TELEFON: OORTLANDT 2876 GLAS NARODA List'slovenskih idelavcev v AmerikL The largest Sbrenkm Dafly in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered ss Seoond Class Matter, September SI, 1903, at the Post Office at New York, N? Y., under the Act of Congress of Msrck S, 1879. TELEFON: CORTLA2CDT 387«. NO 145. — fcTEV. 145. NEW YORK, THURSDAY, JUNE 21. 1923. — ČETRTEK, 21. JUNIJA, 1923. NEMČIJA DOSPELA NA ROB PROPADA ___ Vrednost marke še vedno xelo omahuje. — Berlin ogorčen vspričo nestalnega položaja — Obtožbe, dvignjene proti veleindustrijalcem. — Ameriški zakladni-ski tajnik bo v najkrajšem času dospel v Evropo ter skulal rešiti reparacij ski problem. — Vrednost marke je znašala včeraj v New Yorku na borzi približno 120,000 mark na en dolar. Berlin, Xf»in<~ija, 20. junija. — Glasi se, da bo nemška državna banka iznova poskusila podpreti marko. To .je baje tudi vzrok, zakaj je vrednost marke zopet nekoliko ]M>skoeila. V Koeijalistieiiein časopisju dolže vele-industrijalec kot Stiimesa in Wolffa. da so porabili de-ii;ir, katerega je plarala država za pomor v Ruhr okraju. za špekulacije z markami, oziroma v drujje svrlie. ki imajo nobenega stika s pasivnim odporom. Pariz, Francija. 20. junija. — "Eelio de Pariz" po-M*a, da bo prišel ameiiški zakladniški tajnik Mellon v kratkem v Evropo na tajni misiji in da bo skušal rešiti reparaeijski problem. List piavi. da se bo Mellen posvetoval z načelniki finančnih ministrstev Anglije in Francije, da najde sprejemljivo rešitev reparaeijskega vprašanja ter vprašanja medza vezni škili dolgov. To sta dva fakt&rja. ki v glavnem ovirata napredek Evrope. "Mellon, ki ima sam tisoč milijonov dolarjev premoženja ( ?)." pravi list. "je oeividno prvi finančni velikan Amerike. Njegov obisk zuaei, da se je pojavila v Aine-liki želja priti do sporazuma glede vprašanja dolgov in reparacij. London, Anglija, 20. junija. — Angleški kabinet se bo danes sestal, da se posvetuje glede francoskega odgovora na angleški memorandum glede reparacijskega vprašanja. Bruselj, Belgija, 20. junija. — Ministrski predsednik Theunis, kojega kabinet je padel v zadevi uvedbe flam-skega jezika na vseučilišču v Ghentu ter v zadevi štiri-najstmesečne vojaške službe, bo predložil jutri kralju Albertu, imenik svojega rekonstruiranega kabineta. Noben soeijalist ne bo član reorganiziranega kabineta, ker se je zadnji socijalističiii kongres izrekel za izvo-jevanje sile potom razrednega hoja, za energično politiko proti Nemčiii ter za drastično skrčenje vojaške službe. Berlin, Nemčija. 20. junija. — Poročevalec "Berliner Tapes Zeitune" je sporočil svojemu listu, da je bil francoski maršal Petain labko ranjen, ko jp skočil s tira vlak, vozeč iz Pariza v Mainz. Dva častnika njegovega spremstva pa sta baje izgubila pri tem življenje. Poročevalec sporoča nadalje, da je bil maršal na poti v Rulir ozemlje ter Porensko in sicer na inšpekcijskem potovanju in da je bila preložena parada, določena za jutri v Mainzu. VELIKANSKI POŽAB V PITTSBURGHTJ. REKE LAVE UNIČUJEJO LASKA MESTA Nekako dvajset tisoč ljudi beži iz Linguaglosse, in prebivalci mesta Giarre se tudi pripravljajo na beg. — Obseg škode so že sedaj velikanski. — Vojaki so pomagali beguncem na begu. — Ljudje molijo, da bi Bog odvrnil nesrečo. — Grmenje in bobnenje v žrelu. Pred kratkim je udarila strela v zalogo olja Atlantic Refining Company na Butler Street v Pitts-burghu. Xt ki dvanajstletni firt je bil pri tej priliki usmreen. Škodo, [x>vzročeno pri kompani-ji. cenijo nad miljon dola rjev. Rim, Italija, 20. junija. — Ko se je zmračilo včeraj zvečer, je bila goreča reka lave iz ognjenika Etne, koje škrlataste globine so blestele skozi črno skorjo, le še nekako pet in tridest jardov proč ml Sicilijanskega mesta Linguaglossa. Dve milji široka ter visoka kot hiša se je reka stopljenega kamenja in rude počasi valila naprej, dokler ni* pobeguilo prebivalstvo mesta broječe 20,000 oseb. S prebivalci Linguaglosse so bili odstranjeni na varno in tudi prebivalci manjših krajev, katere so že napadle reke lave. Sedaj laliko vidijo, kako požira lava polagoma njih domove. Vojaki so jim i »omagali pri begu. Železniška postaja v Linguaglossa, ki je več kilometrov od mesta, je bila že uničena, in v zadnjem naporu, da rešijo svoje mesto, so šli ljudje molit k rc^vi lave tako blizu kot so si upali. Tam so pokleknili ter prosili pomoči svetega Egidija in v svojem zavetju molijo še sedaj k njemu, da bi obvaroval njih domove. Legenda pravi, da je že enkrat preje kip svetega Egidija ustavil tok napredujoče lave ter rešil Lingnaglosso. Reka lave se je včeraj razcepila na dva dela v bližini gora Rousso in Rorrucir. Ena teh rek, dvesto čevljev široka, je šla preko Germinara ter uničila kraj, dočim se sedaj pomika proti Pisciaro. Druga in večja reka lave teče bolj počasi, a jo neprestano polnijo erupcije iz ognjenika. Dospela je že da vrat Linguaglosse. Zalila je več farm in vinogradov ter preti sedaj rodovitnemu farmskemu okraju krog Giarra. Co se ne bo zgodil čudež, bo jutri celo mesto pokopano, in ljudje so že pričeli bežati. Tekom noči se je grmenje in bobnenje v kraterju povečalo in sedaj pr.ete taki potresi kot so povzročili nesrečo leta 1908, Ce bo prišlo do močnih snnkov, je nemogoče povedati vnaprej, kakšen bo obseg razdejanja. Povzročena škoda je le deloma posledica preplavlje-nja z lavo. Velikanska vročina, ki gre pred tako zarečo reko. uničuje vse pridelke na velike razdalje, ln prah in pepel padata na farme in mesta. Na milje krog gore je ozemlje pokrito s črnini plaščem. V nekaterih ogroženih krajih nočejo kmetje zapustiti svojih domov, ker upajo, da se bo lava ustavila še predno bo dospela do njih. V nekaterih slučajih so našli vojaki, ki opravljajo pomožno delo, kmete, ki so brez cilja blodili I »o svojih vinogradih in pogosto so se morali poslužiti sile, da jih prepode. Kralj je odpotoval v prizadete okraje, da vidi na lastne oči. kaj bi bilo mogoče storiti za pomoč beeruncem. Cela Sicilija se je združila v pomožnem delu, in Sicilijani v Rimu store vse kar je v njih moči, da priskočijo em drugačno lice in sicer v pri«! obtoženima. K(»t obtoževal na priča je bil za-zaslišsan lekarnar Albert Webster. Javni obtožitelj je skušal na temelju zapiskov. katere je imel pred seboj. izj>rašati lekarnarja, kaj je i z got o vil za mladega moža na temelju receptov hišnega zdravnika Creightonovih. dr. Boy-le-a. Lekarnar je priznal, da J'1 ImJ v medicinah nitrat vismuta. To je belkastosiv prašek, ki se le redkokedaj razpusti v telesu, če ga človek zavžije. Zagovornik ! Vickers je nato izposloval pri Ninlniku CaXfery-ju. «la je moral priložiti lekarnar aktom originalne recepte kot dukazilni materi- j jal ter vprašal Webssterja nato. če ve., kaj lahko vsebuje nitraS vismuta kot nečisto primes. Lekarnar je odgovoril: Baker, cink in — arzenik. Nato je bil zaslišan zdravnik dr. Boyle kot obtežilna priča. Rekel je. da so ga poklicali Creightono-vi k mlademu Avery-ju v hišo in da je ugotovil naslednje sim.pto- me bolezni: Bela kožica v <><-♦'h je i * bila rmenkaste barve, jezik je bi! rdeč. a drugoče ni mogel ugoto-[ viti ničesar drugega. Par dni po-i zneje je zopet prišel k mlademu , bolniku. Mrs. Creighton je bila v i bolttiški sobi ter popisala bolezen. (Onega dne v> bila jetra mladega moža zelo občutljiva, če se jih je j dotaknil. Dne 14. aprila je sopet prišel in našel, da je grlo bolnika uneto in da izpije velikanske množine vode. Rekel je. da je naročil, naj pije bolnik mleko. Zdravnik RUSKI 0D00Y0R NA ANGLEŠKO POSLANICO __ Sovjetski minister za zunanje zadeve, Jurij Čičerin, je zadovoljen, da prekine ' propagando v inozemstvu. i __ Moskva, Rusija. "20. junija. — Ruski minister za zunanje zašanijatski v l>es.-.Ji in ■ >!uliu propagandnega dogovora ■med Anglijo in Rusijo. Minister Cičerin pa trdi. da b<> dobil sovjetski perzijski zastopnik laka navodila pod pogojem, da bodo ulična navodila izročena tudi angleškim agentom v Per I i ziji. i HARDING JE PRODAL SVOJ LIST. Washington, I>. C.. :!0. junija. Predsednik Harding je prodal list i "Star*, kojega urednik Lii lastnik i * je bil. dvema založnikoma. Pogodba določa, da mera za list še naprej prispevati svoje članke. i > Creighton je izjavila zdravniku. da je nj«» in njenega mr>ža predra-i mil šum. ki je prihajal iz bratove - sobe. freight ou je šel nato v sobo L bolnika ter \lidel_ duši in OBTEŽILNA PRIČA PROTI MRS. BUZZI William Ture, svak obtožene Mrs. Buzzi, je pričal včeraj proti sorodnici, obtoženi umora. Wiliaon Ture. glavna priča za državno pravdništvo, v procesu proti Mrs. Ani Buzzi v okrajnem sodišču v Bronxu, ki je obtožena. | da je umorila Friderika fsehnei-| derja. bogatega kontraktorja. bo najbrž še danes nastopil pred sodiščem kot priča. Soglasno z okrajnim pravdni-, i kom (ilennoom, bo pričal Ture. . ki je svak Mrs. Buzzi. da ga je j naprosila Buzzi. naj ji preskrbi revolver, s katerim bo ustrelila Schneider ja in da mu je priznala j h) streljanju, da ne sme imeti Sehneid«Tja nobena druga žen 1 ska. če ga one na more imeti ali obdržati. Pri včerajšnjem zaslišanju je policist Doyle identificiral pišto-j lo. predloženo v dokaz, kot orož-( je. ki je ležalo na sedežu avtomobila. v katerem je bil Schneider ustreljen. Joseph Boyion, neki pomožni blagajnik h^s^-Iinjr Urother cirkusu. je identificiral orožje kot s vetje ter rekel, da ga je posodil Turen dne '2'2. februarja, štiri dni ► pred umorom. Bovton je rekel. da je dobil pištolo kot dar ga ne-. kega moža. ki je bil preje policij-' i ski načelnik nekje v Ohiju. Bovton je rekel, da mu je po-vedal glede streljanja Richard Smith, pomožni manager cirkusa r dne 27. februarja. Soglasno z Bov-tonom sta se s Smithom dogovorila. da ne bosta ničesar povedala o turn, kar *»ta vedela. Pozneje pa je Roy ton telefoni-' ral Smithu v Dallas. Texas ter sra prosil, naj se vrne v New York ter [M»ve svojo povest. Smith je bil naslednja priča. Rekel je. da je živel ob času umora s svojo ženo in sinom v istem . apartmentu kot Ture. Ob dveh zjutraj 26. februarja. » je izpovedal Smith, — ga je pre- LJTJDSKA MNOŽICA JE NAVA LILA JEČO. MESTO GDANSK POPOLNOMA IZOLIRANO. Savanah, Ga., 20. junija Ljudska množica je navalila na tukajšnjo ječo, hoteč se polastiti zamorca Waiterj* Lee. ki je tam zaprt, ker je posilil neko be4o žensko. Policija se je morala poslužiti strojnih pušk, da je raz-gnala napadalce. Pri tej priliki je bil eden ubit, več pa ranjenih. < V; bi iIi ljudje zamorca \ roko. bi ga brez dvoma linčali. Gdansk. 20. junija. — Poljske oblasti so že v torek zvečer prekinile vso telefonsko in brzojavno zvezo med tem mestom in Poljsko. Pošiljati se sme le uradna sporočila. Zakaj je uvedla Poljska to rajno drastično odredbo, se zaenkrat še ni moglo dognati. