakoka Av«., CUvaland, O.
NAD/OKNI OD8KKt
PRANK EAITZ, pradaadnlk................168» 86th 81, Chlcago, UL
PRED MALO Al..............................«6 Cantral Park. Paru, IU.
JACOB AMBROZICH......................418 Piana 8t„ Evalath, Mina.
Maj* « gk.
M *NI takatai
rOSOBl—SaravaaSMMa • itaulal •Aftralfct. M VSA PISMA. M m aaaatat* aa pmU |I. iuliliaMi, VSB UBNASNS aalUlal«« la H»»H, U M tUaia |L «n<Mft	Ib Maato nMft
aaj a^aelUMe aa ti. Uielll**^ ^^ ^ pUHIflr UL «a)aU
Vaa alw v avaai a Ma«aJaUkl«l »aall. aaj aa aallliaja aa Uaaajalllv«.
VSI patroftas paata«aaja « «1. aaiavaaai aSkar« aaj aa »alUJaJa rraak Saja%
VSI PaiSIVl aa «1 paralal a4aafc aa aal »ailjaja aa Jaha DaHka.
VSI DOPISI la iml aaM. aaaaaatta, aataat, aarMaJaa la *M *aa. ha* Ja » nai • aiaaUa« Maata. aa| aa MUJa aa "PaOSVBTO,M Nit a Lawa4ala Ava., Cklaaaa. Itt. NOtSi rarr*aa**4*MM wlth Hm aa»waa omaa^ahaaM^ a44waaa< aa NUavai
Ali fittllliRill Bi^PV	9tR9#flllR§	MMl MMiMVl #€iM9
-— —* * • Aau|J L. aiJMaaai	aMvalavt'a afflaa
MMSVf BHVVVO	avsiviM w aNfaiirj v viiiva,
Malliaa ^š alak LgMgfli a^ij kg addaaaa^ ak^	mm
■■IIWV H MU MlnlV MV1M W	••	MMMVBH1 VSvVWIvfi
Sonja Branting
razgalja Hitlerja
Chicajr«>. — Prod mestno <hI-
vetniAko zbornico je Sonja Hrantinir, Avedsku juristinja in h^i |M)koJne)ru socialiati^nuira premierja na švedskem, razva-lila Hitlerjeve publiciiitiltie metode. Rekla je, da je nemAko časopisje ob priliki zadnjeir« mednartNlneKH juristilneira kon-irr^sa v Herlinu, katerega se je tudi ona udoležila, prineslo docela IzmiAljen Intervju, katere-ira naj bf ona imela s Hitlerjem in mu pola slavospeve. Slifno so bili izrabljeni tudi drugi zunanji delegati. "Ko je nemAko IjU<lstvn kitalo liste, je bilo pod
la Praai
vtisom, da zunanji delegati hvalijo naeijskl retim. TI intervju-vi so bili v resnici docela it-iniAlJeni. Mi smo bili v resnici ostraAenl, kar smo videli, ne pa da bi retim hvalili. Zakon je v NemAI-jl mrtev. Vlada samo-paAnoMt in terorizem. Ni kdo ni ve<> varen."
Stavka ustavila
obrat v papirnici
Tuscalousa, Ala—Uprava tJulf BUtf8 PUMT MilU je jm> izbruhu stavke UHtavila obrat v svoji tukajAnji papirnici, V atavkl je zavojevanlh nad sedemato delavcev, ki mo Ali v boj za vlAJe mezde.
Slika ka>e j;ip«Hiakega tojska s plinsko maako na obraiu. PolH	i* P**. ^ tudl ma*k«i.
iflr	it
POJDITE IN PREŽIVITE
V	V
O Z I C
V JUGOSLAVIJI
Parnlki \t N<*w Yorkaj
Hansa.
Europa
12. decembra 1 S. decembra
Ektpreani vlak ob parniku EUROPA v Bpemerhaven vam jamči udobno potovanje v Ljubljano.
latotako ločne železniške zveze iz Hamburga.
Veliki kovčegi čekirani na krovu parni-kov do Ljubljane po $6.50 od kovčega.
CKSli NK MOKKTK PODATI NA TO VOŽNJO, NA.I VAS SORODNIKI OIU&CK.IO
/u pooldiistiln vpniAajte knti'-rc^akoli fioohlaAtene^a agenta.
