LISTEK. Zšodbe napolconske^a vojaka. 1 Faancoski spisat Erctomann-Chatrian; preložil Al. B. 25 Ti urlani so bili Poljaki, najljutejši vojaiki, kar sem jih kedaj videl, in naši pravi bratje in prijatelji. V nevarnosti niso izpremenili svojega mišljer.ja in nam žrtvovali vse do »adnje kapljice krvi. To pot so nas torej Poljaki še rešili. Videč jih prodirati ponosno in hrabro, smo povscd udrli iz hiš, z bodali pknili na Avstrijce in jih vrgli nazaj v jarke. Sedaj se nam je sdcer ponujala zmaga, a treba je bilo misliti na umik, ker si je sovražnik že osvajal Lipsko. Hallska in grimmaška vrata so bila že zavzeta, Petrova in badenska vrata pa so sovražnilcu predali naši prijatelji jSadenci in Saksonci. Vojaki, n>eščani in dijaki so že skczi okna streljali na nas. Imeli smo samo še toliko časa, da smo se uredili in se umaknili po velikem drevoredu ob Pkissi. Tam so nas čakali ulani. Šli smo za njimi in ker so Avstrijci pritiskali m nami, so naskočili še enkrat, da jih potisnejo nazaj. Divizija, ki se je bila od csem tisoč mož skrčila na petnajst sto, se je tore) umaknila pred več kot petdeset tisoč sovraživikd, a se ]e vendar še nekaterekrati obrnila in streljek nazaj na sovražnika. Cedalje bolj smo se bližali mostu — s kakim veseljem, mi ni treba omenjati. Lahlko pa ni toilo priti do njega, ikajti preko vsega drevoreda se je z bližnjih cesta gnetlo toliko Ijudstva peš in na konjih k prehodi', da je bila vsa ta rtvnožica kakor ena sama celota, ki se je počasi pomikala dalje s takim vpitjem in hruščem, da ga je bHp kljub strctjanju slišati četrt ure dakč. Gorje ttstim, ki so bili na rofou mostu! Popadali so v vodo in nihče se ni znvenil za to. Ljtrdi in tudi konje sredi mncžice je kar n^slo naprej: Ž* nog jjm ni bilo treba premikati, tako so jih od zadaj po- iisikali naprej . . . A kako naj pridemo na ono stran? Sovražnflc je bil vsak hip bliže. Res da so brli postavili nekaj tcjpov na obeh straneh mostu, da so obstreljevali drevored in nasproti ležečo gkvnd cesto. Tudi so> še stale tu čete v lepem redu, da odbijejo prvi napad, toda Avstrijci, Prusi in Rusi so tvidi imeli topove, da so obslrdjevali most. Tisti, ki so krili umikanje dmgih in so zadnji šli čez, so brli izpostavljeni vsem granatam, krogkm ixi kartečam. Vsaikdc je to IaMco uvidel, zato so hoteli vsi naervkrat preko. Ko smo se bili približali mostu za dvesto do tristo korakov, mi je prišlo na misel, da bi planil med množico, da bi me nesla na ono stran. Stotnik Vidal, poročnik Bretonville in nekateri iizmed starejših pa sa relcli: »Streljajte r\a vsakega, kd bo stopil iiz vrste!« - Strašna usoda, ako je človek tako blizu, pa si mora misliti: »Tu moram ostatU« Vse to se je zgodilo med enajsto in dvanajsto uro opoldne. Čeprav dočakam sto let, ne pozabim teh strašnih trenutkov. Streljanje iz pušk se }e bližalo od desne in leve strani, že je nekaj krogel žvižgalo nad nami po zraku in vz hallskega nredmestja so prodirali Pnrsi, pomešani z našimi vojaki. V bližini mosta je nastalo grozno vpitje: jezdeci so sabljali pešc«, da si narede prostora, ti pa so; jim vTačali z bajoneti. Nastal je splošen, divji, nereden beg. Na vsak korak, ki ga je množka stOTila naprej, je kdo padel z mosta in hoteč se obdržati, potegnil za sabo še kakih pet ali šest drugih. Ko je od trenutka do tTenutka naraščala zmešnjava, vpitje, streljanje in pljuskanje tistih, ki so bili pcpadali v vodo, ko je ta prizor postala tako grozen, da že hujši ni mogel 'biti — kar naenkrat zabobni kot topovski strel in prvi lok mosta pade v vodo z vsemi, kar ]ih je bilo na niem: več sto nesrečnikov izgine v valovih, mnogo drugih pa padajoče kamenje rani, ubij« in raztrga. Neki saper ženijskega zbora je bil razstrelil most? Ob tem pagledu se je razleglo od enega konca šetališča do drugega: »Izdajal« — »kgubljeni smo . . . izdani!