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU N potom naJkm banks ixrriujejo zanealjiTo, hitro in po niskih ocnah: TftnJ m bil« nate mm tlefefa: Jnfoslatrijb: RaapoMlJa M sad nje poMe In izplačuj« "Kr. |*oAtnl čekovni o rad" ln "Jadranska banka" r Ljubljani. Zarrabo. Beocradu. Kranja. Celja. Mariboru. Dubrovnika, Splita, Sarajeva ali drugod, kjer je pa« ca hitro Izplačilo najugodneje. 1000 Din. .. $12.20 .. K 4.000 3000 Din. .. $24.20 .. K 8.000 6000 Din. .. $60.00 .. K 20,000 Pri nehat lila, ki tnala* manj kot *n tiaoč dinarja« računlme peaabal m ft c«ntov ca MMm In drug* ttrtik«. Italija in nubnt osamijo: RaxpoMlja na aadojo poOta in laplaCoJo "Jadranska banka" ▼ Trata. Opatiji ln Kadra. 200 lir ................$10.20 300 lir ................$15.00 800 lir ................$24.50 1000 lir................$48.00 PH nakuIHk. ki tnala)« mani mt JOB Ur ratenlm« »o—bal p« «S untM ca pa4tnlna In «ru«a atroika. «• nBMilia ki premsojo nmfe prt (M rtaarjgt ali pm iirthii Br ▼rednost dinarjem in liram aedaj ni stalna, menja ss ve&mt ln nepričakovano; is tsga rastema nam nI mogoče podati natančne cene vnaprej. Batamo po eni oMg* dne. ko nam dospe poslani denar t roka. Dvaav nam Js pnsiatl najbolje pa Dimietlc Money Order aH pa Ne« Tort Bank Draft. TEiHX 8AKSKR STATE BANK a OottiuAttoNi Jeirsjwke a.ST^ H' Y* SOVJETI PRIJELI TRI AMERIŠKE S KUNE E-JE. Nome, Alaska. 19. (nrnija. — Ameriški skuiieji Silver Wave. Iskum in Berliuda. so bili zadr-zaui j>ri East Cape, Sibk'ija in jKAsadke s«» bile aretirane, ker baje kršile trgovske postave ru-, %ke sovjetske vlade. NA FRANCOSKEM SNEŽI. Paris, Francija, tiO. junija. —> V departmentu Saone-et-Loire je padel včeraj toplomer pod ničlo. Vsa letina je uničena. Iz Cham-brtv poročajo, tla je tam včeraj zvečer močno snežilo. VELIKA ZAROTA PEftTL V BUDIM- NADKOMISAR PALESTINE BO RESIGNIRAL. London, Anglija. !20. junija. Dunaj, Avstrija, 20. junija. —• V Budimpešti so prišli na sled obširni zaroti, koje namen je bil , Sojrla.Niio z židovskmn časopisjem j strmoglaviti sedanjo vlado ter po-nsmerava an-lešJci nadkomisar za , sUvitl M le«itimiste- resi- ^mrati. Od vlade je zahteval, naj energično podpira pa vlada ni hotela storiti. V zaroto so bili zapleteni večji ; del nami mladi študenti. LEPA STAROST. U8TAJA V TRANSJORDANIJI. Jeruzalem, 20. junija je dospelo poročnlo, da je 9000 Wahabi-vojakm* napadlo garnizi-jo v Karialtilrnii e je hotel prepri- 20. aprila, ko je zopet prišel. I izjavil, da ga je Mr>. Creighton čati ter vprašal, kdo da je. na-in mladi Avery ga je vprašal, če vprašala : kar jc prišel odgovor: — Tukaj sme vertati ter iti na pr<*»to. L>r.' — Ali mi>fcitc. «la je bil nioj (je Ana. Boyle je odgovoril: Mogoče v j brat zapleten v kako ljubavno Priča j«* zbudil Turca. ki je ne-dveh dneh. Xato je bil še enkrat | stori jo ? — S tem je mislila reči. kaj časa govoril na telefon. I)ru-pozvan v hišo krog polnoči. Mla- da domneva, da je izvršil ^amo- gi dan je povedal Ture fsmithu. di mož je bil mrtev, in Mrs.; mor. j da je dal revolver Ani V Atlantic City je praznovala včeraj svoj 101. rojstni dan Mrs. j Mary Morrrtague, lastnica znana Montague Candy Co. Starka jo mata treh sinov in petih hčera. Niti sinovi niti hčere niso poročene. IGRALEC SE JE USMRTIL. Alpena, Mich.. 20. junija. — Na nekem tukajšnjem pomolu so našli znanega igralca John O'Briena mrtvega s prerezanim vratom. Zadnji čas je bil precej nervozen, in to ga je najhrže gnalo v smrt. IZ ANGUJK V KOLIH V TREH URAH. London, Anglija, 20. junija. —, Zrakoplovec F. L. Bernard je poletel Lz Graydona do Kolina ter, se vrnil preko Bruselja nazaj. Ves polet, tja in naxaj, je trajal šest ur in pol. Pri sebi je imel pet potnikov. Največji »In■ »sliki diMSvuak ▼ Združenih državah Velja za voe lato - • - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 VOLUME XXXL LETNIK XXXI. "GLAS NARODA" i \-i_——"" " i Ownii and PuMiihM by Itofniis Fibbikl&|' Ocskjmmkj pmmm i u _ jn Wiim) ~ : ■ »mi Iffhm»*' ff" MMfcrtU^'Hpl» "^•^cnr^'jiVy? .."SLA s M A »op W ^ ^ tW^ IWa .................... HJI1 aa hJ late ■ m i i >> ,■—i Ui ■. -n^rziTui ggjiiit. imuumlbI, Aa tilti t Ji ■■fllsvsfltaw • MMM T !■? T A||iV " A " M9-L. WL V _______T^ipU >iib: C*rtt«n«1 «TI = NAZIRANJE GARY-JA ; i - Ki poildw odgovoriti na l^Ullimte, katere je navedel American Iron and 81 eel Institute, ko je objavil svoj presenetljivi sklep, da ne bo opustil dvanajst urnega delavnika. Ni dosti delavcev, da bi se uveljavilo osemurni šift radi omejitev priseljeniške postave Domače ameriško delavstvo bi z veseljem stopilo v industrijo, ee bi bile razmere količkaj ljudem spodobne. A gi t arije proti dvanajstiuneimi delavniku "niso ustvarili in sprejeli delavei sami"? Kaj pa glede velike jeklarske stavke pred tremi leti Delavei da se baje zavzemajo za daljši dan, radi po-posebne plače. katero dobivajo Viemimo, da bi dobivali ljudje plaee, s katerimi bi mogli izhajati ter pošteno živeti za krajši delavni dan!; Dvanajstnrni delavnik da je baje bolj zdrav, ker je! baje manj naporen kot pa osemurni delavnik To ni bilo mnenje Stuvvesant Fisliovega komiteja del-! nič; i rje v. ki se je izrekel proti dvanajst urnemu delavniku, j ki je škodljiv, "ker zmanjšuje moč in virilnost delavcev."! Iz tega poročila, katero je deloma prečital sodniki Uarv sam, dobi človek vits, na ima dve sestri; in štiri brate. Vsi *■» pri svo- j jem kruhu, i'a.-st »ktIu, ki je v>e tako «Ireeej nevo4je med nni**1*!. krr ne viši r<»|»et (»opis živine, ki jo morajo peniti cHf ore daJeč. To hi -*» pa«" lahko bolj praktično ur**liIo. Tatovi «u ae vedno na planem. I*ml Trjake so pokradli vse prte k kapelic pri *r. Furjajiu pri Ad-Wwieih in v gornjem sdu pri Ki-rnu. Rnt domačih ni. Pred kratkim je bila v Črnomlju gwpedamka kotiferenea, ki ^o' je f4ikic*l <-rnoin« Ijnki glavar, ki kale iiuiofto zanitiiiUija za izboljšanje stanja v Re-ldkrajini. Zanimivo je. da se je , da ne bi kaj paslo. Il«»jan«'-iuii ga nasradlli s kl' futnmi in »«1 t petega easa pa ni Vrt- tja. Ta g^p-id je imel tudi n Franco/i, ki so bili na Krupi, n»-k -kri v n« »sten *"-k«rntn»litzaradi katnre^a j«* imel nekaj .sitnosti. Badovctlni suio. kdo ga je iz t ist.»»a * * «"-uura *" r«n izvlekel. Na t»inke£ri je bilo na Preloki predatvaiije o p>K*kusih z umetnimi ifnojili. kar je hiio jak<» na me?rtu.! Iver m* je izkazalo, da rabijo Prehrani jako mnu^i jnioji!. ampak lo-pravilnn in preveč . 1'iurl je v Tribunah mlad« Ja-n»'z Trk«rljtf. kaUertsfra oče je s&o-ro ravno pred letom umrl na potuj iz Črnomlja domov v Čnu»uialj->keui jalviku. Kakor je pr\otiu»| mi m ilo. pa je ne4vdo zada\il, ven-i\i." *tvar inenda ni eisto na jas-nera. Mladi je bil kotna j pol le* a poro*"e«. I Letos je v posekanem Bukovju silno veliko j*pod. Dee a ao šla malo nabirat, pa »o jim bukovi i divjaki pobrali. Tttdi goii se dobi. Že. — Letina dobro kaže, ali pojavilo *e je mnogo škodljivega mrčesa.! ki dela veliko »kodo na sadnem die v ju in trti. Okrožnega »leta v Novem me Htu se udeleže belokranjski Sokoli v obilnem številu in taikr&t bo videti tudi mnogo hak, starinskih, ki ao že redkost. Adlešioka iofeki čebelnjak je Novice iz Slovenije. Krvav napad y Mariboru. ' so aretirali itaJjanskejra kurirja, Dne !». maja zvečer se je po jk>- slučajno na Zidanem mostu. Služ-lieijski uri vračal v Maribor čez j bujoči orožnik se je pred izvršit-(ilavni rrjr pn»ti domu koroški be- vij«* aretacije obrnil na dr. Faač-giinec Simon Hus. usJužbent* pri nika z vprašanjean, kaj naj stori, t vrti k i Posrhingfr. llun je bil do Vladni komisar »ra je pravilno o-nttlavna član klerikalne stranke.1 pnzoril, da on kot politični urad-Zaradi protmarodne kleiifcalue nik nima nobeai^ra opravka z za-]xditike pa j»* kot koroški rod o- devo, ki «i»ada pred sodišče, a je ljub pristopil k Orjuai. Zat<» mnenja, da se mora identiteta mu klerikalci pripravljali masče- krivca u«rotoviti. Ker ni dr. Farč-vanje. Prežali so nanj omenjeni, nik takoj sporočil dogodho teJe-v»ver na Glavnem trjru; bilo je 1'onieno p« krajtitski upravi, je bil okrog HO pretepačev, oboroženih sii> pendiran in se je uvedla proti v. bi kov k ami. koli in železnimi njemu discipluiarna preiskava. dr< diktirali kovkami. Hus ima ves hrbet stol-1 pokrajinski upravi k naravnost «-en in leve roke sploh ganiti ne nezaslišanemu in drakoničiiemn more. Sredi preteipa prihitel na P'^tapajiju pr<»ti odličnemu poli-I»ee iiK'-aa stražnik, ki pa nrzd'.v- tičiieinu uradniku. Kar s<* t?če do-jaixi drthali ni bil k< s. Hus se je srodka samega. ita!.jari.ska poro-končno po štirih splazil do i I [topolnoma pof\-f>rjVna. Izmi- trotoai-ja. odkotler so »ra spravili :'ljnno je. da bi bil kurir Veeehi ua Misiji rešilni »Hldeick. kjer so> i/iniaeen šele M ur po aretaciji, mu nudili prvo |>onioč in ob- tampak se je zgodilo to takoj, ko vt-zali. Sedem napadalcev so drugi sodna dblaNt v ('elju pregledala ilan aretirali. Hus ima glavo po- njegove dokumente. Priče sploh polnima črno *h1 udarcev, leve r«»- niso bile še nikake zaslišane, zato ke pa ne more gibati. V nar«>d- tntli. ne more biti res. da bi izp<»-nih kiMgrh je \h zatrjujejo <»ni. ki so bili pri inci-Avtomobilni promet Slov, goric ,it,!itu v vlaku navzoči, da je ku-z Mariborom. j » nesiavno žalil Jugoslavijo in Kakor smo svoječasuo poročali,' kralja Aleksandra, tako da sta ga >e avtomobilska družba, ki vzdr-f morala opozoriti na dostojnost žuje avtomobilski promet med ('va državna uradnika iz IJublja-Mariborom in trgom Siv. I.euar- Ki sta pae vtnlela. kaj delata, tom. tu vklonila mariboi sketnu oba tudi perfektno obvla- krajnemu zastc^iu. k; je prepove- data italjanAčino. tako da j»* vsak dal v«»žnj„ p,, okrajni cesti, in vo- nesporazum izključen, zi š.' naprej. V svrho izboljšanja p<»štne zveze in prometnih razmer se je ta družba dogovorila pri Sv. Lenartu z mlekom tvrdke Ilern-hardt v Mariboru, da bo avtomobil mlekarne, ki vozi v letnem ča-mleko iz Sv. Lenarta v Mari-]>rt*vužal tudi diie\*no navad- Truplo utopljenke. Iz Zidanega mosta poročajo: Železniški čuvaj v Dolenjem je našel 10. maja pri Rimskih topli-<*ali pod skalami v Savinji okoli >-"» let staro truplo ženskega spo- „ .. , . ,. Identiteta utopi u-nke doslej no po^to I »-r S|»rejeiiial tudi t^>t- ... 