OD PRAPROTNEGA DO PETROVEGA BRDA Od Praprotnega v Selški dolini do Petrovega ibrda sega nova aboijia Železniki. O njej, z,lasti o njeni igosipodarski dejavnosti, bi rud tale članek pregledno in pre- rezno imformiral bralce. prii>sp»eval s tem k boljšemu poznavanju naše ožje domo vine, morda pa ipriložil še kako misel v pretres. Po vsej verjetnosti bo to zanimalo tudi bralce -Loških razgledov«, saj obe dolini. Selška in Poljansika, gravitirata v lx>ko in sta z njo tudi vsestransko tesno 'povezani. Čeprav ne bi želel utrujajti bralca .s števillkami, ]x) vsaj za uvod nekaj orien tacijskih številk ipotrebnih. Po štetju iz 1. 1953 je v sedanji občini bž-i'-! iprebivalcev; z ra.stočo iindustrijo, ki zlasti zajema domačo delovino silo iz okoliških hribov, pa se je število posebno v zadnjih letih nedvomno močno povečalo. Po imenovanem popisu je kmečkega prebivalstva 2499, nekmečkega pn 3744. Danes je industrija v občini že tako naipredovala, da je v njej 65 "/o delavcev. Celoten teritorij občine zajema 23.000 ha. Omenjeni prwent kaže, da so prebivalcu v glavmeni zaposleni v indusitrijii. ki se prav lepo razvija in ibo o njej govora še pozneje. V sorazmerno ozki in stisnjemii dolini je oibdelovalne zemlje malo — komaj 4523 ha — ostalo so pašniki lin gozdovi, ki pa so zelo bogati in je idržavno gozdno gospodarstvo precej močno. V osmih Kmetijskih zadrugah (l)avča. Zali tog, Martinj vrh, Češ- njica, Selca. Dražgoše, Bukovica, Luša) se ibavijo pretežno z gozdarstvom in živi norejo, seveda pa tudi s isadjarstvom. obrtništvom in drugimi dejavnostmi. V Želez nikih, sedežu občine, pa deluje tudi čipkarsika zadruga, ki dela predvsem za ljubljanski »Donu in postaja z boljšimi plačilnimi pogoji iz dneva v dan važnejše materialno dopolnilo Zelezniikarjev. Občina se razv^ija s svojo laistno izinajdljivostijo in vzitrajnim delom v po- memlwK) kovinsko in lesnoijndutsitirijisko središče, iki je s svojimi proizvodi že zdav naj osvojilo domača tržišča, poznajo pa njih i»dellke tudi v inozemstvu. Po Mitenzivndh ipolitično-organizucijiskih pripravah, ki jih je izvršil občinski komitet ZKS s tov. Bertoncljem na čelu preko množičnih organizacij, posebno s SZDL, ter po temeljiti obdelavi pomena, gospodarsike zmogljivosti in političnega stanja je 1. septembra 1955 začel |K).slovati novi olx.inslki Ijndsrki odl>or za področje relotne Selške doline. Ob drugem praizmovanju občinsikega praznika. 10. janu arja 1956, se je občinski ljudski <)idilK>r razširil ter šteje danes 25 odbornikov. f'ormirani so 4 sveti {iza gospodarske iin komunailn(> 7.adeve; za kullitiiiro. prosveto lin .šolstvo; za zdravstvo in Lsoeialno ifKilitiko; za siplošne zaideve). katerih delo pa je tako obširno, da IJO že v bližnji ilMKločnositi treba mislili na fonmirauje novih •svetov, saj dosedanji ne bodo zmogli vsega dola na iako obširnem teritoriju. Na področju občine je bilo izvoljenih 12 krajevnih odborov kot jKimožnih organov občine, v katerih sodeluje preko 80 volivcev. O go.sipodair.siki zmogljivosti občine nam pričajo naslednjii ipodatki: bruto produkt na enega prebivalca je bil v letu 195+ — din 140.000. v nasilednijem letu pa že 171.000 din. Narodni dohoilek po družbenem [ilanu za leto 1955 je iz vseh panog go.spadairistva znašal okoli 500 milijonov di.nainjev. kar kaiže. da ima ol>čina trden materialni temelj za iusipe.