« Dnig«ga ni bilo slišati Bil je to silen, grozen krik srda in obupa. Premagani od olnipne jeze se nekateri znova obroejo proti sovražniku kot divje zveri, ki jhn Je «d- rezan umik in sedaj ne vidijo ničesar več in mislijo samo še na maščevanje Drugi lomijo orožje ter nebo in zemljo dekjo odgovorno za svojo nesrečc Častniki in generali na konjih skačejo v vodo, da pkvajoč dosežejo na^protai breg. jMnogo vojakcv jih posnema, skačejo v vodo Ln nimajo niti časa, da bi telečake pometali proč. Vse nas ]© naredila nore mjsel, da bi bdli lahko prišli čez, a se rnoraino sedaj zadnji trenutek dati posekati . . . Pač sem bfl prejšnji dan Tnrtvece videl plavati po Parthi, a to je bilo še vse bolj strašno: vsi ti nesrečniki so z grcenim vpitjem e rokami in nogami bili okrog sebe in se oprijemaM drug drugega — vsa reka jih je bila polna, na vrhu vode je bilo videti saino roke in giave. Zdeto se je, da je ta hip fegubil ;poguin tudi stotnfli Vidal, hkdnokrven mož, ki nas je dekl pckorne s svojo železrio mirnostjo. S čudnim krohotam je sunil sabljo v nožnico in relčeli *Kar je, pa je — vsega je konec'« ' -Vj- Ko sem mu roko potožil na ramo, me }e nekakc mehko pogledai. »Kaj bi rad, fant?« je vprašal. »Gosjjod stotnik«, sem odgovoril — ta hip se je namreč spoinin vzbudil v meni — »štiri mesece sem tu v Lipskem ležal v bolnici, sem se večkrat kopal v Elsteri in vem za kraj, ki ni preglobok.« »Kje je to?« »Deset minut nad mostom.« Takoj je izdrl sabljo in zavpU s ¦silni-m glasom: »Fantje, za mano, ti pa naprej!« '' Zganil se je ves bataljon, ki ]e štel samo še dvesto mož. Ko je kakih sto drugiih videlof da odhajamo z odloč- nim korakom, so se nam pridružili, ne vedoč, kam gremo. Avstrijci so bili že na višini ab drevoredu; niie doli so se širili s plotcvi eden od drugega ločeni vrtovi do El- stere. Poznal sem to pot, po kateri sva večikrat hodik a ZimmeroTn poleti, ko je bilo vse v majlepšem cvetju. Stre- Ijali so na nas, a mi se nismo več zmenili za to. Jaz sem prvi stopil v rekor z& rrvana stotnik Vidal in potem paroma drugi. Voda nam je segala do rain, ker je bila narastia zdradi jesenskega deževja, vendar smo srečni priai čee. Nctoeden n\ utanii. PrS^dSi 4a drupgi breg, smo imeli «e , ki se je še vedno bila po lipskiih ulicah. Še dolgo ^e j odmevalo za nami divje vpitje in votto bobnenje strelianja. • Šele proti druigi urij iko smo videli velikanska premikanje j Ijet, topov Ln bagažnih vozov, ki i% js' vleMo proti Erfurtu, i j^or daleč Je segalo oko, s ose nam \i gia^ovi riUi y r drdronje VOzOv In topov. """ ' ^..--^r'"'' I "**" 1 "**' ,- J**'* i ***• . «,,v-*>-Jl ,m^r ) '7.^ " ¦ '^"" *''" .*'%T-Jsr" ;; Doslej sei^ ^Tipovedoval o vetikiih vojnihi dogodivšči- ii »^v, o bitkah, ki so bile s!avne za Francijo kljub našim ii napakam in naši nesreči. Ako smo sq s«mi — po eden !! proti dvema in veokrat proti treTt\ ^ vojžkovali proti vsem ii evropskim narodom in smo nazadnje podlegli ne tolH.o ¦¦ «}ih pogumu in zmožnosti, air.pak LzdajsU-u in števihi, po- '' tem bi ne bilo prav zardeVati nad takim para*om, znvago- \\ valci pa bi imeli še manj prav, alko bi bili na to ponosni. || Velikosti naroda ali vojske ne dela število, ampak hrab- ] rosfc Tako si mislim v svojem priprostem s--cu in upam, da bodo tako mislili po vseh deželah sveta ljudje, ki imajo kaj srca in pameti. Seda) pa moram pripovedovati o bednem in napornem umikanju, in prav ta, se mi zdi, je najbolj mučno. Pravijo, da zaupanje človeka naredi močnega. Res je tov posebno kar se tiče Francozov. Dokler (gredo naprej, dokler zaupajo v zmago, toliko časa so združeni kakor prsti ene roke, tcliko časa je volja poveljnikov zakon za vse, Vsi čutijo, da je gotov uspeh samo v disciplini. Cim pa so prisiljeni umikati se, gleda vsak samo nase in se ne zineni več za poveljnika. Potem se ti pononni možje, ki so šli smejoč se v bo| proti sovrainikiu, razfcrope pcsamezno ali v manjših skupinah na desno in na levo. Tisti, ki so sicer trepotali pred njim, se ojunačijo. Od početka prodirajo boječe; l-o pa vidijo, da jiin ni škode, postanejo predrzni in pj-evzetni. Po tri^e in po šttrje se lotevajo eaostfllth, da jfrii uničajo, kakor pozimi vrani napadajo ubogega, onemog- | Ko pa že moram nadaljevati te žalostae. ^oaivliaie lega konja kateremu bi si na pol ure daleč ne upaii po- naj še. ?Ov€m, da smo 19. oktobra p^&fc v LiiteS Vse to sem sam doz^vel . . . Vrfel sem berac^ ^ ^ smo morali u n**«^ Ł pchodu proti Weissen- felsu streljati na Vestfalčane, ki so nas zasledovali do» vasi OftglitscK. 