1 ■i , . , ^e m dognana. nike po dopustnosti prostora ker vozi avto le trikrat na teden. Tovorni voz bo prihajal dnevno ob 6. uri zjutraj h kolodvorski pošti v Marftxir in odhajal od Sv. Lenarta ob pol 'K* uri. Avto avto- Stanje hmeljskih nasadov. Iz Žalca v Savinjski dolini po-nčajo: Stanje hmeljskih nasadov ,i<* deloma dobro, doloma prav do- rudbilake družbe pa Imj vozil kot bn . V krepkih in zgodaj ob reza-doslej vsak pondcljek. sredo in nih bnu>)j»eili je trta že precej vi-pete4\. To pridobitev je vsekakor soku. poj>olnoina zdrava in krep-pozdraviti za Slovenske gorice. ka ter oMjubuje dobro letino. Pozno obrezani nasadi so slal»ši. ker Aretacija italjanskega kurirja, bili deloma poškodovani po Iz <'elja porttčajo: .Je že padel l»olhaču. X<*oa nevihta od 2."». na kot ii»r-\-a žrtev tega dogodka v+ad- -6. inaia je polouilla nekaj vršič-ni komisar na eelj>»kem okrajnem kov. Oko | »a van je in trebi jen je niz-glavarstvu dr. Faivnik. ki uživa kih panog je končano; mbsipava-med celjskim prebivalstvom radi "je rastline se je deloma že priče-»voje resn<»sti in znvžuoetfi splo- lo. deloma se 1*> v kratkem iz\ r^e-šeti ugled in simfMtrje. Dr. Farč- valo. Vreme je ugodno, vendar bi nik se je nahajal istega dne. ko toplejše noči pospeševale razvoj rastline. Povprečna jutranja tem-jjostavljeai — seveda čisto prepro- peratura je znašala le 18° Reau-sto. ampak inta najmodernejše pa- iuurja. Tuintam se je že prikazala nje. Ljudje z zanimanjem gledajo aphi* — muha, povzročiteljica to novotarijo in posnemalo i se že hmeljske nšice — vendar ne v o-o glasa jo. " j pašni množini. Peter Zgaga j , . i l)ne 4. julija na praznik Neodvisnosti. bo velik "Slavcev"* piknik pri ' Kevnem Lazarju". Prostor je znan vsem. Preko ceste je "Kevni hudič", katerega tudi vsi Ne\vyorčani poznajo, posebno pa , tukajšnji Slovenci, ki so mu po vsakemu pikniku precej v sorodu. Če je odboru verjeti, bo pri "Lazarju*' lepo in zabavno. Od Lazarjeve mize bodo padale obil-Ine drobtine. dišeče po grozdju in I — procentih. Prava kranjska klobasa bo vsakemu obiskovalcu (obiskovalki) na razpolago. Prostor je obširen. Tako obširen, tla se je fantu že večkrat izgubila punca in mož svoji boljši polovici. Prireditev se bo vršila pod pokroviteljstvom mož. katerim je osem n jasi i amendment trn v peti in — kozarec v roki. Vstopnina za moške je malenkostna. Dekleta so vstopnine prosta. Odbor ne prevzame nobene odgovornosti. * Kitajci zaenkrat ne vedo, če imajo predsednika ali ne. Sicer je pa Kitajcem navsezadnje vseeno. * * * Če hočeš, da te bodo ljudje spo- , št ovali, se delaj tako neumnega k«»t so vsi. s katerimi prideš v ttik. * * * Bolgarska revolucija ni bila u-spešna. Bila je le ponesrečen poskus. Če bi bi-la uspešna, bi brez dvoma izbruhnila vojna na Balkanu. ■U- A * Ameriški mdjonarji so jako človekoljubni ljudje. Vsa njihova človekoljubnost pa obstaja v tem. d a. dajejo ljudem t isočinko onega denarja, ki so ga i zmešal i iz njih. * * * Ognjenik Etna bruha na Siciliji. Strašna beda. Prebivalstvo beži. I bogo ljudstvo ne ve, kaj in kako. Vlada je brez glave. Papež blagoslavlja. Meti na rodni Rdeči Križ pošilja živila in jKvtrebščine. * * * Ni je pa bolj zagrizene duhovščine. kot je laška. Ali se res ne more pojaviti pošten cerkveni dostojans-tvenrk ter zaklicati praznovernemu ljudstvu ter praznovernemu Mussoliniju. voditelju tega prazno vernega ljudstva, rekoč: Bog vas z grmenjem nature o-pozarja na obljube, ki ste jih strahopetno zadali zmagovitemu krvavečemu narodu med frnnc-njem tojM»v ! * * * Živa vera «r«>re ruši. Vsak. pri-pn;st Italijan vam bo zagotovil, da pratika. na trebuh privezana, p mi asa bolj kot vsi zdravniki /leželr / *f * * * To je sicer babjevernost. Zakaj bi cerkvena gosjmska po raznih preti pri pravni h babjevernih izjavah sčasoma ne proglasila svete resnice: da ima Italijan, toliko1 pravice do naše svete zemlje kot j«* ima lopov Mussolini do nebesi * * * Neka ameriška igralka bo napisala knjigo z naslovom: "Ženske v življenju bivšega nemškega k ron,princa". To bo lahko delo. Malo težje bi bilo napisati knji-jjo o možeh, ki so se bratili s prejšnjim k roi princ can. * * * Ali pa knjigo o poštenjakih, ki se bratijo z Mussolinijem. Severcva zdravila vzdržujejo zdravje v družinah. Kot izvrstno zdravilo za prebavo in grenčeG — jemljite Severa's Balzol (prej znftti Wot iivljeniki Balsam) Priporočen za neprebavljanje, zastarela zaprtja in oslabelosti. Cena 50 ia 85 cer.tov. Vprašaji« zanj v lekarnah. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDŠ, IOWA y^OSKBBA^KAraSWSTO V Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je umrl JonI|) Lipuš, pisarnišavi ur:ulni»k v pojenju. — Na škrlatici. ki je pojavila v rajski "kolici. st«i umrla v bolnici posestniku Jakobu Pilihu iz TrnnveJj dva fantka v -tarosti 1 in j><►] in let. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Naročnikom "Glas Naroda" t državi Minnesota naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni za stopnik Mr. Joseph Smalcel, ki je pooblaščen pobirati naroč nino za naš list. Zato prosimo rojake, da mu bodo kolikor motroe* naklonjeni. Upravništvc Harmonike Ako želite Imeti res dobro in troežne »Iov»nskQ, 'iem5ko ali kromatično harmonika. ob. rilte se na znano tvrdko z» pojasnilo ali pa Drldlte osebno. LUBASOVE Il.irinoiiK« vseli vr^t i m.trn tudi v za-lopi in sem edim zastopnik leh Piflite i>o cenik. Se vam uljudno i>rlporofam. Anton Mervar 6921 St. Clair Avenue Cleveland, O. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovolji^ da oglašujejo v listu 44Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem Uprava "Glas Naroda'1 DOMAČA ZDRAVILA V zalogi imam Jedilr.e dišave. Knajpo-vo ječmerevo kavo in importirana domača zdravila, katera priporoča mor. Knajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem Je nakratko popisana vaaka rastlina za kaj se rabi. PRISTNI STAROKRAJ-SKI RIBEŽEN ZA REPO z dvema nožema ................ 11.10 VSAK LAHKO SAM TISKA. Priprava za tiskanje, — r. fiumna-tirni v* likimi in nuiliml • :!:; ml, Uritij iti črnilu .......... »2.50 PIŠITE EO BREZPLAČ-NI CE.VIK. Kranjske kose Kosa s rinfkom iz najboljSeca Jekla, 65. 70 In 75 centimetrov d«'lRe ........................ »1.75 6 kos » rlnčki .............. 9.— Brusni kamen ..............—.30 K1*r>iIno orodje.............. 1.— Suho grozdje in drugo. Mufikatel. trlo sladko grordje, t.ak^a r," funtov ............ S5.75 Malo črno trsko prozdje. bak- «h S'" funtov ................ 7.79 Brinjev* Jagode, vreča 132 funtov ..........................7.— Pipe v kranaksa 110 funt' v ....................... 8.80 Navaden j blago poSUJarn pogtnlne prosto. samo i»ri grozdju nI Express vra-čunjen. MATH. PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. Članek xxv. Ali dojite svojega otroka? ^ I tasti vov žvnsk je zmožnih dojiti svt>ja »lotHji kot se splošno domneva. I'eistvo j««, da jt» le malo žensk, ki sploh ne morejo dojiti. Takozvann ne-7.in«'žnost dojenja je v številnih slučajni prrjt» |H.>sledinJe. Ze-iU> ra dohava mleka pov«i-a. kakorliitro lahko mati zr->.'iMi postolj<» i»-r loti svojejra obl-• "aiiieRa dtsla. V snu1 pa so j»nzabiti. b k;iteremkolt drugem •»•i. I*sc tudi če dojenj*' shujša mater. J hi morala hiti pripravljena žrtvovati cinio sv!m' do goluvopa ohsepa. »!a nudi l< torn otroku dober prhVtok v življenju. 1 Pogosto se plaši, da ženske j>reve€ jn1rv07.no. da I• č dojile, tla b«» njih mleku raditoira slabo in da bo idez nesposobne za dojenje, pa so v , roMiioi dohn> b nobenem druRem času ni pre-| bava deteta tako lahko motena in ob li::>lienem drupem času je ni tako težko l|H»praviti. če je bila motena kot v pr-j vi h dnevih in tetinih življenja. V«ikl dan ali teden, tekom katerepa dobiva 1 dete pr.-no mleko, nni daje boljši pri-'-v»tek ter olajša dajanje umetne hra-j !-.•■ pozneje. «'-e je potrebna. Včasih ; rudi domnevajo ljudje, da se ne izpla- dajati «letetu prsa. razven more lobiti vso hrano iz prs. I»ru^i zopet , !>minevajo. «)a je nevarno mešali Človeško mleko in umetno hrano. To i mnenje st-ve*la pojH»!noma napačno. i ('metna hrana ne more napraviti pr-sno mleko težje prebavno ln prsno mle-(;-m t.lnj^ji t»rez dvoma prebavo umetne hrane. Vsaka še tako majhna količina prsnepa mleka jM.niaKa »letetii ter ■lajša umetno prehrano. i r-e ni mleko matere zadostno i>o ko n ?rtj preizkušnji, so «lopnali. da je o-slajeno kondenalrano mleko ?.elo koristno. ker se na najlažje prebavi mega, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi. Knjiga j« trdo vezana, vsebuje 270 itrani in 25 slik is vojna "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. T. Račun med društri in i Jednoto za mesec maj 1923. Št. društ. Dohodki Izdatki 1 _ $630.83 $ 301.00 o 473.53 418.00 3 163.32 78.00 4 132.85 5 204.85 137.00 6 498.50 541.00 9 482.49 313.33 11 103.54 88.00 12 285.20 157.00 13 119.18 7.00 14 93.56 15 296.57 139.00 16 261.88 18 455.47 1,153.00 20 294.76 87.00 21 272.92 1.040.00 22 184.31 62.66 23 426.73 510.00 26 329.04 54.00 27 108.19 26.00 28 62.00 29 207.24 28.00 30 462.89 220.00 31 72.00 32 33 244.20 35 169.23 60.00 36 687.29 1.286.00 37 932.52 499.67 39 349.86 176.00 40 258.35 41 79.08 42 240.12 121.00 43 111.41 44 227.44 24.00 45 426.58 262.33 47 150.85 255.00 49 266.53 122.00 50 147.93 15.00 51 52.88 39.00 52T 53 286.23 71.00 54 71.18 55 142.96 27.00 57 153.94 58 170.67 41.00 60 111.57 61 64 38.95 66 189.8^ 1,221.00 68 118.41 69 80.69 53.00 70 241.96 92.00 71 325.72 1.083.33 72 43.45 75 157.89 28.67 76 90.42 21.00 77 139.55 55.00 78 195.60 43.00 79 41.23 81 88.65 44.00 82 211.00 83 36.63 36.00 84 101.63 50.00 85 263.52 225.00 86 91.74 43.00 87 92.43 41.00 88 134.05 206.00 89 180.06 182.00 90 59.91 30.00 92 82.00 94 320.01 35.00 99 136.29 100 44.73 32.00 101 88.30 35.00 103 195.11 25.00 104 106.44 121.00 105 136.85 79.00 106 115.82 126.00 107 64.33 16.00 108 132.03 250.00 109 74.84 74.00 110 239.80 109 0Q 111 118.06 112 60.75 114 301.76 116 130.31 117 58.34 118 59.88 49.00 l* 51.78 14.00 120 227.59 ' 337.00 121 50.21 122 315.33 t 123 39.15 124 81.78 125 126 43.77 15.00 127 34.67 128 291.42 107.00 129 147.61 88.00 130 42.79 86.00 131 90.88 132 108.72 Da ntsrm h- zadnjič odgovoril M»-»stri Kmirne »n »obratu t'eiarc »ri.-ii.- juiruiiMija, je bil vzrok, ker vi»rjai»i«-ni v pregovor, ki pravu «la "\<^ika p<*«nii je «1 I'M lepa . Si. er pa kar sem mislil povedati, nem že povedal, da !»i pa venomer eno in Kto ponavljal, h** mi ne zdi. VWkakor s«» j«- <.«rla-sala »»sestra Ib-ruik. ki povt*. da jo razprave zanimajo. S« , *»smTra, IM bilo polnimo pisati, da naj oprostim, ker sir tlrilgariirga m*ljf«ija. Sploh meni je v«»cii», kak«ura miSljfiija jt> kak paKamezen č-la« ali članica iihm- note. Tiwli se vui motijo, a. k o mislili, «la jaz ne bi rad videl /družitve na«e .J Mik »te » kako ilmpi podporno orgaiuzacij". <-'e pa >«* luHtio ztlruirli, Ik» ireba o»ib»eitve od struni članstva nane ,Ji^))>t>v kakor je to povedal >iiii» olaa /.drnžfvarhiega odb"rt*a. Z,<4>er zdruitev l gotovo jednot« !M»m zato,, ker bi potem ta jednota delala propagando za socijalixem in boljševizem tudi z na»brazbo p»tme Vfešine. Naša J««1 nota je bila resi katolika sv«»j kakor pove ho- ««'!