HAMBURG-AMERICAN UNE NORTH GERMAN LL0YD
130 W. RANDOLPH STREET
CHICAGO, ILL.
rtosVETA
Dolina meseca
ROMAN
Spisal JACK LONDON-PaelaveaAJ Vladimir Levstik
■ravsnpa
"Videti je, da bodo stavkali tudi uslužbenci cestne železnice. Dan Fallon je tu, naravnost iz New Yorka »e je pripeljal. Hotel »e je skrivaj vtihotapiti, a tovariAi so bili zvedeli, kdaj je zapustil New York, in so vso pot pazili nanj. Saj tudi morajo. On se prikaže povsod, kjer jih je treba dati cestnim železničarjenf po grbi. Nič koliko stavk je že odločil za podjetnike. Celo armado stavkokazov si drži in jih s p<M sebnimi vlaki razpošilja po vsej državi, kjerkoli jih potrebujejo. Oakland 4e ni videl takih delavskih nemirov kakor zdaj, in to je komaj začetek. Vse kaži-, da bo izbruhnil pravi pekel."
"Tedaj pazi nase, Billy. Nočem te izgubiti."
"O, nič ne skrbi. Nase bom že pazil. In razen tega ni videti, da bi pogoreli. Dobro kaže za nas."
"A če bo spet krvolitje, boste izgubili."
"Da, tega se moramo varovati."
"Nikar nasilja."
"Ne streljanja ne dinamita," je pritrdil. "A dosti stavkokazov bo odneslo razbite glave. To mora bitj."
"Ti menda ne boA delal takih reči, Billy?"
"Ne tako, da bi lahko kak gobec pred sodnikom pridal, da me je videl." Nato je naglo izpremenil razgovdr. "Stary Barry Higgln« je umrl. Nisem ti hotel povedati, dokler ne vata-neA s postelje Pred tednom dni so ga pokopali. Njegova stara se seli v Frisko. Rekla mi je, da se pridi; št* poslovit, Lepo je skrbela zate prve dni fn Marti Skeltonovi je pokazala nekaj takih reči, da so se ji kar lasje ježili. V koš je dejala Marto, da veš."
ENAJSTO I*)GLAVJE
Zdaj, ko je Billy stavkal in hodil na stražo, je bila Saxon največ prepuščena sebi in od te samote se je moralo nazadnje tudi v njeni zdravi naturi razviti nekaj bolnega. Mercedes se je bila odselila, Bert je bil mrtev, in tako se je čutila Še tem bolj zapuščeno. Tudi Mary je bila nekam odAla, baje v službo k neki rodbini v Piedmontu, kakor je nedoločno povedala pri slovesu,. Bili ni mogel Saxoni dosti pomagati v njenih težavah. Nejasno je slutil njeno trpljenje, a kolikšno je bilo in kako globoko je segalo, tega ni razumel. Bil je preveč moftkl in praktičen in že zaradi svojega spola ni mogel ničesar vedeti o njeni tihi duševni tragediji. Samo vnanji človek je bil, prijazen gledalec, ki je malo videl. Zanjo pa je bilo izgubljeno dete živo in resnično, fte vedno je bilo živo in resnično. To je bilo njeno gorje. Z nobenim premišljenim naporom volje ni mogla zasuti skeleče praznote njegove odsotnosti. Njegttva resničnost jo je časih obsedla kakor halucinacija. &e je bilo nekje in ona ga je morala najti. Časih se je zalotila, kako je vlekla na uha in stregla na jok, ki ga ni bila nikoli čula, ki ga je pa s duhom tisočkrat poslušala v tistih blaženih mesecih pred koncem. Dvakrat je v spanju vstala s postelje in ga šla iskat; obakrat se je zdramila ob materinem predalniku, v katerem je hranila njegove majcene oblekce. V takih trenutkih Je časih rekla sama pri sebi: "Nekdaj sem imela otročička." In tako je ponavljala na glas, kadar je gledala otroke, ki so se igrali na ulici.