šni nadaljnji razvoj. Družbeni plan za leto 1956 pa izkazuje naislednje: Investicijska sredstva družbenih in zadružnih skladov ter skladov podjetij (razen industrijskih v znesku 31.515.000 din iso namenjena v smislu naše gosipodarske politike za iztoljšanje življemjskega standarda delovnih ljudi in za potrebe kme tijstva. Občima si je z raznimi gosipodarskimi ukrepi zagotovilla razvoj, določen z idružjbenim planom. V letiu 1956 irazipolaga ObLO Železniki s 34,000.000 din za financiranje svojega proračuna. K temu je pri.štcti še 16,070.000 din sretlstev občin skih skladov. 245 KOTO ^r>sp(MJar»ko po-ilopje Kmetijske zadruge v Selcah Foto Sfurm V primerjavi z letom 1055 se bo narodni dohodek v skup nem znesiku jK)večal skoraj v vseh panogah, razen v zasebnem sektorju obrtništva, v komunalni dejavnosti in v kmetijstvu. Na- r-odni dohodek v občini ipo druž benem plarnu za leto 1956 znaša 667.H()5.()0O din. ali v primerjavi z indeksom 100 za leto 1955 izka zuje indeks 110.1 (izvršitev v letu 1955 znaša 606.724.000din). Družbeni proizvod v 1. 1956 io forniiraila naslednja ipodjetja: >Xiko'. LIP Cešiujica. Lsnjarna; >.c omenjenih 8 kmetijskih za drug; trgovska ipodjetja St^]ca, -Soras, iJeLcviicac, »Gozd«; *Skri- lolom« Sorica, Mesarija Železniki, Skupnost« Cešnjiea. obrtno i>od- jetje Selca in čevljarska zadruga Ratitovec«; gostin.sko podjetje »Trnje« Železniki. »Pri pošti« So- rica; komiinahna pekarna in ki- uopodjetje v Zelezniikih. Iz navedenega je razvidn>t>. da se v letu 1956 predjvideva porast družbenega proiBvoda za 10,1 "/o. kar je 'v glavnem rezultat povečane indusitrijske proizvodnje ter povečanja družbenega •proizvoda v obrti, v manjši meri tudi v gostinstvu, dočim je pri kmetijski proizvodnji raCuinaiti z zmanjšamjem družbenega proizvoda, Ce nekoliko podrobneije ainaliziramo te podatke, bomo uigotovili, da se bo v obrti zvišal družibeni proizvod v iprimeri z letom 1955 za 17,3 "/o, predvisem zaradi višjega plana v obrtnem podjetju Selca in zadružnem podjetju ^Ratitovec« iz Stedeinega, čeprav delata obe .podjetji v zelo slabih okoliščinah (ipoinanjkanje ustreznih strojev, iztrošenost, neprimerni prostori i^td.). Posebno pereče je vpra.šanje vajencev (razen v obrtnih delavnicah KZ) in ise je bati, da bo v bodoče ipriimanjkovalo kvalificirane delovne sile. Vsa investicijska Sirodstva pa naj ta po-djetja usmerijo v izboiljšanje opreme t(>r naj z uvedbo norm in rprentiij pa tudi z boljšo organizacijo dela iizbolj- šajo sv.ojo iproizvoidnjo. s čemer bodo laže zadovoljili Ta-stoče potrebe (isitanovanjska izgiradiuja!). na drugi strani pa zavrli precej razširjeno šušmarjeinje. V trgovini na drobno ni bistvenih sprememb. Pač pa je treba misliti na izibolj- šanje gostinstva in turizma. Dražigoše, ki s^o iz zgodovine NOB znana pairtizanska postojanka v jugoislovaiuskem menihi, IKMIO nedvonimo zanimale marsikateirega tupiista. Zaradi mnogih naravnih lepot ima Sekška dolina goiri do Soirice prav v.se pogoije za razvoj turizma. Zategadelj je treba zanj okrepiti proii>agando iii pove čati ter .iziboljšati go.stišča. V Dražgo.