«»lra Krmeoc. i*l«n«tvo oz. k on- j veneija je to odpravila kot za ne-, polnimo, ni pa itn s tem rečeno, ee suu> iz Jednofle vrjfli uradni ka-tolH-izeni. da ga moramo takoj nail mejiti z br«v«*t*om. » |>a bi ju vlaantvo ptUK-eval, ka-kor zahteva llernik, IU- simii ziim«žeti. Sploh pa edini pouk, ki ga naše članstvo potrebuje. je( pouk od vrtiovnega zdravuika, kateri '«<1 ea-^a do «'-asa poučuje članstvo. Nikakor pa ni primemo za kako jednoto, katera hoče biti ftodpoma j»*di»oia in tudi ne bi bilo za na*o, ako bi naa hotela poučevati o evotueiji itd. Mi člani ne p« trebujemo takega pouka, ara-; .s, jxmuh \ p4n4»i in nesreči. Tako prnK«'* pa lahko daje organizacija. če je ze katoliška, soci-jalisti<"tia. radikalna aH že katerekoli stranke. Najlažje pa daje tako puuior orvanrzacija s članstvom različnega prepričanja, »ko je f**pi4iioiiia nepreN^raxuika. I*rva dolžno** uaiwgd združevalnega odbora, ako it« hoče delati v prid članstvu naae .Jednote. naj bi bila, da gleda, da se zdru-. uio z organizacijami, ki ne suir-de 'jki radikalnemu. Vsak član zdruievalueiga odbora pa, ki trdi, da moramo biti popustljivi, oziroma da se nu^raiiio združiti ne giede na to, da bi p«Uem podpirali strankarstvo,, ne dHuje nepri-straaiffeo, kakor trdi **w»#ra Ber-nik. »mpak t prilog slrankarstva.1 Tožilko za sedaj- Odločilno be-*it«k» bo |mi še itak imelo etomtvo naše Jednote, ki ni tako ntca vedno kot hi nekateri domnevajo. FV-azaio ho. da je pri naši Jednoti pnra pomoč v noreči m potrefci in da lahko izhaja brez politike. Nepotrebno je tudi očitati meni, da sem pristaš kake cerkve. Ni ravno potrvimo biti tretjfred-nik. da se človek brani boljševi->kih idej, ker to je zadeva posa-nu-zaiih, nikakor pa ni potreba, da 1h bilo to zadeva tudi naše pod-)»orne (vrgaiiizaeije. Nazadnje pa moraui še omeniti, da bi ra«l videl, da pride do kaki- odločitve ulede združctija.' rojakov bi namreč tukaj ka-kot morda kje drugje rado pristopilo k naši Jednmti. pa tega ne tore >amo \-sled tega, ker se boje, da Win kani h<«C-ea nočeš zlezli, kamitr si ne želč. A. Oko4«, tajnik društva sv. Martina št. 44 JSKJ., Karberton. (>liisial ob pravem Ni»eem, da bi f>o- zn»vj«» kdo izgovarjal, da ni vedel za to. V«*' člane in prijatelje vabim na vevHieo. ki se vrši dne 4. julija. Za vse potrebno bo skrbel milM»r. * Z bralskim pozdrav »mu Joseph Žabkar. tajnik. Ely, Minn. t Manic am «imštva Severna Zvezda št. 12*» JSKJ. naznanjam, da naj mlebve prihodnje seje 1. julija v polnem številu. Na tej seji imamo sklepaiti o več in zelo važnih rečeh zaradi prosi a vt* 25-JSKJ. Ap«*liram in vas j»r<"»iiii. da udeležujte *ej v večjem številu. Torej še enkrat va*. ojMKcarjam. da se vsaka ute^eži te t*je. ker ta je vetidar naša zadnja -**ja |»red slavnMtjo 25 let nice. S sestrskim pozdravom Prances Vider. Velik požar pri Sv. Lenartu; nad 20 miljonov škode. I>ne 10. maja ob :tt8. zjutraj je začeJa goreti hiša. ki stoji .poleg tovarne za ueaije in parne žage J»v - pa l*iriha pni Sv. Lenartu. V hiši -ta bili nastanjeni dve stranki |i) pisarna obrata. Ogenj je najlirž nastal radi ixwkodovaneg^ dimnika. V par tremo* k ih je hilo vise v plamenu, parna žaga. skladišče tovarna za nstije in hiša s pisarno Radi viharja je bila v.saka poram' lupili uoča. Vsa p*»alopja so bih uničena že firibližno ob 12. uri. Nt ponw»telj Vladimir Levstik. V naslednjem objavljamo njejfov govor: Vrnili arte »e! V sijaju potnlajenja. ovenčana m prvimi režami. <»deta v bujno zelenje svojih šum in {Mtlij. ozarjena po blrščanju gora, ki so bile skalne rojenice ob vaši zibeli in so vant olMlarile srca z nezlomno zvestobo in duše s trdo močjo — kras ki je vstala kakor en mož in je *trnila svoje vrste od Gorice do Ritolja ier proglasila osnovni sta-—vek revolueijonarne jugoslovanske nacionalistične veroizpovedi: "Hočemo združitev vseh raztrganih ud«v juposlovanskeira na-n»dnega telesa v močno'suvereno državno skupnost, ki naj ozdravi spečo silo naše naeije k zdra vemu, svobodnemu, sainorodnemu duševnemu in gmotnemu razmahu!" Sveta četa revolueijonarne omladine je nastopila svojo muce niško |x«t in Ivan Endlicher je bil na kakor nikoli vas pozdravlja ^ med tistimi, ki so korakali v prvi lK>iin»vina. S skrivn^tniin smeh- vrsti, oznanja je narodu evengre ljajem na materinskem obličju vam ji* odprla svoje n«*dri; v svojem srcu vam je |»o»itlala. da se prelijejo vaše večne sanje v živo brst in rast. . . . lij svobode in ne plašeč se preganjanja ne smrti. Njegov jrrob je priča, da je bil borec-junak in da je šel do kraja. V ljubljanskem omladinskem proe<>>u je bil ob- li* >Jte ji še dražji — da, vi mrtvi ste tisočkrat živejši od nas! ska ječa mu je izsušila žarke mla-d«*ntške prsi. I "mrl je v Gradcu dne 24. rlwembra leta 1915, in topovi svetovne vojne so grmeli re-kvijem njejrovi duši. Toda silna Endlieherjeva duša ni vzletela v kraje miru. Živela je v srcu njegovih tovarišev in pristašev, širila se med ljudstvom, ogrevala čedalje večje množice. Zlasti ti, Ivan Endlicher, zlasti Spremljala je srbsko vojsko na vi, judenluirški levi. ki -te padli njenih slavnih pohodih, sledila ji za njeno svobodo, njeno čast. — na albansko Golfrato. plapolala v Zakaj najlepša in najdra pocenej- j>rosla vi jetrih praq»orili Jjujroslo- ša iz vse krasote in vsega bogast- van-kih dobrovoljskih legij, va. ki jra more r«*liti zemlja, je vavela v Dofcrudži, vriskala na mož. ki pogine v borbi za dom o- Kajmakčalanu in priplavala s vino. za -reč o in blagor b«»dočih kraljevskim poleten Belega Orla (Mtkolenj. na domača tla. Narodi ga cenijo višje od vseh Dragocen in *svert je Endlicher- svetinj, n»-mrtna dela človeškega jev spomin, toda nič manj globo- duha so posveč«via njih spominu, zgled njegov opaja srea milijonov in njejrova kri je e«lina dovolj drafr«>ee«a. da more odkupiti veke rohfctva, ustanovni veke svol>ode. Jasneje od solnea živih sije slava njih, ki so umrli na polju časti; tako sije vaša slava, junaki in m učen i ki, tako »i vite in boste živeli vi! . . . V tej svečani uri. ko zastajajo srca tetnčev in veje preko naših glav usodni bič ipvlovin«'. se zdi da ko vaše tihe krste edino, kar Utripi je. Vaše votle oči žare n« nas iz grobov, vaša t rohneča usta se gibljejo in govore, vpijo nam živim v strašnem jeziku večnosti. Narod, ali sliši*, razum«*« li besedo, ki vstaja iz teh grrobov ? O, kako smo *rluhi. kako pozab-ljivi smo živi! Kako dobro pomnijo mrtvi, kako mogočen je njih Ti grobovi, narod jupo>iovan s k i, te spominjajo tvojega rob-stva, tvoje nemoči, tvoje sram«»te in tvojega fforja. inja te stoletij, ki sj jih prejemal pod na siljetn ; st< let i j. ki si jih prestra-dal s telesotu in duhom, poteč se za tuje trinoge in podlo žive«"* ob njihovi milosti; stoletij, ki si jih prekrvavel za tlačitelje. da si jim branil kleti presto! in širil krivično oblast. Spominjaj« te udarcev v obraz, spmninjajo te psovk in ZMramovanja, s katerim so blatili tujei tvoj jecik in tvojih očetov podedovano preprosto«*; spominjajo te ugrabljenih duš tvoje deee; spominjajo te krvave slike, ki je raztrgala tvojo v vekih za-sidratko enoto na tri plemena; — spominjajo te peklenske zlobe, ki je ščuvala brata na brata in kri na kri; apominjajo te ječ, vešal m razstrelnih odredov, ki so jih tiraM postavili pred spoznanje, da smo iz vekov na vrtce eno od Gospe svete do Soluna, od Soče do vardarskih bregov. Spominjajo ie habsburškega jarma, spominjajo te Avstrije! Ti grobovi, narod jugonjovan ski, pripovedujejo, kako ti je bli-saila pred desetimi leti prva sarja vzhajajočega odreoe kako je pUnil izaa srbska h meja pMSMsi plamen svobode in raspro stri svojo luč do nas. Pri poved u- l tvoja velika plemenita "»lfufriws. ka ni naša ganjenost, ko ]>nsluša-mo zgodbo grobov ob njegrovi ^tra_ni. Kaj nam pripovedujejo ustreljene! iz »ludenburga, junaški Janezi, ljubljenci naši? Pripovedujejo nam in pričajo 7. nekršljivo svetostjo svoje smrti, da jugoslovanska ideja pač ni bila gosposki izum, da jupovlovanska svoboda ni ino»r la biti zjjolj sanja vročekrvnih študentov, da je živela težnja po tej svobodi v preprostem sreu našega naroda kot urojena. elementarna sila, da je podzavestno ležala v nji kot zakopan dinamit in 1 ajudenburški upor ni bil na-vadna |»»buna nezadovoljnih voj-nikov, ampak predhodna iskra o-svobodilne eksplozije. Pričajo nam. da je živela v železnih prsih naših preprostih mladeničev in mož že od nekdaj junaška in mu čeniska duša davnih dedov, ki je sredi muk in grozot svetovnega pokolja spoznala svojo pot in je s pravo jugoslovansko borbpn<»st-j-> krenila za geslom: — Svoboda je dejan j**! Ti skromni junaki so videli te ei našo plemenito kri v brezvestno vsiljenem boju zoper brata in zo per tisto, kar je bilo nas vseh e-dini možni spas. Videli so razpadanje svojih domov, žalost in be do svojih drajrih. videli so neiz-mernost trpljenja, ki jra je moralo našo ljudstvo prenašati za to. da bi mu naložila Av.strijs po d«»b ljeni zrnati »e hujše muke. še globljo sramoto, še okrutnejše zatiranje. In naši možje m> čutili, da smisel te Kalvarije nasprotuje njihovi east i. da namen trpljenja ogroža blagor njihovih o*rok. Da so jih poslali v ogenj za svobodo in srečo domače zemlje — o. tudi oni bi rekli z enim tistih preprostih, zlatih srbskih selja-kov. ki so jeseni leta 1918 tik pod Ljubljano ustavili laški naval: — Sedam godina sam več u ratu, pa a ko treba, ost aru j oš sedam godina. samo da bude našo j deci dobro.