Ko se je nekega dne peljala z električno po Osmi cesti, je mnlela zraven nje mlada mati z vriskajočim detetom v naročju. In Saxon ji je dejala:
"Imela sem otročička. Pa je umrl." Mati jo je oHuplo pogledala in ljubosumno,
Umri Harbiumf:
Internacionalist
(OtHomtk i: ,vqjnrga romava
"Junmmt".)
Na koncu vasi je živela v dolgi, rožnato' poslikani hiši kmetica, ki je imela navado, da je mežikala i očmi, ko se je smehljala. (V m«m prišel v njeno bližino v deževnem in meglenem vremena sli pu ozarjen od pomladnega solnca, vselej sem jo opazoval iz v ■«• uvoje* duše. Imela je majhen nosek in velike oči. Na njeni zgornji ustnici in na tilniku *e je m vet i I lahen. plav puh kakor zlata sled. Njen mol je bil na fronti. Tej ženi ho vsi dvorili in smehljala se ji« nam navadnim vojakom, kadar smo šli mimo. Knda *c m* pomenkovala » |x»dča»tniki in če je arrtala častnika, je od a|*>-Ato\*njs obstala kakor okame-tiela. Mislil item nanjo in |m»k*. bil sem o t««m urejanju pinati Mariji.
Mnogi povpraševali j»o kmetici in menili: "Ali je moči pri njej kaj <loac*ir' A mnogi Odgovarjali: "Pri njej ničen« r n«- d<Hteže* "
Bilo je |M»M»li!ti» svetlo postno jutro. PozajtrkoviiH »mo na-*o jutranji* juho. Vojaki so m* krohotali vinjenemu tovarišu, ki *o f« togotili in draiili < M <«»« do lasa »o trn Akr<»pili t vi. nom, da bi ga bolj ujetdi
morda tudi v strahu, stisnila dete k sebi; a potem se ji je srce razneiilo in je rekla:
"Ubožica."
"Da," je pokimala Saxon. "Umrl je."
Solze so ji zalile oči, a zdelo se ji je, da ji je odleglo, ko je izpregovorila o svoji boli. In ves dan se je morala boriti s skoro nepremag-Iji vo željo, da bi pripovedovala svoje gorje ljudem — blagajniku v banki, postarnemu nad-*>rnlku pri Salingerju, slepi harmonikarici, ki Jo Je majhen deček vodil za roko — vsakomur, samo ne redarju. Redarji so bili zdaj zanjo nova, strašna bitja. Videla jih je bila, ko so prav tako neusmiljeno ubijali stavkajoče, kakor so prej stavkajoči ubijali stavkokaze. Razlika je bila samo v tem, da so bili redarji ubi-jači po poklicu. Oni se niso borili za zaslužek, ampak so s tem opravljali svoj posel. Tisti dan bi bili lahko prijeti stavkajoče, ki so jih bili nagnali v kot med njenimi stopnicami in zidom. Pa jih niso prijeli. Kadarkoli je prišla v bližino kakega redarja, je nehote zavila na stran pločnika, da bi se kar moči oddaljila od njega. Ni se vpraševala, zakaj to dela, a globlji in močnejši od zavesti je bil občutek, da predstavljajo nekaj, kar je sovražno njej in vsemu, kar je njenega.
Ko je na križišču Oome in Broadwaya čakala, voza cestne železnice, da bi se vrnila domov, jo je redar na vogalu spoznal in pozdravil. Vsa kri je izginila iz lic in srce ji je v muki vztrepetalo. Zakaj neki? Redar je bil samo Ned Hermannmann, bolj debel, bolj Ai-rokoličen in bolj dobrovoljen ko kdaj. Tri leta je bil v šoli njen sosed na drugi strani prehoda med klopmi. Leto dni sta skupaj prebirala domače naloge. Tisti dan, ko je smod-niSnica v Pinoli zletela v zrak in so vse šipe v šoli popokale, sta bila on in ona edina, ki se nista pridružila brezglavemu begu iz poslopja. Oba sta ostala v sobi in razsrjeni ravnatelj ju je potlej vodil iz razreda v razred, da ju pokaže strahopetnim učencem, ter ju nazadnje nagradil z mesecem dni počitnic. In pozneje Je bil poetal Ned Hermannmann redar in se poročil s Highlandovo Leno, in Saxon je slišala, da sta imela 2e pet otrok.