šah naj ibi KZ ustanoiviila gostišče s prenočišči, prav tako pa ma Uražgoški planini »Kališnik« čimprej obnovila poigorelo k<5Čo (planšarski stan). KZ naj tudi sodelujejo pri postopnem uvajanju planšarskih stanov za poitreil>e itur.izma v ipoletnii iin zims.ki sezoni. Kmetijske zadruge so poleg iindiistrije najmočnejši gospodar«k/i faktor v oil)čini. Zato so pred njimi zelo važne konlkretne naloge, poleg onih, ki jih predvidevajo zvezni, ^republiški lin okrajni forumi. Taiko bodo morale predvsem o^krepiti stro kovno službo tor se predvsem bolj usmeriti na živinoreijo. Odkupujejo naj mleko v goratih predelih ter ga predelujejo v sir, maslo itd. V ta namen bi »biralnica za mleko na Ccšnjici. ki bi jo ustanovili, posredovalla odkup iz više ležečih vasi. Dailje je skrajni čas, da poskrbijo za inelioiracije planimskiih pašnikov (v Dašnici in v Mlakah); paskiibijo za organizacijo pašnih oibratov ,iK>d Ratatovcem. v Davči itd. s sodelovanjem pri izvedbi zakonov o agrarni sikupnoisti; posix'šijo formiranje skupnega pašnika na Sonšlki planini za molzno živimo in na Poreznu za jalovo živino. Žaga KZ Draž;goSe je živiljenjiskega pomena za tamkajšnje prebivalstvo in ima vse pogoje za otetoj, kii ga ji ,je zato treba osiguirati. Živahna komunalna dejavnost je v priiteklera letu zelo pozitivno odjeknila pri Ijuidch. V Zdlezniikih je pod streho velika stanovanjsika zgradba, kjer je dobilo 246 lf>r>je kmetijske zadruge v Dražgošah pred dogradi it vi jo foto Stunn sodobno stanovanje 9 družin. Tudi v Selcih so zgradili stanovanjsko hišo iz sreidstev, Ici jih je preskrbela že prejšnja selška občina. V si>odnjiih prostorih s^o tudi 80il)e za občin ski ljudLS.ki odbor, posvetovalnica za matere itd. Na Teki Sori v E>olenji vasi gradijo velik jez, čigar gradnja je bila nujna zaradi regu lacije Sore. Gradijo pa tudi .šoilo v j>artizan- sikih Dražgošah, ki bo ena i)ajlop.ših na Cjo- renjskem. Podjetja pa tudi KZ so se obvezale, da bodo prispevale 5 milijone dinarjev za grad njo avtomaitske telefonske centrale, ki je siprioo rastoče industrije dolini nujiiio po trebna. V načrtu in delu je elektrifikacija prav sleherne vasi v občini. V ta namen gradijo daljnovtKl za zgornji konec dolne ter bodo talko do(lwle elektriko vasi Mairtinj vrh (z lastnimi močmi!), Zali ilog, Daivča, Soric.a in druge podgorske vasi. Prav tako sepripraivlja elektrifikacija vasi Ševlje. Vas Luša pa je že elektrifiicirana. Naibavili so tudi za okoli 2 milijona 700.000 inega samoupravljanja, težiti zlasti za tem, da se obstoječa lindtistrija v okviru možnositi širi dn s tem ustvari večji narodni dohodek, kii bo iKrtnemben za občino pa tudi za skupnost kot celoto. Prvenstveno bo treba dokončati začeta dela komunalne dejavnosti; ureditev samih Železnikov, gradnja vodovoda v Selcih, gradnja zdTavstvenega doma itd, pa naj bodo prioritetne mailogc. Obrtna dejavnost vseh vir-st izumira, zato bo treba poživiti predvsem sedlarsko, ikovašiko in ikolarsko obrt. Pogoji, v (katerih