GOSPODARJENJE V PRVEM POLLETJU
Daleč za načrti
Industrijska proizvodnja za Bežigradom večja le za desetinko odstotka / Izvoz se je zmanjšal za 16% / Povprečni osebni dohodek 240.000 din
S posiovanjem bezlgrajske-ga gospodaratva v letoftn|em prvem pollelju ne moremo blti zadovoljni, aaj na vseh po-membneJSfh področjih zao-stajamo za postavtjeniml cil|l, ugolavlja tzvršnl svet naie občlnske skupftčine. Industrij-ska proizvodnja je bila v prvih šestih mesecih le za 0,1% veija kot lanl v enakem ob-dobju; načrtovana je blla 3,5% rast in zdaj )e že Jasno, da *e zaotlanka do konca leta ne bo dalo nadoknadlti. Izvoz blaga je bl! za 16% manjSI kot lani, konverijbllnl izvoz se }e zman)ftal kar za 26%; predv)-denega Izvoza (« 9% veC kot lan)) do konca leta ne bo mo-goče dosečl.
Iz analize o uresnititvi reso-luctje o druzbenoekononv skemrazvoju občine Ljubljana Bežigrad v obdobju januar-ju-nij 1987 je razvidno. da poslab-Sanje gospodarskih razmer )n upadanie kupne moči prebl-valcev krepko vpliva na zmanj-Sanje obsega poslovanja beži-grajskega gospodarstva. V pri-merjavi z lanskim prvim pollet-jem so se bistveno poslabSala
tudi delitvena razmerja - v ftkodo sredstev za akumuJaci-jo. Delez sredstev za osebne dohodke in skupno porabo se je pri delllvi čistega dohodka povefial na 75% (lani v prvem polletju )e znašat 60%). Pove-čujejo se tudi zaloge.
Ceprav podalki o zunanjetr-govlnski menjavi še niso po-polni je očitno. da so letošnji Izvozni rezuliatl bežigrajskega gospodarstva zelo skromni in bistveno odstopajo od nafirto-vanih. V resotuciji o družbeno-koenomskem razvoju občine za leto 1987 so predvidett, da se bo izvoz blaga povečaf za 9% v primerjavi z lanskim izvo-zom. Skupni izvoz blaga beži-grajskih gospodarskih organi-zacij pa )e bil v ietošnjem pr-vem polletju za 16% manjši, konvertibilni izvoz pa je bil manjši kar za 26%. Slabi izvoz-ni rezultati so predvsem posle-dica nerealnega teiaja dinarja (podcenienost dolarja v pri-merjavi z drugimi valutami) in neustrezne devizne zakonoda-je, meni bežigrajski izvršni svet. Tudi dinarsko spodbuja-nje izvoza se je bistveno po-slabSalo.
Skupni uvoz blaga bežigraj-skih organizacij združenega dela je bil v fetošnjem prvem polletju manjši za 30% v pri-merjavi z uvozom v enakem lanskem obdobju; konvertibil-ni uvoz se je zmanjšal kar za 46% Za uvoz organizacije združenega dela enostavno ni-majo več deviz. Zato ni nič pre-senetljivega. da se je v primer-javi z lanskim prvim potletjem pokritosl uvoza z izvozom po-večafa. saj je uvoza Čedalje mmni.
število zaposlenih v beži-grajskem gospodarstvu se je povečalo za 1,8%, načrt je predvideval 1,5% povečanje. Tudi ta podatek ne razveselju-je, saj se industrijska proizvod-nja v primerjavi z lanskim pr-vim polletjem ni povečala, za-postenih pa je več kot lani.
Povprečni osebni dohodek zapostenih v bežigrajsKem go-spodarstvu je v tetošnjem pr-vem polletju znašal 240.041 din mesečno na zaposlenega. To je resda za 125% več kot lani. realno pa so osebnt do-hodki le za 10,7% višjt kot lani vprvem polletju, ker življenjski stroSki naraščajo tako kot pla-če. V mesecu juniju je znašat povprečni osebni dohodek 272.482 din.
Najvišje povprečne osebne dohodke so dobili zaposteni v prometu (342.665 din), potlej pa zaposleni v poslovnih, fi-nanfinih in tehničnlh storitvah 1293.471 din), Irgovini (260.326 din), stanovanjsko komunal-nem gospodarstvu (239.457 din), industriji (222.376 din), obrti (222.227 din), vodnem gospodarstvu (213.844 din) 1n gradbeništvu (206.604 din). najmanj pa so dobili v goatin-Stvu (199.082 din). Povprečni osebni dohodki zaposlenih v prometu so bili za 72% višji kot v gostinstvu.
V letošnjem prvem polletju je izgubo zabeležilo pet orga-nizacij združenega dela s po-dročja gospodarstva. V teh or-ganizacijah je zaposlenih 1364 delavcev, kar znese 4% vseh zaposlenih v občini. Skupna vrednost izgub v gospodarstvu je za 176% večja kot v lanskem prvem polletju, vzroki zanje pa so pretežno sistemske ali se-zonske narave. Zaradi Izgub nikjer ni bilo treba zmanjšati osebnih dohodkovzaposlenih.
J. K.