A ne glede na vse to je bil zdaj redar in Billy Je zdaj stavkal. Mar ni bilo mogoče, da bi »Ned Hermannmann pobil in uetrelil Billy-ja, prav tako, kakor so tisti drugI redarji pobijali in streljali stavkajoče za njenimi stopnicami
"Kaj je s teboj, Saxon ?" jo je vprašal. "Ali si bolna?"
Pokimala je, daveč se z besedo, Id Je ni mogla spraviti iz sebe, In krenila proti svojemu vozu, ki se je pravkar ustavljal.
"Pomagal ti bom," se je ponudil. ' Stresla se je in se umaknila njegovi roki.
"Ne, nič mi nI," je naglo zasikala. "Ne bom se peljala. Nekaj sem pozabila."
Vsa omotična je zavila po Broadwayu navzgor do Devete. Pri drugem vogalu je krenila po Clay Street navzdol in se vrnila na Osmo, kjer je počakala drugega voza.
Letni meseci so počasi minevali, a položaj na oaklandskem delovnem trgu se je neprestano slabšal. Bilo je, kakor da si je kapital vse dežele Izbral to mesto za boj z organiziranim delom. Toliko ljudi je stavkalo v Oak-landu, toliko jih je bilo izprtih, toliko jih ni moglo delati, ker so bile njihove stroke odvisne od drugih zavezniških strok, da je bilo zelo težko najti kak slučajni zaslužek z navadnim
de,0Tn-	<DalJ» prihodnji*.)
Ta nedolžna zabava me je spominjala prizorov, ki jih je povzročil Termite s svojim govoričenjem o militarizmu in o *vetu. Ali mene ni privlačevala in sem odšel. Sel sem vzdolž l»o tlakovani vaški cesti. Cvetlični popki po vrtovih in na plotovih ho iztezali množico ljubkih, majhnih ročic, ki so bile še zelene in popolnoma zaprte. Jablane so bile polne rožnato Mih cvetov. Povsod si čutil naglo bliža nje pomladi. Tedaj sem se približal roftnato pobarvani hiši. Poslopje je stalo o-samljeno ob cesti in je vpijalo va*e vso solnč no svetlobo. Okleval sem. Sel sem mimo. MoJi koraki so postali pofaanl in težki. Nato nem znova obstal. Nazadnje s««m vendarle potrkal na vrata. Vstopil sem skoraj proti latftni volji.
Najprej samo svetloba! Pravokoten otok solnčnlh žarkov je razdipal svojo luč |m> Mečih o-pekastih tleh v kuhinji. I^onci. akodellce, vse je žarelo v svetlobi. In ona Je bila tam) Stala je ob pomivalniku. Njene lakti in njen tilnik so bili razgaljeni. Pustila je teči vodo v tenkem, Nrehrnem curku v svetlika joč* im* vedro, dočim je stala nama v rdečem lesketu odsevov , ki no padali nanjo s tal in a bakrene p«mode, Tudi neka zelen-kasta svetloba je švigala po njeni polti. Pogledala me je in m* ml nasmehnila
Vedel sem, da smehlja ved-
no in vsakomur. Toda bila sva sama. Cutll sem, da se je v meni vzburkalo blazno poželjenje. V meni je gospodovala sila, ki je bila močnejša od mene in je njej pretila z nasiljem. Bila je -od trenotka do trenotka lepša. Skozi obleko so silile njene oblike in so dajale očem podobo njene postave. Nad njenimi sveU likaj očimi se čevlji je drgetalo in valovalo njeno krilo. Opazoval sem njen tilnik, njeno grlo in vse. kar se je tam tako skrivnostno začenjalo. Močan vonj »e je prelival okoli njenih ramen. Bil je kakor resničnost njenega telesa. Neslo me je k njej, gnal nem se k njej in nisem mogel izgovoriti nobene beeerit.
Nalahno je sklonila glavo. Pod gostim pajčohinom njenih las so se stikale obrvi. Nemir •e je zrcalil v njenih očeh. Bila je navajena na opičje otročarije zaslepljenih mož. Toda to bitje ni bilo namenjeno meni. Njen suhi nasmeh me Je zadel, zmuznila se Je in mi pred nosom zaloputnila duri.