dela čevljarna »Ratitovec«. že zdavnaj ne ustrezajo niti v higienskem niiti v zdrav.stve- nem smislu in bi bil sikrajn'i čas, da začeto stavbo dokončajo ter si v novih pro- stortih zagotove delovne pogoje, s tem pa tudi večjo produktivnost. Kričeče potrebe po povečanju industiriijsikih objektov se že sedaj tkažejo kot neodložljive tudi v koviusiki tovarni »Nsilko« ter v Modzadružnem lesnoindusitrijskem podjetjti »Ceš- njica«. Prva že gradi nov. sodoben obrat za elektromehainjfko na 1800 m- povrišine. Težišče dela v kmetijstvu bo brezdvonino v živinoreji, sadjarstvu, semenskih in krmnih rastlinah. KZ Cešnjica trenutno tarejo razne skrbi, predvsem pomanjkanje tržišča za domačo plemensko živino, sredstva za usiposobitev 70 ha močno zarašče nega srenjiskega pašnika itd. V nekaj lotih pa nameravajo povečaiti površine za sadjarstvo za okoli 5 ha. Med perečimi problemi občine, ki pa že presegajo zgolj njen okvir, je seveda tudi gradnja mostov po dolini, o čemer pa je bilo že dovolj napisanega in je občinski iljudsiki oiIlKjr poslal merodajnim krogom tudi zadevno peticijo. Republiška cestna uprava je zavzela do tega neodložljivega "siprašanja pozitivno stališče in vnesila gradnjo imostov v plan za leto 1956, V čaisu, 'ko to pišemo, je v gradnji mosit v Praiproltnem, >NIKO« IN >CESNJICA« - DVA STEBRA GOSPODARSTVA V ŽELEZNIKIH Vsak dan jih uporabljate — risalne žebljičike »Aitilanitic«, stpojnice za papir jiMophisto«, spojinice za stroj, luknjače, pisemske odpirače, pa še vrsto drugih pisarnj.š!ktih potrebščin. Precizna im natična seštila, laboratorijski pribor. — cemtri- 247 fuge in univerzalni mešalci —, 'precizne in analitične tehtnice, avtomatična anali tična tehtnica — to so najbolj poznani proizvodi Tovarne Ikovinskih in olektro- mehanskih izdelkov >Niko« T Železnikih, ki so znani po vsej Jugoslaviji. Iz skrom nih začetkov se je obrat neprestano širil in ima danes s-voje obrate raztresene po 6 hišah, — glavni obrat je predelani biivši hlev! —. kljub temu ipa je povpra ševanje po njihovih proizvodih vedno večje, posebno v Srbiji, za mehanske izdelke pa se zainimajo tudi v inozemstvu. Iz dne\a v dan večajo in do]x>lnjujejo svoj asortiman (vžigalni magneti. avtomobils.ke sirene, magnetne avtomobilske lučke), najnovejši njihovi proizvodi pa so mešalci za gospodinjstvo, risalno orodje (kolekcija III) in risalni aparati za uiporabo v konstruikcijskih pisarnah. Podjetje >Nilko« je tipičen (primer za to. kako se da z voljo in vztrajnostjo pa tudi z izinajdljivostjo in pnidnositjo kljub sikromnim materialnim možnostim veliko doseči. Danes .podjetje ustvari ipreko 354 milijonov bruto produkta v občini, kar znaša več ikot ipolovico bruto dohodka celotne občine. Pod vodsitvom svojega direktorja in ustanovitelja ipodjetja Niika Zumra, v zadnjem času pa tudi po zaslugi organov delavsikega samoupravljanja (upravni odbor vodi Franc Fajfar, delavski svet ipa Janiko Smid), je podjetje rešilo vrsito viprašanj v zvezi s iproizvodinjo, kre ditno politiko, posebno pa v zvezii z zaiposlitvijo prebivalstva občine, kar nedvomno predstavlja največji uspeh podjetja. Iz bajtarjev, »holoarjev« in