Je glasba tišina, je tišina glasba?
Jakob Šega
9. razred (šolsko leto 2017/18) OŠ Toneta Šraja Aljoše,  
Nova vas  
30
Človek čuti potrebo po tem, da se povezuje v skupine, in to je 
lažje, če ima podobno razmišljanje kot drugi, na to nas napelju-
je glasba, saj poskuša krojiti naša občutja in razmišljanje. 
Tišina nam omogoča, da se poglobimo v svoje spomine. Kljub 
temu pa potrebuje človek za ustvarjanje svojega razpoloženja 
tudi zunanje dražljaje, sicer bi bili zaprti vase. 
Tako tišina kot glasba na trenutke nista primerni, zato je včasih 
tišina napeta in zoprna ter bi nam bila bolj prijetna še tako raz-
glašena glasba (mentorica: Irena Cundrič Iskra, prof., GŠ Frana 
Gerbiča Cerknica in OŠ Toneta Šraja Aljoše, Nova vas). 
Tišino lahko obravnavamo 
kot vejo glasbe in kot taka 
je glasbi, izraženi z zvokom, 
enakopravna. Danes je redka 
in nepoznana.
Z glasbo, izraženo z zvokom, 
poskuša skladatelj poslušalca 
napeljati na nekaj oprijemlji-
vega, a mu pogosto uspe le 
vzbuditi čustva, ki tej temi 
ustrezajo, saj smo si različni 
in v nas enaka glasba vzbuja različna občutja. 
Tišina v vsakomur, ki ji prisluhne, vzbudi drugačne občutke in 
tudi v isti osebi ne vzbudi vselej enakih občutkov. Menim, da je 
tišina tako nepoznana zato, ker za njo ne stoji skladatelj, ki nas 
poskuša na nekaj napeljati, torej v nas različna občutja vzbujajo 
spomini na razne dogodke. 
Sodobnemu človeku je lažje, če ga nekdo vodi, zato je glasba, s 
katero nas skladatelji vpeljujejo v razna razmišljanja, bolj pri-
ljubljena. Človek za vzbujanje raznih občutij raje uporabi zu-
nanje dražljaje, kot spomine, ki izvirajo iz njega samega. Lažje 
si priznamo, da ne razumemo drugih kot sebe. 
Slika 1 | Jakob Šega
Slika 2 | John Cage (1912–
1992). Vir: Bogaerts, Rob / 
Anefo - Fotocollectie Ane-
fo. Nacionalni arhiv Haag, 
vnos 2.24.01.05, številka 
komponente 934-2728. Dos- 
topno na: https://commons.wiki-
media.org/wiki/File:John_Cage_
(1988).jpg (16. 5. 2018). 
31