Od pahnil sem vrata. Sledil sem ji v kamrico na podstrešje. Jeclja) sem. Njena prisotnost me je znova razburila. Iztegnil sem r»»ko za njo. Izvila se mi je za zmerom. Nekaj strašne** se je zgodilo.
Ksjtl zidovje in tramovje »e je xrušilo na kup, zadontl je trrnk. v kotu s«* je odprl stra-hwit požiralnik in vse j§ bile
polno črnec^ ognja. In ko me je udar vulkanske sape treščil ob steno, mi ožgal oči, mi raztrgal ušeea in razbil možgane, sem zagledal Ženo, ki je bila kakor pošaat ovita v rdeče in črne oblake. Bazbita in iztrgana opeka je letela naokoli. Kakor strašeča prikazen se je dvignila žena v belordeči motnjavi oblek in perila. In .nekaj pošastnega, docela razgaljenega, iz samega drobovja izvirajoče-ga mi je z dvema iztegnjenima nogama planilo v obraz in mi zalilo usta z okusom žive krvi. Moral sem zavpiti in potreti . .<. Vrtinec dima, pepela in strahotnega, veličastno grozečega hruma me je pogoltnil. Nazadnje se mi je posrečilo, da tem se izmuznil med zidovi, ki «o ee opotekali semtertja kakor jaz sam. Tedaj se je hiš« srušila. Ko sem se reševal po majavih tleh, so me zadevali drobci kamnov, kf so se blazno podirali, zadevali so me žvižgajoči razatrel-ki raztreščenih kamnov, ki so se vrtinčill v oblakih prahu. Vse okoli mene je bilo kakor divje razgibano šumenje peroti.
Pravi vihar strelov je vršel naravnoe( na to meeto. Malo dalje odtod ae vojaki niso mogli vzdramiti od začudenja, kajti hišo je razneslo tik pred njimi. Niso se mogli približati, tako strašno so Žvižgali streli, ki so udarjali povsod, in drobci so trgali hišo kakor rešeto pri slehernem udarcu. Vojaki so stali v varstvu nejkega zidu in so gledali, kako je žarelo razpadajoče poslopje pod oblaki dima in pod svetlikanjem bliskov.
Neki tovariš z docela zmedenim pogledom mi je rekel: "Saj si ves oblit a krvjo!"
Bil sem še ves omamljen in brez moči od razburjenja; gledal sem tisto hišo, v kateri so bivali ljudje in katere kosti in hrbtenica ao bile razaekane.
Hiša je bila zgoraj razbita in vse pročelje je )ežalo raztrešče-no na tleh.;<}#jdeti je bilo samo izžgane votline sob in če je za sekundo zaiarel blisk, se je pokazala geometrična črta kamina. Na ogrodju postelje je ležala blazinar podobna odprtemu drobovju. V višini nadstropja je ostal košček tal in njih temna barva se je/odbijala od svetle celote; tam je bilo videti trupli dveh čaertnikov. Bila sta prestreljena in eta kakor prikovana sedela pri mizi. Bržkone sta zajtrkovala, ko je udaril itrel. Po vsem vidfau sta dobro jedla, kajti jasno je bilo videti krožnike, kozarce in steklenico šampanjca.
"To sta poročnik Norbert in poročnik Ferriere," je nekdo dejal.
Eden teh dveh pošastnih gostov je sedel vzravnan. Smejal se je z razklanim podbradkom, ki je bil videti dvakrat širši in je zeval v glavi. S slavnostno kretnjo, z zadnjo kretnjo je dvignil častnik roko, ki je o-stala negibna v tem zgibu. Drugi je opiral komolce na rdeči prt. Njegovi lep( plavi lasje so bili še skrbno počesani, njegov izraz je bil silno napet, njegovo obličje omadeževano s krvjo in pokrito z brezobličnimi lisami. Zdelo se je, da sta oba mlada človeka zagrnjena v grozo, in vendar sta bila podobi mladosti in Življenjske radosti.
Nekdo je zavpil: "Tu je še tretji!"
Tretji, ki ga sprva nihče ni opazil, Je visel v zraku. Njegove roke so bingljale, s hrbtom je bil pribit na tram In Je visel trdo usločen ob zMu. Ker je tako visel na zidnem okrasku, ga je oblikovala kri in bil je videti kakor senca, ki se razteza v neskončno dolžino. Pri vsakem novem strelu so leteli okoli njega drobci In ga stresali, kakor bi tega mrtveca še ljubkovala In prit4*zala slepa moč uničevanja.