** Judenburški junaki niso hoteli krvaveti za to. da bude njihovi deci zlo. S klicem : — Živela Jugoslavija, — so obrnili puSke proti vekovnemu tlačitelju; šli so v boj zoper Avstrijo. v boj za to. da bude njihovej deci dobro. Sami iz sebe »o nastopili jugoslovansko pot — pot borbe proti nasilju. Sovražnikov niso šteli: s pravo jugoslovansko hrabrostjo .so prezrli dejstvo, da je stala proti nji mvesoljf.a moč nemškega in madžarskega orožja. In ko so podlegli premoči in je avstrijska zver zahtevala kri, so umrli po jugoslovansko, so umrli kakor možje. Zakaj j ugaslo vanstvo je v sebi Moštvo in Borba. . . Dobro nam došli, ki ste prelili kri za našo svobodo, za naše ujedinjenje! Pozdravite v večnosti svoje tovariše iz Muraua, Radgone. Kotora. Pulja in Coproida! Vaši grobovi so naši neporušni dokazi, da je dejstvo jugoslovanske svobode in ujedinjenja prirodno utemeljeno v samem bistvu slovenskega ljudstva, da je zatorej nepreklicno in nedotakljivo. Z jekleno neizbežnostjo logike vas proglaša jugoslovanska nacijo-nalna stvar za svoje borce in jemlje vaše svetinje v svojo zaščito, vašo dedščino fv svojo posest ! Narod ! Razumeš li, kako kličejo ti grobovi? Odpri svoja srea. da začuješ glas mueeniške krvi! Zevajoča žrela grobnih jam ti kličejo z glasom groma: Umrli smo, da služimo Domovini. Mi nismo zahtevali, da jo prej otipi jemo z rokami kakor neverni Tomaži; nismo se vpraševali kako velika naj bo, niti ne. kako naj ho urejena ; nismo se žrtvovali pogojno, ne iz nečimurnosti. ne zaradi minljivih časti. Da ste na>-vprašali, kakšno hočemo domovino. — nas. ki smo bili silni, edini in nerazdražljivi v svojem bojnem poletu, gotovo bi vam odgovorili. da bodi edina, nedeljiva in moena : takšna, da je ne zruši noben vihar. Mi se ne bi lovili za malenkosti. Jezik mučenikov je vedno enak : jezik Žrtve, misel mož je zmerom ena: misel Časti. In stvar junakov je vekomaj ista: stvar Domovine. Z vojniško preprostostjo stno storili svojo dolžnost. — udarili smo in pali. . . Živi ti. narod, za tisto, za kar -mo mi korakali v smrt! Živi za Domovino! In pomni: prvo. kar -paja človeka z domovino, je Dolžnost ! Dolžnost izpolnjevana slepo nepogojno, brez misli na povračilo; zakaj domovina ima pravico zahtevati, ne da bi dajala: zahtevati v ime bodočnosti, v ime po-kolenj. ki pridejo za vami. Tvoje edinstvo. narod — kličejo grobovi — je tvoja prva dolžnost. je temeljni kamen Domovine. ki bo branila v svojem naročju naša razmesarjena srea. naše prestreljene lobanje, naše zdrobljene kosti. Bog vojnih trum nam ne bi pokazal poti v tolikšno žrtv da ni to edinstvo dete njegovega duha. da ni po njem blagoslovljeni pb>d tvoje tisočletne težnje po t"!ovt*r-anstv~u. Ta težnja je tvoja velika historična ideja. Pomni, narod, da velikih zgodovinskih i-ilej ne utajiš, ne prekličeš in ne pogaziš. Na čistem praporu svojih vernikov, v srcu svojih zvestih, na meču svojih borcev gredo svojo posvečeno pot kakor leteči ognji in irrmrei plazovi: kar vstane zoper nje. mora pasti; Pomni, narod. da je z našo krvjo zapečatena tvoja usoda : tvoja Domovina. Jugoslavija naše junaške in mu-»"eniške smrti, je in ostane velika Jugoslavija Sile. ^vestobe in Slave. sveta Jugoslavija večnosti! Narod, slišiš li. kaj vprašujejo ti grobovi? Poslušaj in trepetaj! Ona usta gobov te vprašujejo: Kako si čuval dedščino. ki je zalita z našo krvjo? S čim si poplačal našo izpolnjeno dolžnost? Ali si bil eno v delu in veri. kakor smo bkli mi ena žareča duša. ena strašna pest. eno srce. ki je krvavelo? Ali si umel moško živeti. kakor smo mi umrli možje? Glej. v enem samem našem veselem vrisku, v enem samem drht-Ijaju naše ljubezni, v enem samem našem očetovsketen smehljaju, je bilo več sreče nego jo morejo dati vsa samoljubna utešenja. vse ne-čimurne izpolnitve in vse puhle radosti, kar jih dosežete živi do konca svojih dni. Vse to smo zavrgli zate; svojo srčno kri smo izlili za vaše odrešenje, jok svojih vdov. obup svojih mater, solze svojih nebogljenih sirot smo zatajili, da smo mogli umreti za vas. Kaj si ti žrtvoval, kaj si ti pozabil? Ali si nam postlal v rodni zemlji a svojo zvestobo, ali nas _ ode! s svojimi zaslugami, ali si mar storil, da bo njena gruda kleto breme na naših kosteh ? Ali bo kameni vojnik nad našim grobom znamenje našega večnega življenja v tvoji slavi, ali bo zrl s pretečim očesom Jeremije na tvojo radovoljno nemoč? Narod, kako boš odgovarjal? Junaki, mučeniki! čnjte našo izpoved, prizanesljivo sprejmite naš kes: — Ne, mi nismo čuvali vaše ded-ščine. V pijanosti svobode smo si odi>asali meč in smo dali tujcu, da je uplenil materi dragulje vaše s krvjo blagoslovljene zemlje, sever, zapad m jug. . . Ne, vaše dolžnosti nismo poplačali. Naše delo je počivalo, naša vera je bila kakor v vetru trst, naše duše so bile hladne, naša. pest se je raz-klepala v uri volje, naše srce je utripalo za svojo lastno minljivo slast. . . Bili nismo eno, hoteli — smo biti troje. . . Vam, ki ste nam dali s svojo smrtjo zgled časti, se izpovedujemo, da nismo umeli živeti. Stiskali smo se v krilo izmučene domovine, a žrtvovali ji nismo niti ene puhle radosti ni enega samoljubnega zadoščenja. In kadar smo plačevali račune svojih zlih dejanj, smo klicali njo na odgovor in smo iz kljubovanja trgali njeno posvečeno telo. . . Ne. mi nismo vredni vaše krvi; nevred ni smo ječanja vaših vdov, obuj>a vaših mater, so»lza vaših bed: ih sirot. Da vas ne bi zeblo pod odejo naših zaslug, da vas ne bi peklo ležati na postelji naše zvestobe ! Da ne bi bila domača gruda breme na vaših prsih, da bi ne bil vaš spomenik štrleče znamenje naše propasti! A ne, mladeniški apostol edin-stva — ne, ve krvne priče na pragu naših svobodnih dni! Ni še prepozno! Ležali baste na naši hvaležnosti. na naši ljubezni; ura vaše vrnitve bodi ura našega prebujenja iz more dvomov, razdvoja, zlobe, sebičnosti in nemoških gre-hot. Vaša trohneča srca naj se zganejo v tej uri, vaše votle oči naj se ozro na nas iz grobov in vaše hrabre duše, ki plavajo nad nami, naj slišijo prisego, ki vas bo grela v snu grunili: Na vaše svete kosti, na vašo prelito kri, na jok vaših vdov. na obup vaših marter. na solzr vaših sirot se zaklinjajno. tla hwt'ino poslej prezirati svoj lastni prid in vsaktero nizko strast v prospeh in blagor Domovine, kateri ste se darovali. Zaklinjamo se. da nam bo slajša od vseh stlasti. dražja od vseh zakladov čast in slava jugoslovanske zemlje, sila in veličina jugoslovanskega naroda. — In če bi se drznili vnanji ali notranji sovražniki dvigniti kK-to roko na zdravje, na edinstvo, na čast Domovine Ivana Endlieherja in judenburških žrtev — zaklinjamo se, da popije zemlja poslednjo srago naših src. da ležejo naša mrtva trupla k vašim slavnim kostem, da razpadejo naši domovi v prah in pepel in da izgine naš rod in vsaka sled o našem i-menu. preden damo raztrgati Mater, ki vas je rodila, zemljo, ki bo hranila vaše ostanke. Ni je ločitve za nas mimo ločitve v žive in mrtve! Tako bodi na vekomaj! Počivajte mimo! Mi čutimo, da živite z nami. vemo, da niste mrtvi. V vetru, ki ziblje goade na rehreh domačih gora, je še poslednji dih vaših zvestih prs. je vaša ljubezen, silnejša od smrtne groze. je vaša poslednja sokolja misel. ki je priletela z morišča domovini v pozdrav. V luči jugoslovanskega solnea. ki sije na vaše grobove z jugoslovanskega neba. je še poslednji sijaj vaših drznih oči, ki so v temi ječe in v blisku avstrijskih pušk uzrle jugoslovansko svobodo. . . In v naših dušah živi vaš neugasni spomin. Vemo. da niste mrtvi. Blagoslav Ijaje boste zrli na naše setve, na naše žetve, na našo rast in na našo čast. Kadar pa zabuči bojni rog od Vardarja pa do Triglava in poeove nase polke Dkraiovini na obrambo, zasužnjenim bratom na pomoč, tedaj, junaki, naj dvigne kameniti vojnik nad vašim grobom svojo v onemoglem gnevu sklonjeno glavo in vaše silne dnSe naj planejo z besom viharja v tro-bojno svilo naših praporov, naj Ruske slike. Rdeča armada in rdeči polk nem-škega proletarij&ta. — Sovjetska politična uprava za inozemstvo. — Izobrazba sovjetskih političnih uradnikov in gmotna beda učiteljstva. — Ubijanje na smrt obsojenih. Moskovska " Izvestija" so priobčile prve statistične poda/tke o poveljstvu rdeče armade. Odgovorna služba je prepuščena komunistom. Komunistični stranki pripada po političnem prepričanju 66 odstotkov poveljnikov divizij in urmadnih zborov, 55 odstotkov poveljnikov konjeniških in 42 odstotkov pešadijskih polkovnikov. Na slabšem je strokovna izobrazba častniškega zbora. V rdeči konjenici ni nobenega o-ficirja po poklicu. 37 odstotkov konjeniških polkovnikov sploh nima strokovne šole. 30 odstotkov pešadijskih in 44 odastotkov konjeniških polkovnikov in samo 3 odstotki divizijskih in zbornih poveljnikov ima visokošolski štu-dij. * * * Nemška komunistična stranka je podarila rdeči armadi častno zastavo. Sedaj je izročil Troekij to zastavo 10. sovjetskemu polku. 4. strelske divizije, kaiteri se je u-; deležil bitk na poljski fronti in se je odlikoval s pogumom v boju avgusta leta 1920., ko je bilo treba zapustiti Varšavo. 10. polk je takrat prekoračil mejo ter bil od Nemcev interniran v Vzhod. Pru-siji. V spomin na ta dogodek dobi polk ime <-polk nemškega pro-letarijata * * * Sovjetska državna politična uprava je sedaj prenovljena. Vodita jo F. Dzeržinski in Radek ter ima razen 'osrednjih moskovskih ter pokrajinskih še sledeee inozemske oddelke: prvega za Nemčijo. Avstrijo in Češkoslovaško z zastopnikom v Berlinu; drugega ža Švedsko in Dansko; tretjega za Francijo in kolonije; četrtega za Belgijo, Italijo, Anglijo. Španijo. Nizozemsko in Švico; petega za Turkestan, Indijo. Indokitaj, — Perzijo; šestega za Bolgarsko, Romunsko. Grško. Jugoslavijo. Turčijo; sedmega za Ameriko in Avstralijo; osmega za baltiške države in Poljsko; devetega za Kitajsko in Japonsko. • * * Prosvetni komisar L/unačarski je poročal na zborovanju sovje-tov v Moskvi, da ima 64 procentov uradnikov sovjetske administracije samo ljudskošolsko iz-obrazbo, 16 odstotkov srednjo šolo in le 5 odstotkov visoko šolo. Prepotrebno narodno šolstvo se nahaja v žalostnem položaju. Učitelj dobiva najmanjšo plačo — dvakrat manj nego pismonoša in trikrat manj nego delavec v tovarni. Njegova plača znaša v zlatu samo 2.9 mbljev mesečno, to je eno desetinko njegovega predvojnega dohodka. __ * * * Narkomjust (sovjetski komisar za justico) je izdal okrožnico, katera na temelju sklepa osrednjega izvršfvalnega odbora sveta narodnih komisarjev od 15. februarja 1923.. opo>J^rja na obstoječe načine ubijanja obsojenih na — smrt. Od sedaj naprej se sme smrtna obsodba izvršiti le samo potom ust relit v* s* puško ali z revolverjem. V to svrho mora biti navzoč pri vsaki jusetifikaciji sodnik, ali pa mora k usmrtitvi mesto sebe poeslati vsaj tajnika narodnega sodišča. POZOR ROJAKI! V namenu, da se velik krog naših naročnikov se bolj razširi, je sklenila uprava 44Glas Naroda" razpisati naslednje nagrade:— Kdor pošlje deset celoletnih novih naročnikov, dobi $30.00 nagrade v zlatu; kdor pošlje dvajset celoletnih novih naročnikov, dobi $60.00 nagrade v zlatu; kdor pošlje štirideset celoletnih novih naročnikov, dobi $120.00 nagrade v zlatu. Za vsakega novega naročnika je treba poslati po $6.00. Ponudba bo veljavna za tri mesece—od 1. junija do 31. avgusta. Rojaki na delo! S pridobitvijo čimveč mogoče novih naročnikov, boste pomagali v prvi vrsti 44Glasu Narodu", da se bo še bolj povečal in razširil, polegtega se vam pa obeta tudi lep zaslužek. V kratkem napoči doba počitnic. Ljudskošolskim otrokom je dana ugodna prilika, da zaslužijo lepo nagrado. Čimveč novih naročnikov bomo dobili, temlažje nam bo razširiti in povečati list. * Uprava 44Glas Naroda". Spomlad. Spisal Zvonimir Kosem. Pegavec v južni Srbiji. V okolici Skopi ja se je po javil pe?ra>+ tifus. Ministrstvo je izdalo eneg-ične protiodredbe. hrume pre dnami, strnjene s sencami borcev s Kumanova, Črne Reke. z Rudnika. Cera, Dobrudže in Kajmakčadana. in naj nas vodijo k zmagi, da posujemo vaše gomile s cvetjem jugoslovanskega Korotana, da jih poškropimo z vodo iz jugoslovanske Soče, da jib ovenčamo z lo»vorjem novih jugoslovanskih obal! Do svidenja! I- Dan je vzblestel v 1m<>k, širi^k, z oranžnimi plameni v dalje kipeč. Vstala je, in val svetlobe ji je žalil lakti, grudi. vrat. Trikot pri-.