22. smct ^renočili na erfurtskem polju, kjer so nam dali novŁ cevlje in obleko. Tam se je kakih pet ali . v ---.— j— ^ ....^ šest razkrapljenih stotnij. zopet združilo z našim bataljo- streljanje staro^ gaf]aveT namesto sulice dolg « ncm. Bili so skoro sami novirvd, ki niso imeli drugega kot zZ*>*fl fVa lcohou droga — vfdel seltn, kako vam je tak po~ » golo življenje. Nove obleke so nam bile dosti preširoke, tepdrt* pcddben staremu, pilesrtivemu židu, ustavil po de- tičali smo v njih kakor v stražnih hišicah, a njih blagodejset, petnajst, cdo dvajset Vojakov ift jih odgnal kakor čre- j no toploto smo čutili vendarle; zdelo se nam je, da znova 4o ovac! —.- ' - - .-•-¦ -.-, | oživljamo. ^_ 4*-*i>r"' ,-¦ ¦«¦-. fofafl pa U kmetje, m dolgi aasparvci, ki so nekaj & ^ gmo ^jr^ naprei ^ ^ nasledn|e m mesecev noprej že ^pfetali, samo če jih je človek po- marS.rBK mimo Goth<>( teutlebena, Eisenadia in Salmun- dobne kpzake, v cur^e oblečene in s staro, vldel sem, kako *o ošabno in prevzetno ravnali s. starimi voiaiki, kirasirji, topničarji, španskimi dra^gorici, z ljudmi, 'ld bi jih bili lahko s pestjo ubili Slišal stra. Kozaki na svojiih malih, suliih Idjusetih so prežali na nas. Nekaj hutžarjev jih je preplašilo; razkropili so se Ifiakor tatovi, a so se kmalu zopet vrnili. Mnogo izmed naših tovarišev je imelo to navadov da so šli plenit zvečer, ko smo taborili. Včasih so res kaj do- sem, kako so trdili takrat, ko Je po vsej okolici dišalo po ii peki, da nimajo kruha naprcdaj in da nimajo niti vina j niti piva, dočim ie bilo od vseh strani slišati žvenketanje j _ , , • kozarcev. A nihče si jih ni upal prijeti in jim pokazati, 1 WH a drugi dan jih je vedno nekaj manjkalo pri pozivu. tem lopovom, ki so se postnehovali našemu umikanju, ! ^0 so stTaže dobile povelje, naj streljajo na vsakega, k» ker nismo bili več združeni, ker je vsak marširal, .-akor se ¦ bi šel iz tabora. mu je zdelo, ker nismo več pripoiznavali poveljnikov in I Mene je ves čas, odkar smo bili cdšli izpred Lipskega, smo bili brez discipllne. j tresla mTzlica. Bilo je čedalje hujše, stresalo me je noč in Vrhu tega glad, pomarukanje, silni napori in bolezni — vse naenkrat je prišlo čez nas. Nebo je bOo sivo kot svinec, neprestano je lilo kot iz golide in jesenski veter nas je stresal. Koliko jih je bilo med ubogiini rekmti ki so bili še brez brade in tako shtrjžani, da se j« skoro skozi nje videlo, koliko teh siromakov je moglo prenašati take dan. Tako sem že oslabel da sem zjutraj komaj mogei vstati k marširanju. Cebedej me je pogledoval mračnega obraza in je včasih rekel: »Le pogum, Jože! Nazadnje vendarle pridemo do- mov!« Te besede so me vzpodbodle. Cutil sem, kako mi je težave? Na tisoče in tisoče jih je poginilo — ob cestah je i(yp\a ^; zajila oixaz. bila videti same mttvece Grozna bol«en, ki so jo imeno- ^^ domo domov ^ ^^ veseJ >>Dam<>. vali tim, nas je spremljevala pcvsod. Nekaten pravijo, vino moTam videtik da je bik to nekaka kuga, katero so povzrocau mrlici, kr jih niso pokopavali dovolj globoko, drugi p;\ da n ]e vzrok preveliko trpljenje in pomanjkanje, kar presega človeške moči — kaj je res, ne vem, a dtžaske vn }otrinf'j®ke yasi, v katere smo eanesli tihis, bodo vedno mislile na to: ixmed s*o boln*ofv jih fe oadravele feomaj deset «k> «he- nafst! A sem priičel jokatl Cebedej je nosfl moj tele6ak. C sem bil truden, je rekel: »Nasloni se mi na roko . . . Saj smo zdaj vsak dan bliže doma, 3