Drža tega pošastnega mrtveca. ki je tako visel, je bila zoprno vsiljiva.
Tedaj se Je oglasil Termite: "Revežr Zapustil je zavarovani prostor pod zidom; vpili so mu; "AH si znorel! Saj ta je že vendar mrtev!"
Tam je stala lestev. Termite jo je zgrabil, jo nesel k razbiti hiši, ki so jo vsako minuto obletavali izstrelki.
Poročnik je zavpil: "Termite, prepovedujem vam Iti tja! Saj to vendar nW ne koristi P
Ali Termite »e ni ustavil; ni-
SSSJ^BI^emrra
"""^i^lfAtfl^ ^letu/M-
Slika kaže razdejanje, ki ga Je nedavno povzročil orkan v mestu Miami, Fla.
ti obrnil se ni, ko je odgovoril: "Gospod poročnik, jaz sem gospodar nad svojimi kostmi!" Nastavil je lestev, splezal po njej in snel mrliča. Nad mrtvecem in nad živim človekom, ki sta drsela po zidnem ometu, so se penili valovi topih udarcev in oblakov belega prahu. Termite je stopil z mrtvim truplom z lestve. Zelo spretno ga je položil na tla, kjer je mrlič skrčen obležal. Potlej je Termite pritekel k nam in je trčil ob stotnika, ki je takisto gledal prizor.
Stotnik je dejal: "Povedali so mi, da ste anarhist. Toda vidim, da ste pogumen mož in to je že polovica Francoza!" Ponudil mu je roko. Termite mu jo je zgrabil in se je hotel narediti, kakor da ga ta čast malo gane. Ko se je vrnil med nas, je rekel: "Ne vem, zakaj. Je docela noro. Toda ko sem videl tega fanta tako viseti, sem se spomnil njegove matere!" Ko je to govoril, je brodil s prsti PO svoji sršeči bradi.
Občudovali so ga z nekakšnim spoštovanjem, zakaj prvič se je drznil vzpeti se na lestev, in drugič je šel. skozi železno točo kot zmagovalec. Nobenega med nami ni bilo, ki ne bi vroče želel, da bi zmagovito izvedel tisto, kar se je pravkar posrečilo Termiteu. Kajpak ni nihče razumel, kaj je tega svojevrstnega vojaka napotilo k temu dejanju.
Za trenotek je obstreljevanje ponehalo. Rekli so: "Sedaj je končano." Vsi so se zbrali okoli Termitea. Eden je govoril za vse in je vprašal: "Torej si anarhist?"
Termite je odvrnil: "Ne, sem samo internacionalist. Samo zato sem to storil!"
Vzklik splošnega začudenja.
Termite je poskusil natančneje razložiti svoje misli. "Razumeš, jaz sem proti vsaki vojni."
"Proti vsaki vojni? — Včasih mora biti vendar vojna. Na primer obrambna vojna." Termite je trdovratno odgovoril: "Samo napadalne vojne so. Kajti če ne bo nobene napadalne vojne, ne bo tudi nobene obrambne vojne!"
Nov klic občudovanja.
Kmalu so se vsi pomirili in *> klepetali zgolj zato, da bi se pač pomenkovali in potikali se po Cestah, v katerih je še prežela nevarnost. Od časa do ča-sa so ceste zatemjile razbitine,
ki so letele in žvižgale pod nebom, ki je bilo še zmerom polno grozotnih presenečenj. Nekdo je dejal: "Hvala bogu, da taki ljudje kakor ti vsaj ne morejo ovirati Francije, da se pošteno pripravi na vojno." Termite je odvrnil: "2al, da ni bilo zadosti takih, kakršen sem jaz, da bi kaj takega preprečili. Ce bi nas bilo več, ne bi bilo nobene vojne!"	,
"To moraš povedati Svabom in drugim, ne pa nam I"
Termite je odgovoril: "Vsem je treba povedati, vsem na vsej zemlji! Prav zato sem internacionalist!" S ki j učil se je in šel k drugi skupini Njegov na-srotnik je napravil nestrpno kretnjo, ker ni ničesar razumel, in je dejal: "Nič ne de, Termite je vseeno boljši kakor pa mi vsi skupaj!"