-•tanršča, pod visokim nadstropjem Kiiraeeeg'a. pa se je iz stna-rakna in se je "posvetil njen obraz v profilu sredi vedrine morja in neba. se ji je izvil iz ust lahen vzkrik, in roJie so ji omahnile: šopek v tenki vazi na mizi, sinoči še svež, dehteč, je strmel v njene oči ove-nel, siv, kakor mrtvaška lobanja; pod jutranjim solivem povešetii rvetovi so bili mrtvi. . . Pograbila je slamnik in z drhtečimi ustnicami hitela mimo mize. "Marjetica, marjetica, nisi lagal a! Ne ljubiš me, Tiaiko!" t?t«-kla je iz sobe. zaloputnila vrata in drvela po stopnicah navzdol, kakor da beži iz mrtvašnice. II. "Anita!" — Ležal je v visoki pisani travi. * cigareto v ustih, in jo vedno ni vedno klical 7. najslajšimi imeni. "Ali si kaj huda. Anita?" Tako jo je izpraševal ves dolgi večer, ko se je 'kamnu večerne zarje pokojno ovijal sočnih smo-k vinih vej hi drs^l v blesteč i h kapljah preko temnih vrhov cipres nad gajem. In iz trave, kjer je sedela, je zvončkijafl njen Rilas trudno: "Saj me ne ljubiš, Tinko, saj uie ne ljubiš!" On pa se je tiho priplazil do nje in siknil iz trave: "Zakaj mi ne odgovoriš! Jaz hočem vedeti, če si -kaj huda." Videla je. kako se mu oči sovražno svetijo, kako .so mu ustnice tresejo, in nehote mu je izmaknila roko. "Nikoli me nisi ljubil. Tinko!" In skrila je obraz v travo, in telo ji je vzdrhtelo v joku. Objel jo je strastno, vroče. "Anita, ti misliš, da «i mi pogledala v dušo? KaJvO se motiš!.Moje duše ne poznaš in je ne boš poznala nikoli!" jHotela jta je pahniti od sebe: "Xe dotikaj se me več. žival, ne govoni o duši. ki jo iuiaš samo na jeziku! Za ljubezen, ki sem ti jo daJa. mi t*'^vračaš l»ž. Laž v pogledu, besedi, smehu! Jaz pa hočem ljubezni, drugega nič!" ■ 1 1 < ~ --L-S. Pa namesto da hi mu rekla žal besedo, namesto da bi ga pahnila »•d sel»e, w je skozi «>lze nasmehnila i 11 jra objela z obema rokasma. "Tiiiiko. saj ti verjamtKu! Ti ne laieš. Tinko! Zato me ne izprašuj več..." Nenadoma je poskočila, zabro-dila ipo travi in se vrnila z marje-tieo.- In vsa se je svetila pired Tin-kom. "Marjetica bo povedala, če me ljubiš ali ne, Tinko!" I11 pričela je trgati listič za li-^tif-iMii in govorila : "Ljubiš — ne ljubiš! Ljubiš — ne ljubih!" "Ljubiš!" je hotel končati 011. naslonjen ob njeno ramo, ko sta ?e Mižala njena prstiča zadnjim lističem. "Ne ljubiš!" je končala in odtrgala zadnji listič. I11 je omahnila v travo in zaih-tela k»k/>r otrok,.. "Ivjubiš. ljubiš!" se j;? sklanjal nad njo njegov obraz in v njeno Jiartw\j*' so se v.sipale iz njegove. roke rože, rdeče, dehteče. "Marjotiea ne ve nič. Anita, marjetici ne smeš verjeti! Vzemi te moje rorže. najlepše »pomladne rmže s seboj, in jutri, ko boš vstala, Iki« vedela, da je moja ljubezen kakor ti zlati cvetovi, vedno • veži, nevenljivi... " A ona se ni dala utolažiti. III. Marjetica, marjetiea, ti ne 1«-žeš ii Jcoli! Nisi lagala včeraj, in šopek je ovenel če« noc — namesto cvetja siva mrtvaška lobanja na miii... Na otomani je ležala s prsti za-grebljenimi v blazino, ob nogah na tleli razbito vazo z mrtvimi rožami .. . Od mrtvih vstala. Brata Hyž iz Podolja pri Pre rovi sta odkorakala na bojišče le. ta 1914 in od tedaj ni bilo o njiju ne duha ne sluha. O starejšem je prišlo pisanje, da je padel, drugega so pa pogrešali. Obe ženi sta se vnovič poročili in ena ima v novem zakonu že dvoje otrok. Lahko si mislimo, kako sta bili iznenadeni, ko sta se nedavno o-/ ba za mrtva proglašena brata vr-_ nila na dom. 10. 000 vojnih ujetnikov iz bivše Avstrije. Dunajski listi poročajo, da je po besedah vrnivšega se vojnega ujetnika na Mongolskem in v — Mandžuriji še najmanj 10.000 vojnih ujetnikov, bivših avstrijskih vojakov, ki se ne morejo vrniti domov zaradi velike daljave in pomanjkanja denarja. T" - . « a 4--i^ii:--- - ■ Testament. , Vsak človek, pa najsibo *e Uko mfa* in «4rav. U petedoje Um-Uikaj premoženja, M mm* napravititeataaKnt. 8 UmttSC oil veliko nepotrebnih stroškov svojim starttem, ženi ali otrokom. IWametate, kakor tudi pooblastila, kupno psfodbe, pdbotniee. Jot-Ina pisma in praiiije «1 dopremo svojcev b atkrega totfa. Metalo ie vedno in najbolj pravilno Awrofc Z&ASNIK »», »ap« _aloyen»lo W«*«T PITTSBUKCtl. PA. Zagonetno, toda resnično. I Dovršen mojster v svojem poslu. ŽENA BANČNEGA SLEPARJA. • Detfkliv lieorge Conway ji* lo- \ i! žepne tatove po {»idzemski železniei. k'< je zapazil nekega najhni'ifa. v itk<-<;a ter dobro o-blt-čt-nejra mladega moža ter mlado, elegantno oblffcno žensko, ki je vodita za roko ti. Detektiv je ]*r*tai takoj pozoren na slieowt noža » sliko, katero je imel v žepu ter il paru in otroku do neke apartment hiše na zapolni sedemdeseti cesti. Tam be je jw*»tavil jireil hišo t»*r eakal. Po kratkem easii je prišel moški zopet ven. v pod zimsko iclozniyo ter i^topd ^ llO.^cesti. * f o mu v telovadnico V. M. C. A.. M- pr. lno telovadil in pla-v nov arno. kjer je prodal t ' •'-■««"• dolarjev stopljenih \ u in v banko v gore-i« 'd 'ielu mesta. kjer je imel • •*tn predal pod Imenom La-1' " a ga je opazovala, • -: • ■ i;l h gatim obiskoval-!»■ re prav do njih stano-k «. j-* študiral arhiteli-~ •(»:.!. Si.»ril pa ni nicest ,iv rie«_»a. Štiri me>»"-e m, P »vali. ne tla bi skušal '■»riti kak vlom. lm vt-eera pa so mu sledili ko je sel krog polnoei 1'! Juav-u v bližini devet-ee^te. I -tavil >e je pred :/ atarno. si ogledal izložbo, n.i -Kr ter odprl z blUko-: na« ■ s. ponarejenim klju-iii vrata ter izginil. Našli sn \ ."'i. kjer rekogniseiral / sve* ko. Nobenega ropa ni ./.vršiti, a udri je v proda-prot in vsle J te- j - g,t prijeli. N ■"•asa igral Ilert Ourtiss -enega, a konečno je uvidel. ia je mnholj pametno, ee se spo-1 k ivim 5«»>kiišen«ifa vloma, i.j v na t i« lutein izogne podrob-• lo-.ištrn poizvedovanjem. Tak > ;»■ prišlo, da je bil obso-.!••« |>re*i šolnikom Dike v Brook- I v lili na derM-I let ječe. * * • Kako >pretn » je postopal < ur-" ?»s v ovojem zločinskem poslu. -■• .i p kazalo. ko je izročila po-eija 1 sTom setznam predmetov, katere je našla v varnoastnem pre-dalu v banki. Mud temi je bilo tudi dueat zlatih, z dragulji po-suf h žlie ruskega izvora. Neka Brookh nka je čitala ta seznam ter spomnila svojih dragocenih rirskih žlie. Naenkrat ji je padlo v slavo, da m že eno leto ni ogledala teli žlic. Šla je ter našla. Ja s<» ukradene zlate žlice njena last in da ji je bilo ukradenih »e doerti drugih vrednostnih predmetov^ katere je imela spravljene v j Westiflghouse pomaga j delavcem k samopomoči. Neizvežbane delavce, ki imajo ;> »šten namen. da napredujejo v življenju, bo zanimala noviea. da ima Westinghouse Electrie & Manufacturing Company dosti služb, namenjenih baš za t:ike ljudi. | Wilting house* Company ima v East Pittsburghu eno največjih; električnih delavnic na svetu. Več k> : 2H.GOO ljudi je zaposlenih v 3 NOVE HIŠE NA PRODAJ. Za 1 d: už o ."> ^ .h, k »palna so-| ;>a. elektrika. Mari««n Ave. & Rein-sev St.. MidtUe Villa-e I,. I. Kle-; vated t:-a:Ji , da jih bo obiskal nai patoval- «' •pnik Mr AJTTOH »JMČlC, je pooblaščen nabirati n»-•*T>i;i!i ia naš list, xatoraj pr«si kolikor ^•▼♦nii* Pnnlighintr Co New V »rku > /aprili slepar^kejra brok'erja W. Franka Metiee. ki je n^leparil svoje lahkoverne žrtve za več milijonov dolarjev. Zaprt bo kvi jem petna j>t meseeev. nakar bo lahko uži-v:il sji invi svoj.- sleparije. Na sliki vidite njegovo ženo 'sedečo . ki krade Bu^u ča.s po Parizu. Mož ji je pravočasno poslal nad en milj<>n dolarjev. Ko t>o oproščen bosta lahko udobno živela na stroške presle-parjenih žrtev. Iz Jugoslavije. li'vbrne ileiavip'sti. Izgledi za teh tovarnah. Ker ae pa trjri>vi-1 rojake, da mu bodo ua družbe silno širi. je potrebnih, naklonjeni, več uslužbencev. Vedoe. da je priden delavec najboljši, bo kemnanija pema^itla i po zaposlitvi vsakemu delavcu k( ispt hu. Izvežbani prtsblelavei in, inštruktorji uče vsakejra delavca. In ko >e razvije njegova izvežba- no>t. dobiva ve-.lno boljše delo in * - temu culgovarja.? ičo boljš i plačo. izvežbanost \ električnem p-isln pomeuja do.sti za vsakega uslužbenca, kajti ta obrt ima boljšo bodočnost k<>! katerakoli industry, ja na svetu. Delavei. ki so izvež-bani v tej stroki, do,be lahko službo v kateremkoli delu sveta. Možje, mlade ž"iiske in fant je j so zaposleni. Vsak dobi delo so-' glasno s svojo izvežbanost jo. prejšnjim znanjem in vzjrojo. Postanejo strojevodje, električarji. risarji. izdelovalci orodja itd., ter drugi potrebni izvedenei. Korn-panija ima svojo lastno šolo. V J nji je tečaj za začetnike, visoka šola in tehnična šolu. East Pittsburgh je delavno mesto, odstranjeno komaj seilem i milj od Pitt.sburgha. Pitisburgliu je do.sti inozem-! skih društev, družabnih. jH>dpor- . nih in verskih ter konzulati skoraj vsake vrste narodu ^ti. TV/T lelovanjem se. lahko udeleži vsak.! ki pride v East Pittsburgh. Vsak lahko dobi svoje rojake v inozemskih kolonijah. Brez obotavljanja preštudiraj-, te Westinghouse ponudbo, i Lord a se vam bo potom nje obrnila vsa bodočnost na boljše. Pišite ali pridite k j Employment Department WESTINGH0USE ELECTRiC & MANUFACTURING CO., East Pittsbubg, Pa. _______(Adv.) RAZPRODAJA VKLI K A spomladanska in poletna razprodaja \ si'iia uianui'akturuega hlaiia po najnižjih cenah kot j«' n lovore v sedanjih ("*asiii. To 1 )o ena naj-veejili razprodaj, kar jili je izplavalo priti na raz-]!i"odi!jo. Kiir Vas je tri milje neokoln, vam na-7'A anim reno blajja v j>o-M'lmih eirkidarjih. !Pri-dite in ]>repi irajto se. Dne 27. junija se razprodaja prične v Claridge, Pa, in traja 10 dni. ANTON JERINA Naš stari zastopnik JANKO P LESKO, ki je svojeea^no potoval iiiicš li.st, se radi slabega zdravja zdaj stalno nahaja na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O. Pobira naročnino /.a Ulas Naroda ter knjige in daje pojasnila o vsem, kar spada v naA posel. Rojak*'in jrn t< n vno dogajale nezgode na žeieznieuli v.sied tega, ker so iH iiliki med .-vojo prtljago imeli razne ekspb-z»vne snovi. Pivtnikij, ki b: brez vediv sti železniške u-l»:;j\t\ < miroma p^l^eijs.ke oblasti j« in*!1; v v:; i ckspl*-y.lvne -nov»i. • b« do sti-o<*> kaznovali. 1 in po! tuiljarde dLnarjev za otl-kup I'.elja. Zagrebška "Kiječ", ki s*« je tozadevno informirala v obeh b;;nkah, i»iše, da tam ni o tem nič znano. Neuspeh pogajanj Skcdovih tvor-nic z Jugoslavijo. Kakor p »roča <"-» -! » časopisje, -■i s - • brezuspešno kfmčala podajanja Sko lovili tvornie z JtiL'<>s!a-! Viji glotle o-diovanja t\"!oi(-«' za «' je in .o'!!i: ,i » ; ••:■ .!e izk"-r V-anja le/ - - /••'»•/.a i pr ni »ga. nahajaj« čili >.