cestnih delavcev stare Jugoslavije raste v Železnikih nov, zaveden iproletariat, ki je na toivarno živ;ljenJ4lko vezan ter zategadelj -pridno lin zavestno dela. Zairadi praviilnega odnosa do tovarne in do družbene lastnine tudi proizvodnja stalno raste, danes zaposluje tovarna že preko 550 ljudi, pretežno domačinov. Podjetje vzjgaja tudi svoj lastni naraščaj: 14 vaijencev se uči za 'bodoče mojstre. Ce še povenM). da je v podjetju 70 "/o samih mladih ljudi, je razumljivo, da ima podjetje veliko bodočnost. Prav zato pa je vprašanje razširitve podjetja nadvse nujno. Menda se z istimi težavami bori prav talko mlado in mnogo obetajoče Med- zadružno lesnoindustrijsko podjetje >Cešinjica«. Tudi tu je družbeno upravljanje pokazalo že ilepe reziultate, kar se zilasti vidi v dvigu ddlovne storilnosti. S svojimi obrati: zabojamno, mizarno, sodarno ter uslužnostnimi obrati (avtopank, mehanična delavnica, hidro- in termoelektramna, žaga) podjetje že zdavnaj teži ipo razširitvi, saj sedanjii tesni, natrpani, neltiigiensiki prostori ne morejo več prt>d.stavljati dobrih de-lov.nih pogojev. Če hočejo v ipodjotju res do iskrajnosti iakoristiti plan predelave lilodovine v finalne iizdelllke, je moderen, soddben obrat prvi ipogoj. Kljub nave denim težavajm, ki tarejo delavce z direktorjem Janezom fTevcem, predsednikom delavskega sveta Janezom Habjariom in upravnega odbora Jožetom Bilaznikom na čelu, pa je podjetje že doseglo zavidljivo višino in si je s svojimi kvalitetnimi Medzadružno lesno industrijsko podjetje v Cešnjici z zadnižnitin domov v ozadju Foto Sturm 248 Maketa novet'a obrata za elpktroraehanlko tovarne kovLn-ikih izdelkov »Nikoc v Železnikih Foto Janei Kališnik izdelki ustvarilo renome ne le ipri nas, ampak tudi v itujiini (Nemčija, Anglija, Amerika), kamor izvažajo svoje radiijsike in teileviizijske omarice (v letu 195fr v planu okoli 2000 komadov!). Radijsike omarice delajo tudi za podjetje jTes.la«. Jail>ni!ka, rozine, pomaramče in daileljine v laraelu in Afriki prevažajo v ličnih zailx>jih iz česen jslke zaibojanne. Od 1800 m^ ile.sa so v 1. 1956 iposkočili na 2500 m* samo za zaboje! Kje je poitein še predelava (lesa za ^servisne mizice, embalažo za tehtnice, ohišja, podstavike, okvirčke za naviijanije iblaga za lelkistilno industrijo, stavbno iK>lMŠtvo, sode in isodčke za repo, izelje, kumarice itd.? Okoli 3?0 Ijudii je že zaposllenih v poidjetju, od (teh okoli 160 žensk. Večina je iz dkolice Cešnjice. Danes poraibijo po^iprečino 90 ur za ipredelavo 1 m' lesa, v novih, sodobnejših prostorih pa bodo z izboljšanjem postopka lin ipoveoanjem sitorilnosti brez dvoma še iizbolj.šali ta rezultat. Seveda pa imajo v podjetju še druge težave. Menim, da o kreditni politiki ni treba posebej izjiTubljaiti besed, iker je to več aLi manj siplošna težava. Morda pa bi kazal'! dogradiitii do konca zadružni dom, iki bo dograjen nudil vsestirans.ko možnost udejstvovanja. predvsem kulturnega, mladim delavcem, da 'bodo marljivi prebivalci Selške doliine mogli v bodočnosti polkazati prav tako velike uspehe, kot so jih dosegli v proiizivodnji, tudi v ikultunni dejavnosti. Andrej Česen 249