Tu pa tam se je dogajalo, da so Termitea spraševali po,kakšnih rečeh z ncSco samoumevnostjo, kateri sem se moral smehljati, včasih pa se zaradi nje celo jeziti. Tako so ga ta teden vpraševali: "Kaj pa vse to streljanje? Ali pomeni pripravo za novo ofenzivo?"
A Termite ni vedel nič več kakor vsi drugi.
"Književnost".
- F*d*r»ted Pietur«. '
Norman Thomas. vodja ameriških socialistov.
Kako skuhate dobro kavo
Da dobite iz vaše priljubljene kave boljšo aromo, okus in barvo, pridenite
Frank's Chicory
"Franckovo cikorijo" v lonec ali perkolator.
To je okusna zelenjad.
Se dobi v vseh grocerijah.
HEINR FRANCK SONSi
rUMMNO, N V
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO

"MOJ IIAOI MALI SINČEK SEBAJ JE KOT MALI SPAČEK
Bil j« s*lo nuh in ni im«i nob«n«-ra «p«Uta; ni« vrt nin«rn vedela kaj
mi j« moriti." .
Matere pravijo, Trinarjavo rranko viao Ja ravno pravo zdravilo ta auha podhranjana otroka. Njafa v Rabina »• najboljša »novi, ki jih ja adravatva-na vada itnajti mogla u odpravo taprtnica, »labara apatita. glavobola. «fuba apanr«, plinov, utabara diha, natiate koia in »itnotti v ivaii t prebavnimi neradnoati. Prijazno ta piti in dobro lanaaljiva druftinako zdravilo. V vaah lekarnah.
TRINER'8 ELIXIR OF BITTER VVINE
Joaaph Triatr (pmr.,1?, t hkago
. P« aklapa It. radna konvencija aa lahka narotl aa llat Promet, ta * »taja eden, dva. tri, Mri ali pat tlaaav l> ene droline k eni Barotnini. U Proavata atane aa vaa enako, aa <baa aH aaflaaa $6.00 ta eno l*ta» Bar« nino. Kar pa Jflaai «a plavajo pri aaaaaieata 91.20 za tednik, ae Jim ta p( itaja k aarotalnl. ToraJ aadaj ml v.roka, raH, da Ja li* predraf z» H* 8. N. P. J. Llat Proavata ja vaša laataiaa la fatova ja v vaaki drali"' nrU ki bi rad tal Uat vaak dan. Caaa liata Proavata ja: & Zdraft. driava la Kanada f«.M Za Clcara In Ckiear* I*
1 tadnlk In . t tednika la.. t tednika la . 4 tednika In.. I tednikov ta
4M
2.40 1.20
I nii
Za Evropo j«.
1 tadnlk la.....
f tadalka la-----
S tadalka In.....
4 tadalka la.....
I tadalkav la.... .......lf.00
.VI .. U .. I.
.. IJ
.. u
1J
M«a<
Izpolnite spodnji kupon, priloiita patrefaao vaata deaarl« Ordar v piana la ai naratfta Proavata. llat, Id ja vaša laataiaa.	,
Pojasnilo:—VaaJaj kakor hitro katari teh flanor prantha biti SNp aH te aa preželi prot od družina la bo aahtaval sam tvoj Hit tadn k. moral tfatl tlan h dotMna druftina, ki ja tako skupno aarotans na Proavato, to takoj nasnaaitl upravništvu Hita, in obaaem depla^ati raato liata Proavata. A ko Up aa štora, tedaj raaea uprava i4tvo zrn4*" datum aa to vsoto naročniku.
PROSVETA. 8NPJ, 2007 da. Lawadala Ava^ Cbkar* "> Pritašeaa pošiljam aarotnino aa Hat Praavato vaata I ........
D Iaw.........................................& 4rm»*« .......
Naslov ............................................................
(Jatavita tednik la ra pripišite k najt aarataiai od slade/ib fla*4
................................ČL 4rwMt» .........
..................................CL draštva it........
...................................CL draštva št.......
..................................a
draftiaa.
t) I) 4) I)
Mesta
Mat
Drla v s
l»UH»U'