* \ p. >ni. Jugoslovanska naročila v inozemstvu. Dunajski listi jH.r« "-ajo. da namerava jb^-o- ■ i -vanska \ kida v ksatketn naio iii za miljouov dinarjev ^I;eLra material t v A' s'r ii Nt mčij: m na Madžar-m tita di?iarjev. Ugodna prilika z.i Jugoslavijo. P i>" '-č !u livejp 'Iske«ra konzulata vlada v A', g'iji vel'ka p »-ireb.-. ;>o b zarad' vabnejše svoji škatiji za n;Ci-.:t. Vse pa je bilo zopet zloženo nazaj v naj-lepsem redu. :\o "Plir.ička j'/e-a" 'irradi!i» na Plitvieali stanovanja /a d;j:t.oe. kjer d be dijaki s »bo n in.ino y;i o o tliuarjev dnevn ». :i T" I«- J'" i.ij. če pi idejo v skupi-\ vij po o-jueJ'iei. Smrt hrvatskega književnika. V Za-_ne:tu je umrl pisatelj in •i a; a I* I deri k 1) nadini. Tudi ; Jjubljčin^-ka drama je ijrrala nje-•_T<1T>. roman "Sa-ol" b- a PUT. roman " Vi-javiee" ill knji«r< leljel uiov "Ka-Ui'.- :a - ramena", h-Ta P»]!». dramo "l>re/dan". nato dramo "Mjrračka i •■■iij"" in m lavno knjijro jutvoti *' 15auk*" ter romaii "Kr /. šibe'". KREPAK SLOVENEC, star 17 let, /.-Ii dobiti delo na farmi. najraje v bližini New Y- rka. Oglasite se na: Mary Koehar. !■:. »i. St.. J. Florrr, New York City. VLAHOV ŽELODČNA GRENCICA Oelm. Jo In spravi J* * ateklenlc« v ZADRU (Dalmacija j (»D If. t A ltfl ROMANO VLAHOV Naproda] po ritk Le«arnah, delikataaaf >n groctrljah. Brlinl >(frCI u Idr« tene drtar«. t Teira ni delal iz ljubezni do Nekaj časa j«' bil na realki v Pe-j reda. t"ruveč ra»l i »voj,. lastne Tpi' i' 11 »a gimnaziji v Vilkov- vam-.>ti. kajti \ » dno je pazil na : C''J ^upb-nt ter jt- predaval priro- to, da je bila v>aka vaza ali j>o- «b-j) -ie. Zaradi jetike pa je moral >oda zopet na »vojem običajnem ter je zdaj umrl v, mestu. Kakorhitr. je začni pri 1,'tl1 P -'iadiiii je bil svojem delu korake. ... je .kril za i taK*n1 T'M" fr°",v" "ajboljgib | ka zastaor ali pa v omam. C\- je »'rvat-kih književnikov.: prišla oseba v sobo ter čula >uni- ^ T -kritik in ure-inik ljiv ropot, je našla vse v najlep- n-led; . .....,' re-uejra kultuni^a delavea. Pre- sem redu ter ni niti lzdaleika mi- + , - . . . . , . . l>ii J«' 11*110011 bede, ki "a J.' mila. da se .kriva vlomilec v ?>o- . , , 0 K'-.;,-::o pahni!;! v grob. bi. Večkrat s.» prišli ljudje v sobe. v katerih je bil zo>Ien z ro- Debele pare. panjem, a ljudje Lra niso nikdar ^ Zairrebu je vojak našel na našli ali zaslutili. Vedno je tra- * ' debel«. l -tni<-o. Kvo. ljudje, jalo dalj Časa jh, vlomu, da so pare"", je klieal ljudi, "kdo pazili ljudje izgubo vrednostnih'^ ^ »sn^l *"' Ja\"il seje seljak, predmetov. I1'1 ^ t"'n" opisal listni.-o. Vojak Policija je mogla rešiti le maj- *e -j" P'^^ai, da je mož pravi u i,/. lastnik lisiniee. v kateri je bilo 2o Ren del < urtissovega ogromnega . . , " . . „ v , - - . t »s e kron. kupnina za prodane plenu. Nekje ima najbrž skrito ... ... , . , . Irt-afs eke. P< steni gedža je za naj- lepo premoženje, te bi se ne srna- 1 - , 4 , , ,. . ' , tlemno zahteval 1 l>;n. Seljaku tral tako varnim ter domneval. ; 1 - • . .7f* bJo preveč m »nlsla sta na j>o- da bo lahko še dolgo easa vodil, lieijo kjer sta končno plodila policijo za nos. če bi bd izv.n hiš.) {ym Ko raz51a v katere je vdrl. prav tako previ- | Vojak seljaku: "Urate, kaj bi bilo,1 den kot je bil v hišah, bi lahko še' da --m IUtnieo .pravil v svoj dolgo Časa nadaljeval s svojim žep ?" — " Kaj !< »stal bi siromak, poslom ter ostal mojster v svoji j ka Kršen sem in ostanem!" odvrnel ^trokL .seljašiki cinik iz Zagorja. V. LANGMANN, Inc. 97-99 Sixth Ave.. D.p» A. New York, N. Y Kako se potuje v I starikraj in nazaj1 v Ameriko. TTiiLIKE važnosti u jnjinlka }«, * da Je natanko jMiučen o i-otnia listi Li. prtlja«! 'n drugih atvareh. Iti so v zvezi a iM>tovanjt>in. V.«led dolgoletne iskušnje nain Je mogoče o vsem tem dati to<"-na pojasnila. PriiKjročnmo ve«lno tudi samo najboljše parnike, ki Imajo kabine r III. razredu. Ako Bte se Lamoniil potovati t ftari kraj, nam plSU^ ker ito to v Va5o korist. Tudi oni, ki te niso amerlikl držav. IJanl, »mejo potovati v stari kraj na cbisk in |im )e dovoljeno vrniti se. N« željo dajemo vsakemu to* zadevna pojasnla. Kdor iell dobiti sorodnike ali znance iz starega kraja, naj nam piše za navodila, kajti gtevllo priseljencev Je ojnejeno. Za potne stroške Izplačuje po na-Sem naročila Jadranska banka tudi f dolarjih. Frank Sakscr State Bank 82 Cartlandt Street New York Glavno zastopstvo Jadrsneks bank«. ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV po znižani ceni. Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Ah šnver. Povest sl^veiiski'fra trpina. \* prmk in zabavo. 1., 2. in 3. d«'l. Vsi :} zvr/ki vsebujejo IIs strani, $160 Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alcšovir. Splf>šno priljubljeni ljudski pisatelj nam v 11 slika v krasni povesti življenj«' na kmetih z vso sv»ij«> resnobo in teživami ter- nam predoeuje ljudstvo resnieno tak<>. kakršno je. Knji«ra vsebuje 1 .">7 strani, - .50 Ne v Ameriko. Spisal Jakob Ab sovcc. \'sebuje opisov raznih slovenskih stanov, ima 'Histrani. .70 Juan Miseria. Sjiisal 1*. L. Colomn. Povest S!oven«*ein v jmmiU. I'o resničnih do^inl-sestavljfn. \'s«*l»uje strani .65 X«'Io zanimiva, iz span-kega prev'^l^na pove-,1. Vsebuje 170 strani, .60 Darovana. S[»is;i! A 1<»j/ij liostal. Zgodovinska pov»*st iz d<>l»e slovanskih apc»stolov. tu povest vpleteim delovanje in boj ined krščanstvom In poganstvom j>i'i starih Slovanih. Vsebuje 140 strani, .45 Malo življenje. Spisal ]>. Vv. Drtela. Krneeka povest, ki poseda do dna v življenje «'ii-ke<_r}i |j»j(Vstva ter se zlasti odlikuj«; po živo in resnir-no slikanih domaeih znaeajih. — Vsebuje *Jol strani, .55 Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle*. Kriminalni roman. Po vsem svetil znana povest, ki opisuje premetenost tajnega pol ie i sta SJieiioek Ilolmesa ter nj*«pfova bistroumna j^t-ta. kako je prišel na sl»-rj »skrivnostnim zlo»"'inf>in. Vsebuje 144 strani .50 Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewiez. Dve znaeilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje strani, .45 Gozdarjev sin. Spisal F. S. Finžjrar. Globoentna in pretresljiva slika znanega in povsod priznanejra pisatelja. Vsebuje 56 strani, .25 Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Ienea. Ztrodovin>ska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmeeki punt in kako so se na->i oeaki, na eelu jim kmeeki kralj Matija Gnber. nadalje kmet Elija (4re^orie in drujji kmeeki junaki b<»rili zoper prevzetne grašeake in junaško umirali mueeniške smrti. Vsebuje 378 strani. .75 POŠTNINA PROSTA "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St^ New York (K.nee.) H. rt Curtis jh onel v mestu tri stanovanja. V enem, v boljši oko- l.ei, ki * bilo /elu elejrantno me-bhraii" j*' šivel > >vojo mlado in Irp /eno r r ^vojim otrokom. Ko It ve^lel^. «ia Je /.lorinee n k" je p zr»ej 1* iz\»il»-la zat to, jt pre- < uiway mu je >le na ir, 111. ee-»ti. Tam je eakai ay eelo uro. Komaj je asopet - »zna! >vojejjra moža, ko se je prikazal v elegantnem k- . .hu. ki ni bil zaprt, vsled ee- - r videl detektiv ]K>d kožu-■:ii tr.ik. Mož je >ede4 v svoj av- ' -ti »b. zamenjal klobuk s eepi-T--r s. o-ljM'ljal ( i»nway mu je ! - taksijem. M / je peljal «lo Metropoli--4o ( tjn-ra ll »u.-e. Hert furtiss je -: nataknil na glavo eilin- ■r t« r st<.pil v vežo z obrazoau • za. k j- tam dobro znan. ('011-v :iy , • \ i■ Hh ; a »ne, v katerih so sedele r ir n kameni posute ženske. .Vsi e«lel Curtiss v svojem .. "ti 111 avtomobilu ter se odpe-/ensko. Detektiv je sledil 1 jrti>-su. !»,u:ia je stanovala na Kiver- I' ,\e ( rutins olpeljal .1 vii' st naprej, a se zopet vr-il veekrat ]>o eesti 1 ml !. pri eemur je opazoval V : neke svetilke je usta-p "••iruil :/. žepa bilježnieo ter pisari vanjo. Naio se je od-il \ garažo, od koder je šel v s\ stanovanje na 111. ee- Na peti A\ nue. Park Avenue ■ Rirvi: - Driva, n« Parts £3 j-' Ilr«« klvnii ter \ »lriiirili <'ru ter *e ,udil. | lee ti it i t; man š.-ua r -r< da. V- ,k : a. « . j ji je /.man kata venžiea v vred-j i>< *t spi.oon av jfa je videla pri >ebi le dve' Na »len, :/' in sirani j»- inul 1 1 1;jr»o c n< n stan vanje, v ka-1 / • . . . nai-. .r S *'"lil. Ila 111 ~ rv lirs.i 1 zastaviti >vo-a : ie-na • lahl. » tako «1 »liro i I /lat . *!•»•- ' ■ .n pl.it in. Z n., «t*|]H>lJ*> v K\roj¥i. da nakupi ta® «lratf»- .> i. i,*ir 111 N. lo ni < I n je Herbert i ' apart m, nt ih na zapadni 111. i • r vv I i, - i... i- i.» * !'■ i'" < i"! >s m. S. bariea i »\ V il ie ve« in o / n i ibol i ' Tunnev je premišljal, kje je ž. vid- 1 ^ tako rednostjo izvršen vlom n n . m - ' mu .ie prišel vlom \ dekliški šol K ;•■ pa je bil t urt >*? Zapiski na j^dieijskem glavnem stanu so kazali, da je bil pr št r• n« /[»uši en • S fig Smga, Na >t ne ri.;egi»vih slik so tak-.j natiskali ter jih raz«lelili mej detektive, a *»b- In. i*.t zaman iskali. Nikak.h zaupnikov ni imel. ni ol>eeval - prekuj»ei in \ nižinah /ivijenja ^a nis«> p »znal: Slueaj pa je spravil pJiei.i«» na pravo slt**l, m a GLAS NAHODA, 21. JUX. 1923 I SOSEDNJA HIŠA. A. C. OKKnt. Za "Olas Haroda" prml O. P. 36 (Nadaljevanje.) — Imam nekaj opravka tu notri. — sem rekla Leni. — Čakajte pred delavnico* ter ne glejte kot da me smatrate za blazno. Te moje bes«»de je gotovo ni*o jiomirtle. Bila pa je vajena pokornosti brez v^akejra ujwora. lin »k ni la se je torej in jaz sem •»-topila v delavnico. Kitajec je bil strašno presseneeen. ko me je za gledal, žensko ob tako ptmi nri in in šele jx> doljšem odmoru t»em rekla % svojim najslatlkejšim glasom: — Aii nista oddala pred par dnvi neki gospod in neka zakrinkana doma približno ob tej uri paket (x-rila pri vas? — Vi misJite žensko perilo? Da, ni še gotovo. Duma je rekla, da se in bo vrnila pred enim tednom. — To je že re>. Dama pa je naenkrat umrla in gospod je odpotoval. Vsled tega boste morali perilo dalj rasa obdržati. — To ni dobro. Jaz hočem svoj dnar. Jaz ne potrebujem perila — O hoeete vzamem perilo nezlikano takoj s seboj ter plačam — Dajte mi listek. No tieky. no washv. To je bilo sitno zame. Hotela sem le videti perilo, ne da bi ga jemala s seboj. V sled tega sem hitro našla izhod iz zagate. — Jaz ne potrebujem še perila. — sem refcla. — Hotela sem h vedeti, če je bilo jn-rilo oddano pri vas. Kedaj se je zgodilo to*. — V torek ponoči. Že zelo pozno. Eleganten par. Dama je ho tela nekaj reči, a jr« n > ugotovljena. V takem slučaju bi povsem lahko smatrala Lu juz<> Van Burname za morilko. — če bi ne prišla k trnu še nadalj na dejstva, ki so dokazovala, da je bil Howard morilec. Videla sem preplašene poglede, katere je metala Lena skoz okno name in pm vedela, kaj pomenja to. Teke on naslednjih par dni se ni pripetilo ničesar posebnega al izvanrednega. Tretjega dne mi je sporočila kuharica, da je posla) trgovec s soči v jem bušelj krompirja. Sla sem v kuhinjo, da si ogle dam ta krompir in našla sem v košari velik <^mot. Pohitela sem % svojo sabo ter odprla pismo. Ni pa vsebovalo zaželjene slike. Pismi se je glasilo: — Cenjena Mi>* Butterworth : — Neskončno mi je žal. da ne morem ugoditi vaši želji. Jai nisem našla nobene slike Mrs. Van Burnams v sobah para. kar im je seveda skrajno presenetilo. Mogoče lahko pojasnim to z dej stvom. da sem imela pred kratkim nekega zelo elegantnega gospo da iz New Vorka kot stanovala, ki je v drugi noa vrata, da se ni splazil v to stanovanje Mogoče pa se mu je to vendarle posrečilo in lahko je tudi mogoče, da je vzel s seboj slike, ki so bile v sobah. Veseli me le, da ni vzel ničesar drugega s seboj. Precej sP je tudi zabaval z mojo služkinjo, tako da sem bila primorana odpustiti jo. Oprostite mi. če ne morem ustreči vaša želji. Z najboljšimi priporočili ostajam vaša Suzana Fergusson. Tako, tako. Neki odposlanec Mr. Grvce^a mi je torej prestregel pot. No. šlo pa je tudi brez slike. Mr. Grvce mogoče ni mogel biti brez nje. a jaz sem jo lahko pogrešala. Konečno. v soboto zvečer, mi je prinesel Mr. Alvord dve pismi. To sta bila odgovora na moje oglase. Prvo pismo, katero sem mogla k.-maj razvozi jat i. — tako slabo je bilo pisano. — je vsebovalo sporočilo, da je neka Berta Dt-sberger videla tako osebo kot je bila opisana v oglasu. Dobila sem naročilo, naj se sestanem z njo ob štirih popoldne na zapadni deveti cesti, kjer bom lahko izvedela nadaJjne podrobnosti. Drugo pismo ni bilo naslovijeno'name. temveč na Mr .Alvorda. ki ga je vslcd tega odprl ter prečital. Glasilo se je: — Spoštovani gospod: — Vaš ogias v Heraldu me je opozoril na to. da iščete mlado damo, ki si je kupila zjutraj dne 18. septembra nov klobuk. Dama je baje nosila črno-obelo karirano svileno bluzo ter rjavo svileno kikljo. Taka dama. a brez klobuka, je kupila pri meni Istega jutra klobuk, katerega si je takoj nataknila na glavo. Rekel je. da ji je nenaden sunek vetra odnesel klobuk. Izgledala je zelo bedna in mr aava in raditega sem jo vprašal, če bo mogla sama po svojih potih vse kar vam morem sporočiti glede te dame. Pismu je bila priložena karta: Phineas Cox, ženski in otroški klobuki, 6. Avenue. ~ ^ _ ___ (Dalje prihodnji«.) _ j Mali ubožec. Andre Iachtenberger. (Iz knjige "Moj mali Trott") (Konec.) Kar tako mirno dečku ne mons ugovarjati. jZgrabi lopatico in u-dari s precejšnjo močjo po glavi dvomljivca, ki se ne premakne, ampak samo nastavi komolec in ga plaho pogleda po strani. — Ti kolneš Boga in Bog stori čisto prav. da ti ne da nič jesti, ee se mu na tak način zahvaljuješ. — Zakaj naj bi se mu zahvaljeval? — je zastokal deček. Na to vprašanje Trott ni bil pripravljen. Res je: če je človek hudoben ali preveč nesrečen, ne moli rad ; jezen je na ves svet in se najrajši kuja. Trott je že napravil dva koraka, da bi odšel Pa je še malo pomislil in se vrnil — Ti! Ce nič ne moliš, te Bog prav gotovo ne more usiišati. Če ga poprosiš, ti bo že dal, da boš imel kaj jest. Ali moraš ga prositi! j - # Deček je v zadregi. Prav goto-.*o to ni. kar pripoveduje Trott. Sicer pa, saj ne more izgubiti ni-' česar, če ga poprosi. Kdo ve. kaj se lahko zgodi? Saj je tudi oni dan. ko je beračil, dobil dva sol-da. — Kje pa je Bog? Odgovor na to ni lahak. — Ko Trott razlaga, se nekoliko lovi. Dobri Bog je povsod, prav povsod, zlasti v cerkvi. Človek ga ne rid i. Treaa pb ga je samo prositi kake reci in jo precej da. Trott razlaga : — Zvečer, preden ležeš v posteljo, prosi Boga. naj ti pošlje jutri za zajtrk velik rogljič, pa ga boš imel. — Kje pa bo? — Kje? Na mizi, poleg čokolade. A saj res! Ti ne dobivaš čokolade. Potem pa morda kje na peči. — Od tam mi ga vzame oče. Veliko rajši bi videl, če bi mi'ga Bog prinesel sem v votlino pod to skalo. Prišel bi ponj. Nič lažjega kakor to. Sicer tega dobri Bog nikoli ne stori, za takega dečka bo pa že. Reč je sklenjena. Samo dobro mu je treba razložiti, kam naj ga dene. — Ali deček zdaj vse razume? Kakor bi ga bilo malo sram. Kaj bi neki še rad? — Ne vem. kako naj prosim Bo-^a. ko ga ne poznam. Trott obupno vzdihne. Kako je ta deček neumen! Pa naj bo! Trott dožene stvar do konca. Poklekne. — Daj, stori, kakor mene vidiš! Deček ga poskuša posnemati. Pade na nos. Trott je hud. No. pa nazadnje le poklekne kakor ~je treba. -— Skleni roke! Deček se sili tako dolgo, da so roke sklenjene. Ali kako so umazane! Te roke pa Bogu ne -morejo biti po volji, to pa že ne! Naprej! — Ponavljaj za mano: — Moj ljubi dobri Bog. jaz sem tako lačen! — No. ali boš. ali ne boš? Deček nekaj momlja ; dobro ga je treba poslušati, pa se razume besedi "Bog" in "lačen". Zvija 1125 In več $ 90.00 Cherhg $125. in vea ni res, ker, kot že zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano izplačevati dolarje. Tudi i>ošiljajo mnogi navadne ameriške čeke "V domovino. Ti pa nikakor niso pripravni za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene In izplačajo take čeke v dinarjih šele I»otem, ko dol»e iz Amerike potrdilo, da so jim bili odobreni. Onim. ki stanujejo na deželi in ne potujejo v Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim r*>tem v dinarjih, kateri se jim izplačajo na zadnji i»o5ti brez neprilik. Tudi za nabavo potnega lista — (posa) je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni jtotrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. Stroške za razne listine in i>otni list se i»a lahko plača tudi z dinarji. V Italiji in zasedenem ozemlju — so veljavne povsem drugačlie odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Če je I»a namenjen denar le za letovanje, je na uakazniei označiti vidno: Izplačati le. ako naslovnik potuje. Vsled naraščujočih stroškov smo se morali odločiti prevrediti pristojbino za dolarska izplačila kakor sledi: Za izplačila do &£». računamo po 75 eentov; od (25. naprej (»o 3%, to je po 3 cente od vsakega dolarja. Na nakaznici naj bo vidna mm-tjpo: Izplačati v dolarjih. Ta pristojbina je veljavna za dolarska izplačila ▼ Jugoslaviji in Italiji. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Certlaa* St, Ne* York City •», 1 Kretanje parnikov - Shipping News Jgj 23 junija: t Majestic. Cherbourg; Lafayette. Havre;' <3eo. Washington. Cherbourg In Bremen;) V.len.lam, Boulogne. 26. junija: Berensariu. Cherbourg Reliance. Cher-' courg in Hamburg; America. Genoa. f 27. Junija: Paris. Havre; Lapland. Cherbourg; fork, Bremc Frea. Garfield, Cherbourg 'n Bremen. 2fU junija: Tyrrhenla, Cherbourg in Hamburg; "Manchuria. Cherbourg In Hamburg; Hon-«a, Cherbourg In Hamburg. 30. junija: Tuscama. Reka; Olympic. Cherbourg; 'onte Verde. Geno; Saxonla. Cherbourg; ftyndam. Bolougne; Chicago. Havre: Vmerlca. Cherbourg In Bremen. 1. julija: Bremen. Bremen. 3. julija: Aquitania, Cherbourg; Canopio. Cherbourg In Bremen. 4. julija: Leviathan. Cherbourg; France. Havre. 5. julija: Finlaml. Chrbr-urg in Hamburg: Pres. \urK: Resolute. Cher->ourg in Hamburg: Pres. Fillmore. Bra-uen. 11. Julija: Belgeniitnd. Cherbourg; Pres. Monroe. "herbourg. 12. julija: Westphalia. Hamburg; Laconia. Cherbourg In Hamburg; MongoUa. Cherbourg in Hamburg. 14. julija: Majestic. Cherbourg: La Havoie. Havre: Pres. Harding. Cherbourg in Bremen; Veendam. Boulogne In Rotterdam. 17. Julija: \ Berengaria. Cherbourg: Hannover. Bremen; Taormina. Genoa. 18. julija: Paris. Havre: Zeeland. Cherbourg: Prea Van Buren. Cherbourg. 1». julija: Minnekahda, Cherbourg Jn Hamburg. 21. Julija: Martha Washington. Trst; Olympic. Oherboug: Rotterdam. Boulogne in Rotterdam; Pres. Arthur, Cherbourg in Bremen. 24. julija: Aquitania. Cherbourg; Reliance, Cher-h"ur* in Hamburg; Pittsburgh. Cherbourg In Bremen. 25. julija: France. Havre; Lapland. Cherbourg; Pres. Pojk. Cherbourg; Seldlitx. Bremen; Conte Ross->. Genoa. 76. julija: Albert Raltin. Cherbourg In Hamburg; Kroonland. Cherbourg in Hamburg. 28. julija: Leviathan. Cherbourg; Homeric. Cherbourg: Volendam. Boulogne in Rotterdam; Roussilinn, Havre. 31. julija: Colombo. Genoa. 1. avg. Ctfurje Washington. Cherbourg In Bremen. 4. avgusta: l.afa>e»te. Havre. [DSUuchiinf filaravnost v Ju^otJay,^V Edino direktno »Pomladno odpluti« PRESIDENTE WILSON ... 7. lulija Otwil»»n» viiipia in>w» MARTHA WASHINGTON . 21. lulila ARGENTINA—etiolen razred 9. avg. v Dubrovnik ali Trst $102.50 in *5. ^rlnnin* v rMrmtj »t wn«. Nh vi-reVv Vnr»4"ife prt h|i#n;em trH PHELPS BROS. A CO.. 2 W«-.t St.. N. Y. STANOVANJE l! zel« prijazni v4>i se odda v j iiajriu družini. Vprašajte pri: j Landau, 403 K. »th St.. | W\v York City. (20-21—6) &OJAU, naročajte *e HA "GLAS NAHODA" NAJ. VT.CJI slovenski DNEV-! wnr v *rwt toUvah POZOR! Slovenci, Hrvati in Srbi, ki potujejo skozi New York. Ne pozabite na moj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj postreieni. Čiste sobe s eno ali dvema potteljima. Prostor ta 260 oseb. Domača kuhinja. Najnižje cena. AUGUST BACH, 03 Greenwich St, New York ZOPET IMAMO KRANJSKE KOSE po 28 in 35 COL dolge, koroške in nemške, kot »mo Jih imeli pred vojno; cena $1.75 z nnčkom. Dobre osle pa 30c. košišča po $1.00: koroška in kranjska klepi-ša po 75c. — JOHN DOLENC, Box 23. Presto. Pa. I »enar *e po&lje vnaprej. DR. LORENZ 642 Penn At«m PITTSBURGH, PA-f^r f ■OINI ILOVINIM aovoftačl ZDRAVNIK •„ ftPKCIJALIST MOŠKIM WM.CZNI. JP^A Maja rtrak« J« stfravijanj* akutal* In kranMalti MMI. Jaa ^iZ&P' ■am ta sdravtm na* tS lat tar Imam akuftnja v vaaft balami* € f In kar znam alevanak«, aata va« moram nninin raiimiail la aeacnavl vaia bolaaan. da vas ozdravim In vrnam mod In atfravla. tfcwl li la* aam PrMatoli poaatono akulnje prt astfravIjanju maCklti toalmnl Za*o aa amU popolnoma aanaatl na mana. maja akrto oa Ja. 4m m »aMliuma mmšrm-rim. Na atflaiajfta, ampak prltfKa limpraja, Jas sadravlm zaatrupljano kri, idmii)i In llaa po %al»aa. nNrrI a erta. padanja laa, biliiln> r fcaata*. atararana; oalabalaatitlrtna In nmmI r mafcw-ju Ifaieah. latrah, tak>dcu. rmanlco ravmattsamj k atari mm« aatfafta IM. Oraena urai ▼ po nodaljek: ar« da ta patafe od t. Inpoldaa «a I. »na al—■! ▼ tarok, datrtak ta aobota od a dopoidaa da «. mlai v Badattaa ta vnnlktt ad II. dopolda« da 1 ■ — ■i^. : . .....i&išSŽEkS -.;■ Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan. Slov.-Angleška Slovnica Obsega sledečo: Prvi del: G LASO S LOV JE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE. Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-AN<4LEŠKI BESEDNJAK. Res ti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja. a Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja. Knjiga je trdo Tesana, vsebuje 250 rtranl, V | J) cena s poštnina ▼ " I Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New Tovlc, H. 1 1